Četrti stavek začenja celokupni orkester z energično in živahno temo. Sledi ji tipičen ruski motiv, kratek, pregnanten, ostro ritmiziran, toda v svojem molovem načinu nekoliko melanholičen. Ali vstvarjajoča energija sili k bujni razgibanosti. Vračamo se k prvotnemu f-duru, ki prinaša z festoznim priključkom razširjeno prvo misel. Ej, kako to polje in vre, koliko energije je tu nakopičene, koliko razkošja barv! V živi izmenjavi teh dveh tem se razvija ta stavek do sijajne strette, katero nepričakovano prekinja uvodna tema I. stavka! Ta nenadna zagozda zaustavlja zmagoslavni polet. Na orgelski točki (C v basih in timpanih) se oglaša najprej tipajoče prvotna tema v raznih orkesterskih skupinah. In zopet se razlije v nevzdržnem zaletu vsa obilica zadržanih moči do burnega, mogočnega zaključka.
*
7f—V	c/,^
v ! Ah*V.
<c	Vjr, <P \
* aj ^	-y O \
' 5-3^r'b0R ?~ \
' 't'	/
/
NARODNO
ŽELEZN. GLASBENO DRUŠTVO »SLOGA« V LJUBLJANI
priredi
cerkveni koncert
v ponedeljek, dne 24. februarja 1930, ob 8 zvečer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani
Spored:
1.	Otto Mailing, op. 46: Slike iz Svete dežele, soli,
mešani zbor, orkester in orgle
a)	Jeruzalem	d)	Velikonočno jutro
b)	Betanija	e)	Nazaret
c)	Mrtvo morje f) Pri Jakobovem vodnjaku
2.	H. Walford Davies: Solemn Melody, godalni
orkester in orgle
*,	3. Saša Šantel: Slavnostna staroslovenska maša,
peteroglasni mešani zbor, soli, orkester in orgle
a)	Gospodi	d)	Svet
b)	Slava	e)	Blagoslovljen
c)	Vjeruju	f)	Aganče Boži j
Spored izvajajo: Mešani zbor »Sloge«, operna pevka ga. Iv. Ribičeva (sopran), operni pevec g. Št. Marčec (tenor), g. M. Premelč (bariton), g. kapelnik Neffat (orgle). Orkester sestavljajo člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, člani društvenega in opernega orkestra. Pred izvajanjem programa se vrši predavanje.
Dirigent: H. Svetel.
Vstopnice po 5 do 15 Din v predprodaji v Matični knji garni in na dan koncerta pri blagajni pred vhodi.
Slike iz Svete dežele
po ( lir. liicharclt-h
(Skrajšani nemški prevod E. pl. Erzberga prove! If. Svetel.)
1. Jeruzalem.
(Solo in zbor.)
V sveto -mesto napotimo se, v svetem mestu tamka j ostanimo, tvojih psalmov glas, naj zdaj se oglasi:
Sion, Moria in Golgata!
Gora Sion, kjer pastil- kraljevski z duše breme si odvalil težko s harfo pred Gospodom pevajoe.
Moria, kjer kralj pastirski je pretrpel \ srcu strašne bolečine, ko je svoj’ga daroval sinu.
Golgata. kjer oče vseh nebeški svoj’ga sina je pokril z bolestjo tam, kjer božjega ni čili glasu.
Sion, Moria, Golgata,
Davidovih večnih psalmov glasi, stebri neminljivosti božanske, čujte angelski: alleluja.
Tja k oltarju naj hitim ponižno, da me jagnje sveto krivde opere.
2.	Betanija.
(Solo in zbor.)
Na Oljski gori nam žariš, vsa v solncu žgočem se svetliš kot gnezdece nasproti.
Ti nisi orlov pust brlog, si lastovice gnezdece, ki varje rad ga vsakdo.
Prijatelj dragi, ti želim tak dom, kot je Betanija, kjer rad Gospod je bival; v nevihti v varstvo sprejme te, kot je sprejela Jezusa in njega nauk spolnjuje.
Ne leči žalosti, skrbi, a vdano nosit jili uči.
Kar zakon je Gospoda; oh skrbi, da še smrtna noč oči zatisne nam nekoč in v milosti končamo.
3.	Mrtvo morje.
(Solo in zbor.)
O mrtvo morje, kaj me vabiš kot plačilo dneva?
Kaj kličeš mi, kaj razodevaš, moreš mi povedat?
Če tudi val ljubko šumi. in voda modro se blesti, Sodome grenki sad si le, ki nikomur ne uga ja.
O blesk sveta, o čar želja, užitkov sla omamna, valovom tem enaka si si tudi le prevara: nebeški zdi se njih sijaj, z modrino vabijo na kraj. ki po utehi hrepene, da nad prevaro ostrine.
Oj zbogom, ti mrtvo morje, mogočno, lepo. nemo; če grob samo. kot ti bi bil, bi smrt ostala tebi!
'l am spodaj Moab skalnati na krst v Jordanu spomni me: tam pomlajen okopljem se in hvalim moč Gospoda.
4.	Velikonočno jutro.
(Solo in zbor.)
Nocoj se kamen odvali in angelci pojejo, molče osvobodi ga smrt, ki prej bil žrtev njena.
In ko odsev konča zvezda ob zgodnji jutra zori, iz groba vstane luč sveta, premaga smrt in temo.
Ni bil blesteč, kot Ilermona sneg, ponosen ne, kot Karmelski vrh. je bil navaden človek h-, ki ni spoznal ga vsakdo.
Ni ljudstvo zanj zaznalo še, hlepelo je po čudih; ti, ki jih je ovčice zval, poznali so pastirja.
Poznan je bil. ko klical je »Marija« v vrtu milo, poznan je bik ko je delil uborni kruh na dvoje, poznal ga je Jeruzalem, ko tja prišel je slavno poznan je bil. ko hodil je po logih Galileje.
Če v stisko Cerkev je zašla in vera pešat jela, če svet zanikat ga je litel, kot v grobo da počiva, je vselej dvignil dušno moč stotisočerim vernim!
Poznali so pastirsko moč in nauk poznali so pastirski.
O rešenik, zakaj srce pred smrtjo se mi trese?
Naj tvoj pastirski dobri nauk mi pokoj kdaj prinese.
Pokliči tiho moje ime, kot klical si jih v vrtu, potem bom zmagal smrtni strah in legel v grob bom srečen.
5.	Nazaret.
(Solo.)
Na. višinah teh prenežno čuvala je Mati dete. je brezskrbno rajalo; z njo k vodnjaku je hodilo, na zeleni ruši snilo palme so ga senčile.
Kaj je dete tu počelo?
S čredami se je igralo, goro Sion zidalo, v senci smokvinega listja, zlagalo obok za tem pel je razumno iz trska.
Srce se Mariji širi, ko nagledat se ne more, lepe slike angelske; solnce stopa, vse poživlja.
deček moli za človeka, njemu vsa molitev gre.
6.	Jakobov vodnjak.
(Solo in zbor.)
Od poti strt, opešajoč prišel Gospod je v solnčnem žaru k studencu svežem Jakoba, pod smokve blagodejno senco.
Približa žena z vrčem se, da bi Gospoda poslužila,
Gospod, življenja bister vir. naj danes njej uteši žejo.
In izroči ji svetlo luč, ki noč. nobena jo ne ugasne, besedo to, da vsaki duh časti v resnici naj Gospoda!
Kdo slišal je na svetu tem, kar rekel je ubogi duši, le Garizim, kamniti vrh, prepad globoki, hlad večerni.
Vendar se je lazširilo tja daleč čez gorovja mejo malikov tempelj, žrtvenik pred silo to minil je.
beseda prič močno zveni podira tempelj in bogove; v človeka duši že živi, odpira mu neba modrino.
Malik pred njo okameni.
■zveni, razruši tempelj v logu, zveni, da okostnjak leži na žrtvenika razvalinah.
In vselej, kadar praznoverje v Krista veri se razraste, človeška zloba križ obda. zaničujoč njega svetlobo.
Glej, sveti tu studenca vir, ki moč v srce vliva vernim, čuj, Jakobov vodnjak uči;
Častite vedno vsi Gospoda!
Slavnostna staroslovenska maša.
1. Gospodi.
Gospodi pomiluj, gospodi pomiluj .. Gospodi pomiluj!
Hriste pomiluj, Hriste pomiluj., Hriste pomiluj!
Gospodi pomiluj. Gospodi pomiluj. Gospodi pomiluj!
2. Slava.
Slava vo višnjih Bogu i na žemlji mir človjekoin blagovolenija.
Hvalim Te, blagoslovim Te, Klanjajem se Tebje,
Sla vosi ovim Tebje,