Jezik in slovstvo, letnik 65 (2020), št. 3–4 Biljana Mirchevska-Bosheva UDK 811.163.3‘373.7:811.163.6 Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju Filološka fakulteta Blažeta Koneskega Gjoko Nikolovski Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta FRAZEOLOŠKA PODOBA SMRTI V MAKEDONSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU Prispevek se ukvarja s frazeološko podobo smrti v makedonskem in slovenskem jeziku. Obravnavani so makedonski in slovenski frazemi, ki so glede na pomen in/ali komponente povezani s pojmom smrti. Zbrano frazeološko gradivo je na podlagi kronološke obravnave smrti analizirano in razdeljeno v tri velike skupine (smrt se bliža, umreti, posmrtni trenutki), pri čemer je izhodiščna hipoteza prispevka, da se tovrsten kronološki prikaz smrti lahko aplicira na oba jezika. Ključne besede: frazeološka podoba, frazemi, smrt, makedonščina, slovenščina 0 Uvod 1 Smrt tradicionalno velja za tabu, o katerem ljudje nočejo niti razmišljati niti govoriti. V jezikovnem smislu je tabu prepoved neposrednega poimenovanja določenega predmeta ali pojava (Сеничкина 2017: 45; Орлова 2020: 64). Ta prepoved predpostavlja bodisi molk bodisi uporabo nadomestnih, posrednih imenovanj. Imena živali, naravni pojavi, bolezni, zli duhovi, smrt, pokojni in drugi predmeti, pojavi, dogodki, ki so se jih ljudje bali, so bili predmet starodobnih tabujev. Kategorija tabuja (v vseh kulturah) vključuje pojave, ki so človeku iracionalni, skrivnostni, nevarni in čudni (Engelking 1984 v Giel 2013: 86), smrt pa izpolnjuje vsa zgoraj navedena merila. Kasneje se na podlagi tabujev pojavljajo evfemizmi kot »jezikovni pojavi, ki se uporabljajo namesto prepovedanih, tabuiranih nominacij, in ki jih jezikovna 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, knjiže- vnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 316 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski norma dopušča in so družbeno sprejemljivi« (Вильданова 2015: 13). Izrazi, s katerimi neposredno poimenujemo smrt, vzbujajo negativna čustva, žalost, strah, odpor. Evfemistični frazemi blažijo drastičnost smrti in slabijo močno čustveno obarvanost, povezano s tem pojavom (Krzyżanowska 1996: 93; Giel 2013: 88). Starodavno praznoverje je tako nadomeščeno z družbeno etično normo. Pomemben del evfemizmov, ki so se pojavili na podlagi tabuja in spadajo v temo smrti, predstavljajo večkomponentne strukture z idiomatičnostjo in s stabilnostjo ter spominjajo na frazeme (Ковшова 2019: 40). Frazemi-evfemizmi, za razliko od leksikalnih evfemizmov, zahvaljujoč svoji strukturi in metaforični konstrukciji v veliki meri pomagajo pri zajemanju prepovedanih tem s posrednimi nominacijami. Kontrastivne frazeološke raziskave v različnih jezikih so pokazale, da v frazeoloških sestavah dveh ali več jezikov pogosto prihaja do podobnosti, ki se odražajo v procesu frazeologizacije in imajo univerzalne značilnosti (Jesenšek 2000: 242–243). Po mnenju Savelieve (2004: 93) k podobnemu načinu izražanja različnih situacij v frazeologiji prispevajo podobni načini razmišljanja in razumevanja, življenjske izkušnje in tesni zgodovinski stiki med narodi. Kržišnik (2008: 33–34) govori o treh medsebojno povezanih, a različnih metodoloških pristopih raziskovanja povezave med jezikovnimi sredstvi in kulturo: (1) tradicionalnem etnolingvističnem pristopu, ki z diahrono analizo razkriva pojav kulturnih plasti pri pojavu frazemov; (2) lingvokulturološkem, ki preučuje sposobnost frazeoloških sredstev, da odražajo trenutno kulturno samozavedanje neke jezikovne skupnosti, njene miselnosti, njenih vrednot itd.; (3) kontrastivnem, ki je usmerjen k sinhronemu opisu, s primerjavo frazeoloških sistemov v različnih jezikih pa poskuša odkriti podobnosti in razlike med njimi. Glede na vse navedeno smo pri analizi frazeološkega gradiva iz semantičnega polja smrti izbrali kontrastivni pristop. Cilj raziskave je prikazati frazeološko podobo tega področja v makedonskem in slovenskem jeziku, da bi spoznali razlike in podobnosti obravnavanega polja v obeh omenjenih jezikih. Analiza je narejena na podlagi makedonskih frazemov, ekscerpiranih iz Фразеолошки речник на македонскиот јазик (ФРМЈ) T. Dimitrovskega in T. Širilova (2003–2009), iz Македонска фразеологија со мал фразеолошки речник S. Velkovske (2008), pa tudi iz Дигитален речник на македонски јазик (makedonski.info). Slovensko gradivo je zbrano iz elektronske različice Slovarja slovenskih frazemov (SSF) Janeza Kebra in Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 2 ). Iz teh virov je zbranih več kot 400 makedonskih in slovenskih frazemov, kar pa ne pomeni, da gre za končno število frazemov, ki sodijo na to področje. Pri zbiranju gradiva se upoštevajo frazemi, ki označujejo smrt, medtem ko frazemi, ki vsebujejo komponento tega pomenskega polja in njihov pomen ni neposredno povezan s pojmom smrti, kakor tudi kletvice, niso zajeti in so lahko predmet nadaljnjih raziskav. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 317 1 Definicija pojma Interpretacija smrti je zelo pomembna, saj se lahko v različnih jezikih razlikuje, je nacionalno pogojena in govori o razlikah v sistemu vrednot pri različnih narodih. Da bi dobili razmeroma standardizirano predstavitev smrti, analiziramo leksem smrt v slovarjih v obeh jezikih. Leksem smrt je v Толковен речник на македонскиот јазик (ТРМЈ) opredeljen na naslednji način: 1. a. prenehanje življenja, vitalnih funkcij organizma (človeka, živali, rastline), prenehanje življenja posameznika kot posameznega živega organizma; umiranje; b. prenehanje biološke izmenjave snovi v organizmu, v enem od njegovih delov ali organov; 2. (trans.) propad, neuspešen konec, uničenje nečesa; 3. po ljudskem izročilu – duh, prikazen v dolgi črni halji in s koso v roki, ki ubija ljudi in jim jemlje dušo. (ТРМЈ 2011: 464.) V Толковен речник на современиот македонски јазик (ТРСМЈ) je leksem smrt opredeljen kot »1. prenehanje vitalnih funkcij živega organizma, konec življenja; 2. dogodek, ki povzroči konec življenja; 3. stanje umrlega« (ТРСМЈ 2011: 1225– 1226). Za izraz smrt v SSKJ 2 najdemo naslednje razlage: 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov /…/; stanje, ko prenehajo življenjski procesi /…/; konec življenja /…/; 2. dejstvo, da kdo umre /…/; 3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo /…/; podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost /…/; 5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga a) škodljivo, uničevalno /…/; kar je za koga neprijetno, mučno /…/; 6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno /…« (SSKJ 2 2020). Glede na navedeno se v interpretacijah leksema smrt v slovenski leksikografiji poleg osnovnih pomenov, ki sovpadajo s tistimi v makedonskih slovarjih, pojavlja tudi pomen smrtne nevarnosti, ki se zaznava s pomočjo mrtvaške glave in prekrižanih kosti, pa tudi pomen dolgočasnega, škodljivega, uničujočega. Prispevek obravnava frazeme, povezane s pomenom, ki je predstavljen in enako definiran v obeh jezikih – prenehanje življenjskih funkcij, konec življenja. 2 Predhodne raziskave v makedonščini in slovenščini 2 V makedonskem jeziku so bile na to temo narejene temeljite raziskave s področja folkloristike in etnologije. Na tem mestu želimo izpostaviti Речник на народна митологија на Македонците (РННМ) Tanasa Vražinovskega in njegovih 2 Več o frazeološki podobi in konceptualizaciji smrti v nekaterih drugih slovanskih jezikih v Opašić, Gregorović (2010: 55–72); Митина (2010: 291–302); Wysoczański (2012); Giel (2013: 85–116); Kružić in Tanacković Faletar (2019: 319–418); Орлова (2020: 64–74). 318 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski sodelavcev, v katerem najdemo pomembne podatke o razumevanju smrti, obredih, ki so jih izvajali, in predmetih, uporabljenih v verskih obredih, povezanih s tem dejanjem. V РННМ je smrt opredeljena kot resnično stanje, s katerim se človeški obstoj konča. Predstavlja tudi prehodno stanje od zemeljskega obstoja do neobstoja, prehod iz tega na oni svet, z vsemi elementi, vsebino in značilnostmi obmejnega območja, ki ostro ločuje nasprotna svetova. To demonsko prikazen po ljudskem izročilu ponavadi predstavlja podoba grde starke, oblečene v črna oblačila in s koso v rokah (РННМ 2002: 396–399). Na tem mestu lahko omenimo raziskave Vesne Petreske (Петреска 2009), ki raziskuje socialno razsežnost in komunikacijsko funkcijo smrti skozi sodobne obrede smrti in žalovanja, ter avtorjev Ljupča S. Risteskega (Ристески 1999) in Zoranča Malinova (Малинов 2001), ki raziskujeta posmrtne običaje v Mariovem in na območju Bregalnice. V slovenskem jeziku obstaja več raziskav o frazemih, ki označujejo smrt. Irena Stramljič Breznik (1999: 264–283) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika analizira slovenske frazeme s pomenom umirati/umreti. Zbrane frazeme analizira s semantičnega, motivacijskega in strukturalnega vidika. Janez Keber (2011: 506) in Peter Weiss (2013: 99–106) pojasnjujeta izvor frazemov, ki vsebujejo leksem/ ime Matilda. Potrjujeta, da je matilda predstavljala poosebljenje smrti in zato verjameta, da je prišlo do prenosa pomena imena matilda. Svetlana Kmecová in Saša V ojtech Poklač (2018: 63–75) obravnavata vidike razumevanja smrti in njihove prisotnosti v slovenski in slovaški frazeologiji. Sklepata, da v obeh jezikih obstajajo sledi antropomorfnega razumevanja smrti, in sicer v obliki nadnaravnega ženskega bitja z imenom Matilda. Zaključujeta, da leksem matilda, pogosto zapisan z malimi črkami, pomeni konec življenja in ga je zato mogoče nadomestiti z leksemom smrt. Vera Smole (Smole 2018: 431) v svojem raziskovanju narečnih frazemov v prispevku Osebna lastna imena v slovenskih narečnih frazemih zazna tudi frazema iti na Bakove grebljice in iti na Pišekovo njivo, kar pomeni ʻumretiʼ. Upoštevajoč prejšnje raziskave, predvsem pa na podlagi zbranega gradiva, lahko frazeme iz pomenskega polja smrt kronološko razvrstimo v tri večje skupine. Prva skupina se nanaša na trenutke pred smrtjo, tj. ko se smrt bliža. V to skupino spadajo frazemi, ki vsebujejo lekseme, značilne za pomensko polje smrt (smrt, grob, duša, dan, ura, življenje itd.). V drugo skupino uvrščamo frazeme, ki se nanašajo na trenutek smrti, ki ga obravnavamo z vidika vrste (naravna ali nasilna smrt) in različnega razumevanja smrti, ki temelji na osnovnih komponentah njihove sestave. V tretjo skupino prištevamo frazeme, ki se nanašajo na posmrtno obdobje in pogrebne obrede. Znotraj teh skupin upoštevamo pomen besednih zvez, kulturno in versko motivacijo določenih primerov in obrazložitev izvora nekaterih od njih. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 319 3 Analiza zbranega gradiva 3.1 Smrt se bliža Izhajajoč iz kronološkega principa pričenjamo s frazemi, ki nakazujejo, da se nekomu bliža smrt. V nekaterih od njih oseba pasivno pričakuje prihod smrti, medtem ko sta v manjšem delu opisana njen boj in poskus, da bi se koncu izognila. V omenjenih primerih lahko poleg samega leksema smrt najdemo tudi druge lekseme obravnavanega semantičnega polja (duša, grob, življenje itd.). 3.1.1 Življenje in smrt Ta podskupina vključuje frazeme, ki vsebujejo leksema mak. смрт in slov. smrt, mak. живот in slov. življenje ali njune izpeljanke in sopomenke. Leksema življenje in smrt se lahko skupaj pojavita v istem frazemu: виси меѓу животот и смртта, лебди меѓу животот и смртта, се наоѓа меѓу животот и смртта, меѓу животот и смртта е s pomenom, da je oseba hudo bolna oz. je v smrtni nevarnosti. V slovenskem jeziku se s tem frazemom ujemata naslednja frazema: viseti med življenjem in smrtjo in nihati med življenjem in smrtjo z istim pomenom. Naslednji slovenski frazemi pomenijo, da se oseba nahaja v življenjsko ogrožujočem boju boj na življenje in smrt, bojevati se na življenje in smrt, boriti se na življenje in smrt, spopadati se na življenje in smrt. Ti frazemi po Kebru (2015) izvirajo iz izraza bojevati se, kot bi šlo za življenje ali smrt. S preobrazbo glagola bojevati se je v samostalniku boj nastal tudi frazem boj na življenje in smrt. V slovenskem jeziku je zanimiv tudi frazem življenje v senci smrti. V tem primeru se smrt ne približuje, je pa vedno blizu (Keber 2015). V to skupino lahko dodamo tudi frazema ни жив ни мртов (умрен) in жив умрен, ki se, poleg pomena komaj živ, izredno utrujen, lahko uporabljata tudi, kadar je človek zelo vznemirjen, zaskrbljen, prestrašen. Izhajajoč iz pomena izčrpan v slovenskem jeziku, najdemo vzporednici bolj mrtev kot živ in napol mrtev, medtem ko pomenu prestrašen pritiče frazem biti napol mrtev od strahu. Sam leksem smrt najdemo v frazemih: на работ на смртта е, болен на смрт, се бори со смртта s pomenom, da je nekdo hudo bolan ali da je v smrtni nevarnosti. V slovenskem jeziku najdemo frazeme: smrt je komu že za petami ʻkmalu bo umrlʼ, biti na smrt bolan, biti na pragu smrti ʻpričakuje se, da bo umrlʼ, smrt je koga že večkrat potipala ʻže večkrat je bil hudo bolan, v smrtni nevarnostiʼ, biti za koga že mrtev ʻprepričani so, da bo umrl, da ga bodo ubiliʼ. Pri frazemu се бори со смртта moramo poudariti, da se oseba ne preda smrti pasivno, ampak se bori in se ji skuša izogniti. V slovenski vzporednici boriti se s smrtjo najdemo popolno sovpadanje komponent, vendar pa se interpretacije v slovarjih ne ujemajo. V SSKJ 2 najdemo za boriti se s smrtjo razlago ʻv agoniji je, umiraʼ. V boju s smrtjo lahko ima oseba srečo in se za las izogne smrti, kar je razvidno iz pomena frazema za las uiti smrti. 320 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski Kadar želimo poudariti, da je nekdo v neposredni življenjski nevarnosti, zaveda se, da lahko umre, lahko uporabimo frazem ѝ гледа на смртта во очи (во лице). Z istim pomenom v slovenskem jeziku lahko najdemo naslednje frazeme: gledati/ pogledati smrti v oči, zreti smrti v oči, gledati/pogledati smrti v obraz, zreti smrti v obraz, kar vse pomeni, da je nekdo v smrtni nevarnosti. Keber (2015) pojasnjuje pomen teh frazemov z dejstvom, da gledamo nekoga v oči ali obraz, ko je blizu nas ali pred nami in da gre za poosebljenje smrti. Za razliko od prej navedenih se frazemi се наоѓа на смртна постела, на смртна постела е, на смртен одар е, ki so v slovarjih opredeljeni kot ʻje na smrtni postelji, umiraʼ, uporabljajo v situaciji, ko je že gotovo, da bo oseba izgubila bitko s smrtjo. V slovenskem jeziku najdemo frazeme smrt stoji ob postelji , biti na smrtni postelji, ležati na smrtni postelji, ki imajo enak pomen. Zanimiv je frazem zapisan smrti, ki pomeni, da je že odločeno, da nekoga čaka smrt. Keber (2015) navaja, da je nastala s preoblikovanjem glagolske besedne zveze zapisati koga smrti , v kateri ima glagol zapisati ekspresiven pomen ʻnarediti, odločiti, da bo nekdo sodeloval v nečem neprijetnem ali slabemʼ. Komponenta smrt se nanaša na neprijeten ali slab dogodek. Sam leksem življenje najdemo v frazemih животот му бега од раце, животот му гасне, животот му виси на конец s pomenom, da je nekdo hudo bolan, v smrtni nevarnosti ali da umira. V slovenskem jeziku se z istim pomenom uporabljajo frazemi: življenje koga je na nitki, življenje koga visi na niti/nitki, življenje koga visi na lasu. S pomenom, da se bo oseba s svojimi dejanji spravila v smrtno nevarnost, najdemo v slovenskem jeziku naslednje frazeme: postavljati/postaviti življenje na kocko, igra z življenjem, igranje z življenjem, igrati se z življenjem/življenji, kockanje z življenjem, kockati z življenjem/življenji. 3.1.2 Glava v nevarnosti Na tem mestu obravnavamo frazeme, v katerih se komponenta mak. глава in slov. glava uporablja kot sinonim za življenje. V tem kontekstu frazemi главата му е на коцка, главата е во прашање, главата игра, си ја носи главата во торба, главата в торба си ја клава (става, носи), главата му е во торба, главата му виси <на конец>, главата му е на влакно обесена označujejo, da je nekdo v smrtni nevarnosti. V nasprotju s temi frazemi, v katerih nevarnost izvira iz drugega vira, se frazemi се коцка со својата глава, се шегува со главата, си игра со главата uporabljajo v smislu, da nekdo počne nekaj, kar bo povzročilo lastno propadanje, lastno smrt, tj. da se bo nekdo sam spravil v smrtno nevarnost. V teh frazemih gre za kockanje, kot v slovenskih frazemih, ki so predhodno obravnavani (gl. 3.1.1), v katerih se kot komponenta pojavlja leksem življenje. Pomen smrtne nevarnosti je v slovenskem jeziku moč najti v naslednjih frazemih: nositi glavo v torbi, nositi glavo naprodaj. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 321 3.1.3 Ločitev z dušo V krščanski veri je duša nematerialen, neviden, nesmrtni življenjski element, ki v trenutku smrti izstopi iz telesa (РННМ 2002: 157). Izhajajoč iz prepričanja, da je duša vezana na telo, dokler je človek živ, se smrt pogosto razlaga kot pretrganje vezi med dušo in človekom. To lahko vidimo v naslednjih frazemih: дели душа, душата излегува, душата <му> врви/наврве, душата наврве <да излегува>, душата го напушта, душата се трга од него, му се гаси душата, се дели душа од снагата/мршата, се дели/се разделува од душата, душа на разделба, на врв игла му стои душата, ki se uporabljajo, ko je človek v agoniji, ko umira in neizmerno trpi. Na tem mestu lahko omenimo frazeme душа не му остана, душата не остана во него, нема веќе душа, испушта душа, си ја дава/предава душата, со душата се бори, со половина душа е, ki se uporabljajo za označevanje človeka, ki se komaj oklepa življenja, ki ga življenjske moči zapuščajo, je na smrtni postelji, umira ali je izčrpan, onemogel, komaj diha (od utrujenosti, izmučenosti, strahu itd.). V slovenskem jeziku se s pomenom, da je nekdo zelo šibek in bo kmalu umrl, uporablja duša se komaj koga drži. Zapuščanje duše lahko poteka po različnih poteh. V nekaterih frazemih se postopek odvija skozi nos: душата му дојде во носот, душата му влезе в нос, душата му се доближи до носот, со душата во носот <е>, со последната душа во носот. Duša zapušča telo tudi po drugih poteh, kar je razvidno v naslednjih frazemih душата му дојде под грло, со уште малку душа во устата, душата в заби му дојде, душата му дојде до/во забите, душата му е во забите, со душата в заби <е>, v katerih se pojavljajo leksemi grlo, zobje in usta kot končna meja, na kateri se zadrži duša, preden zapusti telo. Tudi v slovenskem jeziku duša izstopi skozi ustno votlino, vendar se ustavi pri jeziku, kar lahko vidimo v frazemu imeti dušo na jeziku, ki pomeni, da je nekdo zelo šibek in bo kmalu umrl. V nasprotju z zgornjimi frazemi se v frazemih бере душа, збира душа, собира душа, <си> ја собира душата poleg pomena, da je človek izčrpan in na koncu z močmi, pojavlja tudi pomen ʻponovno pridobi, zbere, si povrne močʼ. V tem kontekstu je treba omeniti slovenska frazema duša se je prirasla komu s pomenom, da nekdo kljub svoji starosti ne bo umrl in duša se je prisušila komu s pomenom, da ne more umreti, ki pa pomensko ne sovpadata z makedonskimi frazemi. 3.1.4 Z eno nogo v grobu Večina frazemov v tej skupini vsebuje leksem mak. гроб in slov. grob, manjši del pa sinonimen leksem mak. јама in slov. jama. V to podskupino spadajo tudi frazemi z leksemom гробишта/pokopališče ali nazivom za pokopališče. V makedonskem jeziku se frazemi со едната нога е в гроб, се наоѓа на работ од гробот, стои 322 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski на работ од гробот, е на работ од гробот, близу е до гробот, готов е за гроб, дојден е/дошол гробу на врата, дојден е до гробот, мириса на гроб uporabljajo za sporočanje pomena, da je nekdo na koncu življenja, da bo kmalu umrl zaradi bolezni ali starosti. Ti frazemi se uporabljajo, kadar se ve, da bo oseba umrla ali da se bo znašla v življenjsko ogrožujočem stanju. V to skupino spada tudi frazem си гледа во гробот, ki lahko poleg pomena, da se nekomu življenje izteka, pomeni tudi, da je taisti nekdo v smrtni nevarnosti. V slovenskem jeziku najdemo frazem biti z eno nogo v grobu, kar pomeni, da je nekdo zelo star in da se bliža smrti. Po Kebru (2015), ki se sklicuje na delo Русская фразеология. Историко-этимологический словарь (Бирих, Мокиенко, Степанова 2005), ta frazem izvira iz grškega jezika in se pojavlja pri Lukianu: »Stati že z eno nogo v čolnu Harona«. Izhaja iz dejstva, da človek vstopi/stopi nekam z eno, pa z drugo nogo. Ko je že z eno nogo, to pomeni, da je skorajda že tam, torej v grobu, ki je poosebljenje smrti. Ista razlaga velja za frazem bíti z eno nogo že na onem svetu. V slovenskem jeziku z leksemom jama kot sinonimom za grob najdemo frazem imeti za koga že pripravljeno jamo, kar pomeni, da bo oseba kmalu umrla. V to podskupino spada tudi frazem си копа црн гроб, ki pomeni ʻpripravlja se na smrtʼ, medtem ko си го копа гробот pomeni, da nekdo počne nekaj, kar bo povzročilo njegov propad, lastno smrt, tj. da se nekdo spravi v smrtno nevarnost. Slovenski vzporednici sta kopati grob sam sebi in kopati si grob 3 s pomenom, da se nekdo pogublja, da torej ne skrbi za svoje zdravje. Frazem гази со една нога во Пер Лашез je zapisan tudi v FRMJ, ki je slogovno omejen in se uporablja izključno v literarnem slogu. Pomen ʻkmalu bo umrl, smrt se mu bližaʼ v tem frazemu je vpeljan z uvedbo imena znamenitega pariškega pokopališča Per Lachez. Naj omenimo, da se v pogovornem slogu imena lokalnih pokopališč pogosto uporabljajo v podobnih frazemih, npr. готов е за Бутел (skopski dialekt), готов е за св. Недела (bitolski dialekt) itd., vendar le-ti niso vključeni v makedonska frazeografska dela. V slovenskem jeziku najdemo tudi frazeme s sinonimnimi leksemi za leksem grob: kmalu se bo kdo preselil na pokopališče, kar pomeni, da bo neko kmalu umrl. Povezavo z orodjem kramp, ki se uporablja za kopanje grobov, najdemo v makedonskem frazemu го крши копачот (žarg.), v slovenskem jeziku pa jo v kombinaciji z osebnima imenoma Matija in Katra lahko najdemo v gorenjskih frazemih Krampov Matija in Krampova Katra z pomenom ʻsmrtʼ. 3 Več o frazeološki podobi in konceptualizaciji smrti v nekaterih drugih slovanskih jezikih v Opašić, Gregorović (2010: 55–72); Митина (2010: 291–302); Wysoczański (2012); Giel (2013: 85–116); Kružić in Tanacković Faletar (2019: 319–418); Орлова (2020: 64–74). Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 323 3.1.5 Zadnji trenutki življenja Izhajajoč iz razumevanja življenja kot določenega časovnega obdobja, ki ga ima vsakdo na razpolago preživeti na tem svetu, in smrti kot konca tega obdobja, je povsem pričakovano, da obstajajo frazemi, ki vsebujejo komponento semantičnega polja čas. Sem spadajo frazemi, ki vsebujejo leksema mak. ден in slov. dan ali mak. час in slov. ura. Kadar želimo nakazati, da bo nekdo kmalu umrl, da se bliža njegov konec, tj. da ima na razpolago le še malo časa, uporabimo frazeme: деновите му се доброени/ изброени, му се бројат/добројуваат дните, му се довршија дните, му се кусат/ скусија дните, му се збраа деновите, часовите му се изброени, часот му е близу. Frazemi: му бие задниот час, му бие последниот час, му удри последниот час, му чукна последниот час zaznamujejo trenutek smrti, nastop smrti. Od tod se tudi frazemi до заден час, до последниот час, до смртниот час uporabljajo s pomenom ʻdo konca življenjaʼ. Komponento semantičnega polja čas vsebuje tudi frazem скрши ден, vendar le-ta pomeni, da je smrt že nastopila. Tukaj lahko pogojno vključimo tudi frazema делот си го зеде in си го даде делот, ki pomenita, da je pokojnik potrošil del časa, ki mu je bil namenjen za življenje na zemlji. Podoben pomen v slovenskem jeziku zaznamo v frazemu prestati svoje. V slovenskem jeziku se z leksemom dan uporabljajo frazemi dnevi so šteti komu/ čemu in skleniti svoje dni, medtem ko z leksemom ura: poslednja ura in zadnja ura s pomenom ʻčas smrti; propad, prenehanje nečesaʼ, poslednja ura bije komu/čemu in zadnja ura bije komu/čemu kar pomeni, da nekdo umira, da je nekdo v zelo slabem stanju in da nekaj propada, konec nečesa, ure/urice so štete komu/čemu, poslednja/ zadnja ura je prišla, zadnja ura/urica odbije komu/čemu, zadnja ura se bliža komu/ čemu, zadnja ura se približuje komu/čemu, zadnja ura zvoni komu s pomenom, da bo nekdo kmalu umrl in da bo nekaj izginilo, spodletelo. Po Kebru (2015) je frazem zadnja ura nastal s skrajšanjem besedne zveze zadnja ura življenja, obstajanja. Ura sicer ni najmanjša merska enota, vendar je v primerjavi s človeškim življenjem zelo majhna. Sintagma zadnja ura se nanaša na trenutke pred smrtjo ali v trenutku smrti (ko smrt nastopi). Dejstvo, da se nekogaršnji čas ne bo več meril v urah, je tudi osnova za pojav frazemov zadnja ura bije komu/čemu, poslednja ura in poslednja ura bije komu/čemu (Keber 2015). V slovenskem jeziku najdemo tudi frazeme prišla je njegova smrtna ura in odbila mu je zadnja urica, vendar ti pomenijo, da je smrt že nastopila. 3.1.6 Prekinitev zadnjih vezi z življenjem Sem spadajo predvsem frazemi, ki vsebujejo leksema mak. конец in slov. nit in mak. скончило in slov. konec. Neposredni trenutek pred nastopom smrti je povezan s pretrganjem zadnjih vezi z življenjem: кине конци, му се кинат конците, 324 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski pomen, ki ga najdemo v slovenskem frazemu nit življenja se je pretrgala komu in s prihodom konca му дојде скончилото, на скончило е, kar se v slovenskem jeziku dopolnjuje z frazemi iti s kom h koncu in iti svojemu koncu naproti, ki pa v SSKJ-ju 2 nimajo statusa frazemov. 3.1.7 Angel smrti Prepričanje, da v trenutkih smrti prihaja angel, se uteleša v frazemih: ангелот си го чека, си го чека црниот ангел, чека да дојде ангелот по него. Slovenski frazemi z leksemi angel in krilatec : biti med krilatci [božjimi], biti med angelčki , iti med krilatce, iti med angelčke, priti med angelčke se ne nanašajo na trenutke pred smrtjo. V teh frazemih je oseba že mrtva. 3.1.8 Zadnja molitev Frazem го најде на амин temelji na asociaciji konca molitve kot konca življenja. V krščanski religiji zadnja liturgična formula izhaja iz hebrejščine amen – zares, resnica (РНММ 2002 : 40). V slovenskem jeziku z leksemom mak. амин in slov. amen najdemo frazem biti s kom amen, ki pomeni, da je nekdo že skoraj izgubljen in da bo tudi umrl, čemur lahko dodamo frazem že odmoliti svojo molitvico, vendar s pomenom, da je smrt že nastopila. 3.1.9 Hrana in smrt V to skupino spadajo frazemi, ki vsebujejo komponente s semantičnega področja hrana: го свари гравот, пченицата в уста си ја носи, пченицата си ја каснал, си ја зобнал пченицата, замириса на погача (iron.), на умрените вода им носи – vse s pomenom ʻumira, smrt se bližaʼ. Večina jih vsebuje komponento пченица, ki jo razlagamo z razumevanjem pšenice kot osnovnega daritvenega proizvoda, saj predstavlja glavno daritev v mrtvaškem kultu in kultu prednikov. Prisotna je na vseh komemoracijah, domačih in cerkvenih (РННМ 2002: 339). V slovenskem jeziku se kot komponenta, ki označuje hrano, pojavlja leksem kaša v frazemu ne jesti več dolgo kaše, kar pomeni, da bo nekdo kmalu umrl. Leksem iz istega semantičnega polja se pojavlja v frazemu iti po gobe, toda s pomenom ʻumreti in propastiʼ. Keber (2015) navaja, da je ta frazem nastal iz sintagme iti po gobe s pomenom iti nabirati gobe, današnji pomen pa verjetno izvira iz pomena ʻizgubiti seʼ, kar se gobarjem pogosto dogaja. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 325 3.1.10 Diši po smrti V makedonskem jeziku obstajajo frazemi мириса/замириса на земја, мириса/ замириса на темјан, ki pomenijo ʻumirati, biti blizu smrtiʼ, medtem ko v slovenskem frazeološkem gradivu takšnih frazemov ne najdemo. V pogovornem jeziku obstaja frazem dišati po zemlji, ko je govora o osebi, ki je tako stara, da bo kmalu umrla in bo pod zemljo. 3.2 Dejanje smrti V drugo skupino frazemov uvrščamo tiste, ki se nanašajo na dejanje smrti, torej na trenutke, ko nastopi prekinitev življenjskih funkcij. Smrt lahko nastopi po naravni ali nasilni poti in jo lahko razumemo kot: poslavljanje od življenja, ločevanje duše od telesa, vertikalno premikanje v nebo ali pod zemljo, premikanje v večnost, opozicija svetloba – tema in tako naprej. 3.2.1. Naravna smrt Smrt lahko nastopi po naravni ali nasilni poti. Večina predstavljenega materiala se nanaša na naravni pojav smrti, ki je običajno posledica starosti ali bolezni. 3.2.1.1 Konec življenja Trenutek smrti je predstavljen kot poslavljanje od življenja ali prekinitev življenja, kar je zapisano v naslednjih makedonskih frazemih: се збогува со животот, му се скина животот, отиде од животов, го даде (загуби) животот, го скончи животот (arh. knjiž.). Slovenske vzporednice, ki nakazujejo, da se je smrt že zgodila, so: biti ob življenje, čigavo življenje se je dopolnilo, čigavo življenje se je zaključilo, izgubiti življenje, življenje je ugasnilo komu, življenje se je komu izteklo, posloviti se od življenja, poslavljati se od življenja, skleniti življenje, skleniti krog življenja, končati svojo življenjsko pot , življenje je ugasnilo. 3.2.1.2 V naročju smrti V to skupino uvrščamo frazeme z leksemom smrt, ki pomenijo, da je smrt že nastopila: priti v objem smrti, smrt je prehitela koga, smrt je odrešila koga, smrt je pobrala koga, smrt je pokosila koga, smrt se je oglasila kje. V makedonskem jeziku ni bil registriran niti en frazem z leksemom smrt, ki bi spadal v to podskupino. 326 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski 3.2.1.3 Spustiti dušo Ločitev z dušo je bila obravnavana v poglavju 3.1.3, in sicer v frazemih, ki se nanašajo na trenutke pred smrtjo oz. ko se smrt bliža. V tem poglavju se ukvarjamo z dušo v trenutku smrti. Smrt kot neizogibno dejanje in konec zemeljskega obstoja pomeni ločitev duše od telesa душата и мршата не му се заедно, душата му цркна, загуби душа. Pri Stramljič Breznik (1999: 280) najdemo frazem z istim pomenom čigava duša se je ločila od telesa . Izraz duh je zapustil telo brez statusa frazema je zapisan tudi v SSKJ. 2 V to podskupino lahko vključimo frazeme s komponento duh, ki izhajajo iz splošnega prepričanja, da je zrak materialno utelešenje duše (Tолстая 2008). Podobnega stališča sta tudi Глотова in Примак (2013: 68), ki predpostavljata, da se telo pokojnika v prvih minutah po smrti ne razlikuje od tistega, ki ga je imel, ko je bil živ; odsotno je zgolj dihanje. Od tod izhaja sklep, da je dihanje tisto, kar človeka oživi, kar se vidi tudi v frazemu, kot je до последен здив, ki pomeni ʻdo smrtiʼ. Zato se besedi duša in duh lahko uporabljata kot sinonima. V našem gradivu je to moč opaziti v frazemih испушта/испушти дух, предава/предаде дух Господу, предава/предаде дух на Бога (Господа), ki jih najdemo v umetnostni zvrsti in pomenijo ʻumreti/umiratiʼ. V slovenskem jeziku najdemo naslednje frazeme z leksemom duša/dušica: izdihniti (svojo ) dušo, izpustiti dušo, spustiti dušo, spustiti dušico, izdihniti dušico. Po Kebru (2015) ti frazemi izhajajo iz naukov krščanstva, da ko človek umre, izpusti svojo dušo, torej svoj duhovni del. Torej mu ostane samo telo, ki se spremeni v prah. Frazem se uporablja tudi za nežive stvari/predmete in pomeni, da ti prenehajo delovati. V kontekstu izpustitve duše je treba omeniti tudi slovenski frazem biti v zadnjih izdihljajih/zdihljajih s pomenom umreti, pa tudi frazem izdihniti za vselej s pomenom, da je smrt že nastopila, tj. nekdo je mrtev. 3.2.1.4 Tretja oseba kot simbol smrti V to podskupino spadajo frazemi, v katerih tretja oseba (Bog/Gospod/Sveti Peter/ Alah/Mohamed) pride, da bi vzela dušo: даде/дава/предава душа <Богу>, душата си ја предава <на Господ>, се јави пред Свети Петар, Алах му ја зеде душата, му отиде душата кај Мухамед. Tem frazemom lahko dodamo še frazem се претстави (arh.), ki temelji na krščanskem prepričanju, da gredo verniki po smrti k Bogu. Ta frazem se uporablja predvsem, kadar je govora o mučenikih in svetnikih. V slovenskem jeziku zapišemo predajo duše tretjemu (bogu) s frazemom izročiti svojo dušo Bogu, obstajajo pa tudi drugi frazemi z leksemom bog kot tretjo osebo brez komponente duša: Bog je vzel koga k sebi, Bog je poklical koga k sebi, Bog je poklical koga pred sodni stol, stopiti pred božjo sodbo, stopiti pred večnega sodnika, stopiti pred božji tron s pomenom ʻumretiʼ in izhajajo iz krščanskega nauka, da gredo dobri ljudje po smrti k Bogu. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 327 Po isti interpretaciji se slabi ljudje znajdejo pri hudiču, kar je zapisano v makedonskih frazemih: отиде до ѓавола (до врага), отиде до сто ѓавола, отиде по ѓаволите s pomenom: ʻ1. propasti, izginiti 2. utrpeti, umretiʼ; отиде кај ѓаволот на сметка s pomenom ʻplačati z glavoʼ, umreti; ѓавол ќе го земе/носи s pomenom ʻtrpel boʼ; in v slovenščini iti k hudiču, hudič je pobral koga, hudič je vzel koga, zlodej je pobral koga, zlodej je vzel koga. V vlogi tretje osebe v slovenskem jeziku se pojavlja leksem Abraham: preseliti se k Abrahamu, Abrahamovo naročje, kot v Abrahamovem naročju, biti v Abraha- movem naročju in leksem Janez v frazemih Iti gor k Janezu ‘umreti’ и Janez te kliče ‘smrt se bliža’. V zgornjih frazemih je sveti Janez po Kebru (2015) župnijski mecen v kraju Ebriah na Koroškem. V slovenskem jeziku se kot tretja oseba pojavlja tudi ime Matilda, pogosto zapisano tudi z malo začetnico matilda, v frazemih: matilda je pobrala koga, matilda je vohala/ povohala koga, matilda je vzela koga, poljubiti matildo, srečati matildo, pogledati matildi v oči, biti zrel za matildo, Matilda pride, Matilda s koso, Matilda maha s koso. V teh frazemih se leksem matilda uporablja s pomenom ʻsmrtʼ. S tem pomenom se matilda pojavlja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) po drugi svetovni vojni. Keber (2015) poudarja, da je Matilda znano krščansko ime nemškega izvora, ki se v nobenem drugem jeziku ne pojavlja s pomenom smrti. Keber (2015) meni, da je slovenska matilda zadobila pomen smrti zaradi avtomatske puške, za katero so partizani uporabljali naslednja imena: mrtvaška raglja, peklenska raglja in matilda. Za slabo oborožene partizane je avtomatska puška predstavljala poosebljenje smrti. Zato je verjetno prišlo do spremembe pomena. Matilda se v frazemih matilda je pobrala koga, matilda je povohala koga lahko zamenja z leksemom smrt. Keber (2015) navaja, da se glagol povohati uporablja v povezavi s psom, vendar z negacijo v frazemu še pes ga ne povoha, kar pomeni, da se zanj nihče ne zanima. Iz tega sledi, da osebe nihče noče niti povohati, zato ji ne preostane drugega, kot da umre. Peter Weiss (2013: 99–106) poudarja, da je do izenačenja imena Matilda z leksemom smrt prišlo leta 1942 na osvobojenem partizanskem ozemlju na Dolenjskem, kjer se je govorila kočevska različica nemškega jezika. Za kočevsko moško ime Mattl (čigar nemški vzporednici sta imeni Matthias in Matthäus), ki je pravzaprav povezano s samostalnikom moškega spola der Tod “smrt”, je na slovenskem govornem področju poskušal najti pravilno žensko vzporednico, saj je leksem smrt v slovenskem jeziku samostalnik ženskega spola. Ime Matilda se je izkazalo za glasovno najprimernejšo izbiro. Matilda ni edini slovenski sinonim za smrt. Iz druge svetovne vojne izvira tudi koroški pogovorni frazem hitlarica, ki lahko zamenja matildo v frazemu matilda ga je pobrala. Tukaj lahko omenimo gorenjska frazema Krampov Matija in Krampova Katra, ki pomenita ʻsmrtʼ. V Ljubljani smrt celo imenujejo po imenu in priimku: Gajzerjeva Lenčka v frazemu Pol pa pride Gajzerjeva Lenčka (Keber 2015). 328 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski 3.2.1.5 Navpično premikanje proti drugemu svetu Po starih verovanjih je smrt le meja, za katero se začne drugo življenje v drugem svetu, o katerem se ni vedelo nič konkretnega (Глотова, Примак 2013: 68). Takšno slovo, poslavljanje od zemeljskega sveta je opaziti v frazemih се прости од (со) овој свет, се задели од овој свет, се раздели од светов, го напушти (остави) овој свет, отиде на другиот (оној) свет, отпатува на оној свет, се пресели во другиот свет, се пресели на оној свет, замина на оној (тој) свет, замина (исчезна) од овој свет, стана жител на оној свет, душата му ја земаат на небото, отпатува во вечните ловишта, v slovenskem jeziku pa v naslednjih frazemih: dati svetu slovo, poslavljati/posloviti se s tega sveta, zapustiti dolino solz, 4 oditi v onstranstvo, biti onkraj, biti na onem svetu, iti/oditi na drug svet, preseliti se na drugi svet, iti/oditi s tega sveta, iti v nebeško veselje, iti pogledat na ono stran, oditi v nevrnitev, ločiti se od sveta, ločiti se s sveta, zapustiti zemljo, zapustiti ta svet, iti/oditi v večna lovišča, preseliti se v večna lovišča, uživati plačilo v nebesih, oditi po večno plačilo. Zanimiv je tudi frazem rešiti se zemeljske teže, ki si ga lahko razlagamo tako, da nekdo ob umiranju zapusti zemljo, se reši zemeljske teže in preseli v drug svet. Besedna zveza iti tja, kjer ni muh se po Kebru (2015) nanaša na svet, v katerem niti muhe zaradi slabih in neprijetnih razmer ne morejo preživeti. 3.2.1.6 Navpično premikanje pod zemljo Premik duše v navpični črti od mrtvega telesa do nebeške višine in gibanje človeškega telesa od površine zemlje do njenega jedra je predstavljeno v naslednjih frazemih: влезе/влегува вземи, влезе во <црна> земја, го покри <црна> земја, земјата му ја покри снагата, легна в земја, отиде во (под) црна земја, ја лапна земјата, влезе (легна, отиде, слезе) в гроб, го наполни трапот (ekspr.). Tudi v slovenskem jeziku obstajajo frazemi, ki označujejo vertikalno gibanje proti zemlji: leči pod rušo, iti/nagniti se v (prerani) grob, iti/oditi v krtovo deželo, preseliti se na pokopališče, medtem pa je v frazemih: biti pod grudo, ležati v grobu, ležati v jami, počivati pod zemljo, počivati pod rušo, počivati na pokopališču, počivati v hladni zemlji, počivati v črni zemlji, prst krije koga, zemlja krije koga subjekt že pod zemljo. Stanje osebe pod zemljo opisujejo naslednji frazemi: прав го јаде (некого), му гнијат коските, ја мириса тревата одоздола, пасе трева откај коренот (iron.) in ги гости црвите (iron.), ki imajo podobne vzporednice v slovenskem jeziku: črvi jedo koga (že dolgo), čigave kosti že trohnijo pod zemljo (zgled rabe), gniti v jami, regrat že raste iz koga. 4 Po Kebru (2015) sta frazema dolina solz in solzna dolina biblijskega izvora. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 329 3.2.1.7 Prehod v večno življenje Krščanska ideja smrti kot dokončanja zemeljske poti in prehoda v večno življenje je izražena v frazemu: отиде (премина, се пресели) во вечноста. Ekvivalentni frazemi v slovenskem jeziku so: pred vrati večnosti spoznati zmoto, iti v večnost, preseliti se v večnost, stopiti v večnost, zbuditi se v večnosti. 3.2.1.8 Večne sanje Podoba umirajočega človeka spominja na spanje in je neposredna motivacija za naslednje frazeme: ги замижа (затвори) очите, замижува вечно, затвори очи, ги сведе очите, затвори (заклопи, склопи, стисна) очи засекогаш, му ги затворија очите, ги преврте очите, заспие/заспива за навек. Pogojno lahko tem frazemom dodamo tudi frazem замолкне/замолкнува засекогаш, čigar slovenska vzporednica je umolkniti za vedno. Slovenski frazemi v zvezi z zapiranjem oči in večnim spanjem so: zapreti (trudne) oči, zatisniti (trudne) oči, za vsekdar zapreti oči, zaspati za zmerom, zaspati za vedno, zaspati za večno, spati večni sen, zasnivati večni sen, spati smrtno spanje, spati nevzdramno spanje, spati večno spanje, večni sen, zaspati [v] večno spanje, za večno usnuti. Poleg že naštetih frazemov sta v slovenskem jeziku zapisana tudi frazema zaspati v miru in zaspati v Gospodu. 3.2.1.9 Gašenje svetlobe Svetloba in ogenj v svetilki ali sveča kot simbol življenja in njeno gašenje kot simbol smrti se uporabljajo kot motiv v frazemih му угаснува кандилцето, му гасне (догорува) свеќата in му секна светилката. Frazem му се гаси огништето se uporablja s pomenom, da njegova družina umre in da njegov rod izumre. V slovenskem jeziku s komponentama sveča in luč najdemo naslednje frazeme: sveča njegovega življenja je dogorela, držati luč [komu/čemu], držati svečo [komu/ čemu]. Slovenski frazem držati svečo [komu/čemu] je lažni frazeološki prijatelj v makedonskem in slovenskem jeziku. V SSF obstajajo trije pomeni: ‘nekdo je prisoten ob nekogaršnji smrti’, ‘nezaželena prisotnost’ in ‘sodelovati, pomagati pri nečem’, medtem ko se v makedonskem jeziku држи свеќа некому uporablja le za drugi pomen – ‘nezaželeno prisotnost’. Keber (2015) nadalje pojasnjuje pojav tega frazema z vzporednicama v srbščini in hrvaščini: zapaliti komu sveću/svijeću . 3.2.1.10 Fizična manifestacija Slika trenutka, ko smrt nastopi, je zelo raznolika. Ujamemo jo lahko skozi manifestacije prenehanja življenjskih funkcij: му истинаа жилите, зинал веќе (ekspr.), се спружи со токму нозе. V slovenskem jeziku je smrt označena z raztezanjem nog v frazemu stegniti/iztegniti pete . 330 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski Človeško smrt opisujemo tudi s pomočjo telesne manifestacije smrti pri živalih: ги истегна (оптегна) чапанките, ги фрли копитата, ги фрли потковиците. Na tem mestu je treba opozoriti, da imajo omenjeni frazemi močno izražen slabšalni pomen in jih štejemo za nesramne in nespodobne. 3.2.1.11 Napoved pogrebnega obreda V to skupino spadajo frazemi, ki vsebujejo lekseme, ki so v povezavi s pogrebnim obredom. Frazem спечали дрвен крст izhaja iz običaja, po katerem se na dan pogreba na začetku pogrebne povorke nosi lesen križ, na katerem so zapisani ime in priimek, pa tudi leto rojstva in smrti pokojnika; отиде кај попот в џеб (šeg.) se nanaša na duhovnika kot izvajalca pogrebnega obreda, medtem ko je даде пченица povezan s pšenico kot daritvenim proizvodom, ki je obvezen del pogreba. Z нозете напред in s slovenskim ekvivalentom iti (iz hiše) z nogami naprej povezujemo običaj, da se pokojnika iz hiše odnese obrnjenega z nogami naprej. 3.2.1.12 Nenadna in prezgodnja smrt Smrt včasih nastopi nepričakovano in nenadoma. Povedano je prikazano v frazemih: Од на нозе – ај со здравје, го стемни и не го раздени, умре апансас, <падне/ остана> пупунец – ki se uporabljajo za ‘umreti nenadoma, nepričakovano, brez prisotnosti bolezni’. Naštetemu lahko dodamo tudi frazema остане/останува на местото <мртов>, падне/паднува на местото <мртов>, ki pomenita, da je smrt nastopila nenadoma. V slovenskem jeziku se za nepričakovano in nenadno smrt uporablja frazem biti na mestu mrtev . S prejšnjo podskupino so tesno povezani naslednji frazemi: векот му се скуси, умре без време, предвреме лежи во гроб, душа прерано забрана од светов, замина преку ред, ki se uporabljajo za tiste, ki so umrli v mladih letih ali pa mnogo prezgodaj. V tem kontekstu je rek нека е со ред/да е со ред, s katerim se zaželi, da mladi ljudje ne bi umirali. V slovenskem jeziku obstaja frazem iti/ nagniti se v prerani/prezgodnji grob, ki nima statusa frazema, pomeni pa prezgodnjo smrt. 3.2.2. Nasilna smrt Smrt lahko nastopi tudi zaradi samomora, žrtvovanja, umora ali zavestnega izpostavljanja nevarnosti. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 331 3.2.2.1 Samomor Frazemi си го одзема (окончува) животот, раскине/раскинува (свршува) со животот, стави/става (тура) крај на животот, умре/умира од своја рака, самиот крвта си ја пролеа, си свирна куршум (žarg.), си ги скрати маките se uporabljajo za situacije, ko si nekdo sam vzame življenje. Ta podskupina vključuje tudi frazeme дигна рака на себе, крена рака на себе, посегнува на себе, помисли/ помислува на најлошото, ki pomenijo, da je nekdo poskušal storiti samomor ali pa je razmišljal o tem, ne da bi nakazal, da naj bi smrt v resnici nastopila. Tudi v slovenskem jeziku si nekdo sam vzame življenje in dvigne roko nadse: dvigniti roko nase, pognati si kroglo v glavo, skrajšati si življenje, vzeti si življenje. 3.2.2.2 Žrtvovanje Če človek dojema smrt kot prehod v lepši svet, se ne boji žrtvovati se, umreti za nekoga ali za nekaj. Navedeno je izraženo s frazemi: ја пролеа својата крв, крвта си ја дава (тура) <за некого ли за нешто>, ја губи (загубува) главата, плати/ плаќа со главата, загуби душа, се венчава со маченички венец, му клумна клунот наземи, му летна лејката (žarg.). Frazemi крвта ја лее, ги остави коските некаде, си ги остави коските некаде, фрла коски (некаде), коски окапа (некаде) se največkrat uporabljajo, ko gre za izgubo življenj v vojni, v bitki in pri žrtvovanju za domovino. Tudi v slovenskem jeziku nekdo žrtvuje kri, glavo ali življenje: prelivati/ preliti kri (za koga/kaj), (boriti se) do zadnje kaplje krvi, plačati z glavo, biti ob glavo, plačati kaj z življenjem, plačati kaj s krvjo, dati življenje za kaj/koga. Zanimivi so tudi frazemi umreti s škornji na nogah in umreti v škornjih, kar pomeni, da umrejo nenavadno, ne doma, ampak na prostem, v naravi, včasih junaško (Keber 2015). 3.2.2.3 Umor Včasih smrt nastopi kot posledica umora. Nekateri frazemi, ki spadajo v to skupino, se nanašajo na osebo, ki je nasilno povzročila smrt. Makedonski frazemi ќе го пресели под ледина, ќе го навре на нож, рибите ќе го јадат, цревата на рака ќе му ги навитка, му зема мера за сандак izražajo življenjsko ogroženost, medtem ko imajo frazemi му ја испи (пролеа, цицна) крвта, му ги куси/скусува/скратува деновите, му лизна од крвта, го одвлече/одвлекува (отерува, праќа) в гроб, го тера (турка) в гроб, однесе/однесува в гроб, го отера <предвреме> в гроб, го прати (фрли) в гроб, го отера (прати) во <црна> земја, го отера (прати) под земја, го раздели од душата, оди до крв, му го угаси кандилото, му пронижа куршум во глава, му свирна куршум, му ја тргна сабјата, го свитка, суреди, му ја зеде сенката, му ја скина (скрати) сенката, му ги истури цревата, му зобна (сркна) од пченицата, му ја зобна (изеде, лапна, касна) пченицата v ФРМЈ razlago ‘ubil ga je, postal je vzrok za nekogaršnjo smrt’. V slovenskem 332 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski jeziku je samo dejanje umora registrirano v naslednjih frazemih: globoko broditi po krvi, pomagati komu v jamo, spraviti koga na oni svet, spraviti koga s sveta, spraviti koga pod zemljo, spraviti koga pod rušo, spraviti koga v grob, spraviti koga v krtovo deželo 5 , spraviti koga pod drn, pognati komu kroglo v glavo, poslati komu kroglo v glavo, poslati koga na oni svet, poslati koga pred puške, preliti kri koga, vzeti komu življenje, skrajšati koga za glavo, glavo za glavo, zahtevati glavo koga. V isto skupino lahko dodamo tudi: го уби како пес, го закла како пиле, kar pomeni ʻneusmiljeno ga ubitiʼ. V slovenskem jeziku: ubiti koga kot psa in zaklati koga kot psa. Pomen primerjalne komponente kot psa je povezan z negativnimi vplivi, za katere je včasih kriv tudi pes, sicer pa v večini primerov ne. Po Kebru (2015) se je iz negativnih vplivov, ki jih ljudje pogosto neupravičeno pripisujeju psu kot eni najstarejših domačih živali, razvil tudi pomen ʻveliko, močnoʼ. Slovenski frazem iti rakom žvižgat in ribam gost in poslati koga rakom zvižgat pomenita, da bodo umrli ali bodo ubiti. Frazem завие/завива во црнo se nanaša na žalujočo družino, ki je po smrti ljubljene osebe v skladu z običaji odeta v črnino. Frazem z enakim pomenom je registriran v slovenskem jeziku zaviti koga/kaj v črno, ki je registriran v korpusu Gigafida, ne pa tudi v SSKJ 2 in SSF. Makedonski го јаде куршумот, го јаде (крка) стапот in slovenski frazemi dobiti kroglo v glavo, izgubiti glavo, končati pod rušo se nanašajo na ubitega, medtem ko makedonski frazemi го голтна (проголта, изеде) темнината, го голтна (изеде, проголта) ноќта, го голтнаа (изеде/проголта) мракот in slovenski noč ga je dohitela, noč ga je vzela pomenijo, da je bila oseba ubita na skrivaj ali pa je izginila v nejasnih okoliščinah. 3.3 Frazemi, ki se nanašajo na dogodke in običaje po smrti V tej večji skupini frazemov je poudarek na pogrebnih običajih in obredih, ki sledijo pogrebu. 3.3.1 Pogrebni simbol Tukaj je mišljen predvsem obred pokopa umrlih, ki ga v makedonščini oznanjamo s црна камбана kot pogrebnim simbolom. Frazem црна камбана je najverjetneje povezan z enim izmed načinov zvonenja cerkevnih zvonov ob nekogaršnji smrti. Obstajajo tudi praznični, poročni, arhierejski (za sprejem arhierejev), budniški zvonovi (za zbujanje menihov) ipd. Podporo tej razlagi najdemo v РННМ (2002: 323), in sicer v podatku, da se ob prihodu duhovnika v hišo pokojnega zvonovi ponovno oglasijo. 5 Frazem spraviti koga v krtovo deželo ima svojo osnovo v besedni zvezi krtova dežela, katere prvotni pomen je po Kebru (2015) ‘tam pod zemljo, pri krtih’, zdaj pa s pomenom ‘svet pod zemljo, tisti svet, kjer so grobovi’. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 333 V slovenskem jeziku je pogreb pomensko zajet s frazemom zvonček je zapel komu in z frazemi zvon bije komu, mrliški zvon, mrliški zvon poje komu, zaklenkal bo mrtvaški zvon, ki v SSKJ niso označeni kot frazemi. V frazemih navček bo kmalu zapel komu, zvon bo kmalu zaklenkal komu se pričakuje nastop nekogaršnje smrti. 3.3.2 Slovo od pokojnika Sam pogreb imenujemo последно збогум (knjiž.) s pomenom dokončne ločitve ali spremstva pokojnika na poti v grob, tj. на вечен пат, последен пат, испраќање на вечно почивалиште v makedonskem jeziku in spremljati/pospremiti koga na zadnjo pot, zadnja pot, položiti koga k večnemu/zadnjemu počitku, spregovoriti v zadnje slovo v slovenskem jeziku. S tem dejanjem se pričenja življenje po smrti in pokojnika se pospremi na горниот свет, другиот (задгробниот) свет, оној (тој) свет ali v вечен живот (knjiž.), v slovenskem jeziku pa v večno življenje – frazem, ki v SSKJ ni označen kot frazem. Grob lahko nadomestijo naslednji frazemi-evfemizmi: вечен дом (knjiž.), вечно живеалиште, вечно почивалиште v makedonskem jeziku in zadnji dom, zadnje počivališče , kraj počitka , tihi dom v slovenskem jeziku. Dodamo lahko še makedonski frazem темен вилает (knjiž.), ki pomeni ‘neznan konec, neraziskan teren’. 3.3.3 Izreki sožalja Najštevilčnejše v tej podskupini so formule za izražanje spoštovanja do pokojnika na dan pogreba ali ob navedbi njegovega imena: Бог да му ги прости коските, Бог да го прости, Бог душа да му прости, Лесна да му е земјата, Лесна му земја, Нека му е лесна земјата, Да му се миросаат коските, Миросани да му се коските, Мир и покој на прахот негов, Мир на коските (пепелот, прахот) негов. (knjiž.), s katerimi zaželimo, naj pokojnik počiva v miru. S formulo Вечнаја памјат! Вечна му памјат! zaželimo, da bi se ga večno spominjali, da ga njegovi bližnji ne bi izbrisali iz spomina. V slovenskem jeziku za izražanje spoštovanja do pokojnika na dan pogreba uporabljamo naslednje frazeme: naj bo komu lahka zemlja/zemljica, naj počiva v miru, Bog naj komu da večni mir in spokoj, ki v SSKJ 2 niso označeni kot frazemi, ampak kot zgledi rabe. Skladno z maksimo De mortuis aut bene, aut nihil je treba o pokojnih govoriti le dobro. Primer, ko se temu pravilu ne sledi, najdemo v frazemu му ги меша коските s pomenom ʻgovoriti slabo, zlobno o nekom po smrtiʼ. V SSKJ 2 najdemo frazema o mrtvih govôri le dobro, o mrtvih samo dobro, ki ustrezata prej omenjeni maksimi, vendar nimata statusa frazema. 334 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski 3.3.4 Obdobje žalovanja Za družino in pokojnikove najbližje se pričenja obdobje žalovanja, ki ga ponazarjata frazema: во жалост, длабока жалост. V slovenskem jeziku obstaja frazem globoka žalost, ki v SSKJ 2 nima statusa frazema. V tem obdobju najbližji običajno nosijo črna oblačila, kar je motiv za frazem се завива (завиткува) во црно v makedonskem in zaviti v črno v slovenskem jeziku, ki je registriran v korpusu Gigafida, ne pa tudi v SSKJ 2 in SSF. V času žalovanja so se v spomin na pokojnika delili hrana in drugi predmeti, kar se je odražalo v različnih obredih даде/дава за душа, за задуша. Po ljudskem prepričanju so dnevi, posvečeni mrtvim, edina priložnost za vzpostavitev stika med njimi in živimi. To pa je mogoče storiti v okviru strogo določenih obrednih pogojev, s pravilno postavljenim redom pokopališča, kjer duša umrlih prednikov prihaja med žive. Zato mora v teh dneh vsaka družina vzeti pšenico, kruh in prižgati voščeno svečo na družinskem pokopališču. Duhovnik hodi od groba do groba s kadilom v roki, omenja imena vseh mrtvih in jih blagoslavlja. Po končanem obredu mu ženske dajo denar in nekaj hrane, nato pa pšenico in preostanek hrane razdelijo ostalim navzočim za Бог да прости (RNMM 2002: 183). Rituali razdeljevanja hrane in drugih predmetov v spomin na pokojnika v slovenskem vsakdanu ne obstajajo, zato ne beležimo besednih zvez tega tipa. 3.3.5 Sprava s smrtjo Za konec so še posebej zanimivi frazemi, ki so frazem sprave s smrtjo Господ дал, Господ зел, ki izhaja iz naukov krščanstva, da je Bog tisti, ki daje in jemlje življenje, ali neizogibnosti smrti тој што не се родил нема да умре, мора да се умре, на смртта заменка нема. Dodamo lahko še frazem секој ќе си наполни гропката tj. vsi bodo umrli, ko bo prišel njihov čas. V slovenskem jeziku frazem prah si in v prah se povrneš predstavlja minljivost življenja, ve ne ure ne dneva pomeni, da trenutek smrti ni znan, in priti na koga vrsta da bo vsakdo umrl, ko bo prišel njegov čas. Še posebej zanimiv je tudi frazem дури и од грбав човек гробот прави прав, v katerem je smrt prikazana kot končni sodnik, ki popravi krivice ali razlike v zemeljskem življenju. Uporablja se za pomen ʻv smrti so vsi ljudje enakiʼ. S trenutki po nastopu smrti in pokopu je povezan tudi frazem лежи цел во гроб, ki pomeni, da pokojnik ne more razpasti (zaradi velike žalosti, bolečine, skrbi itd. v življenju). Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 335 4 Zaključek Frazeološko gradivo za pričujočo raziskavo je pokazalo, da je frazeološka slika smrti zelo bogata in raznolika tako v makedonščini kot v slovenščini. Izvedena analiza je pokazala, da je frazeme iz pomenskega polja smrt v obeh jezikih mogoče razvrstiti glede na predlagani kronološki model, ki zajema trenutke pred nastopom smrti, z nastopom smrti in po smrti. Frazeme, ki se nanašajo na trenutke pred smrtjo, lahko analiziramo skozi prizmo semantike najpogostejših leksemov (smrt, grob, duša, dan, ura, življenje itd.). Kronološko jim sledijo frazemi, povezani z nastopom smrti, ki se obravnavajo z vidika vzrokov, ki so privedli do smrti, in z vidika različnih razumevanj smrti, ob upoštevanju osnovnih zapisov in njihove semantike. V predlaganem kronološkem modelu jim sledijo tisti frazemi, ki se nanašajo na obdobje po smrti in na pogrebne obrede. V obeh jezikih najdemo številne frazeme, ki označujejo nastop smrti. Po svoji komponentni sestavni ti primeri sovpadajo v obeh jezikih. Opazimo prevlado leksemov življenje , smrt, duša in grob, medtem ko se v manjši meri pojavljajo leksemi, ki pomenijo čas, molitev, hrano itd. V obeh jezikih najdemo ustrezne frazeme za prikaz smrti kot prehoda iz enega sveta v drugega, v večnosti, smrti kot prehoda iz enega v drugo stanje, v katerem obstaja ločitev z dušo ob izteku zadnjih trenutkov, določenih za življenje na zemlji, prekinitev zadnjih niti z življenjem in izumrtjem življenjskih funkcij. To je povsem razumljivo in pričakovano, saj gre za splošno človeško in kulturno razumevanje. Opazili smo nekaj razlik v odnosu do tretje osebe, h kateri se pokojnik napoti po smrti. V makedonskem gradivu imamo namreč poleg Boga in sv. Petra tudi primere z Alahom in Mohamedom, kar lahko pojasnimo z dolgoletno turško prisotnostjo v tem delu Evrope. Nasprotno pa v slovenskem jeziku najdemo Matildo, Janeza in druge, za katere obstajajo jasne interpretacije. Posredno predstavljanje smrti je še posebej izrazito v frazemih, ki se nanašajo na naravno smrt, medtem ko vsebujejo frazemi, ki se nanašajo na nasilno smrt, veliko več neposrednih imenovanj. Ko govorimo o ljudeh v negativnem kontekstu, povezujemo njhovo smrt s telesnim vidikom in jo primerjamo z živalsko smrtjo. Za razumevanje konca človeškega obstoja je značilna velika mera univerzalnosti, kulturne posebnosti pa nastajajo kot posledica verovanj, običajev in tradicij. To se najbolje kaže v frazemih, v katerih opažamo razlike, ki so delno povezane s pripadnostjo pravoslavni in katoliški cerkvi ter različnimi pogrebnimi obredi, ki jih izvaja vsaka od verskih skupnosti. V takšnih situacijah so še posebej koristne jezikovno-kulturne informacije, ki pomagajo odkriti razloge za uporabo določenega leksema, s pomočjo katerega se ustvari metafora, ki temelji na določenem frazemu. Ta članek potrjuje, da so frazemi edinstven jezikovni pojav, v katerega so vpleteni elementi kulture, miselnosti, tradicije, zgodovine, religije, mitologije in drugih, 336 Biljana Mirchevska-Bosheva in Gjoko Nikolovski ki globoko, močno in izvirno odražajo ne le univerzalnost, ampak tudi kulturno specifičnost frazeološke podobe smrti. Viri Дигитален речник на македонскиот јазик: http://makedonski.info. (Dostop 12. 4. 2020–15. 8. 2020.) Димитровски, Тодор, Ширилов, Ташко, 2003–2009: Фразеолошки речник на македонскиот јазик. Скопје: Огледало. Keber, Janez, 2015: Slovar slovenskih frazemov. www.fran.si. (Dostop 1. 5. 2020–1. 7. 2020.) Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www. fran.si. (Dostop 1. 5. 2020-1. 7. 2020. Велковска, Снежана, 2008: Македонска фразеологија со мал фразеолошки речник. Скопје. Literatura Бирих, Александр К., Мокиенко, Валерий М., Степанова, Людмила И., 2005: Русская фразеология. Историко-этимологический словарь. Москва: Астрель, ACT, Люкс. Engelking, Anna, 1984: Istota i ewolucja eufemizmów (na przykładzie zastępczych określeń śmierci). Przegląd Humanistyczny 4. 115–129. Giel, Karina, 2013: Eufemistični frazemi kao izraz jezičnog tabua (na primjeru frazema značenskog polja smrt u hrvatskom i poljskom jeziku). Strani jezici 42/1–2. 85–116. Глотова, Елена. А., in Примак, Елена А., 2013: Представления о смерти в русской фразеологии и паремиологии. Вестник Омского государственного педагогического университета. Гуманитарные исследования. https://cyberleninka.ru/article/n/predstavleniya- o-smerti-v-russkoy-frazeologii-i-paremiologii (Dostop 11. 4. 2020.) Jesenšek, Vida, 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije – fenomen konvergentnosti. Inka Štrukelj (ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236–247. Kmecová, Svetlana, in V ojtech Poklač, Saša, 2018: Ona s koso. Nekateri vidiki dojemanja smrti in njihova prisotnost v slovenski in slovaški frazeologiji. Jezik in slovstvo 63/4. 63–75. Ковшова, Мария Л., 2019: Лингвокултурологический анализ идиом, загадок, пословиц и поговорок. Антропономический код културы. Москва: ЛЕНАНД. Kržišnik, Erika, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33–47. Krzyżanowska, Anna, 1996: Eufemistyczne wyrażanie śmierci w języku polskim i francuskim. Problemy frazeologii europejskiej I. Warszawa: Wydawnictwo Energeia. 93–98. Малинов, Зоранчо, 2001: Посмртните обичаи во брегалничката област. Скопје: Институт за фолклор »Марко Цепенков«. Митина, Евгения А., 2010: К вопросу о структуре лекксико-семантического поля » Смерть«. Вестник ЧГПУ 12. 291–302. Frazeološka podoba smrti v makedonskem in slovenskem jeziku 337 Мургоски, Зозе, 2011: Толковен речник на современиот македонски јазик. Скопје: Филолошки факултет »Блаже Конески«. Opašić, Maja, Gregorović, Maja, 2010: Smrt u hrvatskoj frazeologiji. Croatica et Slavica Iadertina 6/6. 55–72. Орлова, Ольга С., 2020: Темы рождения и смерти в русских и анлийских фразеологизмах: метафора пути. Вопросы психолингвистики 1/43. 64–74. Петреска, Весна, 2009: Методолошки аспекти на современите теренски истражувања при смртта. ЕтноАнтропоЗум 7. 162–194. Ристески, Љупчо С., 1999: Посмртниот обреден комплекс во традициската култура на Мариово. Прилеп: Институт за старословенска култура. Savelieva, Elena, 2004: Frazemi s pomenom ʻpitiʼ in ʻbiti pijanʼ v slovenskem in ruskem jeziku. Jezikoslovni zapiski 10/1 . 93–106. Сеничкина, Елена П., 2017: Эвфемизмы русского языка: спецкурс. Москва: Флинта. Smole, Vera, 2018: Osebna lastna imena v slovenskih narečnih frazemih. Анета Дучевска, Биљана Мирчевска-Бошева, in Катерина Велјановска (ur.): Имињата и фразеологијата. Скопје: Филолошки факултет Блаже Конески. 421–441. Stramljič Breznik, Irena, 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja . Maribor: Zora 7. Snoj, Marko, 2020: Slovenski etimološki slovar. www.fran.si. (Dostop 1. 5. 2020–1. 7. 2020.) Толстая, Светлана М., 2008: Пространство слова. Лексическа семантика в обещславянской перспективе. Москва: Индрик. Велковска, Снежана, Конески, Кирил, in Цветковски, Живко, 2003–2015: Толковен речник на македонскиот јазик. Скопје: Институт за македонски јазик »Крсте Мисирков«, Т.1–6. Вильданова, Гузель А., 2015: Эвфемия и принцип вежливости в современном английском языке: гендерный аспект. Москва-Берлин: Директ-Медиа. Вражиновски, Танас, 2002: Речник на народната митологија на Македонците. Скопје: Матица македонска. Weiss, Peter, 2013: Matilda v slovenski frazeologiji . Nataša Jakop in Mateja Jemec Tomazin (ur.): Frazeološka simfonija . Ljubljana: Založba ZRC SAZU. 99−106. Wysoczański, Włodzimierz, 2012: Umieranie i śmierć. Wrocław: Wielowymiarowość językowa, Wydawnictwo Uniwersytetu Wrocławskiego.