Pavlalnl frank« v tfvfavt SHS. W Pessnesna Slev. 1 krono. 262. It«w. V Uubllani, v soboto 13. novembra 1920. Leto tV. v -. >-rx :j->i IJHOKB Izhaja razum Kfe&cEj« iA pretitib«« v«tk rta« Ob H®„ ari cžeja Uredništvo ;« v Ljubljani, l''raiinžkanška nliea §t.6‘L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer-se jih no pri* obel. Rokopise se ne vrata. Oglasi: Prostor I mm X 65 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano te* no* tiče isti prostor K 2’—. Pii večjem naročilu popust. Glasil® lugosiov. sccif&Eno - dimokratfiEne stranke, leeefonska št. 312. Naročnina : Po poiti ali t dostavljanjem ne dom za celo reto K 240, r.o pol iets K 120, t« eeiri «to K 60, za mesec K 20. Za Nemči jo celo leto K 312, m ostalo iaiino »n Amerika K 380. Reklamacije te Ust eo poš1i.me proste. Upravuiiivo ,e v LiUtrtiani Frančiškanska ulica št.6'1«, Dčit«iisba tiskarna. msse BMttaSMai Mbš protest, Načelstvo Jugoslovanske socijalno demokratične siratike je poslalo eksekuftvi Italijanske socijalistične stranke sledečo izjavo: »Zastopniki dveh buržuaznih vlad so v Santa Margherita sklenili tafeosvano pogodbo o jadranskem vprašanju, s katero n? ta problem rešen, temveč le poostren in ustanovljen kot trajna nevanrost za evropski mir. Pogodba je krivična na vse strani, ker meče velik del Jugoslovanov Pod tujo nadvlado, ugrožava vse gospodarsko življenje Jugoslavije, obremenjuje Italijo z Irredento podjarmljenih, in vceplja Evropi novo kal interaacijosiatrJb konfliktov in vojn. Jugoslovanska socijalno demokratična stranka odre!« gospodam, ki so diktirali, ln onim. ki so kapitulirali, pravico govoriti in sklepati dalekosežne pogodbe v imenu narodov, od katerih nimajo pooblastil za taka zastopstva, hi odločno odklanja priznanja drznemu konceptu buržuazne razredne diplomacije, ki nima za delavstvo nobene moralno obvezne moči. Od zmage zavednega proletarl-Jata pričakuje Jugoslovanska socijalno demokratična stranka udejstvovanje mednarodne pravičnosti; ne tajna diplomacija kapitalističnega razreda, temveč le svobodni, suvereni narodV bodo sposobni, da uresničijo vzajemno zaupanje in ustanove trajne prijateljčke razmere med narodi z odstranitvijo vseh krivic in na podlagi vf-jtranske enakopravnosti In enakovrednosti vseh. Vpričo neve provokacije kapitalističnega držav-ništva Izreka Jugoslovanska socijalno demokrct??*ia stranka svoje trdno prep*ščsj«|e, da bo tudi italijansko in Jugoslovansko zavedno dcl-vsfvo, •osvobojeno materijalne sužnostl in razrednega zatiranja, znalo rešiti probleme, katerim ni dorasla' neodkrltosrčnosf In brntafcia sebičnost kapitalističnih vlad, v zmlslu pravičnost!, v prid obema prizadetima narodoma,, v interesu Snteruacijonafnega sporazuma In tralnega svetovnega Micini. V Ljubljani, dne 12. novembra 1920. Načelstvo Jugoslovanske soc. dem. stranke: Bernot Z« Cobal M,, Kocmur Ivan, dr. Korun M., Kristan A., Kristan E., Mlinar L, Tomc J., Uratnik F. Izjava dr. Trumbiča za sprejetje italijanskih zahtev. (Vesti Ldu.) S. Margherita, 12. Naša delegacija se je posvetovala noč hi dan. ali naj se sprejemejo italijanski pogoji. Noben delegat ni hotei prvi predlagati popuščanja. Nazadnje se je dv'gnil dr. Trumhič m izjavil: S težkim in krvavim srcem moramo sprejeti italijanske predloge, da bi se rešila celota in dobile meje ter da se pomirimo s sosednjo vel:ko silo. Dr. Trum-bičev predlog so takoj sprejeli Vesnič, Stojanovič in Antonijevič in tako je prišlo do sporazuma. Na predsnočnji skupni seji delegatov, kile trajala pet ur se je določila v glavnem meja na kopnem, ki gre od Kuka (?), Hradice (?) na kote 1923 (?), 1963 (?), 1666 (?) m preko Kastva proti Volosku. Ni še rešcuo vprašanje Postojne. Italijani dobijo Idrijo (?). Te-ritorijalna zveza do reške države obsega pot in ozek pas zemlje na višini 223. Naši zahtevajo pristanišče Baroš na Sušaku. Kar se tiče Zadra, zahtevajo Italijani pokopališče in vodovod. Včeraj je prišel v S. Margherito Giolitti' ln šef italijanskega generalnega štaba Badoglo ter admiral Ak-ton, V treh dneh bodo pogajanja končana. Italijanski pogoji. Dunai in Rim. r S. Margherita, 12. Italijani so postavili kot pogoje, od katerih na noben način ne morejo' odstopiti, nastopno: 1. Severna meja morajo biti Julijske Alpe S Snežnikom in s korekturo v našo korist pri Logatcu in Kastvu. En del ozemlja s Kastvom ima priprasti Jugoslavji, dočim se mora drugi del z železnico izpod Logatca do Reke dodeliti Italiji. 2. Reka je neodvisna država v obsegu reškega „corpus separatum . 3. Zader pripada pod italijansko suvereniteto. 4. Od otokov pripadejo Cres, Lošinj in Lastovo Italiji, ki odstopa od svoje zahteve glede otoka Visa. 5. Italija odstopa od svoje zahteve po nevtralizaciji Šibenika, kar je prej zvezala z odstopom od otoka Visa. 6. Italijanom se na ozemlju Jugosla-\ ije priznava pravo opcije za italijansko podaništvo s pravico, da ostanejo na jugoslovanskem teritoriju. Ker Italijani nikakor niso hoteli po-I ustiti od teh zahtev s pripombo, da prek;nejo pogajanja, ako tri naši stvar zavlačevali, je nastala težka situacija, ki je prisilila naše delegate, da pristanejo na te italijanske pogoje. Oiede pristorišča Baroš, oziroma Sušaka in glede obsega Zadra še niso zuane podrobnosti Kdo se ne spornima hrupnih dni za časa Dreirata koncem leta 191«? Večni suženi slovenski se >e zbudil no stoletia doleem rohovanlu in zdelo se »o da bn strl enkrat za vse-lei ieklene okove, v katere va ie vkovala tula oblast, in da bo začel eraditi z zadniim ostankom svojih sil svoio novo bišo. v 'Kateri bo gospodoval nrosf in svoboden. To sc na žalost ni zgodilo. Ko-mai se ie doIcpIo orvo navdušenie se le stoletni rob zonrt vnrašal: Pod koea na pridem sedai? Ali pridem nod Lahe ali nod Srbe ali ood kora? To »e značilno. Nikdar nisi slišal vrrašania: Kakšno hišo «i bom zgradil sam. ravno tako tudi ne s kom v društvu si io bom zgradil. Te s? a ne — ampak samo: Pod kom? Pod kom bom živel, komu bom zopet služil, komu bom robova?? Robovanie ie slovenskemu liud-stvu prešlo v meso in kri vsled stoletno vzeoie kpiere »e bil ta nesrečni rotl deležen nod *taro habsburško cerkveno vladavino. Fo ie bila vzsroia do ookorščine. do slene pokorščine v bora in cerkev in v ne-zmotHivost nlenih služabnikov. To le bife vzpoia do sleos nokorščitle do oblasti, katero le notrdil sam bo?: vsaka oblast ie od bora! ' Odkar ie v Evropi zavladal fevdalni sistem, ie postala Cerkev nal-vemeiša služabnica absolutističnih mocotcev. Seveda samo onih. ki so tudi Cerkvi dali vse kar le zahtevala za ntečilo. Nalvemeiši In jiahida-neiši sinov! Cerkve na so bili Habsburžani in nikier se ni združil posvetni tron tako tesno s Cerkvijo, kakor na Dunaiu. Kot orotinslueo za visoko varstvo in pokroviteljstvo ie Cerkev orevze-*a nase veliko in važno naloffo da obdrži liudstvo z vsemi onimi ogromnimi moralnimi sredstvi, katere ii dale na raznolaeo iz neno-•mavania naravnih sil izviraioči verski čut nenoučenlh liudi v korist tronu. , . _ , To svo^o naingo »e Cerkev si- ialno izvrš:la. siiaino za sebe in tron a naravnost »mičuioče za liudstvo. zlasti v izobraževalnem oziru. Liud-stvo le moralo ostati nevedno, tako sta zahtevala Dimai in Rim. Liudstvo ie moralo ostati zasuž.nieno. taKo sta zahtevala tron In oltar! In tako le t ostalo in ostalo in danes se še vedno vnraštre: P°d kom smo? pod k ^m ie boliš e? Toda stoletia raz vol a le niso šla nvmo nas brez sledu. Glas svobode, duševne Irt nolitične. ie zazvenel tndi ori nas. Absolutno irosDodarstvo trona in oltar’*'1 se ,e ^oiaialo nnd težkimi udarci moderne znanosti. Potavili so se na obzoriu liberalizem in sociializem in so se ustrašili- Sociiabzem ie nrevzel vse delavske slole Helavec i« cicer naiboli reven na denarju, a najbolj neodvisen, ker ere lahko kamor hoče. Neodvisnega delavskega cibania so se ustrašili posvetni in duhovskl met ie Cerkev pritekla tronu na nomoč: znana od sociialne demokraciie in nlenih oreanizacii ie nrČela tudi ona z delavskimi oraani-zaoiiami. a ne z namenom, da delavstvo duševno osvobodi ln materliel-00 nodnre. amnak da «ra še dalje obdrži na vrvici. Kakor Drl delavstvu. ie Dostooala Cerkev tudi na kmetih. Kjerkoli na le Cerkev nastopala kot navidezna zastoonica delavskih in kmečkih interesov le novsod nastonaia kot zadnja, vedno pnana od usnehov napredni sil ln rdel za katerimi si ni unala zaostalati. ako ni hotela vse izgubiti. Pokorščina do božiih postav in sl ena nokorščina oosvetni eosoodL k! Cerkev nodDra. ie ori nas rodila ! take nlodove. kakoršne vidimo da- J nes: Pod kom smo? Nikier samozavesti, nikter, samo-stoinosti. nikier možatosti! Priden bod) leDO moli in ubogal in »oni« tl bodo dal? službo, ifa boš lahko mirno žive! — taka ie bila na^a vzsroia. Nosi telil in renrezentanti te vzuroie na so nri nas klerikalci Klerikalci streme za tem. da ob-drže svoie ?osnodstvo nad nami v dunaisko-rimskem smislu. Ali hočete to? Klerikalci streme za tem. da doba duševne sužnostf Se ne preneha, ampak da se naši otroci 5e nadalfe vzara-laio v hlapčevskem duhu. AH hočete to? Klerikalci hočeio da bi sc slovenski rod na vekoma! veke vnra-ševal: Pod kom smo? AH hočete to? Zavedni kmetie in delavci tetra ne bodo hoteli, ker te?a hoteti ne morelo in ne smelo. To nreoovedu-ic navadno Človeško dostojanstvo in človeška čast. Mi hočemo rod. ki bo rekel: Gospod ie smol Izpod lar-ma hočemo ven! Ogromno večino delavstva ie duševno osvobodil socllalizem. Tudi med Vineti se že svita: čenrav bol! no mf%n. amnak svita se. GosDod-styo trona in oltaria se male tudi nri nas dnnaisko-rimski vztfotemh Slovencih. Kier se Da steber male. ?a le mo-eoče nodreti. Zato nai sl zsoomnito kmetie in delavci na dan obračuna, zskai se "re: Ali bočein 5e nadalle hiti nod kom. ali hočeio nostati vo-S^ndle ki sami odločuieio o svoii usodi, brez tuie kuratele. Kdor take kuratele neče. ta ne bo voHj klerikalnega zastopnika, amnak l>n volil social Jemokrata. Sociializem le osvobodil delavce on bo osvobodil tudi dru^e stanove Kardidstna lista ?a Siaifrfko. RAZMEJITEV NA SEVERU. Maribor. 12. Ker se iuarosloven-ski in avstrijski komisar razrr.epsve-ne koinisiie nista morla sporazumeti plede črte. ki ib tvorila tneio med Kokpšniakom in Sv. Lovrcn-com. ki bi se po mirovni nocodbi morala določKi v terenu, so komisarji neinteresiranih držav v fcotni-s,'i uredili to meio na ta način, da •bripada, skoro vsa ©bčina Mlake iz- vzemši mali del kat. občine Mlake. Avstriii. dočim se občina Sv. Primož razdeli tako. da nrinade vecii del kat. občine Radvanje Avstrm. maniši del to občine in del kat. občine St. Jernei s cerkviio in šolo Ju-eoslaviii. — Ker ta meia na dveh k ra‘'h nreseče nosestva. so komJ-sarii neiuteresiranih držav pozvali jii^oslovenv&cua in avstriiskera ko-M/;>ri:i naj skušata ta nedostateK pousavui. notoiu liOUDeaizacue, I. Etbin Kristan, pisatelj Llublia-liana 2 Filio Klsovar. bivši rudarski tajnik in mol' posestnik v Roeozl. 3 Jožef Kooač. zasebni uradnik, železničarski tainik in begunec L iubliana. 4 Rudolf Oolouh. urednik in ’oe- cunec Liubiiana. 5 Ivan Krušič. rudar v Trbov- Iiah0. prane Koren, pekovski mol- ster v Celiu- 7 Ferdinand Valenčak. rudar. Velenie. . , 8 Ivau licinlfc. predsednik strokovne komisiie v Mariboru. g Franc HoČnik. rudar v Lcšah na Koroškem. 10 Franc Pogtrak. stroievod^a v Mariboru. II. JVatite Babjer. posestnik v Sn. Polskavi. 12. Aloiz Leskovšek, tainik srro-knvne komisiie in vojni invalid v Celiu. 13. Ivan Šeetila. železničarski mi- »nr v Ptuijj. 1^ Peter Rok viničar nri Sv. Marietf. 15. Simon škerlovnik. delovodja v Ribnici na Poboriu. 16. Anton Podoečan. posestnik v Lubnem v Zg. Savinski Dolini. Namestnnii. 1. Dr. Fran Petrfč. absolvlran jurist. Liubliana. 2. Slavko Likar, konceoist. Ljub*-liana. 3. Dr. Liudevlt Perič, odvetniški kandidat. Liubliana. 4. Dr. Anton Sacadln. ravnatelj nezgodne zavarovaimce. v LiublianL 5. Vinko Zorer uradnik. Liubliana. Hrvaški socšjalni demokrati v \oiilni boriš!. Volilni oklic socialno demokratične stranke Hrvatske in Slavoniie ie oriobčila zagrebška »Sloboda«. Volilni orocram se od našeea volil-nesra nroerrama ne raz kuie. V oklicu so omenjeni tudi proerami nasorot-ni^kih stank. O demokratih (I be-ralcih) nravi oklic: Demokratska; stranka le trosnoska stranka bankir« lev. fabrikantov In trgovcev ki že dve let! vleče kmetiško Ihidstvo za nos. obliubbaloč mu aarrarno retor-mo. katere na noče izvsti. da more ori volitvah z. nio atritiratt če na H liudstvo da svoio zaupnico, ne bo izvedita nobene aerame reforme, ker ii te?a ne dovoliio bankirn in velenosestniki. ki imaio odločilno besedo v stranki. O klerikalni stran« • ki Dravi okle: To fe stranka popov (duhovnikov), ki so za časa volne blaposlavlialS avstro - oersko orožte. pošlllall možjs In fante v klavn5co doma na so »ospodariii * ženam' ln dekleti. Ta stranka nravi da brani vero ?n cerkev, v resn e! oa brani le’ Škofovska, kanonfška In kao temka hnetia nred arrarno reforfno llisci-stvo na hoče Imeti neumno In nezavedno. da hi pa tem laiie štrleli kakor nohlevno ovco. O komun-stičn! stranki oa nravi: Komunistična stranka ne dcvobule, da bi se veleposestniška zemiia razdelila med kmete temveč hoče da ta zemiia postane državna in da ob-deluieio kmetie to zemlto notem kot mezdni delavci kakor tovarniški. —• Komunisti hočeio oboroženo m nasilno revoluclio dokler na do te re-voluclle ne orlde oravlio. n treba ra delavstvo In za revnega kmeta ničesar storiti. Komunisti nočeio iz-prevideti. da se s samim oridiea-n»em n revoluciii ničesar doseč* ne da kvečiem kako krvoHtie ki nima nobenega haska in ki delavstvu odvzame celo še tiste svoboščine, ki bi iih sicer lahko doserrlo. Take. kot so tu označene, so vse. te tri stranke tudi nri nas in novsod — nrvi dve kapitalistični, z razliko da liberalna obseva posvetne kapitaliste. ki se kot taki vsai odkrito nr‘>?.navaio klerikalna na da obseea duhovniško ?osnosko. ki na dema-eoškl način ooizkuSa prikriti svoie kanrtalistične d»5e s tem. da vniie. češ. da ere za vero. Voiska se ie bila za ve.ro. voina nosoi la se dniala za vero. — stradalo se ie — za vera — in kristiani so dru? dru-peea nobilali za — vero. — Duhovščina na se ie tačas redila in dobro imela. Ir. zdai se hoii da bi se nični hlaoci tinrli — rri voMtvah Brez-r.ravna raia pa se bo utsrla in volila bo svrv^ soeiialno demokratično stranko, tfranko delavcev in kmetov! II. Milan Korun, odvetnik. 1. Dr. LinbHana. 2. Zvonimir Bernot. zasebni uradnik. Liubliana. 3. dr. Anton Mrak. komisar. Lniblirma. 4. Dr. Celesfn jCienec. odvetnik Liubliana. 5. Fino Uiatiilfc« zasebni uradnilc i Liubliana. m ' -i- Izjava jusosJovanšKih fie-letratov na jadranski konferenci. >fakor noročam 'iz S. Mar^heri-te so DfedseoCniim no D0dbi.su sdo-razuina snreieli naše novinarja Hivo-cijoven^ki delegati ter iim iziavili*. Pristali smo na it'\liianske zahteve, j.er ie potrebno da dobi n«5a d»"7ava cvfif me’C To »e zahteval znnann in rrotranii nrlržai radi čt* s&r !e.bilo notrpbno snvoleti *o veliko in nenavadno žrtev. Treba le. aa IH našeea naroda, k? smo tra izeu-rU. soretme to žrtev radi blaeinie rse naše države. V oodobnem oolo-ižahi so se nred nami nahaiali tudi jdr»’"! naredi. Konsolidaciia naše dr-j£ave zahteva, da do • konstituante (uredimo tudi to poslednio meio. ki ile naivažnelša. naldališa in naionas-jne-iša. Potrebno te da oride do di-jrektneea snorazum&.m da c tako ve-jliko žrtvnji ustvarimo oodla^o za :bo!;še odnošale z Italiio. Te žrtve ie treba storiti brez kake skrite misli >z iskreno žel in da nride do novm odnošaiev. Dokler nimamo varnih mei -'mamo niti nrave države v oo-jor>w»ri zmislu besede niti resnega ivnliva na mednarodno živlienle. V tem časti, ko mnoei olamte srda ni orimerno daiatl nrinoročil narodu. Toda polee teea in brez ozira na trenoten vt’S ie treba elasno reči: Seda’ in v bo<1r>če ie treba na tem delati « prenričanlnm da se to stori' le iz linbczni narram svoii državi. + Že odpadajo. Kakor hitro so klerikalci ohiavili svoio kandidatno listo ie bil snlošen vtis ta da se ie klerikalni vodii nolotil silen strah o-ed kmeti-samostoineži. Strah nred oonoln:m nolomom iim le diktiral kmečke kandidate Strah ie na slabo znamenie za notramo moč stranke a dober nolitičen barometer Zato so rjčeli o ner.iemaeliivi moči klerikalcev dvomiti tudi oni mnogoštevilni niihovi pristaši, kateri so se stranki Drikliučili ne 1? verskega 'oreori-Čania ^/nnak iz novsem razumiiivih — s tem Se ni rečeno, da tudi opravičljivih — materitelnih razlogov. Tako ie klerikalnih pristašev med tičitelistvom vedno mani. Tudi v vrstah oneea uradništva. kar ca le bilo na klerikalni strani za časa klerikalnega absolutizma, so se začele Snzati zelo sumliive vrzeli. Tako čada list za listimi — -------- -f Habsburžani delajo. Kakor Sivtfa » Wiener Mittae«. imaio pristaši habsburške restavracije v Av-stiiii svoio centralo na Dunalu v ta-kozvanem »Strudelhofu*.kier se Shalah naknani dvakrat na teden. Od to vodiki številne niti v svet. Niho-vJ oublici stični organi so »Montaes bfatt« >Staatswehr«. reviia »Das Neue Osterreich« in »Politik«. Pro-naeando yodiio na Dunaiu znane osebe stareea režima: Schwartze- eeu. Wiesner in Mainfelden. Dunai-sSci leeitimistični krovi stoie v zvezi z Oersko in z drueimi državami, ki so nastale no oolomu stare monarhije or.tem na z različnimi antanttnimi misilaml no teh državah T" ebno intenzivno se dela v Švici. Tu se stikam zveze med avstr!Iškimi In Švicarskimi aeenti v Praneinsu. Vodla habsburške aeitaciie v* Švici »e baron Weiischbereer. kateremu ooma-tffl bivši reoorter »Fremdenblatt«-a. Karl Werkmann, kot vodia časnikarske službe. -f »Žrtve«. — Iz Santa Mar-»herltte iavHafo: Vidj se. da so Ita! •lani popolnoma zadovoljni * vtisom. Vi so aa naoravili na naše deie^ntp. z načinom s katerim so oričeli ooealana Pravilo da le zelo ve^ko da žrtvnieio Dalmanto in skoro vse otoke za to da dobe do-bre strateeičn** meie na severu in *» to da se dosežek) dobri eosno-darski ndnošaii z .lu^oslavik). O tem se ie tudi včerai eovorilo med našo In »talilansko del»anin« kamnani orr»tl državi. + Radikalni kadldatl v Beigradu. »Politika« poroča, da je radikalna stranka prestavila v Beigradu nastopne kandidate: Nikola Pašiča, Mihajla Marjanoviča. Krsto Hiletiča, Mihajla Stoiadinoviča, dr. Jauka Telebanoviča, Mihajla Lukareviča. + Zborovanje vseh židovskih strank, ki se |e vršilo v Tarnopolu pod predsedstvom Paporiševim, ie po govorih Izaka VVaalfKcha (cionist), Eisenberga (cionist). Bernanda Ginsberga (delavska stranka)./ dr. Rudolfa Mantia, rabina Babada in rabina Chalita sklenila naslednjo resolucijo: Zidovski nacionalisti in poljski Židje, ki se smatrajo za državljane Potiske, so sklenili, dati Iniciativo za to. da se skll&e zborovanje zastopnikov vseh občin in židovskih strank v vzhodni Galiciji, da se končno-veljavno izjavijo za združitev vzhodne Galicije s Polisko. Obenem se je na zbo-rovaniu sklenilo, da se rrične energična akcija proti drugim nameram, ki se na-našalo na vzhodno OaUcilo. Pravoverni rabe med obema državama. Ministrski predsednik Uiolitti je odvrnil z zagotovilom, da bodo našle besede ministrskega predsednika Vestiiča mogočen odmev v srcih Italijanov, ki si ničesar bolj ne žele, kakor intimnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italiio v skupnih interesih in v interesu splošnega miru. LDU. S. Marghertta, 12. Agenda Ste- J lani poroča: Ministrski predsednik je Izjavil časnikarjem: Ko je Italija rešila tekoča vprašanja z Jugoslavijo, more odslej gojiti s to državo samo prijateljske odnošale Med obema državama ni nikakih nasprotij v interesih, tudi stališča so v več ozirih identična. Trgovina Italije proti Donavi k Črnemu morju bo šla lahko skozi Jugoslavijo, ki bo kot poljedelska država z Industrijsko Italijo uspešno trgovala. LDU. S. Margherita, 12. Agenzia Stefani poroča: Popoldne so italijanski delegati zastopnikom Jugoslavije izročili načrt pogodbe, ITALIJANI IZZIVAJO. Boh. Bistrica. 11. Daues ob 10. zvečer so vdrle italiianske patrulie s Crne Drsti in so se nribližale vasi Ravne. Pričelo se ie silno strelianje. Jugoslovanske patrulie so Italiiane zavrnile. Sedal ie mirno. (Izvirno poročilo). D’ANNllNZIO ZASEDEL KRK IN RAB. Lucano. 12. »Idea Nazionale« poroča. da ie dal d’Annunzio včerai zasesti otoka Krk in Rab. ki PrlDa-data Jueoslavi1*- Ta vest do sedai še ni potriena. IZVOLITEV PATRIJARHA. Beltrrad. 12. Panes ie bil na srečen način izvolien za natriiarha bel-era!ski arhierei Dimitriio. PRED 4MNESTIJO V ITALIJI. S. Margherita. 12. Nocoi bodo vo-laški eksDerti začrtali natančne meie. V Italiii bo menda razglašena amne-sri:a vseh političnih krivcev. Naci-mnalistični listi so s soorazumom nezadovoljni. SAMOUPRAVA IRSKE London 11. Soodnia zbornica le snreiela bili. s katerim se daie Irski obširna samounrava s 138 oroti 52 plasovom. Predloir ie bil SDreiet pri tretiem braniu. RAZNE VESTI. LDU. Berlin, 11. Po triurnem pogaia-nju med vodstvom berlinske cestne že'ez-nice in med zaupniki cestnih železničarjev so se ob 22. cestni železničarji izjavili pripravljene, da iutri prično z delom. LDU. London, 12 Lord VVilbomo, lord Qroy In delavsk! voditelj Barnes i»rlobJ»- jeio spomenico, v 'kateri izjavljajo, da ie najboljša pot k zagotovitvi svetovnega miru ta. da se deluje na to, da se vse države spreimejov zvezo narodov. Ta spomenica se predloži skupščini sveže narodov. NA.INOVF.ISE RROSlIRE: Abdi'us‘ Na*a gospodarska in socl. ialna vprašania Cena 4 K Eno ’eto v Narodnem predstavništvu v Heleradu. Cena f> K. Organizacijski vestnik. Iz stranke. V načelstvo stranke je bil na zadnjem strankinem zboru v Celju izvoljen sodrug Tomc iz Lilibliane za rednega člana, ne pa • za namestnika: za tega je bil izbran sodr. Kisovoc. V toliko naj si sodrugi popravilo imenik v poročilu v »Napreju« z dne 11. novembra. Lašho. Kraievna politična organizacija sklicuje za nedeljo dne 14. t. m. volilni shod, ki se bo vršil zjutraj ob 9. uri dopoldne v pivnici. Og 11. ure naprej se vrši istotam konferenca zaupnikov iz Laškega, Sv. Krištoia, Marija-Graz. Sv. Lenart, Jur-kl'išter in Sv. Rupert. Na shodu kot na konferenci poroča sodr. Koren Iz Celja. Vse zaupnike se opozarja, da se vsled velike važnosti konference gotovo v polnem številu udeleže. Odbor pol. org. v Laškem. — *• Kulturni vefnlk. Stavka dramskega osobja v Ljubljani Je končana. Pogajanja se prično. Jutri je prva predstava: »Sen kresne noči«. Iz gledališke pisarne. Vsled obolelosti g. Drvote se premijera Daliborja preloži na torek, 16. t m. Za soboto, 13. t. m. kupljene vstopnice veljajo v torek, 16. t. m. Vsled tega se Izpremeni repertoir: O p e-r a: 13. sobota »Hoimannove pripovedke«, (E). 14. nedelja »Sen kresne noči«, (izven). — Drama: 13. sobota »Pigaro se ženi«, (D). 14. nedelja (zaprto). Klavirski koncert Antona Trosta. Z ozirom na že objavljene notice o edinem koncertu slov. klav. virtuoza Antona Trosta. ki se vrši danes v veliki dvorani hotela »Uniona«, hočemo naglasiti, da je našega umetnika, ki je dokazal tehnično znanje In Izborni muzikalni okus, inozemski tisk zelo simpatično nvaževal kot interpreta in pianista. Pri lanskem koncertu v Zagrebu sprejela je kritika Antona Trosta z navdušenimi priznanji Pričakujemo, da bodo tudi njegovi slovenski soroiaki hiteli danes v Union k njegovemu edinemu koncertu. Koncert Thlerry . Jeraj . Brezovšek. V včerajšnjem poročilu o koncertu se ie pripetila tiskovna napaka, ki kvari smisel celega odstavka. Med drugim in tretjim stavkom ie Izostal cel stavek, ki se glasi: O. Jeraj ie bil svojčas morda Izvrsten violinist, danes pa ne odgovarja vsem strogim zahtevani. Gospodarstvo. — Uvoz mineralnih olj. Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel sme odsek za prehrano v Ljubljani dovoljevati uvoz mineralnih olj samo v ntno-žinah do enega vagona in samo onim uvoznikom mineralnih olj, ki doprinesejo hkrati s prošnjo tudi potrdilo, da so pravilno protokolirani in da so plačali davek za prošlo leto in prvo polovico tekočega leta. Odsek ne more izdajati ponovnega uvoznega dovolienja uvozniku, ki prosi za uvoz sukcesivno ali pa ponovno v kratici dobi. Uvozne dovolitve za količine, ki presegajo en vagon, izdaja izključno imenovano ministrstvo. — Vprašanje južne železnice. Gene ralni ravnatelj iužne železnice na Duna'u )e razposlal nastopno obvestilo: V Četrtkovi seji upravnega sveta južne železnice je poročal generalni ravnatelj dr. Fail o razgovorih, ki jih ie imel v Rimu z italijansko vlado. Kakor se da posneti Iz njegovega «ovora. se bo vršila v mirovnih pogodbah v St^ dermainu In Trianon1! predvidena konferenca štirih držav, ki so udeležene pri južni železnici, še meseca novembra in sicer v Parizu. Francoska vlada je dala k temu iniciiativo in je pozvala vse štiri Interesirane vlade, da pošljejo k pogajanjem svoje zastopnike. Dalje ise ie pri tej seji odobril mezdni red za avstrisko osebje južne železnice, po vzorcu reda, ki velia za osebje avstrijskih državnih železnic. — Letošnji pridelek sladkorne pese v Jugoslaviji je bil ugoden in kar je naivaž-neje, ie prevoz sladkorne pese že Izvršen. Železnice so vso sladkorno peso že dostavile tvornlcam sladkorja, vsled česar produkcija sladkorla ne bo trpela, kakor se Je to zgodilo preteklo leto. — Prosta luka v Soluna Grška vlada bo odredila potrebne kredite za predhodna dela, da se zgradi prosta cona v solunskem pristaniščur Z ureditvijo proste cone bo naša izvozna in uvozna trgovina dobila velike koristi in olajšave. — Maksimalne cene v Češkoslovaški. Navadna krušna moka velja kg 1 K, kruh 1.75 kg 2.50 K, krpmplr v prodali na drobno 76 vin kg v Praši, a 73 vin v ostali deželi. Goveje meso 17 K, teletina 16.80 K, sveže salo 20 K in topljeno salo 24 K in kg. Sa* lame z najmanj 50 odstotki svinjine in šun< ka 40 K, navadne salame 35 K, suha svl* njina 46 K, preparirana 56 K, tned s oos.v do 1 kg 6.72 K. marmelada 10 K, pilzen« sko pivo 1.28 K, jabolka po kvaliteti 1.10 K in 90 vin. — Izvoz češkoslovaške. Po uradni statistiki se Se izvozilo iz Češkoslovaške od začetka oktobra 1919 do konca septembra 1920 v avstrijsko republiko 6745 va-* gonov sladkorja, t. j. eno osminko vse češkoslovaške produkcije. — Franciji bo primanjkovalo premoga. Neko poročilo agencije Havas zavrača vesti nemškega vira o domnevnem iz> biliu premoga v Franciji. Poročilo pravi« da se je za proizvajanje plina v Parizu porabilo do konca junija 90.000 ton in do 30. septembra 157.170 ton, ne pa 900.000 kakor trdijo Nemci. Poročilo dostavlja, di je dobil Berlin tekom tretjega četrtletja t L približno 556.809 ton premoga proti 559.853 tonam v letu 1913, kar bi bilo čez 99 odstotkov v letu 1913 porabljenega premoga, in kar bi prekašalo porabo v letih 1911 in 1912. Tekom drugega četrtletja t. I. je porabil Berlin 503.696 ton premoga kar bi znašalo 91.7 odstotkov v letu 1913 po« rabljene količine, dočim dobiva Pariz ko. lif.ino, ki krije samo 75 odstotkov njegove normalne potrebe. Dr. Alfred Serko: Anton Podbevšek: Človek z bombami. Soarela v narodnem cledališču dne 12. novembra 1920. Kakor šplcast škorenj so moje misli... ko gledam tvoj obraz... ta mislim da Je sedalo ... Zakon človeške družbe »e lak da se v kritičnih, ahnormaln h časih, v časih splošne nezadovoljnosti noCt* tične in ekonomske nesto.urnosti nehalo od vsepovsod ekscentrične, abnormalne eksistence v osnredie ki ooseUato sicer v normalnih časih neopažene no literarnih kavarnah ali oa no različnih sanatorijih za živčne In duševne bolezni. Ti nsihonatični neredko oolblazni tini človeške nas-*te. dobe v svoii osebnosti adekvat-t*»b časih, vsled samozavestnega kričavega nastona in vsled nroklamaci-le oaraJoksnth to se nravi na Plavi sfmie^ih idel In doVtrin v vsakem •lačaiu neko število eksaltiranih orvržencev. ki vidiio v svoiem vo-diteliu ntesiio nove dobe. Tudi mm Slovencem se ie zasvetilo v dr .bi ponesrečenih nlebscr-t^v in dinlomatičnih porazov nova zvezda na literarnem nebu: »izumiteli eodbe v valovih. mo2 z bombami.« Kot nsihilatni mi ta za slovensko bvnnsf novi umetniški tin ni neznan*. V vsakem večiem državnem ali privatnem sanatoriiu se naleti na nu-ete. ki zla^a'0 bodbevškovemu »ore-riisfrpmii bivolu« na dlako podobne trradp ki imnonirain sostanovalcem s?natoriia v nič maniši meri. kakor Podbevškova »himna o canu mavričnih kač« nieeovim neinterniranun oriiateliorr>. Oosnod Podbevšek in niceova »električna ?.oea<' nista zame" nsiho-r.ato rwa torei nikakršen novum. \ sekako le oa tinii name. ki sem marsičesa valen in ki v polni meri Vr»A«tpvam OKolnost. da nimamo v Slovenili niti cneea nrirnernesra sanatorija novum. da orireiaio taKl umetniki svoie snareje v kraljevem narodnem gledališču. LIS I EK. min jun Mhr. Francosko spisal Oaston Leroux. , (l)al(e.) Odbila ie ura polsedmih. in Rou-fetabille ie bil zopet pozvan v dvorano. Nemotroče ie oooisati razbur-icnie. ki mu ie sledilo z očmi do prostora. kier stoiiio navadno priče. Se dihati si ni n liče unal. O. Robert Iiarzac se ie d vinil v svoii klopi. Bil ie bled kot zid. Predsednik reče odv^žno: — Priseeii ne bodete, jjosood. Niste bili zakonito pozvani. Toda imam da mi ni treba poiasniti odeo-vornosi: za vaše besede, ki iih bodete sedai izgovorili... Grozeče še doda: — Odgovornosti za vas. če Že ne za drutre!... Rouletabille. nrav nič vznemlr-ien. mu deda v oči in reče: — Da. eospodl — Tore) de predsednik. Oovo-rili smo orei o onem kotičku tara na koncu 'eraiskera dvorišča kamor sc ie zatekel morilec, in oblinhili ste nam da bodete ob nolsedmih razložili. kako ie pobegnil morilec iz one- kota in nam tudi povedali nieeo-vo ime Gospod Rouletabille. sedai •e že pet minut čez nolsedmih. In mi še ničesar ne vemo! — No. torei eosnod! začne moi ori!nteli. V dvorani ie zavladala tišina. kakoršne še nisem v i de I. Re-'«el sem že. da ie bil ta kotiček tako dobro od vseh strani zaort. da bi b !o morilcu naravnost nemocoče oobesrniri. ne da bi ^a opazili. To ie čista resnica. Ko smo se nahajali v Onem kotu. le bil z nami tam tudi mor’|ec! — In vi Pa niste videli... To trdi tudi obtožnica ... — In ml smo ea vsi videl?! zakliče Rouletabille. — Pa ea niste zcrabili?... — Izmed onih. ki so bili tam. sem samo iaz v^del. da ie morilec. Zame le bilo važne, da ni bi! takoi aretiran! Tudi nisem imel v tistem trenutku druees»a dokaza kakor samo svojo pameti Da. da. eospod Sloveniteradec. Straža štev. 123 z dne 5. t. m. napada v svoiem članku oodnisaneoa zaupnika kra;evne politične orranizaciie Jugoslovanske socilalno demokratične stranke v S^veniemeradcu. češ. da ie podpisani sociialist nekakšen razboinik. ker razšira v navedenem kraiu ;n v okolici Slovenieira uradca soci ali-zem. Priooznam. da sem bil v zaoo-ru radi Dolitjčnih vzrokov v katerega so me vrfli mogotci sedante-pa kapitalistično vladnega sistema, kateri izvain nad revnim in delavskim doiem teror in nroti temu nečloveškemu nostonaniu se ie oač moral na>t;. človek, kateri človeško čuli. seveda ne od vaših hujskačev, ampak sociialist da protestira orott krivici prizadetega delavstva. Kaf oa ie zahtevalo eotove žrtve in Uh še bo. dokler se ne rešimo iznod larrrui 'Kapitalistov. Ne nrinoznam na. da sem komunist.. ko» katerppra- me smatra demasjoški klozetm list Straža, izdana od nodrennlKov buržoaziie. Nadalie eovori ta list. da ie bil oreteo na zadnii socialistični veselici, ki se ie vršila v ru-dečem taboru okolice Slovenleca eradca Tudi tukai ie odeovor kratek.in ;asen. Kakor vedno, ste tudi pri te’ prireditvi skrbeli za nnvod kritzirania in oblatenia delavske družbe s tem. da ste poslali fakine od vas plačane za raz^raianie na veselico. Blamira vas in kompromitira Vaše demaeoštvo. Vaša iz lava o eosoodu Ribiču, kateri ie bale usnle ukradel. Poudariam da ome-n:en> poneverialec ni sociialist pač na »e strokovno organiziran in v tel nevtralni, brezoolitični oreanizaciii so zastopane vse stranke. Seveda večma teli delavcev so sociialistl. toda tudi karikature Vaše sorte se nakleio vmes. ki ne vedo kal te moie in kai le tvoie. — lz Vašecra prtioževania in lažnivosti le. raz- vidno da sp iako bolite nredsto^čih vol’tev ako ravno ste izreklamirali veliko štev>lo sociinii^tov kot Nemce. kateri na so po rodu in iezik« Slovenci. tj?da vkliuh temu bo imela beseda rudeči tabor kakor ste io v članku unor.ibliali pravi notnen \''ncenu Eisinsrer. pred>ednik samo mola namet j™ e kričala da ie morilec tukai. in da ea vidimo! Posrečilo se mi ie. prinesti s «eboi pred visoki sodni dvor tie-noMtnl dokaz. H bo nreoričal vse. o tem sem nrenričati — Govorite vendar, eospod. eo-vorite! Poveite nam morilčevo ime. reče predsednik ... — Našli bodete ime med imeni vseh ki so bili takrat v onem kotu na koncu dvorišča, odvrne Rouletabille. Prav nič se mu ni mudilo ... V dvorani ie oostaialo občinstvo že nestrpno. — Ime! Ime! mrmra po dvorani. Rouletabille pravi z elasom. ki bi zaslužil zaušnica: — Svoio izpovedbo zavlačuleni zanalašč, eosond predsednik, imam svoie vzroke za tol... Imel Ime! oonavlia množica. — Tiho! se zadere stražnik. Predsednik reče: — Povedati nam morate takoj ime. eospod!... Takrat so se nana-»ali v kot>čku: čuval, ki ie mrtev. Je on morilec? Stev. 262. N A P H E J. Stran 8. Dnevna kronika. Za delavce, kmete in — vojake se zavzema v zadnji številki »Rdeči Prapor*. Zlasti ra vojake. Mi sict,r dvomimo, da bi to odgovarjalo socialističnim načdom, kajti doslej so se socijalisti zavzemali za vojake sama v toliko, v kolikor se lim te krivica godila. »Rdeči Prapor« pa se zavzema za militarizem kot tak. On se zavzema za državo, v kateri bodo kmetje, delavci in vojaki vladali, ne poslušali. Torej tudi vojak! bodo vladali. Nam je prav. Radovedni smo le, koliko bo potem ostalo kmetov in deiavcev Zakaj pa bi kmetovali w delaii? Ali ni prijetnejše po zimi polegati Po kavarnah, poleti pa iti nekoliko na sprehod? Hudega pri vojakih gotovo ne bo, vsaj bodo vladali! Zato bodo šli v tej zlati debi vsi kmetie in delavci k vojakom. Samo zaradi menaže bo bolj tesna, če ne bo fllhSe de!al. Pač, vseeno bo šlo. Zakaj pa 1e bi šli gospodje komisarji krompirja okopavat? Kaj mislite, g. dr. Lemež? Gospod 2orga bo sadil fižol in v dolgih zimskih Večerih koruzo robkal. Herr Nachtisall bo seno in otavo vozi! za konje, s katerimi *e hodo voiaki vozili od veselice do vesele! To bo enkrat zopet prijetno in vese!« živtienie, ko se bo v slavo boljševiS-kes^a režima daleč na okrog razlegala stara pesem iz vseh vojašnic: Oj, mi smo fantje. smo vsi soidatje ... Demokrati in aradništvo. Sedaj, ko nas loč! k še kratka doba od dne 28. novembra, so se meščanske stranke začele prav Po materinsko stikati okoli uradništvst, Prikazuiuč mu, koiiko dobrega so že štorije za aradništvo. To se sicer malo čudno Blema z dejstvom, da uradništvo povsod nabavlja in tarna, češ da se mu slabše godi kot ročnemu delavcu. Malo čudno, pra-rtato, ker nam kar ne gre v glavo, kako 'k uradništvo vendar tako malo dobilo •d strank, ki so na vladi, dočim si ie roč-delavstvo le potom svojih žilavih orga-**zsclj kaj pridoij:io, ne da bi imelo sploh ^**fo zastopstvo v vladah, kaj šele vladno •blasi v c”oiih rokah, temveč celo na-*!>rotno. du so namreč meščanske stranke delavskim zahtevani vedno le nasprot >-Prihaiaio sedai razne meščanske franke in se puliio za oradniške glasove. fl tem poslu izgledaio kakor človek, ki J* »reicvaria, češ toliko in toliko sem ti *e daj m dobiš še to-le. če bo* moj. ta •rbtom pa drži pripravljen bl£ za siiičai, d® ne sorejmeš ponudbe. Posebno ljubez-so zadtrii čas derhokrati ali — kakor "**cer liudie nairajši nazivljejo — er*lcl. ki se na vse kriple trudilo doka-**H, da so uradništvu izposlovali vse moteče doklade iz lastne iniciiative in iz sa-»e glob.>ke ljubezni do njega. Hvalijo se Po časnpishi, kako prijazno, nad vse Iju-^ezujivo da so bile razne uradniške depu-**ciie spreiete pri demokratskih ministrih. take priiazne spreieme seveda mora ^»dniStvo tudi kai dati — dati mora svj-k glasove pri volitvah, ker sicer ne bo *e£ priiaznih sprejemov, niti doklad, am->ak bi mogli liberalci navsezadnje vzeti še to, kar uradništvo že ima — saj so vendar ^mogočni!.., Uradništvo, ta »Kragen«. •roletariiat, kakor ga nazivlie nemščina, *«stvuie demokratična To svoje čustvo-pa bo pri volitvah udejstvilo le, Če ^0 glasovalo socljalno demokratično, ker •demokratska« stranka razumeva pod demokratizmom pač le »demokratično« (svobodno) izkoriščanje na eni, hi delitev milobo na drugi strani. Katoliška nestrpnost. Belgrajski politiki Piše srbski polkovnik, ki službuje v Uubliani. da ie Imel služkinjo, pošteno ta dobro Slovenko, s katero le bil popolnoma *adovolien in tudi dekle se ie Čutilo pri fclšl ‘ popolnoma domače. Kar naenkrat de-V!e službo odpove. Na polkovnikovo prl-tovarjan^e, naj se ne prenagli, ampak naj “tirno pove, kaj ji ni prav, je odgovorila: Vsaj bi ostala prav. rada, ampak ne smem »duhovni oče« ji ne dovoli, da ostane pri pravoslavnih krivovercih. — Zadnji čas, da se cerkev loči od države! Človekoljuben čin. V komunističnih krogih vlada velika nevolja, da ni za komunistično veselico na KosierjeVem vrtu v Ljubljani nihče delal zastonj, temveč )e vsak zahteval plačilo, ki ga je seveda tudi dobil. Veščaki v takih zadevah so računali, da bo znašal dobiček najmanj 80.000 K, pa ga je bilo komaj borih 20.000 K (slcll. Žrtve z Zaloške ceste potemtakem niso dosti dobile, kar je dalo povod za razna domnevanja. Stvar je začela postajati resna in gospodom komunistom neprijetna. Kakor se čuje, namerava komunistični generalni štab, da spravi zadevo s sveta, priskrbeti vsem dotičnim vdovam in sirotam brezplačna stanovanja v svoji palači na Turjaškem trgu. Se pozna, da je zraven g. dr. Lemež, ki je strokovnjak v ubožnih zadevah. »Špetir« v komunističnem taboru. Na ruskem konzulatu na Turjaškem trgu Je* velik dirindaj za žensko enakopravnost v komunističnem »centralnem volitvenem odboru za Ljubljano«. Naš »kontrabantar« ima dober nos in je marsikaj izvohal. Glavni junakinji sta neka madame, odn. barinja, in mlada kranjska punca. Za sedaj še ni n3bene nevarnosti, da bi sovjetska republika žužemberška napovedala vojno meščanski republiki francoski, odn. sovjetski republiki ruski. Gazda Fabijančlč ima cesto in pred magistrat, odkier so odšli pred univerzo. kier so se razšli. Obhod ie bil miren, brez vsakih neumestnih medklicev. Peli so patriiotične pesmi. Na deželni v!i-tl in magistratu so zahtevali razobesitev črnih zastav v znak žalosti. Svetov noz nani lažnjivee »Večerni list« »hoče« v volilne namene poročati o tožbi ravnatelja praške »Nakupovalne družbe* E. (.ustlita proti uredniku »Narodnih listov* L. Tumi vsled obrekovanja L. Tuma ie bil oproščen in »V. L« piše. da je 1*11 oproščen zato. ker ie Tuma doprinesel dokaz reznice. dasi poročalo češki listi doslovno: »Čudimo se, da je bil L. Tuma. dasi ni dokazal svojih trditev, od porotnikov oproščen.« To poroča le zato. ker hoče socljalno demokracijo ogrdltl Pa kal! Kosmati duši ie ena ta? več ali mani deseta briga. Obetajo povišanje stanarin! Kakof Salerno, bo v uradnih listih kmalu objavliena nekaka naredba, ki bo dozvolievala poviševati stanovanjsko naietnnino približm tako, da se bo pri stanovanjih, za katere se ie L 1014. plačevalo letno do 600 K. smela povišati za dvesto od sto, pri stanovanjih pa. ki so 1. 1914. veliala 600 do 2000 K. za 400 od sto. — Meščanske stranke prlpravliaio torei na revno ljudstvo po mestih In trgih zopet nov napad na žepe In obenem kriče sedaj pred volitvami, kake prliateljice ljudstva da sol To mora prenehati, zato volite 28. t. m. socljalno deinokracilo! Dol s klerikalci In liberalci! Izjavljamo, da d. Janko Grampovčan, uradnik pri Gospodarski zvezi, ni pisec pred več tedni priobčenih člankov o Gospodarski zvezi In ni z njimi v nikaki zve-zi To v toliko, da se nad Imenovanim so- — Ne. posdocI. K , — Oče Jakob? ' ^ V . •— Ne. eosood. « • — Vratar Bernier? — Ne. eosDod. — Ci. Ariliur-NVilliam Rance, to- *W? Samo on še ostane, z vami seseda. Vi niste morilec, kai? — Ne. posnod. . — Torei vi obdolžite ea. Arthurja Ranca? — Ne. crosDod. — Ne razumem več!... Kal hočete?... Drucetra ni bilo v kotičku. — Pač. trosDod!... Nikoear ni v kotičku, »»e ood količkom to- nekdo Ih b”i t?ad kofčkom. nek-k.s ie HedaJ skoz okno. sklon‘en *a«l kotičkom ... — Friderik Larsan! zakliče ured-**dnik. k — Friderik Larsan! odirovorl *fouletabile z zvonkim rlasom. In obrnien Droti občinstvu kler se že odlašali ugovori zakliče še pkrat z močio. ki bi mu ie ne nri-Msoval: Friderife Larsan mo» »Uecl I Zavladal ie no dvorani hrun. oo-I meSnn z elasnvi začudenla razočaranja oeorčenia. nevere, in nri nekaterih tud; navdušenia za mladeea fanta Vi ima toliko noeuma. da izreče tako obtožbo. Predsednik pa ni niti poizkusil uduSiti: nekateri, ki so hoteli hitro še nanrei vse izvedeti. so klicali: »Tiho! Posluh!« Tako se ie počasi zonet šum polegel Slišal se ie samo klic Roberta Darzaca. ki se ie sesedel v klopi: — To ie nemoKoče! Znorel ie!... Predsednik: — Vi se drznete obtožiti Friderika Larsana? Pocleite uspeh po- | dobne obtožbe... G. Robert Darzac sam nravi, da ste znoreli!... Čc niste. ontem morate imeti dokaze ... — Dokaze, srosood! Vi hočete dokaze! Ah. hočem vam podati ta-koi enetra... zakliče Rouletabille ostro... Nal pride Friderik Larsan. Predsednik: — Slusra. pokličite Friderika Larsana l (Dalie orilO cijalno čutečim uradnikom ne bo Izvaja! kak teror. — Uredništvo »Napreja«. Mesto zdravil — lizoL Mlada, 19 letna Štefanija S. je mesto zdravil zavžila — lizol. V težki smrtni borbi so jo prepeljali v deželno bolnico, kjer so jo ohranili pri življenju. Opeklina. Sedemletna posestnikova hčerka Marija Zajc Iz Stožic pri Ježici si je pri ognjišču težko opekla desno stran života, da so jo prepeljali v deželno bolnico. Tatvina na drž. kolodvoru. V noči od 7. na 8. novembra 1920 je bilo vlomljeno v leseno barako pri sprejemnem poslopju na državnem kolodvoru v Ljubljani. Ukradena sta bila dva magneta dveh motornih drezin. Vlomilec je udrl skozi okno v barako. O storilcu ni sledu. Velika tatvina cigaret Dočim so ponehale tatvine tobaka v tobačni tovarni, so začeli tobak In cigarete krasti na kolodvoru. Iz skladišča na glavnem kolodvoru je pred nekaj dnevi izginil zaboj tobačne tovarne, v katerem je bilo 49 kg egiptovskih cigaret v vrednosti 16.000 K. Tatovi so neznani. Policija zadevo zasleduje. Kolinska tovarna ie ob pruiliki svoje bilance naklonila Društvu Jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani znesek 1500 K. Srčna hvala! Aretacije v Črni gori. LDU poroča: Oblasti so se odzvale neprestanim zahtevam »javnega« mnenja ter so v Črni gori izvršile aretaciie vseh onih oseb, ki so se v času okupaciie kompromitirale s podpisom avstrijskega vojnega posojila. Število aretirancev ie primerno veliko. L kongres jugoslovanskih gostilničarjev se bo 15. in 16. t. m. vršil v Belgradu. !z Ljubliane odpotujejo gostilničarji na kongres dne 14. t. m. ob 5. uri zjutraj. Pa — Avstrijski narodni praznik. Včeraj so praznovali v Avstriji drugo obletnico proglasitve samostojne republike Avstrije. Vse delo ie počivalo. " — 2S00 vagonov krompirja ie P® I>0‘ ročilu »Neue Freie Presse* zmrznilo na Potu iz Budimpešte na Dutiaj. — Avstrijska strokovna delegacija, kateri pripadajo Hueber, Domes in Strass, se poda 18. t. m. na kongres Trade-Unl-onov v Londonu. — Življenje v klerikalnem rajo. Dne 9. t. m. se je zgodil ob belem dnevu na ulici v Budimpešti, tem klerikalnem raiu, ta-!e dogodek: Mladi ljudje so na ulici pretepali nekega človeka. Na klicanje sta priskočila dva stražnika. Pretepači pa so na tražnifca Solta ustrelili. faliran študent sem in komunističen agitator Kričačovič mi !e ime. Adiio. kolesa! S ceste Po Turiaškem treu Koraka zatonlien v eloboke misli Šef železniških delavnir Prišedši do siedo trea se ustavi, ravno pred ruskim konzulatom, nos se mu zavrne -----------hiii — hacci! — kihne tako plašno, da se ie oebudil pred Kmetiisko družbo stoieči fiiakarski koni iz elobokeea sna Boe vedi kai ie erosnoda Sefa tako ooščeeetalo v nosu? Morda so mu tiste napisne table preveč zadišale. Hm---------------- Celje. Oosnod Rebek, kandidat JDS. ie na obrtniškem shodu v Celin dne 10. okt. popolnoma pogorel. Celo nieaovi naiboliši »šlasrerii«. s katerimi ie zasrrmel in ki iili smatra tudi za svoi nroeram. namreč ta preklicani osemurni delavnik in to sa-orabolisko delavsko bolniško zava-rovanie. niso več vlekli. Noben obrtnik pa ni maral braniti, samo adiu-tant dr. Kukovca, sr. Založnik, ie hvalil stranko, za katero se noteeuie e Rebek. Celo e. Soindler se ni oglasil k obrambni besedi, da bi do-ma?al ?. Rebeku. katereea ie pomagal poslati v boi ka J OS med malo obrtništvo. Ja. ia. v. Rebek, ie paC križ zastopati stranko, katera »hoče« uenditi vsem sloiem. — posebno pa članom industriiskih zvez. — Na tem shodu so se razkrinkali tudi narodni sncilalistl ter pokazali da so nalnevarneiši sovražnik delavskega s>oia ker so zahrbtni, akoravno imaio na orotrramatičnem volilnem oklicu črnn na belem, da so za osem urni delavnik, so vsi tovorniki so* elašali z e. Rebekom v tei točki, da se mora osenutrnik nateeoiti. K besedi se ie oelasil tudi sociialističnf obrtnik s. Koren, kateri ie bil tudi na shod povablien. Povedal ie. da ie »- -■> obrtnikov organiziranih prt JSDS. vsi vedo. kdo sn in kai hoče-io (medklici) in kal bodo volili. Od« ločno ie protestiral proti reakcionarnemu naradu na osemurni delavnik ter ie ocvedal. da ne ere eosoo* dom za osemarnik pri malem obrt-nlku. 6 — in 8 — K. Neškodljiva olja ta lase, orehovo olje, ma'a steklenica 6 — K, velika 30,— K. Schampoo za um vanje laa 4 — K. Id al vseh mil je Fellerjevo Eita liiijuo iiilečnu ntilo 19’—K. Tekoče li ijno mleko 12'— in 15'— K. Nitj-finejši Glycerin 6'- in 30'— K Vaselin po 3 —, 7 — in 12 — K. Ne5kod'jKi pud*r *a obra* v vrečicah po 5— K. Barvilo rdeča zb ob a;. 10 p sem 20— K Namcinejle francozko Zganja najči&ča pr< dvojna roba. manjša ateklenica 15' - K, velika 3S — K. E'»a Kolonska voda v steklenicah 7'— in 85 — K. Puder gaip«, k«ter« s« v to »ažurne je pravi dr. Kluger-jev Hega-puder, bel, rosa. velike elep»ntne žkallje 24‘— K. i*roti potenju teles« deluje zanesljivo FeUorjev Eisa atpalni prašek 1 ši-aMjica 10 50 K Kaj je „Elza Huld“ to sna vsak 1 6 dv< jnalih ali 2 aperija'ni steklenici 42—K. Kurja O t a bradavice, trdo hoio. odplavljata brzo in temeljilo Kellerjev turiatovski oblit .Eisa* v &kalljnh po 6'- K in 7 60 K in Kellerjev« turistovskii tinktura steklenira !0‘- K. Za ut ta in sobe! Hega zobni prašek a k sikom, 1 škaltjica 20* K. Dr Heider-jev zobni prašek 1 škatlja 6‘— Jt Eisa voda r.» usla 30 — K, zobae krlačire »>d 10 — K naprej. Fini Part ml francoski, originalne sleklnnice ~0— K: na tehtnico od 20‘— K nnprtj Siirhet (ovitek diiečega praška za petilo) 8 — K' Proti oirietem kakor muhe, bolh*>, sitnice, rusi, >anes'jivo in tenljito deluje Elsa mrfesni prah. velika škaMja 15‘- K Tinklura zop-T str nice30'~ K Na) hlnlin ed 2 — K naprej. Kaj se vsak dan potrebuje! Anglefcki oblii 2 — K. I.ysotorm bO - K. Popolni Irrigator najboljši 150— K. Pravi I.ysol 30— K. Katia 3‘— K Kalrne krog-Ijice 5 — K. Arnika 6‘— K in 3fr— K. Po >merekovem t ozdu di&eči parfem ta *obe 3.V— K. Ki njak BO'— K. Malinov foU 80 — K Kina lelezno vino 30— K. Esenc za rum 7'— in 35 K. KineSki čaj na tehtnico od 3‘- K naprej. Hiii in pedgtnel Mišji strup 8*— K Strup zoper podgane S -K in !0- K Omot In pellaina ae računa posebej, toda najceneje. Čim' več ae na enkrat naroči, lem matij drale stroški to robo. Pri vpraSanjIh naj ae priiole poštne znamka za odgovor. Naročila se adresirojo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica donfa, Elsalrg 134. Hrvatska. Domača tvrdka SNOJ a MODIC naznanjata, da otvorita v sredo, 10. t. m. v hiši Mestne hranilnice prej Benedikt Prešernova ulica svojo manufaktnrno trgovino ter se s tem obvestilom slavnemu občinstvu najtopleje priporočata. Cene solidne. —****'—* Priporoča s© tvrdka — Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7 tovarn ška zaloga šivalnih sfrofev v vseh opremah za domafo rabo, originalni Singerjev! cilindri veliki in uiali, za čevljarje, posamezni deli za cisterne, igle, olje za stroje na cfebeiO in drobno. Cementne cevi9 cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega ksmna I. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Bandit & drug Karlovška cesta 8, Ljubljana. Kdor si Saii nabaviti pristnega i» znanega K* m, fn P rn esp 9$-. A S fc fes ® §• IKlš naj se biaeovoli pesltižiti tvrdke; a »r^s^isa » vinsnt P.l-.VB KOBGHj&K tn p?S S.w. v Sfsiaaals. uri-isčii« <-«n« • eSs/l ml izgzčsz ga jezika želi nastopiti mesfa kot potni spjem!jc\a ec. Gre tudi }?ot z^sloj n*k pri večjem f» d-jet u za tu in inozemstvo. CVnj. dopisi naj ne pošljejo pod »Zanesljiva csfba“ na upr. ,Napreja\ se dobi po nnjnižjih cenah pri tvrdki ISeem za takoj Ljubljane katere ifcplaeam z 10 %, obresti v enem letu nazaj. Denar se jiUjno ra M za le upeljano podjetje. Cenj. dopise pod nZanes-Jjiva vrnitev" na upr. .Napreja*. Mestni trg štev. 251L Lestni auto za prevažaofe fSS5Sž*EBES3S|iS^Ž Zv J fcluvuo ?.ns(op«tTo *a: vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni ir slsnin in kMibuke m&mc cemr, f SiaH rtšia Uffltels fri Usi!:«’. V popravilo prevzema tndi vsia tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejsi modi. V Ljubljani so sprejemajo pri tvidki Ko v sčeviž i Tfrfen v Prešernovi iilici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolage. ...............- - los. FabSanf Konkurenčne <*«*«« j MuMfana, PsraSe?nova uiS€a54, na rsESpsoii glavno poStc sat Teiefan Sntirurban ! 48. Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev J -- namiznih in dezertnih vin -- inrn frrdha THE REX Co.( Ljubljana izdeluje zopet priznano najboljša nsnjata feetCHSitirgova ul. 7/1. in GrotU&^c lO, za vsakovrstne stroje in pogone heie za prevleko ra©teiSii speci alnega stroja in najokusnejših vzorcev. JURJEVO terpentinov« Čistilo aa čevlje ltlea 155. — Telefon 8—95. Izdeluje vsakovrstna i«S[R» a Ulije, UtlslM fito v raiirh vel.kos.bb, i»-drita » ^[Kt v betvah, kockah «)i iroglicnh. infb v palčicah, IrjBmža Iftijt; tfttsKi Hit, htanu, trn L1.1 na debelo in drobno po amemih cenah Samo na debelo! Samo na debelo! Ukaz Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoia za vsa v to btroko spadajoča dela. r&tpoMIja glavna zalega ni nmpak ogromen dobiček naredite, ako ša danes naročite ilustrovan cenik ali grtste v v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE št. 314, katera je dobila ogromne množine aukna, p»r* henta, volne, c^firja, 'druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra eevta