MMoJSM APRIL 1988 • ŠT 4 GLASILO PREDILNICE LITIJA LETO XXIX Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob prazniku dela ,vy | % M Cv V' JH lA-z/1 IBbi I V tej številki • Določena kakovost — edina alternativa za prihodnost • Organizirali smo seminar o naših uster aparatih • Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov • Novo vodstvo občinske sindikalne organizacije • Prenova tudi v sindikatu • Zbiralnica cevk skozi objektiv • Osmo delovno proizvodno tekmovanje • Sindikalne športne igre PROIZVODNJA V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA LETA V predilnici smo izdelali 2.005 ton enojne preje (odpadki čistih niti niso všteti), kar predstavlja 93,9% doseganje plana proizvodnje. Izpad proizvodnje je nastal predvsem pri proizvodnji sintetike, kjer je doseganje plana samo 80,6%, pri bombažu pa celo rahlo presegamo plan (102,0%). Glavni vzrok nedoseganja planirane proizvodnje je neusklajenost proizvodnih kapacitet s komercialnimi naročili, pa tudi neizpolnjevanje plana delovne sile. Produkcija predilnice: Vrsta preje plan realiz. BOMBAŽ: 1—3 88 1—3 88 indeks OE preja 379,3 341,3 89,9 kardirana 708,7 762,2 107,5 česana 237,2 248,4 104,7 SKUPAJ BOMBAŽ 1.325,2 1.351,9 102,0 SINTETIKA 810,0 653,1 80,6 SKUPAJ BOMB. SINT. 2.135,2 2.005 93,9 Vložena produkcija glede na stopnjo dodelave Vrsta dodelave plan real. prstanska enojna 1—3 88 1—3 88 indeks preja (warkops) 161,7 146,4 90,5 OE enojna preja 393,0 339,0 86,0 previta preja 759,6 822,0 108,2 sukana preja 706,3 571,8 80,9 efektna preja 114,2 126,9 111,1 SKUPAJ 2.134,6 2.006,4 93,9 (Podatki so iz računalniškega sistema spremljanja proizvodnje.) Franc Lesjak Določena kakovost — edina alternativa za prihodnost Meseca marca sta dva delavca naše delovne organizacije obiskala enodnevni seminar: Celovito obvladovanje kakovosti — izkušnje iz ZDA. Seminarje potekal v poslovni stavbi SMELT-a predaval pa je Otto A. Kralj — konzultant za obvladovanje kakovosti v ZDA. Objavljamo kratek povzetek njegovega predavanja. Kakovost izdelkov je sredstvo za doseganje osnovnih ciljev vsake tovarne. Ti cilji so zadovoljstvo kupca z izdelki, zdravje, zadovoljstvo, pozitivna motiviranost delavcev in dolgoročno doseganje višjega dohodka. Doseganje teh ciljev zahteva, da ima delovna organizacija določeno zaupanje kupcev v svojo kvaliteto. Pridobivanje zaupanja je dolgotrajen proces, ki traja več let, v katerega je vloženo veliko denarja, znanja in dela. Zaradi tega vse firme v svetu zelo pazijo na svoj ugled glede kvalitete — ne samo tako, da proizvajajo najboljšo kvaliteto, ampak da prodajajo takšno kvaliteto za katero so se s kupcem dogovorile. Zavedajo se, daje izguba zaupanja kupcev v njihovo poslovnost lahko zelo kratek proces, ki ima za firmo katastrofalne posledice. Ugotavljajo, da obseg reklamacij ni točno merilo kvalitete izdelka. Bistvo reklamacije je previsoka cena glede na pričakovano kvaliteto. To pomeni, da kupec reklamira izdelek takrat, ko le-ta ni tak za kakršnega se je dogovoril. Kvaliteta je sposobnost izdelka za uporabo, kar pomeni, da to ni tisto kar proizvajalec misli o njej, ampak tisto kar je tržišče pripravljeno sprejeti. Velikokrat slišimo pravilo, da višja kvaliteta stane več — to ne drži več. Sedaj velja — določen proizvod določena kvaliteta. Vse je odvisno od zahtev kupca, če mu damo slabšo kvaliteto od dogovorjene, so stroški zaradi reklamacije, če mu damo predobro kvaliteto so stroški večji zaradi nepotrebno boljše kvalitete. Bistveno za obvladovanje kakovosti je poznavanje stroškov za kakovost. Tak način dela zahteva čim boljše obvladovanje celotnega procesa v pogledu kvalitete od surovine do izdelka. Če procesa ne obvladamo v celoti (pomanjkanje denarja, znanja ali dela), če smo v pogledu integralne kakovosti neorganiziran proizvajalec nam še tako močna končna kontrola, ki izloča slabe izdelke ne pomaga veliko v tekmi s tujo konkurenco. Kako do kakovosti Američani so pri analiziranju svojega zaostajanja kakovosti za Japonci ugotovili, daje vodstvo odgovorno za 85% problemov v kakovosti, in da delavci v proizvodnji lahko vplivajo samo na 15% problemov. Ugotovili so tudi, da so vzroki za nekakovost naslednji: 80% — razvoj in tehnologija 18% — proizvodnja (človeške napake) 2% — ostali vzroki Vsi pristopi za doseganje kakovosti poudarjajo vlogo vodstva. Za vodstvo se smatrajo vsi vodilni, ki obvladujejo nabavno, proizvodno, prodajno, kadrovsko, računovodsko, finančno in razvojno funkcijo. Vsak pristop za boljše obvladovanje kakovosti zahteva: 1. Vodstvo, ki detajlno pozna program za kakovost in aktivno sodelujejo pri njegovi izvedbi. 2. Tim dobrim strokovnjakov, ki mora izobraževati, voditi in pomagati drugim pri njihovih naporih za doseganje večje kakovosti. 3. Izobraževanje vsega delovodskega in tehničnega osebja v tovarni. 4. Uporaba široke palete metod, ki so potrebe, da dobimo in koristno uporabimo potrebne informacije. Potem ko se uspe razviti in uporabiti vse te elemente, bodo rezultati izvrstni. Kako hitro to dosežemo je odvisno od količine znanja, sposobnosti prenosa znanja med čim širši krog delavcev, količino vloženega dela in seveda aktivne podpore vodstva pri tem. Med drugim dosežemo večje znanje o izdelkih in procesih v katerih le-ti nastajajo, zmanjšamo variabilnost karakteristik izdelkov, izboljšamo ravnotežje med konfliktnimi karakteristikami izdelka, zmanjšamo čas in stroške izdelka, zmanjšamo izmet, reklamacije, obseg kontroliranja, dosežemo gladkejše upravljanje procesa, zmanjšamo čas potreben za reševanje problemov, povečamo učinkovitost pri načrtovanju nove opreme, planiranju in zvečamo prodajo in profit. Uspeh in hitrost procesa izboljšanja kakovosti je odvisen od naše organiziranosti, pravilno postavljenih delovnih odnosov, našega znanja in seveda količine vloženega dela. Stane Črne Organizirali smo seminar o naših uster aparatih V mesecu marcu so v naši DO organizirali seminar za uster aparate, ki jih imamo v našem laboratoriju. Na seminarju, ki je trajal tri dni so podrobno obravnavali novi uster aparat za merjenje trdnosti preje in uster aparat za merjenje enakomernosti preje in pramena. Največ časa so na seminarju porabili za razlaganje rezultatov omenjenih dveh aparatov in na podlagi tega iskanje napak na strojih v proizvodnji. Seminarja so se udeležili delavci iz laboratorija, obrato-vodje in vodje remontov. Seminar je brezplačno na našo zahtevo organizirala firma Uster. Č. S. Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov I. Skupno je bilo v letu 1987 zamujenih zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela 27301 dni ali 8,2%. Bolniški stalež z upoštevanjem nege in spremstva družinskega člana znašata tako 8,8% in je v primerjavi s preteklim letom v porastu — 8,7%. Kot je bilo že objavljeno ugotavljamo porast porodniškega dopusta in sicer iz 2,9% v letu 1986 na 4,4% v letu 1987. Iz priložene tabele je razvidno, daje bilo zamujenih ponovno največ delovnih dni zaradi bolezni mišic, kosti in vezivnega tkiva (2,7%) ter zaradi bolezni rodil in sečil (0,8%), vendar v primerjavi z ostalimi obolenji ne izstopajo po teži. Tako moški kot ženske pa izostajajo z dela najpogosteje zaradi bolezni mišic, kosti in vezivnega tkiva ter bolezni dihal. Pri razčlenjevanju posameznih vzrokov ugotavljamo, da se stanje v primerjavi s preteklim letom ni bistveno spremenilo. Tako je zamujenih največ delovnih dni zaradi bolezni (7,3%), na drugem mestu so odsotnosti zaradi porodniškega dopusta (4,4%), nato nesreče izven dela (0,8%), odsotnosti zaradi nege in spremstva družinskega člana (0,6%) in na zadnjem mestu nesreče na delu in izven dela (0,2%). Vseh izostankov skupaj je torej 13,2%. II. Pri ugotavljanju posameznih vzrokov odsotnosti z dela ne smemo pozabiti na ostale dejavnike (poleg zdravstvenih), ki vplivajo na bolniški stalež. Tako bolezni mišic, kosti in vezivnega tkiva povezujemo z deli in nalogami v delovni organizaciji, z delovnim procesom. Odsotnost žena zaradi bolezni rodil in sečil, kjer je odsotnost ravno tako velika, pa povezujemo s številom žena v fertilni dobi, delovni proces, z nošenjem osebnih zaščitnih sredstev itd. III. Vse to kaže na zapleten proces pri katerem lahko trdimo, da imajo vpliv na bolniški stalež poleg medicinskih tudi ostali dejavniki, npr.: delovni pogoji, razvitost zdravstvenega varstva, starostna struktura (delovna doba), medsebojni odnosi, alkoholizem v DO, pa tudi število polkmetov, opravljanje raznih neformalnih del itd. IV. Za preprečevanje oziroma zmanjševanje števila odsotnih delavcev zaradi bolezni, ki so izstopale po številu zamujenih delovnih dni in odsotnost delavcev v letu 1987, bi bilo potrebno ponovno nameniti več pozornosti preventivni zdravstveni dejavnosti. 1. Redno bi se morali vršiti periodični zdravstveni pregledi delavcev, ki so vezani na delo na stroju, 2. obvezno nošenje osebnih zaščitnih sredstev za delavce, ki so ta sredstva prejeli, 3. uvedba kratke rekreacije na delovnem mestu (v smislu boljšega počutja delavcev). Vse to so predlogi, o katerih smo že razpravljali, pa vendar se še ne izvajajo v celoti. Za zmanjševanje bolniškega staleža je pomembno tudi dosledno izvajanje ostalega zdravstvenega varstva, tako varstva mladoletnih oseb, starejših delavcev in invalidnih oseb, varstvo žena v času nosečnosti in podobno. Zaradi velikega števila zamujenih dni oziroma odsotnih delavcev pri bolezni dihal, pa bi bilo potrebno ponovno razmišljati tudi o možnostih vključitve pregleda dihal — pljučne funkcije pri pregledih pred zaposlitvijo. V. Na odsotnost z dela vplivajo tudi neugodni delovni pogoji v posameznih oddelkih (visoka temperatura, prepih, zaprašenost, hrup) ter obremenjenosti na nekaterih delovnih mestih oziroma ponavljajoči gibi. Strmeti je treba za izboljašnje delovnih pogojev. Obvezno se morajo izvajati preventivni sistematski zdravstveni pregledi, kot je predpisano s pravilnikom. Tako bomo imeli stalno kontrolo nad zdravstvenim stanjem zaposlenih. Soc. delavka Jolanda Jakič ZDRAVSTVENA ODSOTNOST Z DELA V LETU 1987 Zap. št. Glavna grupa obolenj Bolni š k i stalež Moški Primeri Dnevi Ženske Primeri Dnevi Skupaj Primeri Dnevi 1 Nalezljive bolezni (infekcijske in paraitarne bolezni) 5 33 30 348 35 381 2 Novotvorbe 1 449 6 674 7 1123 3 Bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni prehrane, presnove, motnje imunskega stanja 1 28 1 107 2 135 4 Bolezni krvi in krvotvornih organov 4 113 4 113 5 Duševne motnje 5 162 50 631 55 793 6 Bolezni živčnega sistema in čutil 14 585 31 731 45 1316 7 Bolezni obtočil 14 412 12 151 26 563 8 Bolezni dihal 63 515 188 1538 251 2053 9 Bolezni prebavil, bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti 29 258 46 784 75 1042 10 Bolezni rodil in sečil 8 405 147 2341 155 2746 11 Zapleti v nosečnosti, pri porodu in v poporodni dobi 47 2320 47 2320 12 Bolezni kože in podkožja 6 74 35 1281 41 1355 13 Bolezni mišic, kosti in veziva 51 2613 264 6300 325 8913 14 Razna bolezenska znamenja in nezadostno opredeljena stanja 9 100 27 235 36 335 15 Nega družinskih članov 34 226 270 1610 304 1836 16 Ostala dodatna razvrstitev dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in stik z zdrav, službo 32 212 107 596 139 808 17 A) Poškodbe in zastrupitve pri delu 19 272 33 522 52 794 17 B) Poškodbe in zastrupitve izven dela 92 1712 48 799 140 2511 Skupaj 393 8056 1346 21081 1739 29137 Novo vodstvo občinske sindikalne organizacije Po izteku mandata dosedanjima predsedniku in sekretarju Občinskega sindikalnega sveta, so člani tega organa izvolili za novega predsednika Janeza Izlakarja iz Industrije apna, Kresnice, za namestnika predsednika Franca Kotarja iz Kmetijske zadruge Gabrovka, za sekretarko pa Martino Kralj iz Predilnice Litija. Novega predsednika Janeza Tovariš Janez Izlakar, rojen 4. 8. 1935, po poklicu je kovinostrugar, zaposlen kot tehnolog — projektant v SCT TOZD Industrija apna Kresnice, stanuje v Litiji. Dosedaj je bil član občinskega sveta ZSS Litija, v preteklem mandatu pa tudi predsednik 00 ZS v delovni organizaciji. Že kot mlad delavec je bil aktiven v OK ZSMS Litija. Izlakarja smo že po prvem mesecu vodenja občinske sindikalne organizacije povprašali, katerim nalogam v tem času Občinski sindikalni svet posveča največ pozornosti? V tem času je občinski sindikalni svet posvetil največ dela vključevanju v predvolilne aktivnosti za izvolitev nosilcev individualnih funkcij za predsednika in člana predsedstva SRS in nosilcev individualnih funkcij v druž-beno-političnih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih. Istočasno so potekale razprave o kandidatih za nosilce funkcij v občinskem merilu. Prisotno je bilo tudi sodelovanje v javni razpravi osnutka ustavnih sprememb. V tem obdobju smo si dali dela še z organizacijo regijskega tekmovanja kovinarjev, kije potekalo 15. in 16. aprila v naših industrijskih obratih. Kot vsako leto doslej se je občinski sindikalni svet vključil v organizacijo prvomajskega srečanja na Sitarjevcu. Kako tečejo priprave na majsko razširjeno sejo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri bodo sindikati ocenili svoje pokon-gresno delo in opredelili nov pristop k nadaljnjemu delu slovenskih sindikatov? V Sindikalnem poročevalcu so 19. februarja izšle teze za razširjeno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na kateri bo podana ocena RS ZSS in njegovih organov. Po teh tezah se razpravlja v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Osnovne organizacije morajo dati svoja stališča in predloge občinskemu sindikalnemu svetu. Nekatere OOZS so že razpravljale o tezah in svoja stališča posredovale, v drugih pa razprave trenutno še potekajo. Občinski sindikalni svet se bo zavzel za enotna stališča in jih posredoval na razširjeno sejo republiškega ZSS. Tovariš predsednik, imate izkušnje kot bivši predsednik osnovne sindikalne organiza- cije, kot član občinskega sindikalnega sveta, sedaj ste na čelu občinske organizacije. V čem bi, po vašem mnenju moralo delo sindikata dobiti nove vzgibe za uspešno delo in zaupanje članstva v to razredno delavsko organizacijo? Na čelo občinske organizacije sindikata sem prišel v času, ko nas pesti huda gospodarska kriza. Vse je naravnano na iskanje učinkovitih sredstev in poti za izhod iz družbene krize. Tu so spreminjanja gospodarskih razmer, ustavne spremembe, vse manj dela in s tem manj dohodka, ogrožena je socialna varnost delavcev. No in tu je mesto sindikata, ki mora prisluhniti vsem interesom delavcev in njihovim težavam. Mnenja sem, da mora biti sindikat bolj neodvisen, da mora biti prisoten pri reševanju vseh omenjenih in še drugih pojavljajočih se problemih, da se mora upoštevati mnenje in predlogi sindikata, od osnovnih organizacij pa navzgor. In kolikor bolj se bodo ta mnenja upoštevala pri razreševanju problemov, toliko večje bo zaupanje članstva. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da sindikat niso le funkcionarji in aktivisti, temveč vsi člani te razredne delavske organizacije! Prenova tudi v sindikatu V slovenski sindikalni organizaciji je bilo že dalj časa čutiti potrebo po temeljitem pretresu dela, na kar so še posebej opozorili pretekli občni zbori in volilne seje. Republiški svet seje tako odločil sklicati razširjeno sejo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki naj bi vsebinsko izzvenela predvsem kot neke vrste obračunska, nekakšno pometanje pred lastnim pragom kako ta razredna delavska organizacija uresničuje sprejete kongresne usmeritve in uveljavlja zahteve svojega članstva. Republiški svet je pripravil Teze za pripravo ocene dela RS ZSS in njegovih organov v pokongresnem odobju ter usmeritev pri utrjevanju in razvijanju organizacijske, kadrovske in akcijske usposobljenosti Zveze sindikatov Slovenije. O tem predlogu smo razpravljali tudi v vodstvu predilniškega sindikata in s svojega zornega kota prispevali nekaj stališč k predlogu o utrjevanju vloge sindikata v naši družbi, kijih v tem prispevku povzemamo: 1. Doseči moramo, da se bodo samoupravne odločitve, v katere se je s svojimi zahtevami aktivno vključeval sindikat (družbeni dogovori, resolucije, plani) tudi uresničevale, ker neupoštevanje slabi zaupanje v sindikat in sistem samoupravljanja. Uveljaviti je potrebno odgovornost za neizpolnjevanje sprejetih odločitev. Delegatski sistem je treba racionalizirati na najpomembnejše odločitve, ker se v sedanji razvejanosti sindikat težko vključuje na vsa področja. Otežkočena pa je tudi neposredna povezava s sindikalnimi skupinami in zbori delavcev za posvetovanje o posameznih odločitvah. Okrepiti je potrebno vlogo sindikatov dejavnosti na nivo kot je v sodobnih družbah (predvsem za področje pogojev in rezultatov gospodarjenja, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter življenjskih in delovnih razmer) in jim dati možnost neposrednejšega vključevanja v delegatski sistem, pa tudi možnosti organiziranja stavke v primerih, ko sistemski ukrepi bistveno onemogočajo uspešnost gospodarjenja in kreativen razvoj celotne panoge. 2. Okrepiti je potrebno vlogo osnovnih teles Zveze sindikatov m sindikatov dejavnosti, zmanjšati pa število delovnih teles, ki se pogosto sestajajo le formalno, brez posebnih učinkov. Večji poudarek je potrebno dati akcijski usposobljenosti in organiziranju sindikata za odločnejše uveljavljanje zahtev članstva. Pri tem ni tolikšna pomanjkljivost v normativni ureditvi vloge sindikatov v Zakonu o združenem delu in drugih aktih, kot je premajhna učinkovitost in prodornost sindikalne organizacije. Sindikat mora skrbeti za lastne kadre in jih kadrovati v vertikalni povezanosti, ne da v vodstva organov Zveze sindikatov prihajajo kadri brez vsakršnih izkušenj v sindikalnem delu. V vodstva občinskih, regijskih, republiških in zvez- nih organov ne bi smeli kadrovati ljudi, ki pred tem niso opravljali odgovornih dolžnosti v Zvezi sindikatov ali sindikatov dejavnosti. Smatramo tudi, da bi bilo mogoče medobčinske svete Zveze sindikatov organizirati brez dveh profesionalnih funkcionarjev, funkcijo predsednika bi lahko, na primer, opravljal neprofesionalni član. In končno so člani konference opozorili tudi na to, daje potrebno iz sindikalnih informacij za sporazumevanje oziroma povezavo s članstvom opustiti vso nepotrebno zapletenost in frazerstvo (ki ga je veliko tudi v obravnavanem predlogu) in se tudi v tem pogledu približati članstvu. V mesecu maju bo torej nekakšen medkongresni obračun sindikalnega dela v Sloveniji. Pričakujemo, da bodo naša stališča, ali vsaj nekatera izmed njih, dobila mesto v končni vsebini sindikalnih usmeritev za bodoče delo, predvsem pa v vsakodnevni praksi sindikalnega dela. Martina Kralj novoizvoljena sekretarka Občinskega sveta ZSS Litija Uredniški odbor našega glasila meje zadolžil, da napišem članek o Martini Kraljevi, novoizvoljeni sekretarki Občinskega sveta ZSS Litija. Svojo novo službeno dolžnost bo po skoraj 31 letnem delu v Predilnici, nastopila takoj po prvomajskih praznikih. Pisati o svoji dolgoletni sodelavki, iskreni tovarišici in dobri prijateljici ni lahka naloga. Kaj napisati o njej, da jo predstaviš širšemu krogu bralcev tako, da bodo dojeli njeno ustvarjalno in delovno pot v tovarni. Kaj napisati o njej, da bo tudi sama ob prebiranju članka začutila, da pišemo o njej zato, ker bi seji resnično radi zahvalili za ves trud in prizadevnost, ki ga je vložila v svoje dolgoletno delo in zahvalili za vse bogate delovne in življenjske izkušnje, ki jih je vgrajevala vsvojo delovno sredino. Kot ekonomski tehnik—pripravnik, seje leta 1957 zaposlila v Predilnici. Po dveletnem opravljanju dela materialnega knjigovodja, je bila razporejena za tajnico glavnega direktorja in to delovno področje je opravljala skoraj 20 let. Poleg tajniških opravil pa je ves čas spremljala in aktivno delovala na področju razvoja samoupravljanja v delovni organizaciji. Delavsko samoupravljanje je z leti postalo nedotakljiva družbenoekonomska in politična osnova celotnega družbenega sistema. V delovni organizaciji se je zato kazala vse večja potreba po zaposlitvi strokovnega delavca na tem področju. Leta 1978 je bilo ustanovljeno novo delovno področje referenta samoupravnih organov, ki gaje pričela opravljati tov. Martina. Kot strokovna delavka je orala ledino na tem področju in po skoraj 10 letih njenega vestnega delovanja lahko trdimo, da smo v delovni organizaciji uspeli razviti sistem samoupravljanja na visoko raven. Prelomnico na tem področju predstavlja ustanovitev samoupravnih delovnih skupin. Kot idejni vodja za organiziranje SDS je ves čas skrbela, da bi bila kvaliteta delovanja SDS vedno boljša. Spremljala in analizirala je delovanje samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Organizirala je samoupravne postopke med strokovnimi službami, samoupravnimi organi, delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami v Predilnici. Vedno seje zav- zemala, da so bila gradiva pripravljena pravočasno in tako, da so bila razumljiva najširšemu krogu samoupravljalcev. Znala je prisluhniti vsem pobudam in predlogom, ki so se porajali v samoupravnem delovanju. Njenih številnih funkcij, ki jih je opravljala vsa ta leta ne bi naštevala. Omenila bi le njeno delovanje v sindikatu. Kot že povedano, je vsa leta spremljala delovanje sindikata v delovni organizaciji. Odločilnega pomena za njeno sedanjo nadaljnjo delovno pot pa je bilo po moji oceni leto 1981, ko je bila izvoljena za članico Republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Slovenije in Izvršilnega odbora sindikata de- javnosti. Že leto kasneje je prevzela funkcijo predsednice Republiškega odbora dejavnosti. Aktivnost ROS seje v obdobju njenega vodenja močno pospešila. Bila je pobudnica in aktivna sodelavka novih akcij v zvezi z zaključnimi računi, akcijami za uveljavljanje benificirane delovne dobe tekstilnih delavcev. Ves čas seje zavzemala za razreševanje specifičnih problemov panoge, ki so se odražali predvsem preko prizadevanj za zboljšanje družbenoekonomskih odnosov v panogi, delitvi po delu in rezultatih dela, zboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev. Veliko je prispevala k demokratizaciji dela in odnosov v ROS-u dejavnosti in se ves čas zavzemala za boljšo povezanost in medsebojno informiranost organov sindikata na nivoju zveze, republike, občine, vse do osnovnih organizacij. Za svoje aktivno delovanje na tem področju je v letu 1987 prejela visoko priznanje zlati znak Zveze sindikatov Slovenije, pred tem pa že v letu 1984 srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Iz vsega napisanega ni težko zaključiti, da smo v občini Litija za svojo sekretarko Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije izvolili delavko, ki delo sindikata dobro pozna in ki ve, kje je mesto in vloga sindikata v družbenopolitični in samoupravni skupnosti. Lahko ji samo želimo, da bo svoje bogate izkušnje in znanja profesionalna delavka uporabila in razvijala pri svojem delu še naprej. Vera Bric Vinko Keržan odšel na novo delovno dolžnost V aprilu je zapustil našo delovno organizacijo Vinko Keržan. Imenovan je bil za vodjo ekspoziture Službe družbenega knjigovodstva v Litiji. Prav je, da s tem prispevkom predstavimo njegovo dolgoletno delo v naši tovarni. Pred 23 leti se je zaposlil v Predilnici kot planer — kalkulant v oddelku biroja, v letu 1974 pa je prevzel vodenje oddelka za plan in analize. To delovno področje je opravljal vse do prekinitve delovnega razmerja. Tov. Vinko j e v času zaposlitve v Predilnici opravljal številne odgovorne funkcije tako, da je bilo njegovo delo občutno na področju samoupravne dejavnosti v delovni organizaciji in v širši družbeni skupnosti. Vrsto let je bil član in predsednik komisije za nagrajevanje, bilje predsednik delavskega sveta, dolgoletni član uredniškega odbora našega glasila, vodja delegacije za zbor združenega dela. To je le nekaj najodgovornejših funkcij, kijih je vedno opravljal odgovorno in zavzeto. Pri oblikovanju svojih stališč je izhajal iz mnenj svoje delavske sredine. Številne so bile njegove zadolžitve izven delovne organizacije, tudi v organih samoupravnih interesnih skupnosti. Bil je predsednik skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti. Za delovanje na tem po-dročjuje prejel Valvazorjevo plaketo. Njegove aktivnosti s tega področja pa segajo že leta nazaj, ko se je udejstvoval v atletiki in kajakaštvu. V zadnjih letih je vodja skupine delegatov občine Litija za Zbor združenega dela republiške skupščine. Preko te funkcije opravlja še druge zadolžitve v republiški skupščini. Tov. Vinko pozna težave, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu, pozna ^težave širše družbene skupnosti. Želimo mu, da bi svoje bogate izkušnje in pridobljeno znanje v gospodarstvu uspešno uporabil tudi pri opravljanju nove, odgovorne službene dolžnosti. V. B. ZBIRALNICA CEVK SKOZI OBJEKTIV Vodja zbiralnice pri popravilu stroja za odstranjevanje ostankov preje Vlaganje d. c. kopsov v stroj za odstranjevanje ostankov navite preje Sortiranje cevk po vrstah in formatih Previjanje ostankov preje na večje navitke Ročno rezanje ostankov preje iz cevk Pri skupnosti socialnega varstva Slovenije je bil ustanovljen sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov. Ustanovile so ga interesne skupnosti družbenih dejavnosti, invalidske organizacije, nekatere poslovne skupnosti, Republiška konferenca SZDL in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije objavlja na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delu sklada RAZPIS NAGRAD za inovacije na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov 1. V letu 1989 bo podeljenih pet enakovrednih nagrad. Nagrajeni bodo najuspešnejši izumi, tehnične in druge izboljšave na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov, ki bodo v razpisanem roku predložene skladu. 2. Skladje bil ustanovljen z namenom, da bi spodbujal inovacijsko delo in podpirali prizadevanja posameznikov ali avtorskih skupin, ki bi z izumi, tehničnimi in drugimi izboljšavami prilagajali invalidnim osebam delovne razmere, delovna orodja, bivalne razmere, predmete vsakdanje rabe oziroma uvajali inovacije na področju aktivnega varstva invalidov. 3. V razpisu lahko sodeluje vsak državljan SFRJ, ki predloži skladu dokazila o svojem izumu, tehnični ali drugi izboljšavi in dokaže, da gre za izvirno novo napravo, za izboljšavo določene naprave, stroja, predmeta vsakdanje rabe oziroma prilagoditev le-teh posameznim vrstam invalidov ali za inovacije na področju izvirnih metod dela z invalidi. Sodeluje lahko tudi skupina avtorjev. 4. Predlogu za nagrado mora biti priložena tehnična dokumentacija, opis naprave, stroja, predmeta ali inovativne metode dela z invalidi, potrebne skice, fotografije ali modeli. Priložen mora biti tudi opis delovanja in obrazložitev v čem je inovacija koristnejša in boljša od dosedanjih rešitev. 5. O predlogih za nagrede sklada bodo odločale posebne strokovne komisije, kijih bo imenoval odbor ustanoviteljev sklada izmed znanih strokovnjakov za posamezna področja, kamor sodijo predlogi. Komisije bodo delovale in odločale v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delu sklada. 6. Nagrade pomenijo družbeno priznanje. Avtorske pravice so v celoti pridržane avtorju. Sklad pa si bo prizadeval, da bi vse inovacije, ki bodo predložene, tudi resnično našle svoje mesto v življenju in delu invalidov. Višina nagrade v letu 1989 bo dva poprečna mesečna čista osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1988. 7. Podelitev nagrad bo javna in slovesna ob 1. maju 1989. leta na seji odbora ustanoviteljev sklada. 8. Predloge je treba poslati najkasneje do vključno 30. novembra 1988 na naslov: Sklad za inovacije na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5. ODBOR USTANOVITELJEV SKLADA Poškodbe v marcu V mesecu marcu sta bili 2 poškodbi na delu, obe sta se pripetili v zunanjem transportu. V prvem primeru je Feliksu Verbiču pri razkladanju kartonov s kamiona teleskop viličarja lažje stisnil sredinec leve roke. Poškodoval se je tudi Božidar Vidergar in sicer je stal na balah sintetike in jih pokrival s ponjavo. Naenkrat so se bale pričele podirati, delavec je skočil na tla in si poškodoval peto leve noge. Dejansko so bile v letošnjem letu že štiri poškodbe pri m F Električno orodje mora biti vedno ozemljeno! — praviloma se zlaga bale do višine 5 m, to velja še posebej za bale sintetike, ki niso pravilne pravokotne oblike in rade drsijo. Bale morajo biti zložene stabilno. Na tiste, ki imajo počene obroče, se ne sme postavljati drugih bal, — palete, na katerih so pakirani končni izdelki po novem načinu (oviti s folijo), niso najbolj stabilne zato se lahko skladišči v višino največ dve paleti (le eno vrh druge), — pri prevozu bal s traktorjem, oziroma viličarjem morajo biti bale naložene tako, da ne morejo pasti z vozila. Andrej Krhlikar Varujmo objekte, premoženje in naravo pred požari! O zanetkih požarov Na občnem zboru Industrijskega gasilskega društva smo sprejeli sklep, da bomo člane kolektiva sprotno seznanjali s problematiko požarnega varstva, še posebej pa z zanetki požarov in njih vzroki. Tako bi v tem članku povedal par besed o številu zane-tkov od 1. 1. do 20. 4. letošnjega leta. Če primerjamo število za-netkov letos in lani v istem obdobju, vidimo, da je število povsem enako — imeli smo 30 zanetkov in sicer: čistilnica — 7 Ne segaj z roko v nevarna območja stroja. zunanjem transportu. Vsekakor drži, da je pomanjkanje skladiščnega prostora občutno, in je to vzrok za nekatere poškodbe, povečal pa seje tudi manipulativni prostor. Zaradi tega je treba še bolj upoštevati osnovne varnostne ukrepe: — hitrost viličarjev ali traktorja ne sme presegati 5 oz. 10 km/h, — pri odvzemanju bal iz skladovnice, se ne sme bale vleči izpod ponjave, temveč je treba najprej skladovnico odkriti, pri tem opravilu morata biti prisotna vsaj 2 delavca, varjenju upoštevaj varnost zase in za sodelavca. mikalnica — 6 predpredilnica — 6 OE predilnica — 3 prstančna predilnica — 2 sukalnica — 5 ostalo — 1 Povedati je treba, da so bili zanetki manjši in niso povzročili večje škode, pogašeni pa so bili z lastnimi močmi in opremo. Vzroki za nastanek zanetkov so različni, omenil bi le najpogostejše oz. tiste, ki se ponavljajo: — v čistilnici je bilo več požarov (4) na blendi M-4, vendar je obratovodstvo vzroke za te požare odpravilo — na mikalnikih je do zanetkov prihajalo skoraj vedno zaradi trenja, ker so nastajali svaljki oz. »cofi«, ki so povzročili zanetke. Očitno je, da ima tu velik vpliv surovina oz. vrsta bombaža — v predpredilnici je stalni vzrok za zanetke iskra iz glavne sklope na flajerjih, na razte-zalkah pa zaradi okvare zaus-tavke prekomerno navitje na raztezalne valjčke, ki povzroči drgnjenje in s tem visoko temperaturo — v OE predilnici zanetki skoraj izključno nastajajo zaradi okvarjenih zaustavk — v sukalnici so bili 3 zanetki od petih na akumulatorskih viličarjih. Andrej Krhlikar Upokojili so se... V marcu so se upokojili štirje naši delavci. Trije so se odzvali našemu vabilu, s tov. Boriškom pa smo se dogovorili, da se udeleži poslovilnega razgovora v mesecu maju. Zofija Melin seje odločila za predčasno upokojitev. Njena edina zaposlitev je bila v Predilnici. Pri nas je delala od 3. 2. 1955 dalje, vsa leta v istem oddelku na isti izmeni. Kot predica je bila zelo uspešna. Spominja se, da so se delovni pogoji v tovarni zelo spremenili. Betonska tla je zamenjal parket, delavke imajo organizirano malico, dobijo delovno obleko. Ko je pred 33 leti pričela z delom, je bilo bistveno drugače. Tempo in zahtevnost dela pa sta se močno povečala. V zadnjem času pa se po njenem mnenju zelo pozna generacijska menjava delavcev v oddelku. Ob upokojitvi se vam sodelavkam in sodelavcem 3. izmene v predilnici zahvaljuje za darilo. Marija Mandelj je pričela z delom v tovarni leta 1963 v oddelku sukal-nice. Pred tem je bila zaposlena v Ljubljani. Oddelek sukalnice je bil v tistem času zelo zastarel. Ko je bila zgrajena nova hala in montirani novi previjalni stroji, je nadaljevala kot previjalka. To delo je opravljala vse do predčasne upokojitve. Tudi tov. Mandljeva je menila, da so se obremenitve zelo povečale, posebno še na avtomatih. Če hočeš doseči normo, res nimaš časa, da bi se sprehajal po garderobah. Svojim sodelavkam in sodelavcem v sukalnici na 1. izmeni se najlepše zahvaljuje za darilo. Danijel Bitenc pa je pričel z delom v Predilnici oktobra leta 1964. V oddelku predpredilnice in čistilnice je opravljal dela transportnega delavca. Upokojenci: Zofija Metin, Marija Mandelj in Danijel Bitenc. Med njimi vodja kotlarne in ogrevalnih naprav tov. Jani Bric. Zaradi bolezni ušes je bil razporejen v zbiralnico cevk. Ko so se leta kasneje v delovni organizaciji vršile večje rekonstrukcije in montaže strojev, je bila ustanovljena montažna skupina. Razporejen je bil k montaži. Občasno, po potrebi pa je priskočil na pomoč delavcem remonta klima naprav. Občasna pomoč pa je privedla do tega, daje bil na ta dela tudi razporejen. Pri »klimarjih« je torej delal vse do upokojitve. Tudi tov. Bitenc se je odločil za predčasno upokojitev. Ne, niso bili posredi zdravstveni razlogi, toda delo na kmetiji, ki ga ima z dneva v dan več. Delo na zemlji ga izredno veseli in na Osredku se Bitenčevi kmetiji iz leta v leto pozna, dajo vodi in obdeluje dober gospodar. Vsem trem želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Želimo jim, da bi dosegli svoje cilje, ki so sijih zadali ob upokojitvi. V. B. # $'i t >- VW/|\x Al Sinko ! Upoštevaj varnost, pa te bo dolgo grelo sonce. PRIŠLI—ODŠLI v mesecu marcu 1988 Upokojitev: 18. 3. 1988 Danijel Bitenc, Šmarska c. 1, Litija splošno vzdrževanje; 9.3.1988 Franc Borišek, Kidričeva 15, Litija, predpredilnica 2. izmena; 31.3. 1988 Marija Mandelj, Ustje 87, Šmartno, sukalnica L izmena; 31.3. 1988 Zofija Melin, Cesta komandanta Staneta 1, Litija, predilnica 3. izmena; Pismeni sporazum: 6. 3. 1988 Matjaž Lokar, Poljane 11, Primskovo, sukalnica rezerva; 31. 3. 1988 Albert Kokalj, Zagorica 6, Litija, predilnica 2. izmena; 31.3. 1988 Zejfa Rogatic, Kidričeva 4 b, Zagorje, predilnica rezerva; 31.3. 1988 Anica Kos, Ponoviška cesta 9, Litija, sukalnica L izmena; 31.3. 1988 Vincencij Keržan, Graška cesta 18, Litija, finančni sektor; Odhod v JLA: 15.3.1988 Klemen Tišler, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, vzdrževanje; 15. 3. 1988 Franc Škrabanja, Potok 12, Vače, predilnica 3. izmena; 15. 3. 1988 Ladislav Čančar, Podkraj 8, Litija, vzdrževanje predilnice bombaža; 15.3.1988 Tomaž Vehovec, Zgornji Log 1 b, Litija, vzdrževanje predilnice bombaža; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 3. 1988 zaposlenih 1042 delavcev, od tega 676 žensk in 366 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 58 mladoletnih oseb. J. Zupančič Osmo delovno proizvodno tekmovanje 8. delovno proizvodno tekmovanje kovinarjev ljubljanske regije je potekalo letos v Litiji. Se pred nekaj leti smo menili, da v Litiji ni mogoče izvesti tovrstnega tekmovanja. Z razvojem Kovine, KO Gradmetala, Tovarne usnja, Predilnice Litija in s prizadevnim organizacijskim odborom pri občinskem sindikatu in regijsko komisijo nam je organizacija uspela. Tako so prišli 16. aprila v Litijo kovinarji iz osmih občin ljubljanske regije. Tekmovalo je okoli 200 tekmovalcev v 13 različnih poklicih kovinarske stroke. V naši delovni organizaciji smo izvedli tekmovanje kovačev in brusilcev. Upravičeno smo lahko ponosni, da so prav pri nas dosegli brusilci najboljši uspeh, saj sta brusilca iz Kovine dosegla 1. in 3. mesto ter kovača iz iste delovne organizacije 2. in 3. mesto. Žal pa je iz V mesecu marcu smo pričeli sindikalne športne igre v naši delovni organizaciji. Tekmujemo v 10 disciplinah in sicer: šahu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, nogometu, balinanju, vlečenju vrvi in ribolovu. V štirih disciplinah so tekmovanja že končana. Doseženi rezultati po naše DO tekmoval le en delavec — varilec z elektrovarjenjem po TIG postopku. Prepričani smo, da bo na prihodnjem tekmovanju udeležba naših ko- oddelkih oziroma posamično pa so sledeči: ODBOJKA L Predilnica 2. Predpredilnica 3. Skupne službe 4. Vzdrževanje 5. Sukalnica vinarjev večja. Naši delavci so se namreč s sodelovanjem v komisijah prepričali, da je vsak strah pred tekmovanjem odveč. M. Dobravec KOŠARKA 1. Skupne službe 2. Predpredilnica 3. Predilnica 4. Vzdrževanje 5. Sukalnica ŠAH 1. Jože Rink 2. Hamdija Šistek 3. Ferid Šeferovič NAMIZNI TENIS 1. Veno Pajer ml. 2. Tine Jerina 3. Emil Lapornik Skupni vrstni red po prvih štirih disciplinah: 1. Skupne službe 70 točk 2. Predpredilnica 69 točk 3. Predilnica 66 točk 4. Vzdrževanje 44 točk 5. Sukalnica 18 točk Naslednja tekmovalna disciplina bo kegljanje. Vse člane kolektiva vabimo, da v čim večjem številu sodelujete na športnih igrah. Sindikalne športne igre J. Groboljšek Novice iz knjižnice -\ J Nove knjige v matični knjižnici Litija Predilec je v preteklih številkah objavljal seznam novih knjig matične knjižnice. Namen, zaradi katerega smo se objave lotili, je bil seveda čimboljša obveščenost bralcev o knjižnih novostih. Lahko rečemo, daje objava ta namen tudi dosegla. Bralci so povpraševali po teh knjigah in si jih tudi izposojali. S seznanjanjem pa želimo nadaljevati; tokrat smo pripravili seznam novih knjig za naše najmlajše, šolarje in najstnike. MLADINSKE KNJIGE (september — december 1987) C Matošec: Poredni Valetin C Kordiš: Mlaka C Kordiš: Dvorišče C Živali S Strnad: Meri platno, trak... M Rozman: Druščina C Žvižgavec v polžjem avtobusu C Mihelič: Štirje letni časi P Lainšček: Cicibanija C Jurca: Dobra volja je najbolja S Prosen: Opazujemo sonce in luno S Robertson: Zakaj ček S Vogelnik: Knjiga za deževne dni P Hofman: Ringo Star P Grippe: Zujak leti u sumrak M Hesse: Mali srpan M Severin: Olimpijsko sonce P Slana: Igrajmo se gledališče C Košuta: Zidamo dan C Dolenc: Velika ptičja zadeva S Od igre k tehniki C Suhodolčan: O dedku in medvedku C Žebre: Petra in gazela Frčela C Švajncer: Budilka za grlico P Dahi: Čarovnice C Volk in sedem kozličkov P Dahi: VDV C Kdo bo z nami šel v gozdiček C Makarovič: Črni muc, kaj delaš C Makarovič: Kaj bi miška rada C Izidor ovčice pasel C Moja koklja špiklja, špoklja C Župančič: Črep, na tleh je lonček C Dajčman: V gozdu imam prijatelje C Podkovana žaba C Ježek, ježek, gozdni dedek C Turan: Kaj sanjajo živali C Pasla dekle pave C Swift: Guliver med pritlikavci C Grimm: Sneguljčica C Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico C Radoičič: Striček C Peroci: Telefon C Maurer: Uh,^kakšne laži C Grabeljšek: Češnje P Krambergar: Pasja zloženka C Jurca: Snežanki v vrtcu P Zidar: Miki C Kresnice P Batič: Mlada beseda C Ribičič: Ptička noče v grad C Golob: Skrinja iz babičine bale P Knight: Lassie se vrača M Grafenauer: Skrivnosti P Brenk: Srečanja z umetniki P Pakkanen: Dober dan Amerika P Riha: Divji konjiček Rin C Zdenek: Čriček in mravlje C Snoj: Pravljica o vodni kapljici S Korenhauser: Oglje ni samo za čevapčiče S Korenhauser: Voda — čudežna tekočina C Grafenauer: Majhnica C Razusova: Izgubljena goska C Tuvvim: Lokomotiva C Pavlovič: V Afriki C Grimm: Janko in Metka C Župančič: Abeceda na polju in v gozdu C Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori C Grimm: Rdeča kapica C Lindgren: Brate in kljukec s strehe C Kovič: Maček Muri C Zagorski: Vesela in žalostna voda C Walt Disney: Čarobni fižolček; Bongo; C Schmidt: Radovan s planeta Beta M Zorman: Sla po letenju M Prešern: Pesem od lepe Vide C Remec: Kodeljica v vesolju M Calvino: Marcovaldo S Moj prvi leksikon A — Ž C Amalietti: Maruška potepuška C Igrače korakajo C Makarovič: Vila malina M Horelova: Ivanina odločitev LEGENDA: C — Knjiga za cicibane P — Knjige za pionirje M — Knjige za mladince S —- Strokovne mladinske knjige Iz foto arhiva Detajl litijskega glavnega trga. S slamo krita Koblerjeva hiša, ulična svetilka in dobra stara »Štirna«. NAGRADNA KRIŽANKA MALI OGLAS Prodam malo rabljeno zamrzovalno skrinjo LTH, 380 1, za 400.000,— din. Kličite na telefon 881-397, ves dan. LITIJSKI Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Martina Kralj. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: D1C-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1700 izvodov. Tekstiliada Tudi letos se je naš kolektiv odzval povabilu na XXVIII. zimsko teks-tiliado — Pohorje 88. Tekmovanje je bilo 20. februarja na Pohorju. Iz naše delovne organizacije se je tekmovanja udeležilo 13 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalni disciplini sta bili veleslalom in tek na smučeh. Naši tekmovalci so ekipno zasedli 22. mesto izmed 53 sodelujočih ekip. Zmagala je ekipa BPT Tržič. J. Groboljšek VODOR AVNO: 1. ženska, ki pere, 7. politični voditelj vojaških enot, 8. tir, 10. zborka zemljevidov, 13. glavni junak Shakespearove tragedije, 14. Kermauner Taras, 15. kratica za vojni odsek, 17. poklic v gasilstvu, 20. tekstilna tovarna v Mariboru, 21. časovne enote, 22. zaselek nad Sp. Jezerskim, 24. različna samoglasnika, 25. glavno mesto in važno pristanišče v Estonski SSR, 27. kemični simbol za arzen, 28. eden in drugi. NAVPIČNO: 1. umetniško izdelan glavni vhod, 2. tovarna v Celju, 3. globoko orati ali prekopavati, 4. kraj v Jordaniji, vzhodno od Tafile, 5. kratica za približno, 6. površinska mera, 7. komunistična partija, 9. karta najvišje vrednosti, 1L proizvodno in trgovsko podjetje v Ljubljani, 12. argon, 15. mesto ob Adiži v severni Italiji, 16. veliko svetovno morje, 19. lutecij, 23. palestinska osvobodilna organizacija, 26. Ivo Bručič. Rešeno križanko oddajte najkasneje do 16. maja 1988 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000.— in 700.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 3. številke Litijskega predilca. Nagrde prejmejo: 1. Nejedly Barbara, Prisojna 2, Litija —1.500.— din, 2. Donik Rezka, Prvomajska 2, Litija —1.000.— din in 3. Jelnikar Leon, Cesta komandanta Staneta 9, Litija — 700.— din. Tj! fc I " 5: > <5 S 'Jt i 'jS. -SX. 31 CN Z ■* l'\ '*: '■ a1 « CL. ai i^K T-— M S- ^ Ut>L Lišaju - PP-AtVILU btiAt Želimo kohektjvu ?PFl)/L/J/č/F LITIM \je^ko cJehvtvh /n poilo\Jt?ih / stfčfrcMi)' f-7an ŠreJhJl J j j , , / ■ iekllhk io/l * i/ UtehL. (MM i/tMtktr