JŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
tev. 3 -9-3-9
Vsebina:
"Vabilo iia občni zbor Slov čeb, društva \
Celju ..............
Vatbilo na obe. zbor Zveze čeb. podružnic za bivšo mariborsko oblast v Celju . . . Vabilo na obč. zbor Zveze čeb. podružnic v Kranju . . . ..... ... . .
Čebelarska razstava v Lipskem.....
Praktično kuhanje voska.......
Čtivo za začetnike
Marec..............
Kotiček za radovedneže........
Opazovalne postaje..........45
Pravila zav. sklada..........M>
Društvene vesti...........47
Razne objave............
Naše podružnice...........4';
40 Književnost........... . . 5J
Mali oglasi
Prodam čebelnjak s 60 A. Ž. panji; v Čebelnjaku je 52 družin, 2 omari za sate, tehnica in vse čebelarsko orodje. Čebelnjak je v hribovitem kraju, je zelo dober za prezimovanje čebel in je dobra spomladanska paša. Več se izve pri lastniku Gromu Ignaciju, ¡Kotnikova cesta št 16 na Vrhniki.
Prodam 6 kranjičev. Cena po dogovoru. Na pomlad prodam nekaj rojev in letošnjih sprašenili matic. Julij Mayer, šol. upravitelj, Dob pri Domžalah.
Prodam 15 panjev kranjičev in 15 A. Z. panjev. Kersnik Janez, čeb., Leše, p. Brezje.
Na pozh glavnega odbora v zadnji številki Čebelarja je več čebelarjev sporočilo društvu, da imajo za pitanje čebel v zalogi pristen in zdrav med-pitanec. Priporočamo vsem čebelarjem. da se za pomladno pitanje čebel poslužijo v prvi vrsti medu-pitanca in pišejo poni na sledeče naslove:
Čebelarska podružnica v Cerknici pri Rakeku ima cvetlični in hojev med. Cena po dogovoru.
Zore Valentin, Dobrova 65 pri Ljubljani ima cvetlični, ajdov in kostanjev med po din 16.— franko Dobrova.
Bambič Tomaž, Račna pri Grosupljem, proda cvetlični med po din 15.—, hojev po din 14. franko Račna.
Kastelie Franc, Sela 31 pri Grosupljah, proda cvetlični in hojev med po din 13,— franko Šmarje Sap.
Brancelj Jože, Preserje pri Borovnici, vas Zg. Brezovica 6, proda cvetlični med po din 15.— franko Borovnica.
Nose Anton, Cerovee 2, p. Toplice pri Novem mestu, ima hojev in cvetlični med po din 12.— in 13,50 franko Straža.
Hlebčar Janez in Ignacij, Trboje, p. Smlednik, proda cvetlični med po din 18.— franko Trboje.
Čokan Ivan, Podgorje Letuš, p. Šmartno ob Paki, ima v zalogi čisti cvetlični med po din 18.—.
Čepon Karel, sedlar Hotederšica pri Logatcu, proda cvetlični med po din 15.—.
Maček Anton, Vrhnika, ima cvetlični pomladni med po din 15.— in jelkov med po din 12.— .
Janežič Rado. šol. uprav, na Polici pri Višnji gori, proda cvetlični med po din 17.— in cvetličnega mešanega s kostanjevim po din 14.—.
Peternel Franc, Stara vas 29, p. Žiri, ima v zalogi cvetlični med po din 18.—.
Černejšek Jože, Levic 18, p. Slov. Bistrica, proda cvetlični med po din 17.50. Kupec naj pošlje .posodo vnaprej.
Borštnik Ivan, Dole pri Borovnici, ima \ za
logi več čistega medu za pitanje. Cena po dogovoru.
Koželj Franc, Podova, p. Rače, ima zajamčeno čist in zdrav med za pitanje čebel. Cena po din 14.50.
Kandare Janez, Dane 5, p. Stari trg pri Rakeku, ima cvetlični in hojev med. Cena po dogovoru.
Potočnik Valentin, Rovte 7, p. Selca pri Skorji Loki. ima cvetlični med za pitanje čebel. Cena po dogovoru.
Gombotz Mihael, Korovci, p. Cankova, ima ajdov med po din 16.— franko Murska Sobota (po povzetju).
Mir Janez, Mala Nedelja pri Ljutomeru, proda ajdov med po din 18.—.
šum rada Joško, Babna polica 5, p. Stari trg pri Rakeku, proda cvetlični med in hojevec. Cena po dogovoru.
Jerič Jurij, Žetale pri Rogatcu, proda prvovrsten ajdov med po din 15,— franko Rogatec.
Steineker Franc, Žetale pri Rogatcu, proda prvovrsten ajdov med po din 15.— franko Rogatec.
Bečaj Franc, podobar v Cerknici pri Rakeku,
proda pristni cvetlični med po din 16.— franko Rakek.
Hočevar Ivan, Podžaga 4, p. Vel. Lašče, proda cvetlični med po din 16.— franko Vel. Lašče.
Voglar Alojzij, učitelj, Celje, Vodnikova 9, ima cvetlični med, ajdovca in nekaj mane. Cena po dogovoru.
Kerin Josipina, Sv. Križ pri Kostanjevici, proda cvetlični in kostanjev med. Cena po dogovoru.
Prejeli smo več: malih oglasov, ki jih pa bomo zaradi pomanjkanja prostora v tej številki, priobčili v prihodnji številki Slov. Čebelarja.
Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani
Izhaja mesečno.
Številka 3	V Ljubljani, 1. marca 1939	Letnik XLII
VaAifo na	^^ o&au Z&&1
SjCqa. Če&eiaiskega cbiuštva,
ki bo v nedeljo, dne 16. aprila 1959 ob 10. uri v dvorani Obrtnega doma v CELJU
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav in otvoritev zbora po predsedniku.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo za upravni oddelek.
4.	Blagajnikovo poročilo za Društveno čebelarno.
5.	Poročilo pregledovalcev računov.
6.	Nadomestna volitev izpadlih odbornikov ter volitev namestnikov in pregledovalcev računov.
7.	Volitve zastopnikov v okrajne kmetijske odbore.
8.	Razgovor o nabavljanju sladkorja za pitanje čebel.
9.	Samostojni predlogi. 10. Slučajnosti.
Pozor! Ker smatrajo oblasti glasovanje društvenih delegatov, ki se ne izkažejo s pooblastilom, za neveljavno, prosimo vse gg. delegate, da prinesejo s seboj pravilno podpisano in žigosano pooblastilo svoje podružnice.
Predloge za občni zbor naj podružnice pošljejo glavnemu odboru najkasneje do 25. marca t. 1.
Letos izpadejo avtomatično iz odbora: gg. prof. Josip Verbič, rav. Adolf Arko, iz ožjega odbora, Drago Bitene za krški okraj, Alojzij Peterim za kočevski, Franc Lenarčič za ptujski in Peter Močnik za mariborski okraj.
Va&ila na
DNEVNI RED
tedni Četni o&čfti <z&w
Zveze čebelatskih padtuznic za bivša matiboiska ablast
ki bo v nedeljo, dne 26. marca ob 9. uri dopoldne v Obrtnem domu v Celju (vhod iz Vodnikove ulice).
1.	Pozdrav in poročilo predsednika.
2.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Tajnikovo poročilo.
4.	Blagajnikovo poročilo.
5.	Poročilo računskih preglednikov.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabila na
DNEVNI RED:
Vse gorenjske podružnice prijazno vabimo, da se zbora po svojih delegatih polnošteviino udeleže.
Za odbor:
Jan Strgar, predsednik.	Janko Ravnik, tajnik.
nadstropniki, Paschkejevi listnati panji in še nekaj drugih. Že iz velikega števila teh vrst panjev in iz njih vabljivih imen se da sklepati, da bo sčasoma v prostorno omejeni Evropi ta vrsta panjev popolnoma izpodrinila ameriške, in da srno bili Slovenci na pravem potu, ko smo že pred desetletji uvedli naš A Ž panj. Mnogi razstavljalci so imeli v svojih panjih s podolžnim satjem v plodišču v okence vdelan stavbeni satnik.
Dobro so jo razstavljalci pogodili, da so vsak panj postavili na primerno visok podstavek in v zadostni razdalji od soseda, da so si ga mogli čebelarji z lahkoto ogledati od vseh strani. — Zanimanje za panje pa je bilo tudi zelo veliko.
Od čebelarskega orodja je bilo razstavljeno samo ono, ki ga državna strokovna skupina priporoča v nabavo. Vse nepotrebne igrače, nepreizkušeni izumi in stara šara je bila izločena. Nemci bodo šli celo tako daleč, da bo imelo vsako priporočeno in v vseh smereh natančno določeno orodje svoj državni žig. Orodje je bilo tako, kakršno pri nas razpečavajo. Navzočni čebelarji so zelo hvalili električni utiralec za žioo, ki pri nas še ni uveden. Zato sem si kupil enega za vzorec, dasiravno sem iz uporabnega navodila razvidel, da je njegova uporaba omejena. Prirejen je le za določeno napetost električnega toka in za žico določene debeline ter je pri križajočem se žičenju neporaben.
Med orodjem se mi je zdelo pripravno dvigalo za panj na tehtnici. Ž njim moreš tehtati brez napora in brez vznemirjanja čebel več umestno postavljenih panjev
tedni Četni afrati <z&ai
Zveze čebetaiskih padtužnic Antena Jcuiše a JCtanj-u
ki bo dne 12. marca ob pol 10. uri dop. v dvorani restavracije T a n c a r na Jesenicah (v neposredni bližini kolodvora).
1.	Pozdrav in otvoritev po predsedniku.
2.	Branje zapisnika ustanovnega občnega zbora „Zveze".
3.	Tajnikovo poročilo.
4.	Blagajnikovo poročilo.	:
5.	Poročilo rač. preglednikov.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
Čebelarska razstava v Lipskem.
Jos. Verbič.
(Konec.)
V nerazdeljenem ozadju čebelarskega razstavišča je bilo ob obeh straneh v dolžini nad 40 m in širini 5 m na 1 dm visokih odrih posamezno in v različno oblikovanih skupinah razstavljenih nad 2000 hlebov voska. Vsi kolači so bili nizki in valjasti ter so tehtali po 10—20 kg. Nekaj voska je bilo svetlorumenega, ostali pa je bil rjav-kastorumen, ves pa vzorno pripravljen, t. j, brez sledov gošče in brez razpok.
Med obema vrstama voščenih hlebcev so bili razstavljeni panji in čebelarsko orodje. Razstavljalcem panjev so dali prireditelji mnogo svobode. Na ogled postavljeni panji, ki so bili najrazličnejše oblike, so imeli le to skupno svojstvo, da so bile v njih porabljene le štiri priznane velikosti sat-nikov. Pravih ameriških panjev, ki jih opravljamo samo od zgoraj, ni bilo. Po ameriškem vzorcu prikrojeni so bili na razstavi samo dr. Zanderjevi panji in Ger-stungovi podolžni. Pa še od teh so bili nekateri taki, da se je dalo vanje vsaj pogledati od zadaj. Razen teh dveh tipov sem videl samo panje, ki se odpirajo samo od zadaj, kakor naši AŽ panji.
Sem spadajo poleg nam vsaj deloma znanih Albertijevih in Kuntschejevih panjev še dunajskim panjem podobni normalni panji, Hermannovi panji prihodnosti, Kiihnejevi idealni panji, Freundensteinovi nizki dvo-
zaporedoma. Lahko pa čebelarsko tehtnico vsak hip uporabljaš pri domačem gospodarstvu, kar je tudi veliko vredno.
Mnogovrstne so bile priprave za pridobivanje voska. Največ je bilo sončnih to-pilnikov. Iz tega se da sklepati, da Nemci radi vprega jo v to delo najcenejšo delavno silo. Več vrst je bilo parnih topilnikov. Z njimi imamo mi slabe izkušnje in jih zelo malo uporabljamo. Mogoče bi dosegli večje uspehe, ako bi preizkusili najnovejši Kari Fritzov ali Georg Pietzov model. Novi so mi bili topilniki, ki jih čebelar postavi v gorko krušno peč. Nobenih važnih sprememb niso kazale stiskalnice za vosek na vijake in vzvode.
Zanimivi so bili iztirači pregostega medu. Ker imamo v naši domovini več vrst medu, ki gre težko iz celic, bi bilo dobro, da bi jih preizkusili.
Zelo so se drenjali čebelarji okoli točil. Največ jih je razstavil znani Graze iz En-dersbacha. Nova so bila njegova patentirana 4, 6, in 8 satna točila, ki lahko tečejo, so zelo enostavna, nepreobsežna, in se satovje sanio obrača. Iz teh točil ni treba jemati satov, da jih izpraznimo še z druge strani, ker se obračajo sami s tem, da gonimo stroj, zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Razstavljena so bila tudi električna motorna točila. Njihovega delovanja pa nisem imel prilike videti.
Priporočna tvrdka Lacher iz Nurnberga je razstavila poleg drugega vse orodje, ki je v rabi pri vzreji plemenskih živali in ki ga je izumil in uvedel dr. Zander. Švicarskih in ameriških plemenilnikov in pleme-nilnega orodja istega izvora ni nihče razstavil. Nekateri hramčki za plemenilnike so bili izdelani iz „kapaga", t. j. iz umetnih plošč, izdelanih iz trdno stisnjenih lesenih vlaken. Baje je kapag zelo slab prevodnik toplote in zvoka ter mnogo manj občutljiv za vlago kot les. Tovarna ga dobavlja čebelarjem že primerno prirezanega za razne potrebe, posebno za nadomestilo slamnatih blazin.
Poleg orodja so stali liani in praktični vzorci stalnih in zasilnih čebelnjakov (za pasišča) v naravni velikosti, in sicer sestavljeni in razloženi.
Stranski razstavišči sprednjega dela sta bili namenjeni pouku in vzpodbudi čebelarjev k napredku. Tu se nam je pokazalo, da se da napredek doseči z ustanavljanjem in izrabo čebelnih plemenilnih postaj, z zboljšanjem čebelne paše, s prevažanjem v pašo, z opazovalnimi postajami, z zava-
rovalnimi ustanovami, s čebelarskimi organizacijami, s čebelarskimi učnimi zavodi, s propagando za zauživanje medu in še drugače.
Vsaka teh gran je imela svoj s podobami, modeli, grafikoni in statističnimi podatki opremljen oddelek. V oddelku za ple-menitev čebel je bil na plošči v velikosti 5 X 4 m model plemenilne postaje v Moos-wáídu, z vsemi njenimi pripravami. Razstavljene so bile vse tiskovine, ki jih rabijo rejci plemenskih živali, naprave za tehtanje večjega števila panjev zaporedoma in drugo. V Nemčiji se je v preteklem letu na 1552 plemeniščih oplemenilo 50.000 matic.
V	oddelku za zboljšanje paše sem videl lepe, naravno barvane, na steklu risane, zadaj razsvetljene posamezne medeče rastline, ob stenah pa velike slike paš v cvetju. Tu so bili tudi razstavljeni potaknjenci od ive, povezani v šope, v predalih pa semena rastlin, s katerimi zboljšujemo pašo in sicer: seme bele detelje, švedske, inkar-natne, velike medene, nemške (lucerne) in turške (esparsete) detelje, potem nokoten, grašice, seradele, ogrščice, rumene gorčice, facelije, osata, maka, boreča in resede. Ta imena, od katerih so nekatera odločno premalo označujoča, kažejo, da Nemci polagajo veliko važnost na detelje, oziroma metuljni-ce. Vseh prvih devet vrst spada v to rastlinsko družino. K razmotrivanju tega seznama se še ob priliki povrnem. Iz razobe-šenih tabel je bilo razvidno, da so leta 1937. za izboljšanje paše- posadili 900 tisoč dreves, 400 tisoč grmov in posejali 70 tisoč kg semena.
V	oddelku za prevažanje v pašo sem či-tal, da je 1937. 1. prepeljalo 10.073 čebelarjev 438.899 panjev in da se je zavoljo tega povišal medeni pridelek za 1,552.536 kg in povečal dohodek za 2,822.837 RM.
Čebelno delovanje je opazovalo 1937. leta 4350 čebelarjev. Kaj Nemci sklepajo iz teh opazovanj, kaže sledeče navodilo: 10. maja odvzemi matico, 3. junija pošlji matico na plemenišče, 20. junija napravi roje, 25. junija prepelji čebele na belo deteljo, 30. julija v resje, doma ostale čebele pa krmi od 1. do 10. avgusta. Razume se, da ta navodila ne veljajo za naše razmere in pa da se tudi Nemci ne morejo točno in dosledno po njih ravnati.
Za povrnitev škode, ki doleti čebelarje, skrbi zavarovalni oddelek čebelarske strokovne skupine. Člani plačujejo letno po
Vi marke = 7 din. Odškodnine pa so lani prejeli: za škodo, povzročeno po čebelah 29.088 RM, po požaru 8.616 RM, po po-vodnji 7.361 RM, zaradi vlomov 11.642 RM. Te podatke je kazal 2 m visok, vrteč se, znotraj razsvetljen valj. Ob stenah pa so bila nabita navodila, kako se varujemo navedenih škod.
O organizaciji čebelarjev sem že govoril pri razstavi medu. Naj še navedem, da je v Nemčiji pod enojno državno strokovno organizacijo 25 deželnih, 100 okrožnih in 6000 krajevnih strokovnih čebelarskih organizacij, ki imajo skupaj 250.000 članov. Članstvo za čebelarje še ni obvezno, ker je pritisk mnogih drugih organizacij še pre-občuten. Članom se nudijo mnoge ugodnosti. Ena izmed teh je znaten prispevek, ki ga dobi čebelar od svoje organizacije pri nakupu orodja. Zlasti podpirajo nabavo plemenilnikov in plemenilnih naprav. Čebelarskega zakona nimajo, ker imajo za vse potrebe že posebne odredbe.
Trinajst državnih in več zasebnih čebelarskih učnih zavodov je pokazalo slike, modele in tabele, ki so se nanašale na njih torišče in delo za napredek čebelarstva. Njih naloga je bila tudi prireditev vseh zgolj v poučne namene služečih oddelkov na razstavi, in to so častno rešili.
Na veliki prosojni in od zadaj razsvetljeni sliki so lepo ponazorili pot zaužitega medu in njegov učinek na človeške organe. Še očitnejše in splošno pozornost vzbujajoče je bilo mehanično delo, ki je predstavljalo moč, ki jo daje zaužiti med. Bile so lesene lutke v polovični naravni velikosti, ki so neprestano s precejšnjim ropotom opravljale kar na mestu svoja dela. Veslač je gibal svoje roke in vesla na vse pretege, telovadci so dvigali orjaške uteži, dva tekača sta kot v najhitrejšem diru brusila svoje pete itd. V tem oddelku so bile tudi podobe o pridobivanju in uporabi če-belnega strupa, ki ga uporabljajo pod imenom „Forapin" za revmatizem. B.rošurica, ki je bila na vpogled, priznava, da je če-belni strup uvedel v moderno medicino zlasti naš rojak dr. Terč iz Maribora.
Prodajalne so bile na razstavišču samo tri. Prva je prodajala med in medene izdelke, druga čebelarsko orodje, zadnja pa čebelarsko slovstvo. Tu je smel vsakdo listati po razstavljenih knjigah po mili volji. Tudi jaz sem se poslužil te ugodnosti in si nabavil nekaj del, druge pa si zapomnil za poznejše naročilo.
Na najlepšem in naj očitnejšem prostoru v sredi dvorane pa je bil malemu svetišču podoben ograjen prostor, čigar stene so bile okrašene s sliko, ki je spredaj predstavljala cvetoča polja z ogrščico in deteljo, v ozadju pa tovarno za olje in lična kmetijska gospodarska poslopja. Naloga slike je bila, da predoči ugodno razmerje, ki vlada med rastlinstvom in človeškim blagostanjem in ki ga morejo ustvariti le čebele. Pred vhodom k sliki je stala na okrašenem podstavku steklena škatlica, v njej pa le ena osvetljena čebela z malo ploščico izločenega voska in drobcem peloda. Nad pokrovom škatlice je bil velik napis narodnega gesla današnjih Nemcev: „Ti nisi nič, tvoje ljudstvo je vse!"
Iz popisa povzamemo, da je čebelarska razstava pokazala: a) vsestransko kakovost proizvodov, ki jih nudijo čebelarji občinstvu, b) s kakšnimi sredstvi pomaga nemška industrija čebelarjem, c) za koliko je čebelarstvo napredovalo v preteklem letu v splošni štiriletni tekmi za zboljšanje življenjskih pogojev in č) sredstva, s katerimi se je in se bo izboljšavanje pospeševalo. Razstavni odbor z g. Kickkoffelom, poslo-vodečim predsednikom državne čebelarske strokovne skupine, na čelu, je svoje delo častno izvršil. Ta razstava naj nam bo za vzorec, kakšne naj bodo take prireditve v bodoče tudi pri nas.
Praktično kuhanje voska.
J. Mayer, Dob.
Brez dvoma sta Pavlinova in Rojinova stiskalnica za prešanje voščin najboljši in je pridelek pri obeh zelo velik, ali bolje rečeno, z obema iztisnemo iz voščin skoro ves vosek. Vendar sta omenjeni stiskalnici le za velike čebelarske obrate, ker zahtevata mnogo prostora in velike količine voščin. Zato se posebno Pavlinova dobro obnaša pri skupnem podružničnem delu. V manjših obratih se je precej dobro obnesla Jurančičeva stiskalnica. Naš list je o njej že pisal pred leti.
Vse tri stiskalnice pa pri večini naših čebelarjev ne pridejo v poštev, ker imamo le male količine voščin. Čez poletje si pomagamo s sončnim topilnikom, ki nam daje izboren in lep pridelek. Le vse premalo je še znan in uveden po kmečkih čebelarstvih! Dolgo sem iskal pomoči, kako bi tudi mali čebelarji lahko pridelali svoj vosek iz ti-
ste malenkosti voščin, ki navadno propade po naših čebelnjakih in ki jih običajno vešče zdelajo.
Lani sem preizkusil nov način kuhanja voska in moram priznati, da se mi je dobro obnesel. Je zelo poceni in enostaven, iz voščin pa dobimo skoro ves vosek. Poleg tega pa odpade tisto packanje, ki smo ga vajeni pri stiskalnicah in ki ga naše žene m gospodinje tako ljubijo ...
V navaden visok lonec postavimo na poseben podstavek manjšo posodo, bodisi lonec ali široko skledico. Ta podstavek, tri-nožnik, ima namen, da stoji notranja posoda od dna lonca odmaknjeno in da se tu nahaja voda. Notranja posoda mora biti po-loščena (emajlirana), da se vosek pri strjevanju lahko loči od posode. Zgoraj čez lonec pregrnemo kos vrečevine (precej goste
Sladak račun. Znanega čebelarja iz ljubljanske okolice je vprašal gospod, ki je prišel k njemu po med, če ga ima dovolj, da ga bo lahko dobil tudi pozneje. Čebelar se je nasmehnil in šegavo odvrnil: „Toliko ga je že še, da bi se vi in vaša
jute) in jo z roko potisnemo nekoliko v lonec, da napravimo koničasto vrečo. Vreče-vino trdno privežemo z vrvico okoli zunanjega roba lonca in priprava za kuhanje voska je gotova.
Trinožnik naj bo tako visok, da lahko vlijemo v lonec poldrugi liter vode, pa notranja posoda potem še ne plava na vodi. V vrečo denerno voščine, pokrijemo lonec z običajno pokrovko, ki jo lahko nekoliko obtežimo, da čim manj pare uhaja iz lonca.
Voda v loncu začne vreti, se spreminja v paro, ki napolni ves lonec in razgreva voščine. Vosek se začne topiti in kmalu kaplja v podstavljeno posodo. Od časa do časa premešamo voščine z leseno žlico in jih proti koncu kuhanja pritiskamo proti dnu vrečevine. Zato mora biti zgoraj prav dobro prevezana!
Pri kuhanju moramo paziti:
1.	Da voda v loncu prav počasi vre in se vse voščine dobro preparijo.
2.	Da voščine večkrat premešamo in nekako stiskamo.
3.	Da pokrovka lonec dobro zapira in le malo pare uhaja.
4.	V loncu mora biti vedno dovolj vode, da vre. Kadar se namreč prve voščine sesedejo in se je vosek že izcedil, jih lahko zopet dodamo. Zaradi neprestanega vretja voda povre in bi se vosek v notranji posodi začel kvariti. Zato je tudi dobro, da prevežemo vrečevino nad lonec tako, da je ob strani mala odprtina, skozi katero vtaknemo lijak, da v lonec lahko doli jemo nove vode.
Kadar se nam zdi, da so voščine že dovolj suhe in dobro izlužene, postavimo lonec na kraj, kjer naj se vosek polagoma hladi in strdi. Lonec pustimo pokrit. Drugi dan odvežemo vrvico in voščene tropine lahko vzamemo iz vreče. V notranji posodi pa bo plaval lep čist kolaček voska, ki bomo z njim imeli res veselje. Vse nabrane kolačke pozneje še enkrat pretopimo in na običajen način hladimo, da dobimo velik in lep kolač.
Delo je lepo in snažno, poskusite!*
* In poročajte v S. Č., da bomo na jasnem glede tega načina kuhe. Urednik je velik Tomaž. Ur.
gospa lahko v njem kopali in bi vam segal do vratu. Pa bi v kadi še bilo dovolj prostora za kakega prav debelega strica."
Dober računar bo prav lahko dognal, koliko medu je še bilo v čebelarjevi shrambi.
CTIVO ZA ZAČETNIKE
Marec.
K. Brezovčan.
Ta mesec je včasih še prav zimski; tedaj velja še to, kar je v navodilih za januar in februar. Ako pa začenjajo čebele že redno izletavati po obnožino in vodo, so začele družine po večini že z zaleganjem. Panji so doslej porabili le majhen del zimske zaloge, in ako smo prisiljeni kako družino kasirati, dobimo od nje še veliko medu, ki bo pospešil razvoj tistih družin, katerim ga damo kot dodatek. Tudi čebele so še neizrabljene, sposobne za delo in oja-čijo delavnost družin, katerim jih dodamo. Ako pa odlašamo z odstranitvijo slabih družin, se čebele izrabijo, zaloge medu močno skrčijo in panj postane plen ropnic. V drugi polovici meseca naj čebelar pri ugodnem vremenu izvrši prvi pregled družin. Izvrši ga naj tako, da začenja pri eni strani po vrsti jemati sate ven, dokler ne pride približno v sredino gnezda. Največkrat bo prišel do sata z zalego v vseh razvojnih dobah. Po njej bo ugotovil razne vrste stanja družine.
1.	Našel bo sicer strnjeno čebelno zalego, vendar tu pa tam v kaki čebelni celici trotjo, kar bo spoznal po tem, da je pokro-vec celice močno vzbočen. Ni še vzroka, da bi se zaradi tega vznemirjal; včasih so matice, ki spomladi tako zalegajo, zlasti mlajše, najboljše. Vzrok temu pojavu je, da matica vso zimo ni zalegala in da se v njej sedaj šele gladi sposobnost in pravilno zaleganje. Stari čebelarji so take trote smatrali za običajen pojav v tej dobi, in so jih imenovali podlegnike, ker se pojavljajo ob času cveta pomladnega podleska.
2.	Našel bo strnjeno zalego, a samo trotjo. Matica je ostala neoprašena ali pa je že porabila vso zalogo semenskih nitk, kar se zgodi pri zelo starih maticah, a tudi pri nezadostno oplojenih mladih. Tu je potrebna pomoč. Kdor ima rezervno matico, ali pa slabiča z dobro matico, lahko sedaj še s pridom zamenja nerodovitno matico z dobro. V minuli pomladi sem v dveh primerih zamenjal tako matico, in družini sta bili kasneje enakovredni ostalim. Kdor pa nima rezervne matice, mora slabo matico odstraniti in pridružiti družino sosednji.
• 3. Našel bo samo trotjo zalego, raztreseno po Satju, v celicah pa po več jajčec,
toda ne na dnu celic, ampak na stenah, V takem panju vladajo že od jeseni čebele trotovke. Čebele so že stare, izčrpane in se ne izplača družino popravljati, ker bi bil uspeh jako dvomljiv. Panju zapremo žrelo, satje razkopljemo in čakamo, da se čebele napi jejo medu, nato jih ometemo pred čebelnjakom, da se izprašijo pri drugih panjih. Ako pa je družina že čisto slaba, jo enostavno zažveplamo, ker se ne izplača zavoljo nekoliko starih čebel vznemirjati ves čebelnjak. Satje, v kolikor je medeno, dodamo manj založenim družinam, iz zale-ženih satov odstranimo pokrite trote, nepokrito zalego bodo pa izvlekle čebele same.
4.	Našel bo družino, ki ima samo lepo, strnjeno čebelno zalego v vseh razvojnih dobah. Ta družina je v redu in ne potrebuje ničesar drugega ko mir in zadostno zalogo hrane.
5.	V panjih ni nobene zalege. Tu je dvoje mogoče: Ali matica še ni začela zalegati, ali pa je družina izgubila matico in se privadila temu nepravilnemu stanju. Čebelar naj ne razkopava panja, ampak naj po-klada družini nekoliko večerov močno razredčen med. Ako ima družina dobro matico, bo pri ponovnem pregledu čez nekaj dni že našel polno zaleženih jajčec. Ako pa družina nima matice, bo to pokazala že po prvem krmljenju s svojim be-ganjem.
Razen v panjih, ki jih mora podreti, ne bo čebelar stikal nikjer za matico, ker to nima pomena. Ako jo vidimo, ne moremo še presoditi, kaka je, ako je ne vidimo, tudi še ne vemo, ali je nismo prezrli, in zopet ne vemo ničesar. Kakovost matice spoznamo po njenem delu, to je po zalegi, in to nam mora zadoščati.
Ves pregled družin zgubi na vrednosti, ako si čebelar ne zapisuje sproti, kaj je opazil pri posamezni družini: stanje, zalogo medu, kakovost zalege in moč družine. Kadar čebelar kasira to ali ono družino, mora tudi zapisati, koliko je od njene zaloge dal temu ali onemu panju. Šele potem bo imel čebelar popolno sliko stanja svojih družin, in bo vedel, kje je treba zalogo hrane izpopolniti;
Za izpopolnitev zaloge so seveda, naj^ boljši jeseni shranjeni medeni sati. Z njir mi ne razburjamo čebel čez mero in jih
tudi ne dražimo k premočnemu zgodnjemu zaleganju, ki ni koristno ne družini ne čebelarju. V sili, ako ni medenih satov, je treba krmljenje izvršiti največ v dveh obrokih. Čebelam damo malo razredčen med ali pa gosto sladkorno raztopino, ki ji moramo dodati nekaj nerazredčenega medu; Pokladamo velike obroke.
Kdor si namerava nabaviti kaj pleme-njakov za povečanje svojega čebelarstva, naj že sedaj poizveduje po njih. Gotovo mu ne bo v škodo, ako pritegne h kupčiji kakega izkušenega čebelarja, da ga bo spremljal po teh potih.
Začenja se doba cvetenja. Kdor hoče kdaj biti dober čebelar, naj se že sedaj zanima za vse cvetoče rastline. Spoznal bo čebelno pašo in jo znal pozneje izboljšavati z na-pašo in jo znal pozneje izboljševati z za-
Za dražilno pitanje in drugo je ta mesec še prezgodaj, o tem se pomenimo prihodnjič. Tudi združenje slabičev preložimo na drugi mesec.
Pregled kranjičev in košev se mora v tem mesecu izvršiti natančneje nego po prvem trebilnem izletu. Nikakor ne zadostuje, da pregledamo panje le površno. Koše je treba dvigniti, kranjice pa vzeti iz skladanice, jim odtrgati dno in jih obrniti.
Že ko dvignemo koš ali kranjiča, nam rbke povedo, kolika je še zaloga medu. Kdor tega ne zna presoditi, naj jih stehta, ker ne moremo vzeti satja ven in ga pregledati. Pogled v obrnjeni panj nam bo pri nekaterih panjih, ko čebele nekoliko preženemo med ulice, pokazal, koliko in kakšno zalego imajo.
Žal ne vedo vsi čebelarji za pripomočke, ki jih imamo, da vidimo tudi precej globoko v panj z nepremičnim satjem. Kdor namerava obdržati kaj panjev z nepremičnim satjem, mu priporočam, da si nabavi posebno zrcalo za pregled satja, sicer pa izhaja tudi s kosom ubitega zrcala, ali malim (ne debelim) zrcalom. Panj naj nagne tako, da pada svetloba v ulice. Ko prežene čebele, naj vtakne zrcalce poševno med sate tako, da je s hrbtom naslonjeno na nasprotni sat, pa bo videl v zrcalu vsebino celic precej jasno, tako da bo ločil celo jajčeca, in seveda še jasneje zalego v vseh razvojnih dobah. Treba je seveda nekoliko vaje. Spretnost dobimo najlaže, če se nekoliko vadimo pri kakem praznem panju s satjem. Potem bo čebelar ravno tako lahko videl zalego v panju z nepremičnim s.atjem, kakor v AŽ panju, zlasti ob toplem vremenu, ko sme brez škode satje malo
vsaksebi potisniti, da je ulica nekoliko širša.
Kranjice in koše, ki nimajo matice, naj čebelar pridruži sosednim na ta način, da bo panju, ki ima matico, odprl veho, osirotelemu pa odvzel dno in ga enostavno poveznil na veho. Vse reže, ki. nastanejo, naj dobro zamaže z ilovico ali kravjekom.
Kotiček za radovedneže
1.	Rad bi si naročil kak nemški čebelarski časopis, pa ne vem katerega in kako naj ga naročim. J. B. v L.
Jaz najbolj cenim „Schweizerische Bienen Zeitung", ki stane letno 6'50 švic. frankov. Najenostavneje je, da ga naročite po kaki knjigarni, da ne boste imeli sitnosti z nakazovanjem naročnine. Saj ne bo zaradi tega nič dražji.
2.	Jeseni sem napravil precej medice, ki mi neče pa neče pokipeti, dasi sem se ravnal po navodilu, ki je bilo objavljeno v S. Č. Kaj mislite, kaj je vzrok, da ne kipi? P. R. N. m.
Takole „na daljavo" se taka reč ne da uganiti. Gotovo ste storili kako veliko napako, kajti če ste se res ravnali po navodilu, je medica morala kipeti. Samo dvoje je mogoče: ali so bile kipelne glive slabe, ali pa medica ni bila dovolj na toplem. Glive niso bile slabe, sicer bi bili to opazili že takrat, ko ste jih v posebni steklenici razmnoževali, da ste jih potem vlili v sod z medeno vodo. Sod imate v kleti. Tam bo bržkone prehladno, saj je za pravilno kipenje treba 18° C toplote. Prestavite sod v toplo sobo ali kuhinjo, da se bo medica ogrela. Potem bo gotovo začela vreti.
3.	Za pritrjevanje satnic na zgornjo letvico satnika porabim precej voska, ki se ga mi zdi škoda. Ali bi jih smel pritrjevati s kakim drugim lepilom in s katerim? D. C. v B.
Uporabljajte čisti vosek. Ni treba, da bi bil prvovrstne kakovosti. Med vosek ne kaže mešati drugih snovi, kakor so včasih priporočali, ker bi s tem pokvarili vosek, ki ga boste pozneje skuhali iz satja, oziroma satnic, pritrjenih z drugim lepilom. Ne uganjajte varčnosti pri takih zadevah. Skrbite, da boste skrbno spravili sleherni drobec voščin, pa boste s tem nadomestili vosek, ki ga porabite pri pritrjevanju satnic.
4.	Koliko se običajno plačuje stojnine od posameznega panja v ajdovi paši, če last-
nik zemljišča sam da streho in prevzame čebele v varstvo. Ali so za to kaki predpisi? P. S. v K. B.
Predpisov ni nobenih, in se mora vsak čebelar sam z gospodarjem pogoditi. To naj stori še pred prevozom, da pozneje ni nobenih težav. Nekateri gospodarji so glede odškodnine zelo skromni, včasih pa naletite na človeka, ki sam ne ve, kaj vse bi od prevaževalca zahteval. 5 dinarjev od panja se mi zdi dovolj, kar je več, je pretirano. Upoštevajte pa, da živimo sedaj v časih, ko čebelar ne pozna več čebelarja in da so stojišča postala draga tudi zaradi tega, ker jih posamezniki skušajo pridobiti zase s tem, da ponujajo gospodarju večjo odškodnino. Zato se pripeti, da boste morali včasih pošteno mazati, če boste hoteli, da se bo vse sukalo po vaši volji.
5.	Jaz se že več let ukvarjam z vzrejo čistih kranjic. Ker ni v dosegljivi bližini nikake prašilne postaje, se matice opleme-ne kar doma. Dasi sem iztrebil že vse mešane plemenjake, ne pridem nikamor, ker ima moj sosednji čebelar v svojem čebelnjaku grde bastarde. Troti od teh kvarijo moje pleme. Prosil sem ga, naj tudi on skrbi za čistočo pasme, pa mi nalašč nagaja. Kako naj ga prisilim, da bo odstranil križanke? J. C. v Sp. G.
Vaš primer je najzgovornejši dokaz, s kakšnimi težavami se mora boriti napreden čebelar. Soseda za sedaj ne morete prisiliti, da bi bastardirane matice izmenjal. Morda pa bo to v kratkem mogoče, kajti banska uprava namerava tudi v vašem okolišu ustvariti okrožje za rejo čiste sivke. V tozadevni naredbi bo tudi določilo, da morajo vsi čebelarji izmenjati nečiste matice. Potem boste tudi vi rešeni sosedovih križank.
6.	Od nekoga sem kupil škaf ajdovca za pitanje, sedaj pa vidim, da je v medu le malenkost ajdovca, drugo pa jelov med. Ali blago lahko vrnem, oziroma prodajalca prisilim, da ga vzame nazaj in mi vrne kupnino? V. Z. v K.
Lahko! Če ste pri sklepanju kupčije izrecno zahtevali ajdovca, vam bi moral prodajalec poslati blago, ki odgovarja temu pojmu. Saj čistega ajdovca letos, oziroma lani sploh ni bilo. Ves je bil mešan s cvetličnim medom ali pa z mano. Ce je v medu 2/a ajdovca, ga vsak čebelar lahko prodaja kot ajdovca, nikakor pa ne, če je med samo zabeljen z ajdovim vonjem, n. pr. da je v 100 kg „ajdovca" dejansko samo 10 do 15 kg tega medu.
7.	Pri nas je še precej hojevega medu, ki ga iie moremo prodati. Ali bi ga ne mogli spečati v inozemstvo, n. pr. v Nemčijo? Kdo izvaža med? Prosim za naslov, da ga ponudimo. I. G. n. V.
Kakor so razmere sedaj, in vse kaže, da se v doglednem času ne bodo spremenile, je izvoz medu v Nemčijo nemogoč. Lahko bi ga izvažali, saj nemški uvozničarji celo vprašujejo po našem medu, toda cena, ki jo ponujajo, je tako nizka, da za ta denar noben čebelar ne bi hotel prodati. Ravno te dni se je na seji osrednjega društva razpravljalo o izvozu medu v Nemčijo. Neki uvozničar bi ga kupil 20.000 kg, ponuja pa zanj le nekaj nad 8 din frco. jugoslovanska meja. Stroški do meje bi znašali nad 1 din od kg. Čebelar bi dobil za med samo približno 7 din za kg. Po tej ceni ga nihče ne bi dal.
Odbor osrednjega društva pripravlja akcijo, da bi naše centralne oblasti pri sklepanju trgovinskih pogodb izposlovale našemu medu boljšo ceno, kar je mogoče s tem, da n. pr. Nemčija zniža uvozno carino za naš med in dovoli uvoz določene količine medu po tej carini. Saj so to dosegle tudi druge države, n. pr. Madžarska. Zakaj bi tega ne naše oblasti, če imajo voljo, da pomagajo našemu čebelarstvu.
8.	Fr. K. v M. — Banovina razdeljuje podpore po svojem preudarku in nima društvo s tem nikakega opravka. Samo to lahko stori, da vašo prošnjo priporoči.
9.	J. Ž. v B. p. R. Za izboljšanje paše vam priporočam pozne češnje, ki tudi pozneje cveto, ker ni več tolike nevarnosti za po-zebo. Zelo zgodnjih češenj vam ne priporočamo. Lupina (volčji bob) se pri nas ne obnese. Najbolje uspeva v zelo peščeni in globoki zemlji, ki vsebuje zelo malo apna. Poskusite v malem, saj ne bo dosti škode, če se ne bo obnesla.
10.	B. R. v S. p. S. g. — Zaradi opazovalne postaje se obrnite naravnost na vodjo opazovalnic, g. Julčeta Mayerja, šolskega upravitelja v Dobu pri Domžalah.
11.	Pri nekem panju sem letos po prvem trebljenju opazil, da iznašajo čebele dele suhih čebel. Na dnu pod sati sem našel vse polno zjedenih čebel. Kako naj si to razlagam? D. P. v P. p. V.
V panj je prišla mala miška rovka in se je čez zimo mastila z mrtvimi čebelami, kadar teh ni, pa tudi z živimi. Spak napravi precej škode. Zožite (znižajte) žrelo s primernim kovinskim zapahom. Več ko 6 mm ne sme biti visoko.
OPAZOVALNE POSTAJE
Mesečni pregled za januar 1939
Kraj	Višina nad morjem 1	Panj je teže										Toplina zraka			Dni je bilo						
		pridobil v			izgubil v			v mesecu čistih dkg		največ pridobil		najvišja	najnižja	srednja mesečna	izletnih	[ deževnih	snežnih	oblačnih 1	pol jasnih 1	jasnih	M 1 S "S >
		1.	2	3.	1.	2.	1 3"														
		mesečni tretjini dkg						lobil	porabil	dkg	dne		C	0							
Blejska Dobrava . . .	577	—	—	—	65	45	40	—	150	—	—	+ 10	- 9	+ 1.88	2	5	—	21	6	4	_
Breg-Križe.....	483	—	—	—	20	20	30	—	70	—	—	+ 10	—10	+2-43	3	10	3	23	7	1	2
Kranj .......	385	—	—	—	30	30	30	—	90	—	—	+ 9	—12	+ 1-25	4	11	1	21	4	6	6
Virmaše - Škof ja Loka .	361	—	—	—	25	10	40	—	75	—	—	+ 10	—11	+ 2-43	—	14	2	22	6	3	13
Tacen-Šmarna gora . .	314	—	—	—	25	20	30	—	75	—	—	+ 12	—14	+ 2-33	8	10	2	26	—	5	5
Barje.......	289	—	—	—	35	75	30	—	140	—	—	+ 12	—16	+ 1-17	7	6	1	23	8	—	1
Dob........	305	—	—	—	20	20	45	—	85	—	—	+ 11	—19	+ 1-35	5	8	2	28	2	1	4
Rova.......	350	—	—	—	15	25	20	—	60	—	—	+ 12	—14	+2-58	5	12	2	19	4	8	8
Mekinje......	415	—	—	—	50	50	40	—	140	—	—	+ 10	—14	+ 1-63	9	15	2	19	7	5	15
Škorno-Novi klošter . .	450	—	—	_	35	55	40	—	130	—	—	+ 14	— 6	+3-82	6	8	—	12	19	—	8
Sp. Ložnica-žalec . . .	252	—	—	_	20	35	10	—	65	_	—	+ 11	—11	+ 1-45	3	8	2	19	8	4	14
Leveč-Sl. Bistrica . . .	355	—	—	—	50	50	—	—	100	_	—	+ 14	—11	+ 2-6 4	4	8	—	8	15	8	18
Muta........	387	—	—	—	10	40	20	—	70	_	—	+ 11	-20	—0-20	5	4	3	9	13	9	16
Sv. Duh - Selnica . . .	536	—	—	_	20	40	30	—	90	_	—	+ 6	—13	—0*46	3	1	5	9	22	—	15
Studenci-Maribor . . .	265	—	—	—	60	110	30	—	200	—	—	+ 13	—13	+0-87	7	6	1	14	10	7	17
Cezanjevci.....	182	—	—	—	30	80	120	_	230	—	—	+ 10	—15	—1-06	7	4	1	8	13	10	10
Nedeljica-Turnišče . .	170	—	—	_	20	95	15	_	130	_	—	+ 16	—15	+2-40	2	6	1	17	10	4	15
Žetale-Rogatec ....	322	—	—	—	40	70	—	—	110	_	—	+ 13	— 7	+367	3	4	2	6	11	4	17
Donačka gora-Rogatec .	397	—	—	—	20	30	50	—	100	—	—	+ 15	—12	+3-34	6	4	1	14	11	6	8
Kozje.......	307	—	—	—	30	25	45	_	100	_	_	+ 16	— 5	_	7	6	2	8	21	2	12
Leskovec-Krško . . .	168	_	_	_	_	_	-	_		_	_				_	_	_	—	—	—	—
Zakot-Brežice ....	156	—	—	_	—	20	45	_	65	_	_	+ 17	—15	+ 4-11	13	6	1	10	21	—	9
Toplice-Dol.....	179	—	—	—	30	90	50	—	170	—	—	+ 14	—13	+ 1-69	5	10	—	22	3	6	8
Krka.......	300	—	—	—	35	40	15	—	90	—	—	+ 15	—10	+ 1-22	6	5	—	24	3	4	17
Št. Janž-Dol......	347	—	—	—	25	20	30	—	75	—	—	+ 13	—14	+ 1-22	7	8	2	22	5	4	7
Št. Vid-Stična ....	360	—	—	—	20	60	30	—	110	—	—	+ 12	-21	+0-59	5	4	3	27	2	2	2
Cerknica......	575	—	—	—	25	70	55	—	150	—	—	+ 12	—15	+ 1-75	4	11	3	20	8	3	18
Sv. Gregor-Ortnek . .	736	—	—	—	35	55	30	—	120	—	—	+ 7	-11	+0-77	2	7	4	13	10	8	16
Novo mesto.....	180	—	—	—	30	40	35	—	105	—	—	+ 14	—14	+2-85	9	8	2	17	10	4	6
Šmarjeta......	375	—	—	—	10	20	30	—	60	—	—	+ 14	— 9	+2-90	7	6	4	18	3	10	31
Valpča vas.....	280	—	—	—	40	50	35	—	125	—	—	+ 4	-14	+2-09	1	2	3	15	13	3	15
Vsi panji so AŽ sestava.
Januar 1938: Prva polovica je bila zimska in mrzla, noči so bile zelo hladne. Zato je bila tudi povprečna mesečna toplina — 1.40°C. Druga mesečna polovica je bila toplejša, sonce je čez poldan ogrelo ozračje in je bilo nekoliko izletnih dni.
Januar 1939: Prva tretjina je bila tudi čez dan hladna in je imela mrzle zimske noči. V drugi tretjini je nastopil preobrat, zapihal je topli jug in nam prinesel deževno vreme. Dasi se je sonce skrivalo za oblaki, je sneg kopnel kar vidoma, in proti koncu te dekade so začele čebele izletavati. Udor toplega juga je raztegnil svoj vpliv tudi čez tretjo dekado in smo imeli le proti koncu meseca hladnejše noči z zmerno toplino
pod ničlo. Srednja mesečna toplina je bila + 1'84°C, to je visoko nad dolgoletno januarsko normalo!
Ta toplina je tudi dala vsem postajam, razven Virmašam, obilico izletnih dni, da so se čebelice temeljito spreletele in otre-bile. Ponekod je bil ta izlet že nujno potreben, ker so prezimovale na gozdnem medu in se je sem ter tje že kazal začetek griže. V nekaterih osojnih hribovskih čebelnjakih so že izletavale v začetku meseca z nabreklimi zadki in obležale v snegu! V splošnem pa so panji povsod dobro pre-zimili.
V Tacnu in Leveču so nekateri panji imeli proti koncu meseca že za dlan zaleges v okolici Brežic so že 19. januarja prinesle prvo obnožino z vrb! Enako poročajo iz bližine Krke, kjer so ob istih dnevih prinašale prvo obnožino z leske, cvetoče na vzhodnih obronkih.
Pa še nekaj posebnosti za ta mesec: Na Dolenjskem so nekje ta mesec že pokla-dali sladkorno raztopino? Vsekakor zelo tvegano početje! Ali so bili panji res tako oskubljeni? Drugje na Dolenjskem so se trije A. Ž. panji zadušili, ker je bilo toliko mrtvic med žrelom. Ali niso morda umrli zaradi lakote? Pazljiv čebelar skrbi, da so žrela vedno prosta in jih preko zime večkrat očisti z zakrivljeno žico. V bližini Donačke gore pa je imel čebelar pravcati roj dne 15. januarja ob prvem izletu čebel. Za pol klobuka čebel z matico se je nabralo roja na podstrešju. V jeseni je menda prepozno družil čebele, pa ni vzel pridruženim čebelam matice, tako da sta bili potem v panju dve. Ker se tuja matica in čebele niso pobogale z domačo družino, so jo ob prvi priliki popihale in napravile roj v januarju.
Pravila
zavarovalnega sklada Slov. čebelarskega društva za povračilo škode zaradi čebelnih bolezni.
Pcr sklepu občnega zbora dne 15. maja in
širšega odbora z dne 27. novembra 1938.
j. Čebelne bolezni, za katere čebelar dobi odškodnino, so: huda in pohlevna gniloba, nosemavost in pršičavost.
2. Zavarovan je vsak društveni član.
5. Društvo plačuje v sklad za vsakega Člana po din 2.— letno.
4.	Pravico do odškodnine imajo člani, ki so že tri leta včlanjeni.
5.	Odškodnino dobi član le za uničene čebelne družine, in sicer le za dva panja velike mere po din 100,— ali za dva kra-njiča (kosa) po din 50.—, in če ima knjižico „Čebelne bolezni" ter če je ukrenil vse potrebno, da se je bolezen zatrla.
6.	Posamezni član ne more dobiti zavarovalnine dve leti zaporedoma.
7.	Višina prispevka v zavarovalni sklad in višino odškodnine se more po sklepu občnega zbora spremeniti.
.8. Odškodnina se izplačuje konec meseca septembra vsakega leta. Če sklad ne bi zadoščal za vse oškodovance, se razpoložljiva sredstva sorazmerno med nje porazdele.
9. Propadajočo in smrti zapisano družino je takoj javiti ustno ali pismeno pristojni podružnici.
, 10. Podružnično vodstvo določi in pooblasti takoj dva člana, ki najpozneje v 14. dneh po prejemu prijave, prisostvujeta uničenju in odstranjen ju čebelne družine, ugotovita vso škodo in poročata o njej s posebno tiskovino podružničnemu vodstvu ter jamčita za resničnost podatkov.
11.	Uničiti se sme čebelna družina pred prihodom podružničnih pooblaščencev le v izrednih, nujnih primerih, n. pr. zaradi uradne odredbe, ali če preti velika nevarnost za okužbo sosednjih čebelnjakov.
12.	Izjavo podružničnih pooblaščencev mora vodstvo podružnice v teku 14. dni predložiti vodji zavarovalnega sklada. Za izjavo in za vlogo na vodjo sklada sta določeni posebni tiskovini.
15. Vse zavarovalne posle oskrbuje vodja zavarovalnega sklada, če je ta zadržan, pa njegov namestnik.
14.	Vodjo in njegovega namestnika voli občni zbor za dobo treh let.
15.	Voljen more biti vsak član društva, četudi ni njegov odbornik.
16.	Vodja vrši vse posle v kraju svojega bivališča.
17.	Vodja sprejema vloge in izjave podružnic skupno s prilogami, jih pregleda, vpiše v knjige in hrani.
18.	Meseca septembra napravi vodja razdelitveni načrt za izplačilo odškodnine in ga predloži društvenemu odboru, ki odškodnino izplača.
19.	Ugovor zopet odklonitev plačila ali višine odškodnine se mora vložiti po podružnici 14 dni po prejemu obvestila.
20.	Ugovore rešuje ožji odbor na svoji prvi seji po prejemu vloge.
21.	Morebitni primanjkljaj se po potrebi krije iz društvenih sredstev, a na račun zavarovalnega sklada za prihodnje leto.
22.	Vodja irani in razpošilja tiskovine ter sestavlja letna poročila in računske zaključke, ki se morajo objaviti v društvenem glasilu.
23.	Vodja se lahko po potrebi na lastno željo ali na povabilo odbora udeleži odbo-rove seje.
24.	Dejanski izdatki za udeležbo pri seji se vodji povrnejo iz zavarovalnega sklada po pravilniku za člane širšega odbora.
V. 25. Vodji se plača koncem leta za njegovo poslovanje iz čistega sklada primerna na-, grada, ki jo določi odbor.
26.	Društveni odbor in pregledovalca niiia zviša, ali da se sme iz tega sklada po-društvenih računov smeta zahtevati knjige vrniti škoda, ki so je napravile čebele in spise zavarovalnega sklada, da jih pre- domačim živalim ali ljudem.
gI^atf; , ' Y	,,, „	28. Vsaka zloraba se bo kaznovala.
27.	Ako sredstva dopuščajo, lahko odbor
sklene, da se ob dokazani potrebi odškod-
Izjava.
o škodi, ki je nastala zaradi eebelnih bolezni (gnilobe, nosemavosti
in pršičavosti).
Podpisana izjavljava, da je čebelar g.................................................;.....;.........;..'............
iz ...............ai.......................................... štev........................ v občini ..............................................i......
ki
ima svoje čebele v ................_...........................................................................................................;...............................................
K'i' ima ................................ panjev velike mere in ....................................... panjev male mere
letos dne ............................... zaradi bolezni ....................................... uničil in odstranil ob najini
navzočnosti ................................ panjev velike in ..................'............. panjev male mere.
Potrjujeva tudi, da ima g........................:.........................................................'...„....................,:„„.. knjižico
„Čebelne bolezni" in je vse potrebno ukrenil (kaj?) ............................................
da se bolezen ne razpase.
Za resničnost te izjave jamčiva s svojim lastnoročnim podpisom in predlagava, da se zgoraj imenovanemu oškodovancu plača iz zavarovalnega sklada pripadajočo odškodnino v znesku din ............................................................................;.....:....,.■...,...:.......;...:..,..
Opomba: ..........................;............................................................................................................................................................................
Ime podružnice, kraj in datum.	Podpis obeh pooblaščenih
pregledovalcev:
Vloga podružnice.
Vodji zavarovalnega sklada Slov. čebelarskega društva gosp. . .........-
Podpisana čebelarska podružnica v ...;'.......„.......:...............................„.....:......................:....,..........i.............
prosi, da na podlagi priložene izjave od naše podružnice določenih pooblaščencev
• " . gosp. i ..........-................................................ 17. '.....:..............................:...........Z'..'
in gosp. ....................,.......................................................................................... iz ...................................,V...„............:.'.........-......:.......
v smislu pravil izplača gosp..........................,„...:.............:....,.................................... v .......................................,,;.„,:._:.■....:'.....
ki že tri leta redno plačuje članarino, odpadajočo odškodnino v znesku din
........................_............................................... za čebele, ki so bile uničene zaradi ............................................
Podpis podružnice in datum.
DRUŠTVENE VESTI
Zavarovalni sklad. Na seji širšega odbora	Dve važni anketi sta bili v Janševem
dne 27. nov. 1938 je bil izbran za vodjo za-	domu v Ljubljani. Prvo je sklicalo
varovalnega sklada gosp. Štefancioza Anton,	osrednje društvo. Na tej se je razprav-
šoK upravitelj v Donački gori, ki daje vsa	ljalo o čebelarskem zakonu. Drugo an-
potrebna, v to stroko spadajočo pojasnila	keto je sklicala bangka uprava. Vodil
in razpošilja podružnicam tiskovine.	jo je sam načelnik kmetij, odd. banske
uprave, g. inž. Podgornik, o vsem pripravah pa je poročal ban. referent za čebelarstvo g. Okorn. Navzočnih je bilo 16 čebel, strokovnjakov, ki so razpravljali o reji čiste naše čebelne pasme. Od obeh anket bo imelo naše čebelarstvo velike koristi. Kr. ban. upravi izražamo svojo zahvalo in zadovoljstvo, da je začela reševati eno naših najvažnejših vprašanj. O vsem tem bomo še podrobneje poročali.
Okrajni kmetijski odbori. Pri vsakem okrajnem glavarstvu deluje tudi kmetijski odbor, ki skrbi za napredek kmetijstva v okraju. V delokrog tega odbora spada tudi skrb za čebelarstvo. V okrajih, kjer je 5 in več čebelarskih podružnic, smejo imeti podružnice v kmetijskem odboru svojega zastopnika. Najbolje je, da zberejo podružnice za zastopnika čebelarja, ki prebiva na sedežu okrajnega glavarstva, ali v njegovi bližnji okolici, ker glavarstvo za seje kmetijskega odbora ne plačuje pot-nin. Na dnevnem redu letošnjega občnega zbora je volitev zastopnikov za kmetijske okrajne odbore. Podružnice posameznih okrajev naj se med seboj dogovorijo, koga želijo poslati v kmetijski odbor in naj o tem obveste in pooblaste svojega delegata, ki se bo udeležil občnega zborovanja, da bo mogoče sestaviti seznam zastopnikov. Zastopnik čebelarskih podružnic lahko pri kmetijskem okrajnem odboru kaj doseže v korist domačega čebelarstva.
Vzreja matic. Inozemski čebelarji imajo načrtno vzrejo matic za najvažnejše opravilo, s katerim lahko zboljšajo svoje čebelarstvo. Naši čebelarji naj preberejo članek „Čebelarska razstava v Lipskem", da bodo vedeli, kaj so
Vabilo na
Občni zbor
„Čebelarske družine", d. z. o. z., Ljubljana,
ki bo
dne 2. aprila ob 9. uri v gostilni pri „Na-cetn" v Ljubljani, Šmartinska cesta
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev po predsedniku.
2.	Tajniško poročilo.
5. Blagajniško poročilo.
Nemci v tem pogledu v preteklem letu storili. Pri nas imamo pa le eno društveno čebel, ple-menilno postajo, pa še to bo treba opustiti, ako se čebelarji ne bodo bolj zanimali zanjo. Sedaj je čas, da začnemo razmišljati, kako bomo letos obnovili matice. Oni, ki se odločijo, da se bodo letos poslužili plem. postaje na Kopi-ščih ob Kamniški Bistrici, naj to takoj po dopisnici javijo društvu.	V.
Dobava potaknjencev od ive. Oziraje se na mnoga vprašanja sporočam, da se iva imenuje tudi mačkovna ali mačkovec. Vendar označujejo ponekje s tem imenom tudi druge vrste vrb, ki se zgodaj spomladi še pred razvojem svojih listov obilno oblože z mačicami. O tem se lahko vsak čas prepričate na ljubljanskem trgu. Zato ni vselej gotovo, da bomo dobili potaknjence od prave ive, ako jih naročimo od nezadosti poučenega človeka pod imenom „mačkovna".
Nadalje obveščamo čebelarje, da društvo v letošnji pomladi sadik od ive še ne more oddajati. Pač pa lahko odda v začetku marca majhno število potaknjencev ivi podobne, zelo priporočane Smithove vrbe. Društvo bo namreč potaknjence od vrb, ki jih je v preteklem letu posadilo, porabilo za razmnožitev. V ta namen bo uporabljalo zemljišče ljubljanske čebelarske podružnice v Tomišlju pod Krimom. Zemljišče je dobilo društvo zastonj v najem. Od pričetka prihodnjega leta naprej, pa bo imelo za svoje člane redno večje število sadik raznih vrst na razpolago.	V.
Med-pitanec. Na naš poziv v februarski številki Slov. Čebelarja so se zgla-sili nekateri čebelarji, ki imajo v zalogi med za pitanje čebel. Naslove teh čebelarjev smo objavili na ovojnem listu pri „Malih oglasih". Čebelarji, .pitajte čebele spomladi v prvi vrsti le z medom, za katerega pa mora prodajalec dati poroštvo, da je od zdravih čebel. Po sladkorju sezite le v skrajni sili. Kdor bo naročil sladkor, mora k naročilu priložiti še potrdilo pristojne finančne kontrole, kakor se je to delalo lansko jesen.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Za primer, da občni zbor ne bi bil ob 9. uri sklepčen, bo drugi občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu članov (čl. 17 pravil).	Načelstvo.
Čebelarji prevaževalci!
Pred nekaj leti se je ustanovila „Čebelarska družina, zadruga z o. z. v Ljubljani", katere namen je v prvi vrsti, da organizira
RAZNE OBJAVE
prevažanje čebel na pašo. Pred leti je zadruga sklicala shod prevaževalcev, na katerem so govorniki nasvetovali, da naj bi zadruga za svoje člane, glede na pašne razmere na določenih pasiščih, v sporazumu z občino in interesiranimi čebelarji pridobila pasišča, ki bi jih njeni člani stalno uporabljali. Žal pa ni tedaj našla med zborovalci potrebnega razumevanja.
Znano je, kako je potem banska uprava zaradi neprestanih borb med domačimi čebelarji in prevaževalci poskušala urediti to perečo zadevo, Žal, da vsako leto se spreminjajoče naredbe niso rodile povoljnega uspeha. Šele, ko so pri banski upravi prišli na misel, da je treba sporazumno z domačimi čebelarji določiti stalna pasišča z določenim številom panjev, ki jih sme pre-važevalec tja postaviti, se je stvar obrnila na boljše. Lahko rečemo, da je bila ta misel prav posrečena. Kakor se čuje, odobravajo ta način ureditve tudi domači čebelarji. Če so se v prvem letu pojavili mali nedostatki, ni to prav nič čudnega, ker je vsak začetek težak.
Čebelarska družina pa zaradi te ureditve ni postala nepotrebna, kajti koliko
Podružnica za Maribor in okolico je imela dne 15. januarja redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 54 članov.
Osrednje društvo je bilo zastopano po g. prof. Jos. Verbiču, nadalje so bili navzočni delegati podružnic Ptuj, Slov. Bistrica, Jarenina in Čeb. družine iz Ljubljane.
Izvoljen je bil sledeči odbor:
Za predsednika: Luknar Franjo, učitelj v Teznem.
Za podpredsednika: Oto Črepinko, trgovec v Mariboru.
Za tajnika: Živko Josip, privatni uradnik v Mariboru.
Za blagajnika: Živko Alojz, posestnik v Mariboru.
Za odbornike:
Kirer Franc, velečebelar, Sv. Peter pri Mariboru;
Pušauer Štefan, sod. oficijal v Mariboru;
Gradišnik Štefan, livar v Mariboru;
Rozman Herman, kamnosek v Pobrežju pri Mariboru;
Repnik Rudolf, strugar v Radvanju pri Mariboru;
Onič Slavko, železničar v Studencih;
Dšura Ivan, učitelj v Radvanjih.
Pregledovalci računov:
Kosi Ivan, trg. sotr. v Mariboru;
Potrč Ivan, priv. urad. v Mariboru,
Delegati:	' .
Črepinko Oto, Luknar Franjo in |Kirer Franc.
Podružnica šteje 71 članov.
večje ugodnosti lahko doseže organizacija, ki jih posameznik ne more. Njeno delovanje bo usmerjeno v prvi vrsti v to, da si bo zagotovila primerna pasišča ter postavljala na njih čebelnjake, da bo sprejemala v pašo panje, ki jih bodo pošiljali njeni člani, da bo nastavljala za čas paše čuvaje, ki bodo čebele nadzorovali, in da bo skrbela za pravočasni odvoz čebel s paše. Razen tega pa bo seveda posredovala pri oblastih za zaščito pravic in za dosego raznih ugodnosti svojih članov. Ne bo se pa pri pridobivanju pasišč omejila le na ajdovo pašo, ampak bo na enak način skušala izkoristiti tudi pašo v gozdih, ker se je ravno lani pokazalo, kako neizmerno bogastvo tiči v gozdu. Žal pa se to bogastvo le v majhni meri izkorišča. Da bo pa mogla svojo nalogo uspešno vršiti, je potrebno, da pristopijo k zadrugi v čim večjem številu oni čebelarji, ki prevažajo, ali ki nameravajo prevažati.
Delež in pristopnina, ki se plača samo enkrat, znaša 30.— din. Denar naj se nakaže po položnici, ki se dobi na vsaki pošti na gornji naslov. Številka čekovnega računa: 17.288.
Lani je imela podružnica 15 sej, 1 jubilejno veselico, 1 svečano jubilejno sejo, 1 razstavo živih čebel, 1 razstavo čebelarskih pridelkov, 1 izlet v inozemstvo, 1 izlet v št. Jurij v Slov. goricah, 5 strokovna predavanja in 1 redni letni občni zbor.
Podružnica je prejela 168 dopisov, a odpravila je skupno s tiskanicami ter letaki 1211 dopisov.
Lani je pridobila podružnica pod novim vodstvom 56 novih članov.
Odbor je na svoji 1. redni odborovi seji sestavil sledeči načrt prireditev:
I.	16. aprila, v primeru slabega vremena 23. aprila ob 14. uri predavanje o prvem pomladanskem pregledu pri čebelnjaku g. Slavko Oniča v Studencih pri Mariboru, Pekrska cesta 78; predava g. Dšura Ivo.
II.	29. maja, ob slabem vremenu 4. junija, ob 14. uri predavanje o vzreji matic pri g. Francu Kirer ju, Sv. Peter pri Mariboru; predava g. Franc Kirer.
IV. 23. julija, za primer slabega vremena
29.	junija, predavanje o rojenju, pri g. Otonu Črepinku v Razvanju pri Mariboru, posestvo Kuhn-Tausch, ob 14. uri. Predavatelj g. Oton Črepinko.
VI. 23. julija, za primer slabpga vremena
30.	julija, predavanje o točenju medu, pri g. Alojziju in Josipu Živko v Limbušu pri Mariboru, na posestvu g. Pajtlerja, ob 14. uri. Predavatelj g. Alojz Živko.
NAŠE PODRUŽNICE
V.	20. avgusta, za primer slabega vremena 27. avgusta, izlet k podružnici Ptuj z lastnim avtokarom z odhodom točno ob 8. uri zjutraj. Udeležniki izleta se morajo prijaviti do 15. avgusta pri društvenem tajništvu, Maribor, Zrinj-skega trg 6.	-
VI.	24. septembra, v primeru slabega vremena 1. oktobra, predavanje o zazimovanju čebel pri g. Dšuri in Repniku, Radvanje pri Mariboru. Predavatelj g. Dšura. Predavanje se začne ob 14. uri.
VII.	8. oktobra, v primeru slabega vremena 15. oktobra ob 14. uri, predavanje o pitanju čebel pri čebelnjaku g. A. in J. Živka na Po-brežju pri Mariboru, Miklošičeva ulica 1. Predavatelj g. Alojz Živko.
Odbor podružnice si pridržuje pravico spremembe gornjega reda.
Opozarjamo že sedaj, da priredimo dne 2. julija, v primeru slabega vremena pa 9. julija veliko vrtno veselico ter bomo pravočasno obvestili čebelarje ter prijatelje čebelarstva o kraju in sporedu.
Ljubljanska podružnica bo imela prihodnjo odborovo sejo v torek 7. marca ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. Člani in njihovi prijatelji so na odborovih sejah vedno dobrodošli gosti. — Tajnik.
Podružnica v Pirešici je imela občni zbor dne 22. januarja. Predsednik je podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Isto tako je podal tajniško in blagajniško poročilo. Blagajna izkazuje dohodkov 602 din, izdatkov 468'50 din, preostanka pa 133'50 din. — Udeležba na občnem zboru ni bila preveč častna. Število na-vzočnih je komaj odgovarjalo predpisani sklepčnosti občnega zbora. — Izvoljen je bil stari odbor. Kje neki tiči vzrok temu „naValu" na občni zbor? Morebiti so se nekateri člani prevzeli, ker je bilo lani „preveč" medu in tako ne potrebujejo več nadaljnjih čebelarskih naukov. Pametni čebelarji ne marajo v svojem čebelarstvu slabičev. Ako pa se le pojavi kak tak nebodigatreba, ga takoj pridružimo močnejši družini, ali, kakor pravimg učeno: dru-žiuico kasiramo. Tudi naše osrednje društvo v Ljubljani ne mara slabičev med svojimi podružnicami. Zato, dragi člani, mislite na nevarnost, da nam naša stiskalnica za satnice in barva za označevanje matic ne rečeta „Z Bogom!". ..
„Podružnica Brežice okolica" je imela občni zbor dne 2. februarja. Udeležba ni bila taka kakor smo želeli.— Zopet je ostal stari odbor s predsednikom Grubičem Martinom, ki vodi že sedmo leto odbor v popolno zadovoljnost članstva. Z veseljem je predsednik ugotovil vedno večjo delavnost podružnice, ki pri njej z vso vnemo in veseljem deluje tajnik g. Vinko Grabnar ml. Mnogo se je trudil za nabavo kotla za kuho satja, stiskalnice, čistilnika za vosek in vse potrebne priprave za kuhanje voska. Uspelo mu je kupiti s pomočjo podpor od strani oblastev velik čistilnik, stojalo za odkrivanje satja in drugo manjše orodje k temu. Mnogo poti je napravil zaradi nabave stiskalnice za satnice. Iz vsega tega je razvidno nesebično delo onih, ki jim je dobrobit podružnice pri srcu, da članom dokažejo, da se le po organizaciji doseže ono, kar si vsak čebelar sam sploh zamisliti ne more. — Naša podružnica nudi danes članom vse kar želijo, samo
treba je zanimanja in dobre volje, pa imajo vse na razpolago.
Podružnica izposojuje članom kotel ža kuho satja, Virijemtovo stiskalnico, vreče in čistilnik za vosek proti odškodnini 10 din za 24 ur. Vsak član jfe za orodje odgovoren. — Izposojuje tudi čistilnik za med in stojala za odkrivanje satja i. dr. Orodje hrani tajnik in ga lahko pri njemu dobi vsak član. — čebelarji! snaga pri orodju je prva, zato je podružnični odbor v tem pogledu strog. Zaveda se pač težkoč, ki jih je imel z nabavo. Podružnica kupuje od svojih članov satje za kuho in vosek po najvišji dnevni ceni.
Podružnica ima specialista za izdelovanje satnic, t. j. gospoda Ivana Žokala, ki brezhibno izdela satnice proti odškodnini 7 din od kilograma voska. — Vosek za satnice prevzema tajnik Vinko Grabnar mL, kolodvor pri Brežicah do 10. aprila vsakega leta in ga potem odda g. I Žokalu. Vso strokovno izobrazbo za izdelovanje satnic je dobil g. Iv. Zokel v inozemstvu, zato naj bodo vsi člani radi prvovrstne izdelave satnic brez skrbi. — Tudi stroji in orodja so brezhibni, saj so vsi kupljeni v naši „Čebelami v Ljubljani", ki glede kvalitete blaga prednjači pred vsemi prodajalnica-mi čebelarskih potrebščin v Jugoslaviji.
Dragi člani! Odbor je storil vse, da je pre-skrbel orodje. Glavno njegovo delo odslej pa bo strokovna izobrazba, predavanja, tečaji. Prepričani smo, da nam bo osrednji odbor pomagal in nam dal na razpolago predavatelje. — Toliko za tiste, ki se zbora niso mogli (?) udeležiti. — Kdaj bodo predavanja, bo tajnik sproti obveščal.
Podružnica Barje. Vsem članom sporočamo, da bomo kuhali vosek v prvi polovici marca. Kdor namerava dati voščine v kuho, naj jih odda do dne 8. marca. Voščine sprejema do tega dne tajnik na Ižanski cesti 87 in predsednik v Črni vasi št. 273. • t'
Vsak naj na vrečo priveže svoje ime.
Podružnica Krtina. Letos stopamo v 20 letno
podružnično delovanje!
Agilni odbor je na svoji seji 2. februarja 1.1. sklenil v smislu sklepa lanskega občnega zbora:
1. Letos bo izjemoma občni zbor na nedeljo dne 26. marca popoldne v šoli Dob. Ker je zvezan z zgoraj omenjeno proslavo, upa odbor, da
bodo prišli vsi čebelarji naše podružnice. Blagajnik bo obenem pobiral letošnjo članarino.
2.]	V zvezi s proslavo bo zanimivo strokovno predavanje, za katero smo naprosili banske-ga čeb. referenta g. Okorna, ki se je vabilu rad odzval.
3.	Povabita se čebelarski podružnici Kamnik in Domžale, da s svojimi člani prisostvujeta pri predavanju.
4.	Dopoldne ob 10. uri se bo brala v farni cerkvi v Dobu služba božja za vse preminule čebelarje podružničnega področja.
5.	Posebno se vabijo vsi oni čebelarji, ki so pred 20. leti kumovali pri ustanovitvi. Opozorite vse te znance, da bodo gotovo prišli!
6.	Glavno skrb pa bo odbor posvetil nalogi, da postavi še letošnjo pomlad primeren čebelnjak v ajdovem pasišču na Mengškem polju. Zato vsi člani na plan in na delo!
Na snidenje v Dobu 26. marca! — J. Mayer.
Kranj. Na pobudo Zveze gorenjskih čebelarskih podružnic Antona Janše je imela kranjska podružnica v nedeljo dne 5. februarja v hotelu Stara pošta zelo poučno predavanje, katerega se je udeležilo 62 čebelarjev, med njimi tudi nekaj članov iz sosednjih podružnic Naklo in Križe.
Predaval je čebelarski referent kr. banske uprave, g. Jože Okorn. G. predavatelj se je zelo potrudil ter orisal v nad eno uro trajajočem in zanimanje vzbujajočem predavanju izčrpen pregled o vzreji matic, kaj se dela pri nas in koliko se stori in žrtvuje za to drugod. Pravilno čebelarjenje je za naše narodno gospodarstvo zelo velikega pomena. Kažipot so nam tuji čebelarski strokovni listi, ki skoraj redno prinašajo sestavke o naši čebeli sivki, o njenih lastnostih in vrlinah.
Gistost pasme naše kranjice je za naše čebelarstvo življenjska potreba. Z vzrejo matic iz dobrih plemenjakov in z njih oprašitvijo po trotih vsestransko preizkušenih družin na plemenilnih postajah, se bo to dalo doseči. Zato je predvsem potrebno določiti točne smernice za vzrejo matic. Kr. banska uprava ima že iz-
Iz bolgarskega čebelarstva.
Čebelarstvo in čebelne bolezni (Iliejio-CiT.flCTBo h SojiecTH no meroirS) je naslov knjigi, ki je izšla v Sofiji in ki jo je napisal dr. med. vet. A. Toškov. Tako se je tudi čebelarska literatura bratov Bolgarov pomnožila z delom, ki bo odlično pomagalo dvigati umno bolgarsko čebelarstvo.
Do osvobojenja, pred šestdesetimi leti, pravi v predgovoru prof. dr. S. Angelov, je bilo bolgarsko čebelarstvo popolnoma primitivno. Od takrat je zelo napredovalo, toda večinoma po privatni iniciativi, kajti država obravnava čebelarstvo še preveč mačehinski. In vendar predstavlja 427.500 panjev, kolikor so jih našteli v najnovejšem času, narodno premoženje okoli 300
delan načrt, kako se bo to vršilo. Določena so rejska okrožja v Mojstrani, Boh. Bistrici in Selcih, poleg že obstoječih pa še nekoliko plemenilnih postajah.
G. predavatelj je predaval tudi o rojenju, preprečevanju rojenja na razne načine, o narejenih rojih, o dodajanju oprašenih matic, o vzreji matic, od kdaj in zakaj jih gojimo in moramo gojiti, o prašenju matic doma in drugod ter o tem, kako na najenostavnejši način naselimo prašilnike.
S posebnim poudarkom je g. predavatelj na-glasil, da je praktično čebelarstvo le tedaj umno in uspešno, ako čebelar vzreja in goji matice. Gojitev matic je visoka pesem čebelarstva.
Načelo naprednega čebelarstva mora biti, da imamo dobre panje in da ne gledamo na število čebelarjev in panjev, temveč na kakovost čebel — močne družine z najboljšimi lastnostmi.
S tem predavanjem smo bili vsi čebelarji zelo zadovoljni in iskreno želimo, da bi nas g. predavatelj še kdaj obiskal.	Ri
Podružnica Tacen je zborovala dne 26. decembra 1. 1. Položila je račun svojega delovanja. Izvoljen je bil stari odbor.
Priporočamo čebelarjem, da se za pomladno pitanje preskrbe z medom, ki je za razvoj čebelnih družin neprecenljive vrednosti. Pojasnila, kje se dobi zanesljiv in čist pitanec, dobite pri predsedniku Medvedu.
Podružnica bo letos praznovala 20letnico obstoja. Odbor je sklenil, da priredi predavanje v mesecu aprilu. Dan bomo članom pravočasno naznanili. V mesecu maju ali juniju napravimo izlet na plemenilno postajo v Kamniško Bistrico.
28. junija bo tombola z veselico. Dobitki bodo lepi, moško kolo, več medenih dobitkov, tudi A. Ž. panja in kranjiča ne bo manjkalo. Dobiček od prireditve je namenjen za izboljšanje naše čebele.
Odbor vabi vse člane, da se udeleže sestanka dne 5. marca ob 10. uri pri g. predsedniku, da se pomenimo, da bo letošnji delovni načrt vreden jubilejnega leta.
milijonov levov. S čebelarstvom se bavi nad 70 tisoč ljudi. Dr. Toškov kot izkušen čebelar pozna temeljito čebelno življenje in je poleg tega izkoristil obširno inozemsko čebelarsko literaturo, največ nemško, od Alfonsusa do Zandera.
Ko govori avtor o raznih čebelnih pasmah, mi pač ne ugaja, da je najmanj povedal o kranjski čebeli, več o italijanski in kavkaški, ko je vendar slava kranjske čebele šla že po vsem svetu in se kranjiča bori uspešno z vsemi drugimi, kakor smo nedavno posneli po American Bee Journalu; tudi pri Nemcih ima poleg lastne črne pasme edino kranjiča svoje častno mesto.
Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi obsega biologijo in čebelje društvo ter govori na 60 straneh o anatomiji in fiziolo-
KNJIŽEVNOST
giji čebele, o delitvi dela v čebelni družini in o njenem življenju skozi vse leto, o rojenju in o nenormalnih pojavih v panju.
Drugi del knjige, ki mu je naslov: čebelarstvo, je po obsegu najmanjši. Na 50 straneh je obdelal avtor vse gradivo in pokazal, da je veščak v čebelarstvu. Morda je šibka stran tega dela v tem, da ima najmanj slik; slika pač mnogokrat pove več kakor najzgovornejša beseda. V njegovi kratki zgodovini čebelarstva zelo pogrešam ime našega Janše, ne morda iz kakega slovenskega samoljubja, ampak če avtor že omenja Hubera, Širaha, Džirzona (sic!) in druge nekatere, bi pač bil moral omeniti Janšo, ki je takrat užival velik sloves in mu zvezda še danes ni otemnela. — Zanimiva je statistika o primitivnem čebelarstvu. Tako jih čebelari v Jugoslaviji še 64%, — v Sloveniji jih seveda ni toliko, pa še izmed tistih, ki čebelarijo v kranjičih, mnogi niso primitivni, ampak napredni čebelarji — v Bolgariji 46'5%, v Rusiji 45%, v Nemčiji 26%, na Madžarskem 22%, v Švici — 4'7%. Ko govori o čebelarskem orodju, pravi, da je prvo točilo napravil „i t a 1 i a n e c" Hruška. Kakor je torej Slovana Hruško pretvoril iz Moravana v Italijana, je naredil tudi Dzierzona (p. 126) za nemškega učenega čebelarja, čeprav je bil Poljak.
Posamezna poglavja v tem delu govore o tem, kje naj čebelarimo, kako postavimo čebele, nadalje o čebelarskem orodju, o delu pri čebelah, o naravnih in narejenih rojih, o vzreji matic, o ropanju, o dodajanju matic, o trotovcih, o pridobivanju voska in o zazimovanju.
Zelo obširen je tretji del (50 strani). Razumljivo, saj je avtor živinozdravnik. Pa je tudi potrebno, da se čebelarji temeljito pouče o čebelnih boleznih, da se jim potem laže izognejo, oz. da jih laže zatirajo, če jih že dobe. Pravilno je avtorjevo stališče, da je pri hudi gnilobi edini lek — ogenj.
Knjigo krasi 82 zelo dobrih slik, pretežno iz biologije (50); povzete so večinoma iz nemških znanstvenih del (Zander, Bor-chert, Leuenberger). Le škoda, da v ostalem delu ni več slik.	Prof. S. Raič.
Prof. dr. Ferdo Kern: Izvještaj o radu apidološkog odjeljenja zavoda za primije-njenu zoologiju savske banovine u Zagrebu za g. 1935—37. Ta zavod deluje od 1. 1922. dalje, oddelek za čebelarstvo pa šele od 1. 1934. dalje. Naloga oddelka je, da služi kr. banski upravi kot znanstvenostrokovna ustanova z nasveti v čebelarskih znanstvenih in praktičnih vprašanjih, ravno tako pa tudi praktičnim čebelarjem, zlasti v zadevah, za katere se čebelarske organizacije ne zanimajo, in tam, kjer organizacij ni.
Zavod razpolaga s svojim laboratorijem, ki je za sedaj še skromen, ima pa tudi svoj poskusni čebelnjak.
Domača čebelarska organizacija v začetku ni kazala prav posebne simpatije do vodstva oddelka, toda vse kaže, da se je razmerje korenito izpremenilo, kajti prizadevanja dr. Kerna so začeli vsi čebelski predavatelji vneto podpirati.
Čebelarski oddelek je doslej organiziral že nad 50 tečajev za začetnike. Uvedel je obširno akcijo proti žveplanju čebel, propagira izboljšane koše (s premičnim medi-ščem), pomaga pri zatiranju kužnih bolezni čebel, propagira enotno organizirano čebelarstvo po banovinskih kmetijskih zavodih in prevažanje v pašo. Lotil se je sestave katastra o pašah in skuša uvesti enotno mero satnikov (25 X 40 cm).
Oddelek pa ima v načrtu tudi proučava-nje čebelarskih razmer v banovini, skrb za rejo in vzrejo domače sive čebele (kranjice), požlahtnjenje pasme in plemenilne postaje.
Hrvatskim čebelarjem čestitamo, da imajo ta oddelek, ki bo — spopolnjen — storil lahko mnogo koristnega za hrvatsko čebelarstvo, veselimo se pa tudi dosedanjih uspehov g. prof. dr. Kerna, ki bo, kakor ga poznamo že po njegovem delovanju na ljubljanskem veter, bakteriološkem zavodu, brez dvoma storil vse, da dvigne oddelek in ga še bolj usposobi za delovanje v korist čebelarstva.	Ur.
Listnica uredništva.
Zaradi pomanjkanja prostora je mnogo gradiva moralo izostati. Potrpite!
Sklep za uredništvo je 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar za društvene namene je naslavljati na „Slovensko čebelarsko društvo" v Ljubljani. Ček. račun št. 11.066. — Blagovne pošiljke (vosek, med) in naročila za čebelarske potrebščine je pošiljati na „Društveno Čebelarno" v Ljubljani, Tvrševa c. 21. Telefon 35-45. Cek. račun št. 15.645. — Društveno tajništvo je v Ljubljani, Poljanska
c. 13/1. Telefon 38-38.
. Izdajatelj za Slovensko čebelarsko društvo in urednik: Avgust Bukovec. Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
Navodila II.
za vodstvo tajniških in blagajniških poslov podružnic Slovenskega čebelarskega društva.
Ustanovni občni zbor novih podružnic.
Prvi občni zbor vsake nove čebelarske podružnice po oblastnem odobrenju pravil, imenujemo ustanovni občni zbor. Vsi sestanki čebelarjev in seje pripravljalnega odbora so le priprave za ustanovni občni zbor.
Kdaj naj bo ta zbor, določi pripravljalni odbor, ki naj pri tem upošteva krajevne razmere in potrebe ter morebitni prihod predavatelja. Ta občni zbor se mora objaviti v „Slov. čebelarju", zaradi boljše udeležbe pa naj pripravljalni odbor povabi s posebnim povabilom še vsakega čebelarja v okolišu podružnice posebej. "Vabilo z navedbo dnevnega reda naj podpišeta predsednik pripravljalnega odbora in tajnik.
Ustanovni občni zbor se mora naznaniti okrajnemu načelstvu vsaj tri dni prej. Prijavo je kolkovati s kolkom za 10'— din. Dan zborovanja je naznaniti tudi tajništvu osrednjega društva.
Dnevni red ustanovnega občnega zbora je običajno sledeči:
Otvoritev zborovanja po predsedniku.
Poročilo predsednika pripravljalnega odbora.
Tajnikovo poročilo.
Blagajnikovo poročilo.
Predavanje o ........... (če je dogovorjeno).
Volitev odbora.
Smernice za bodoče delo odbora.
Predlogi.
Zbiranje članov in članarine.
Slučajnosti.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzočne, ugotovi, da je bil občni zbor pravilno sklican in prijavljen okrajnemu glavarstvu in da je sklepčen. Nato prebere oblastno dovoljenje za ustanovitev podružnice. Ce je potrebno, poda še kratko poročilo.
Tajnik poroča o delu, ki ga je pripravljalni odbor izvršil do občnega zbora in prečita glavne točke društvenih pravil.
Blagajnik poroča o dohodkih in stroških, če jih je pripravljalni odbor kaj
imel.
\ ob t ve. Na ustanovnem občnem zboru se za dobo enega leta izvoli odbor, in sicer predsednika in 5 odbornikov. Izvoliti je tudi dva namestnika, dva preglednika računov, če se bliža občni zbor osrednjega društva, tudi še delegata za zbor. Voli se z vzkbkom ali po listkih.
Smernice za bodoče odborovo delovanje, oziroma za napredek domačega čebelarstva m za koristi članov, se ravnajo po krajevnih razmerah in potrebah. Zato nam teh smernic v podrobnosti ni mogoče podati, vobče pa so navedene v prvem delu teh navodil in v društvenih pravilih. Za določitev smernic- je potreben razgovor med domačimi čebelarji na občnem zboru, na predavanjih in sestankih.
Zbiranje članov in članarine se najbolje izvede na občnem zboru. To je potrebno tudi zato, da more tajnik čimprej poslati osrednjemu društvu popoln seznam članov. Vsak član plača letno članarino 55'— din. Podružnica si obdrži od vsakega člana po 5'— din, ostalih 50'— din pošlje glavnemu društvu. Za letno članarino dobi član mesečno društveno glasilo „Slov. čebelar" in je zavarovan za delno kritje škode, povzročene po cebelnih boleznih.
Delo po ustanovnem občnem zboru.
Novoizvoljeni podružnični odbor se sestane takoj po ustanovnem občnem zboru k seji. Iz svoje srede si izvoli tajnika, blagajnika in njih namestnike. Na tej seji razpravlja o nalogah, ki jih je prejel od zborovalcev, ter določi dan mesečnih sej. Priporoča se, da imajo podružnični odbori sejo vsaj enkrat na mesec. Po prvi seji mora tajnik odposlati sledeče dopise:
1.	Novoizvoljeni podružnični odbor mora takoj javiti okrajnemu načelstvu.
2.	Okrajnemu naČelstvu je tudi javiti, kdaj bodo redne mesečne seje odbora.
To je potrebno zato, da ni treba javiti vsako sejo posebej in za vsako pri javo plačevati kolka.
Vse vloge na oblasti je treba kolkovati z državnim kolkom za tO'— din. Vloge, ki namenjene samo banovini, pa je kolkovati z banovinskim kolkom za 10"— din.
3.	Osrednjemu društvu je treba poslati poročilo o občnem zboru in imena novega odbora vsaj v 14. dneh.
4.	Uredništvu „Slov. čebelarja" je poslati posebno poročilo o poteku občnega zbora zaradi objave v listu.
5.	Osrednjemu društvu je poslati imena vseh članov, ki so pristopili k podružnici. Pri vsakem imenu je točno označiti, ali je član „nov", to je, če prej sploh še ni bil včlanjen, ali je član „star", to je, če je bil že prej včlanjen pri društvu ali kaki drugi podružnici.
6.	Poročilo o ustanovitvi podružnice je poslati na tiskovini, ki jo glavno društvo pošlje novi podružnici.
7.	Poslati je poročilo o predavanju po dopisnici, ki jo glavno društvo pošlje podružnici. To seveda le v primeru, če je na ustanovnem občnem zboru predavanje v resnici bilo.
8.	Na bližnjo pošto je javiti, komu naj se dostavljajo na podružnico naslovljena pisma.
Delo članov odbora.
Predsednik. Njegovi posli so označeni že v društvenih pravilih. Kar opravlja predsednik osrednjega odbora, opravlja tudi predsednik podružnice v podružničnem delokrogu.
Tajnik. Tudi delo tajnika je določeno v društvenih pravilih. K določilom v pravilih pa podajam še podrobna navodila za izvrševanje tajniških poslov. Za tajnika je treba izvoliti osebo, ki je temu delu že vajena, oziroma, ki ima veselje za vodstvo tajniških poslov. Dela, ki jih mora v glavnem izvrševati so sledeča:
t. Voditi mora opravilni zapisnik. Ta ima sledečo notranjo razdelitev:
Štev,	Datum	Kdo pošilja dopis	Vsebina dopisa	Kje se dopis nahaja Kam je bil odposlan
				
				
Za opravilni zapisnik zadostujejo sešite pole pisarniškega papirja ali močnejši zvezek. Priporočamo pa, da si podružnica nabavi v ta namen vezano knjigo, ker je bolj trpežna in velike važnosti. Iz nje je pozneje razviden ves razvoj podružnice, mnogokrat je iz nje mogoče posneti podatke za sestavo statistike in raznih poročil.
Vsak dopis, ki ga podružnica prejme ali odpošlje, je vpisati v opravilni zapisnik. Vsak dopis dobi zato zaporedno številko opravilnega zapisnika.
Vloga, ki jo podružnica pošlje na kako oblast, naj ima zgoraj na prvi strani sledeče besedilo: (Primer za bansko upravo.)
Podružnica Slov. čebelarske društva v ..........................................
štev. ...............................V ..........:||k................... dne ............................. 193.........
Predmet:	.........
Kr. banski upravi, odd. ............................... (za kmetijstvo je odd. III.)
v
L j u b 1 j a n i.
Za besedo „Predmet" napišemo kratko vsebino vloge, n. pr.: Prošnja za podporo. Poročilo o čebelnih boleznih itd.