MarWQF$S$l
Cenal Din
Leto III. (X.), štev. 179
Maribor, petek 9. avgusta 1929
»JUTRA.«
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljeni iL 11.409 Vet]« meeečno. prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eaatait.13
Oglasi po tarifu
Oglas« sprejema tedl oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešerno* «HoS K.4
Polet nad Balkanom
»GROF ZEPPELIN« V OBLAKIH IN VETROVIH. — NA POLETU OKROG SVETA BO LETEL ZRAKO PLOV TUDI NAD BELKANOM.
Nesoglasja v Haagu
Se niso odstranjena, vendar po vsem poteku konference in sporednih zasebnih posvetovanj in razgovorov ter z ozirom na čut velike odgovornosti pri vseh posameznih članih konference ni misliti na njen neuspeh. Danes se razločno vidijo Štiri grupacije na konferenci:	na eni
strani je Anglija, ki stoji s svojim stališčem popolnoma izolirana: na drugi strani Francija, Italija, Belgija in Japonska, ki so solidarno za sprejetje nespremenjenega Youngovega načrta; na tretji
strani Nemčija, ki stoji zase, pristaja na Youngov načrt, ne spušča se pa v debato o razdelitvi anuitet, ampak opazuje in Čaka prilike, da stopi v debato o političnih posledicah aplikacije Youngovega načrta, in na četrti strani male države, Jugoslavija, Češkoslovaška, Rumunija in Grška, ki solidarno protestirajo proti prikrajšanju po Youngovem načrtu, zahtevajo reparacijo načrta potom posebnih klavzul, so pa naklonjene protiangleške-mu bloku. Že danes se vidijo konture kompromisov, na katere bo končno naj-brže pristal tudi Snowden, delegat Anglije, ki se je postavil spočetka na stališče izključenih interesov angleških finančnikov, industrijalcev in trgovcev, ki pa kot zastopnik II. internacionale vendarle ne bo mogel riskirati, da za interese angleškega egoizma izigra prve resne po skuse .za dosego harmonije med narodi ter da razbije konferenco. Francosko in Italijansko časopisje odločno svari Anglijo, češ da bi s takšnim svojim postopanjem mogla doseči samo to, da se bodo konsumenti angleškega premoga in drugega blaga pač pobrigali za druge vire, da ima tudi gospodarsko najmočnejša država svoje slabe strani in da si danes nihče ne more dovoliti luksusa izolacije, zlasti ne v trgovini.
Se vedno ni jasno, kako bodo odrezale v nadaljnih razpravah in dogovorih male države, ki bi bile z izvedbo Youngovcga načrta, v sedanji obliki znatno oškodovane. v debati 7. t. m. sc je poleg Veni-zeiosa za Qrško oglasil tudi dr. Marinkovič za Jugoslavijo. Povdaril je, da je Srbija v vojni nosila najtežje žrtve in da je bila najbolj opuSt0§ena. Ali jc pravično, da bi naj sedaj po Youngovem načrtu, ki bi moral. Evropo pomiriti in
NEWYORK, 9. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« plove s hitrostjo 120 km na uro razmeroma nizko nad Atlantskim morjem. Do oddaje tega poročila je zračni kolos preletel že nad tisoč morskih milj in se je gibal dosedaj v najboljših vremenskih področjih. Zdi se, da je dr. Eckener nad Atlantikom opustil svojo prvotno namero in ni odletel v severni smeri proti obali južne Irske, ampak sl je izbral južno smer. To pa najbrže radi tega, ker se je moral pri zadnjem povratku iz Amerike borbi z velikimi oblačnimi pokrajinami nad sipinami Nove Futid-andije. Tudi topot si hoče dr. Ecbcner izogniti oblačnim plastem nad Novo Fundlandijo.
Po poročilih Reading Corporationa v Filadelfiji se je nahajal zrakoplov včeraj ob 23.18 srednje-evropskega časa 51 stopinj 20 minut zapadne dolžine in 39 stopinj 40 minut severne širine. Zdi se, da plove zrakoplov v severni meri proti Azorom, kakor je bilo prvotno sklenjeno v Lakehurstu. Zrakoplov sporoča, da še ni šel skozi oblačne pokrajine in plove
sedaj prav nizko nad vodovjem oceana. #
FRIEDRICHSHAFEN, 9. avg. Brezžična postaja Zeppellnovih tvornlc je dobila včeraj zvezo z zrakoplovom in je
končno likvidirati
■vojno, Jugoslavija
prevzela nove žrtve i» dil bi w še zni. Žala kvota, določena od konference v Spaaju, ki je itak že premajhna’ Novejše vesti poročajo o posredovalni akciji nemške delegacije za izdelavo kompromisne rešitve, ki bi zadovoljila j Anglijo 1 male države in vendar ostala v okviru Voungovega načrta, ki bi se izpopolnil z gotovimi klavzulami. Tako je upati, da bo tudi za Jugoslavijo rešena kvota iz reparacij, ki nam pripada po mirovnih Pogodbah in s katero so naši državni finančniki stalno računali.
LONDON, 9. avgusta. Dosedanji angleški poslanik v Atenah, sir Percy Lorai ne, je imenovan za novega angleškega ^IŠjega komisarja v Egipt. Že od 1.1901 v dlplomatični službi, I. 1919 pa je bil dodeljen tudi tajništvu mirovne konference v Parizu. Od 1. 1926 je bil angleški ^slanik v Atenah«
mogla tudi prisluškovati izmenjavi depeš zrakoplova s posameznimi ameriškimi postajami. Ob 4.18 je sporočil zrakoplov, da je prišel v gosto meglo in da ga močni vetrovi ovirajo, da ne more razviti polne hitrosti. Leti že nad dve uri v oblakih. Motorji delujejo brezhibno, moštvo in potniki so pri najboljši volji. Dr. Eckener je prosil ameriške brezžične postaje za vremenska poročila iz pokrajin, skozi
katere mora še leteti.
#
FRIEDRICHSHAFEN, 9. avgusta. Po dosedanjih dispozicijah bo prispel zrakoplov semkaj v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj. V tovarni so že pripravljene velike množine vodika. Pripravljena je tud? že cela stotnija monterjev in mehanikov, da še enkrat natančno pregledajo motorje in sploh ves zrakoplov, predno bo startal za polet v Sibirijo in na Japonsko. Sodeč po vseh dosedanjih pripravah, se polet ne bo vršil preko Poljske, temveč nad Balkanom, Črnim morjem, Kasplškim Jezerom, Perzijo, Indijo in Kitajsko v Tokio. Odločitev, ali bo šel polet preko Perzije ali Indije, bo izdal dr. Eckener nad Kasplškim jezerom. Te vožnje se bo udeležil tudi poročevalec pariškega Matina«.
na-
5mrt uelikega prijatelja šega naroča
BEOGRAD, 9. avgusta. V svoji vili »Dobro polje« v Beogradu je včeraj popoldne preminul znani kriminalist in eden največjih prijateljev našega naroda, dr. Arhibald Reiss. Zadel ga je mrtvoud. Pokojnik je bil rodom Švicar in pred prihodom v našo državo docent na univerzi v Lausannu v Švici, kjer je osnoval svetovno znani policijski institut, ki je kmalu postal učni zavod za policiste in kriminaliste vsega sveta. V svetovni vojni ga je po avstro-ogrskem porazu v bitki na Ceru povabila srbska vlada, da si na lastne oči ogleda posledice zverstev avstrijske soldateske v Mačvi. Prav tedaj je prof. dr. Reiss temeljito spoznal dobro jugoslovansko dušo in tako vzljubil naš narod, da se je odločil, da postane naš državljan in posveti vse svoje moči v obrambo intersov naše domovine. Ob prevratu je uredil obsežen seznam vojnih zločinov ter izvršil anketo o bolgarskih grozodejstvih med vojno v Srbiji, ki je napravila na vse inozemstvo kolosalen vtis.
čenih 12 lokomotiv. Nankinška vlada je naročila guvernerju severne Mandžurije, da naj se nad vsakim, ki bi bil zasačen pri poškodovanju železniških naprav, takoj izvrši smrtna'kazen.
Položaj na Daljnem uzhoču
MOSKVA, 9. avgusta. Po prekinitvi rusko-kitajskih pogajanj v Mandšuliju se jc položaj zopet poostril in prihajajo zopet poročila o novih obmejnih spopadih med patruljami. Živahno delovanje razvijajo posebno ruski beli gardisti na kitajski strani, ker so prepričani, da je nasprotstva med Kitajsko in sovjeti mogoče rešiti le z oboroženo silo. Rdeča armada zasleduje vsako najmanjše gibanje Kitajcev s poizvedovalnimi letali, da je tako pripravljena vsak trenutek.
ŠANGAJ, 9. avgusta. Na vzhodno-kitajski progi jc zopet opažati aktivno delovanje komunistov, ki so z bombami porušili mestoma progo in tudi druge naprave. Iz dosedaj nepojasnjenih vzrokov so zgorele velike kurilnice v Hal Lazu, pri čemer je bilo uni-
Inozemski zčrauniki u Dalmaciji
SPLIT, 9. avgusta. V Trogir v Dalmaciji je prispela od Društva narodov poslana skupina zdravnikov, ki bo pro-učavala v tamkajšnji pokrajini higi-jensko službo, upoštevajoč pri tem posebno praktično pobijanje malarije. Skupina je pod vodstvom ravnatelja malaričnega zavoda v Trogir u, doktor Švarčiča, obiskala vse važnejše kraje in si ogledala izvedena asanacijska dela. Med zdravniki so Grki, Francozi in Španci. Grki nameravajo v svoji domovini s pomočjo Rockefellerjeve pod pore in zdravstvene sekcije Društva narodov organizirati higijensko službo popolnoma po jugoslovanskem vzoru. Sploh je prispelo zadnje mesece v našo državo že več skupin inozemskih zdravnikov, ki proučujejo praktična dela za pobijanje malarije.
□miljenje prohibicije v Rmeriki
NEWYORK, 8. avgusta- Predsednik Hoover je odredil, da smejo ameriški državljani za domačo uporabo pri pravljati vino, pivo in sadjevec. Predsednikova odredba je izzvala v vseh krogih veliko senzacijo in »suhi« opo zarjajo že na to, da pomeni to začetek odprave prohibicije in povratek pijančevanja. Na drugi strani pa odredbo Hooverja z veseljem pozdravljajo.
nemškega cesarja in je mogel tako, kakor svoječasno Harry Domela, sijajno izrabljati te kroge, bo sedaj igra-/ la veliko vlogo kot priča od sodišča povabljena princesa Hermina, dozdevna Hartungova mati. V nemških krogih vlada za ta proces, ki naj razkrij® tudi to stran Viljemovega privatnega življenja, največje zanimanje, ker se je o tem škandalu šušljalo na cesarskem dvoru že pred leti.
r' •
milijardni prebitek Italijanskih držaunih financ
BEOGRAD, 9. avgusta. Tukajšnje italijansko poslaništvo poroča, da izkazuje italijanski državni proračun za 1. 1928-29 prebitek v znesku 1.132 milijonov lir- Vsled te izredno ugodne bilance je mogla italijanska državna banka izplačati Vatikanski državi 750 milijonov lir. Dohodki so se v navedenem proračunskem letu zvišali za 2.452 milijonov, izdatki pa znatno zmanjšali. Davki so znižani za dve milijardi lir, izvozne in uvozne carine pa za 50 odstotkov.
~šahouski ueleturnir u Karlouih uarih
Stanje po prvi tretini turnirja. *
Včeraj je v Karlovih varih bil odmof in so bile odigrane samo vse še viseče partije. Rubinstein je premagal Grttnfel-da in dr. Euwe dr. Treybala. Remis so končale partije: Bogoljubov - Mattisop (po 123. potezah), dr. Treybal - Yates (po 76. potezah), Thomas - Gilg (po 58) in dr. Becker - Niemcovič.
Končno stanje po 7. kolu je torej slede-čc I
Špielmann 6 in pol, dr. Euwe in Rubinstein 5, dr. Vidmar in Capablanca 4 in pol, Niemcovič, Canal in Mattison 4, Bogoljubov, Griinfeld, Saemisch, dr. Becker in Johner 3 in pol, dr. Tartakower in Yates 3, Marpczy, dr. Treybali in Marshall 2 in poi,- Gilg, Colle in Thomas 2, Menšikova L Nepremagana sta ostala v pravkar odigrani prvi tretini turnirja samo Spicl-mann, ki je izvojeval 6 zmag In 1 remis, ter Capablanca, ki ima zaznamovati 2 zmagi in 5 remisov. Bivši svetovni prvak je nedvomno še najopasnejši nasprot nik Spielmanna za prvo nagrado turnirja, čeprav ga Špielmann nadkriljuje dosedaj še za celi dve točki. V izborni formi je nedvomno tudi mladi nizozemski velemojster dr. Euwe, ki mu je časten placemeht na turnirju zasiguran. Manj sreče1 je imel dosedaj kandidat za svetovno prvenstvo Bogoljubov, ki je dosegel v prvi tretini turnirja od 7 dosegljivih točk samo 3 in pol. Svetovna šahovska prvakinja Menšikova pa ima zaznamovati dosedaj samo 1 dobljeno in 6 izgubljenih partij.
Uiljemou nezakonski sin
KOELN, 9. avgusta. V procesu proti pustolovcu Hartungu. ki se je v aristokratskih in meščanskih krogih izdajal za nezakonskega siua bivšega1 z. v Mariboru*
Samomor na 90 m ulsokem dimniku
V	neki tvornici v vzhodnem delu Berlina je izvršil te dni neki delavec nenavaden samomor. Čim se je zmračilo, je splezal na 90 m visoki tvor-niški dimnik in se tamkaj obesil. Le z največjim naporom se je njegovim tovarišem posrečilo, spraviti samomorilčevo truplo zopet na tla. _
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži i Din 1011, pristopnina Din 20. Pojasnil« daje zadruga »Ribniške koče« r« z. z o.
Stfan 2
V	Mariboru', tfne 9. WT§8fc
Ronunste ueravne refsFisi©
RAZVOJ ROMUNIJE IN JUGOSLAVIJE. — POLITIČNI BOJI. — DECENTRALIZACIJA IN NOVE AVTONOMNE POKRAJINE.
do konsolidacije in razvoja države ter so dali opoziciji t. j. Maniu in njegovim v roko krmilo države. To se je zgodilo lani in uspeh Maniuovega dela v tem kratkem času je tako ogromen, da je v stanju popolnoma preustrojiti in preroditi novo Romunijo. Takoj po volitvah, ki so pri* nesle novim krmarjem države velikansko večino v parlamentu, se je Maniu lotil reforme notranjega državnega ustroja; reduciral je uradništvo, reorganiziral upravo, preustrojil finance in sploh državno gospodarstvo ter se lotil tud: velikih socijalnih in kulturnih reform.
Do tu je Maninova akcija popolnoma uspela. Toda najtežji problem jo je čakal pri izvedbi osnovne zahteve, ki jo je’ bil kot voditelj nekdanje opozicije postavil že v Albi Julii — zahteve po u-pravni decentralizaciji. Toda Maniu je ostal tudi na vladi dosleden svojemu o-pozicijskemu programa ter je ne glede na silen odpor nasprotnikov, tore^iekda nje večine, izdelal končni načrt za razdelitev države na autonomne pokrajine. Ta načrt bi bil kmalu izzval revolucijo, toda močna roka energičnega in doslednega politika je tudi tokrat zmagala in danes se nahaja Romunija pred srečno rešitvijo najtežjega problema. Po Ma niuovem načrtu bo Romunija razdeljena na šest autonomnih pokrajin, ki se sicer ne bodo popolnoma krile s historičnimi mejami, ki bodo pa v glavnem obsegale: Valahijo, Moldavijo, Besarabijo, Bukovino, Transilvanijo in Banat.
Avtonomija teh pokrajin bo zelo široka, tako da bodo v marsikaterih vprašanjih popolnoma neodvisne od osrednje vlade, odnosno od osrednjega parlamen ta. V glavnem bodo ostali centralni vladi samo skupni finančni, zunanji, notranji, prometni in vojaški resori, vse druge panoge, kakor n. pr. prosveta, poljedelstvo, socijalno skrbstvo, zdravstvo i. t. d. bodo prešle več ali manj v izključno kompetenco autonomnih pokrajin. Kakor se to-rej vidi, so upravne reforme Maniuove vlade zelo dalekosežne in bo z njimi u-stvarjena široka in zdrava baza za bo doči razvoj velike Romunije. Ta reforma in ta razvoj v Romuniji pa je za nas Jugoslovane važen in poučen tudi zato, ker se tudi sami vedno bolj bližamo trenutku, ko bomo morali rešiti najtežji problem, ki si ga je nadela vlada 6. januarja, problem upravne razdelitve Jugoslavije, kajti baš od rešitve tega problema bo odvisen ves naš bodoči razvoj v obnovljenem parlamentarnem življenju.
Zgodovinski razvoj romunskega naroda je bil v političnem oziru v prvih treh desetletjih sedanjega stoletja precej enak razvoju jugoslovanskega. Prve balkanske vojne se Romunija sicer ni udeležila, sodelovala pa je v drugi in ji je takrat Ma pripojena Dobrudža. V svetovno vojno je stopila 1. 1916. majhna kakor leta 1914. Srbija in je slično Srbiji doživela isto usodo, da je bila zasedena po armadah centralnih sil, samo s to razliko, da je sklenila z njimi separatni mir, katerega je pa zavezniška zmaga 1. 1918. razveljavila in prejšnji mali kraljevini, ki je obsegala samo Moldavijo, Valahijo in Dobrudžo, priključila še Besarabijo, Bukovino, Transilvanijo in del Banata. »La mare Romania« je torej nastala prav tako iz manjšega starega jedra in večjih novih pokrajin kakor Jugoslavija iz Srbije in Črne gore ter mnogo večjega »preka«.
Kakor pa je bil zunanji zgodovinski razvoj Romunije sličen razvoju Jugoslavije, tako je bil do malega sličen tudi notranji politični razvoj povojne združene Romunije. V lenkarestanskem parlamentu se je slično kakor v naši bivši narodni skupščini v Beogradu, bil že od Vsega početka oster boj med politiki starega jedra in novih priključenih pokrajin, osobito pa voditelji Transilvanije. Dočim je bila tendenca politikov predvojne Romunije centralizirati vse v Bukarešti in »povalašiti« vse nove pokra-, jine, to se pravi usiliti jim politično, socijalno in kulturno mentaliteto starega središča, so stremeli politični voditelji novih pokrajin s Transilvanijo kot najmočnejšo in najkulturnejšo na čelu, po čimvečji decentralizaciji in sintentizaciji romunskega narodnega političnega, soci-jalnega in kulturnega življenja. Gibala vsega boja v novi Romuniji so bila v svojih temeljih torej ista kakor pri nas pred 6. januarjem, le da so se jim pridruževali še nekateri specifično romunski elementi, ki izvirajo iz osnovne mentalitete romunske rase.
Ta borba med »starimi« in »novimi«; Romuni je zavzemala včasih ogromne dimenzije in sedanji ministrski predsednik Maniu se more ponašati, da je po obsežnosti svoje akcije skoraj preseg.il pokojnega Stjepana Radiča. Njegova o-gromna zborovanja v Albi Julii, ki so pretresala vso Romunijo, so vsakomur, ki se zanima za politična vprašanja pogojne Evrope, še v živem spominu. Romunski odgovorni krogi so pa naposled uvideli, da se po tej poti ne more priti
Obrtno gibanje u fTlariboru
i_ Pretekli mesec so bile izdane v Mari-coru sledeče nove obrtne pravice:	1.
Tvrdka Meincl & Herold, trgovina z glas bili, Gregorčičeva ul. 6. 2. Urban Frančiška, trgovina s sadjem na debelo in drobno, Tržaška c. 65. 3. Mahalka Aleksander, mehanik, Frančiškanska ul. 13. 4. Smole Ivan, mesar in prekajevalec, Betnavska c. 31. 5. Ramšak Josip, sodar. Meljska c. 10. 6. Koražija Ivan, izdelovanje nožev, Stritarjeva ul. 29. 7. Vihar V., mesar in prekajevalec, Ruška c. 8.8. Plahuta Jožef, mesar in prekajevalec, Fran-kopanova c. 15. 9. Sikošek Katarina, trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 1102. 10. Welle Rudolf, trgovina z mesnimi izdelki, Meljska c. 18. 11. Prometna bančna dr. z o. ž., Cankarjeva ul. 14. 1.?. Fabjan Josipina, trgovina z delikatesami, 'Aleksandrova c. 31. 13. Kosi Franjo, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ti'. 46. 14. Gartner Jožef, trgov, z mešanimi Izdelki, Koroška c. 48. 15. Tement Štefanija, trg. z mešanim blagom, Magdalen-ska ul. 32. 16. Herman Katarina, trgovina z mešanim blagom, Krekova ul. 6. 17. Draž Elizabeta, branjarija, Kralja Petra .trg 6. Vicel Albert, trgovina z delikatesami, Gosposka ul. 5. 19. Tvrdka »Ka-loud«, barve in laki, Aleksandrova cesta
•	r8‘ 9^tin Božidar, trgovska agentura in komisija, Cankarjeva ul. 1. 21. Nekrep Marija, šivilja, Magdalenska ul. 40. 22. ^vvillag Ivana, trgov, z naravnimi in u-fnetnimi cvetlicami, Samostanska ul. 11. 23. Steinbiicher Ana, industrija sadnih izdelkov, Taborska ul. 22. 24. Jager Karolina, trgovina z drvami in premogom, Ži-
dovska ul. 4. 25. Griinitz Ela, trgovina s klobuki, Gosposka 7. 26. Mestna občina mariborska, prosta obrt prevažanja oseb z avtobusi po naročilu, Plinarniška ul. 5 27. Petek Franc, čevljar, Slovenska ul 24. 28. Meznarič Martin, slikar in pleskar Slovenska ul. 36. 29. Godec Štefan, čevljar, Slovenska ul. 12. 30. Dibelčar Be njamin, klepar, Frankopanova c. 23. 31 Trpin Ivan, trgov, z manufakturo, Vetrinjska ul. 15. 32. Karničnik Josip, trg z mešanim blagom, Glavni trg 11. 33 Iiammer Frančiška, branjarija, Erjavčev, ul. 10. 34. Kuhar Pavel, trgovina z ma nufakturo, Aleksandrova c. 9. 35. Tvrdk. M. Ilgerjev sin, brata Karol in Friderii Ilger, trgovina z zlatnino in srebrnino Gosposka ul. 15.
Izbrisane pa so bile sledeče obrtne pravice: 1. Schonheit Lavra, trgovina lesom, Aleksandrova c. 43. 2. Grčim t Maks, trgovina s klobuki, Gosposka u 7. 3. Ellinger Armin, trgovina z usnjem Stolni trg 9. 4. Vodenik Terezija, branjarija, Erjavčeva ul. 10. 5. Karničnik Ivan. trgovina s perilom in modnim blagom, Glavni trg 11. 6. Tvrdka Ihl & Kuhar, trgovina z inanufakturnim blagom, Aleksan drova c. 9. 7. Golčman Albina, trgovin z usnjem, Kralja Petra trg 6. 8. Tvrdk-Klanjšek & Penič, trgovina z mešanim blagom, Vetrinjska ul. 13. 9. Škvarč Fr. vozovni kovač, Einspilerjeva ul. 19. 10 Herman Katarina, branjarija, Krekova ul 6. U. Vicel Albert, trgovina z delikatc sami, Gosposka ul. 5. 12. Urban Franči ška, trgovina s sadjem na debelo in dro bno, Tržaška cesta 65.
Mariborski in dnevni drobiž
Spominjajte se CMD
Ministrski predsednik Udržal v Mariboru.
Na povratku iz Dalmacije, kjer se je mudil na letovišču, se je pripeljal včeraj ■popoldne v Maribor češkoslovaški mini-sterski predsednik g. František Udržal. V njegovem spremstvu sta bila tudi njegova hčerka in njegov osebni tajnik. Z istim vlakom so se vračali z Jadrana tudi delegati češkoslovaško-jugoslovanskih ig iz Plzna in Prage, ki so po zborovanju v Sarajevem posetili Split in Dubrovnik. Naša rivijera je napravila na vse goste najlepši utis in so vsi navdušeni nad lepoto Jadrana. —
Sklep krajevnega šolskega odbora v Mariboru
glede sprejema izvenmariborskih uč?.n-cev ne velja samo za deško, ampak tudi za obe dekliški meščanski šoli v Mariboru. Drugo dekliško meščansko šolo je 0-biskovalo v šolskem letu 1928-29 121 u-čenk iz izvenmariborskih občin, katere po izvedbi gornjega sklepa ne bodo več smele posečati zavoda. Navedeno kaže, da lie bo nosila posledic sklepa krajevnega šolskega odbora samo deška, ampak tudi dekliška meščanska šola. — Ravnateljstvo II. dekliške meščanske šole v Mariboru. —
Iz sodne pisarniške službe.
Za pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije so imenovani: Anton Sonnemvald pri sodišču v Ljutomeru, Angela Obran v Murski Soboti. V 4. skupini III. kategorije: Ivan Debeljak in Karel Tekel v Ptuju, Štefan Pernat v Mariboru, Joško Hribar- in Franc Benko v Celju ter Anton Cvetkovič v Laškem, Prestavljeni so pisarniški uradniki: Soklič Ivan od sodišča v Kranju k sodišču v Radgoni, Ivan Rupnik iz Murske Sobote v Sv. Lenart. Za pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije je imenovan Jakob Štukelj v Kozjem. —
Agilnost Čitalnice pri Sv. Trojici.
V prijaznem središču Slovenskih goric
•	pri Sv. Trojici — kjer sta nastala Kraigherjev »Kontrolor Škrobar« in Cankarjeva »Lepa Vida« — priredi tamošnja »Čitalnica«, ki nam je še od zadnjega tamburaškega nastopa v Narodnem domu v najboljšem spominu, dne 18. avgusta ob 15. na vrtu g. Konrada Goloba veselico z gledališko predstavo (Bratranec), srečolovom, kegljanjem na dobitke itd. Čitalnica, ki je včlanjena v Zvezi kulturnih društev, si je nabavila nov oder, ki po svoji praktični razvrstitvi spada med najlepše podeželske odre. — Z; zadovoljstvom pozdravljamo narodno-prosvetno delo v trgu, ki je pred ujedin-jenjem slovelo v protislovenski gonji. " Ker so prometne zveze izborne in ker sl je Sv. Trojica z izvrstno kaplico in dobro postrežbo pridobila že priznan sloves, se snidemo v nedeljo 18. tm. v slu čaju slabega vremena pa 25. t. 111. v lepi Trojici, ki je zlasti Mariborčanom pri ljubljena izletna točka. —
Šetalci po Vrbanovem drevoredu, ki je eno najlepših, četudi žalibog nerazsvetljenih šetališč našega mesta se pritožujejo, da kolesarijo ponoči po pešpoti brez luči razni kolesarji in ogrožajo pa-sante. Ob koncili pešpoti so sicer postavljeni varnostni stebri, ki pa ne zaležejo dosti, ker je za kolesarja med stebriči še dovolj prostora. Prizadeli prosijo merodajne faktorje, naj preprečijo v tem devoredu, ki spada v teritorij mesta, nevarno kolesarenje po pešpoti brez luči. Parkrat so bili pasanti že prisiljeni, seči po samopomoči. —
Od železniško proge Ormož - Ljutomer.
Niso to anekdote, kakšne pristne »ko-zamurščine« temveč gola resnica. Na progi Žarovinci - Ljutomer smo morali deloma izstopiti. Tako nam poročajo potniki, ki dostavljajo še to: »Pozvali so nas, da pomagamo vlak potiskati naprej. Ker nismo zmogli, smo ad hoc najel: prekmurske delavce in z združenimi močmi smo porinili vlak čez klanec...« Vse to ni šala, ampak resnična, že parkrat se ponavljajoča nezgoda. Prosimo železniško direkcijo, da posveti tej važni — četudi novi — progi vso potrebno pozornost.
Koncert v restavraciji Emeršič,
Aleksandrova cesta 18, bo jutri zvečer. Igra vojaška godba	1882
Maribor brez nalezljivih bolezni.
Od 1. do 7. avgusta ni bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu noben slučaj nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu. Pač zelo razveseljiv pojav in priča o sedanjih ugodnih zdravstvenih razmerah v našem mestu. —
Jutrišnji irial dan
obeta biti z ozirom na že danes prihajajoče številne vozove rekorden. Do 10, dop. je prispelo na Vodnikov trg že danes 10, za jutri namenjenih vozov krompirja, čebule, zelja in kumare, a na Glavni trg kar 16 velikih vozov sadja. Razvila se je razveseljiva konkurenca:radi obilice blaga. Tako se je na pr. že danes ponujala merica krompirja po 6 Din, dočim branjevke prodajajo kilogram še vedno po 2 Din. Velik venec čebule (12 debelih glav) so ponujali po hišah po Dia 2. p '
Današnji policijski dogodki
obsegajo poleg 3 aretacij radi tajne prostitucije še 26 prijav, od katerih zavzemajo cestnopolicijski prestopki kar 14 mest i. s. 5 radi avtopredpisov, 4 radi vožnje brez luči in 5 radi neprevidne vožnje. Ostali slučaji se tičejo 3 suma tajne prostitucije, 2 popadljivih psov in po 1 slučaj radi tatvine, telesne poškodbe, raz grajanja in prestopka obrtnega reda. O raznih dogodkih nekriminalnega značaja so bila vložena 4 poročila.
Tri zrele tičice
so prišle v past. A. S., ki šteje komaj 16 pomladi, 22 letna A. 2. in 24 letna M. Z. so na ulici prodajale čare svoje mladost! in ljubezni. Ker za to vrsto trgovine ni pri nas pravega smisla in ne koncesije, so morale vse tri iz okrilja čarobne poletne noči v pusto prozo »Grafovih« celic, odkoder pojdejo danes v bolnico, kjer so davi odpustili več Venerinih svečenic, da napravijo prostor drugim. —
Postopači so se zopet pojavili! 3
Po zadnji zelo uspešni raciji so se razni sumljivi elementi, v kolikor niso prišli pod ključ iri pred fotografski aparat v daktiloskopičnem oddelku policije, raz* kropili na vse strani in izginiH kakor pod gane pred — mačko. Zadnji čas pa jei opažati, da se klati po mestu zopet precej tujih tipov, ki se posebno borze dela in policije izogibajo v velikem loku. Ker jei sedaj mnogo družin na letoviščih in so ostala njih stanovanja nezavarovana, je pač v interesu javnosti, da opozorimo varnostno oblast na to okolnost Kakor doznavamo so prošle dni pravočasno pre podili več takih tipov, ki so se spustili v divji dir. —
Nezgoda v delavnicah drž. železnice.
Pomožnemu kovinolivarju Tomažu Heriču jc padel pri delu na desno nogo okrog 100 kg težak model , za ulivanje kovin. Poškodbe so težke narave. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč dr. Zorjnu
Kolesarka povozila deklico.
Za spremembo sc mora tudi kaj takega zgoditi. Neka kolesarka jev Vrbanoviul. povozila sinoči 9 letno Dorico Fijavševo. Dcklica je dobila poškodbe na levem kolenu. Prvo pomoč ji jc nudila rešilna po staja. —
Zahvala!
Osrednje društvo nižjili poštnih in brzojavnih uslužbencev, skupina Maribor, se prav prisrčno zahvaljuje vsem gospodom tovarnarjem, denarnim zavodom in trgovcem, ki so nas tako lepo obdarili in pripomogli k našemu lepemu uspehu dobrodelne tombole, ki se je vršila dne 4. avgusta. Zahvaljujemo se prav prisrčno šenašemu časopisju, ki nas je prav nri-dno brezplačno podpiralo v agitaciji. Občinstvu pa posebna hvala, ker je pridno kupovalo srečke in se mnogobrojno udeležilo tombole. Odbor.
Kajenje dviga krvni tlak.
Znanstveniki so po daljših poskU’ sili in raziskovanjih dokazali, da kajenje pomnožuje v človeku krvni tlak* Pri osebah, ki so služile za ppskus. je znašal normalni tlak 123 mm, ko so pa popušili po 1—2 cigareti. s,e 1, tlak naglo zvišal na 137 mm. ludl P onih. ki dima ne vlačijo v pljuča, J znašalo povišanje tlaka 3—5 mffl»
V	Mariboru, dac 9* Vili* 192$
c e M ,, t ; V	r	'
A.Ut ■»»lit - I » L-
m sBcmamranaaggg—MHCs ■ a—»
Na taboru 50.000 skavtov iz
vsega sveta
PROSLAVA
»POLNOLETNOSTI« SKAVTIZMA. -POLAGA PRISEGO ZA MIR.
50.000 SKAVTOV
V ogromnem Arrowc Parku pri Londonu so te dni zbrani zastopniki skavtskih organizacij iz vsega sveta: nad 50.000 skavtov iz 43 držav se je zbralo, da proslavi polnoletnost skavt skega gibanja, 21. obletnico skavtiz-
ma-	v..	,	v,	.	,
Arro\ve je najvecji. angleški park. Sedaj je spremenjen v pestri tabor, nad katerim vihrajo zastave 43 narodov. Na tisoče skavtov je prispelo iz Zedinjenih držav, iz Kanade, Ceylo-na, Perzije, Avstralije, Južne Afrike, Islanda itd., da pokažejo drug drugemu, česa so se naučili in kaj znajo.
Naval k slavnostim je bil tako velik, da je moral prireditveni odbor mnogo prijav zavrniti, in komaj del došlih je mogel postaviti svoje šotore v Arowskem Parku na površini poldrugega kvadratnega kilometra, krog 20.000 pa jih mora taboriti v bliž njih občinah Overton in Upton.
Princ Waleški (angleški prestolonaslednik) se je udeležil velike parade kot načelnik waleških skavtov, kraljevsko rodbino angleško pa je zastopal vojvoda Connaughtski. Tako je Anglija pokazala, kako važnost polaga na skavtsko gibanje;
Središče slavnosti je oče skavtskega gibanja sir Robert Baden-Powel On je še danes najvišji vodja vseh skavtov in je na svoje delo lahko ponosen. Pred 21. leti je sklical prvi sestanek skavtov pod milim nebom Prišlo je kakih 20 dečkov. Po 21. le tih obsega skavtsko gibanje vse na rode in z navdušenjem je v njegovih vrstah zlasti mladina. Generallajtnan'
sir Robert Baden-Powel je ob tej pri-iki dobil naslov barona.
Organizacijo prireditve je imel v rokah general Godfrey Fausset. Ni )ilo lahko, pripraviti prostor za 50.000 skavtov. Izraz bratstva vseh skavtov je podan s tem, da je vsa mladina, 3rez ozira na narodnost, utaborjena v parku. Od jutranjih ur, ko se tabor razgiblje, pa do večerne zabave pri tabornem ognju je v taboru živo kakor v mravljišču. Posamezne delegacije kažejo v veliki areni svoje znanje, in ostali skavti ter mnogobrojni gostje ne štedijo z izrazi priznanja. Največja atrakcija tabora sta dva slona, ki so ju pripeljali s seboj skavti iz Ceylona. Vsak bi rad na njih vsaj za trenutek pojahal. Druge skupine zopet imajo svoje konje in pse, okrog katerih se neprestano zbirajo občudovalci.
Letošnja skavtska parada je že tretja te vrste. Prišlo pa je na njo osemkrat več skavtov nego na zadnjo v Kodanju 1. 1924. Dokaz, kako gibanje raste, kako pridobiva na popularnosti in kako široke mase priznavajo blagodejni vpliv skavtizma na mladino.
V nedeljo, 4- t. m. se je vršila slavnostna maša, kateri je prisostvova ves skavtski tabor in katero je cele-briral sam nadškof iz Canterburryja V svoji pridigi je pozval skavte, naj ob 151etnici strašne vojne obnove prisego za večni mir in za pornirjenje med narodi. Veličasten je bil trenu tek, ko so skavtske množice polagale prisego.
tako dozdaj operirali s slutnjami in hipotezami, bo to za stvarnost raznih zaključkov dobro služilo. Puščica iz kamna je jako skrbno izdelana in — kar je zanimivo — v raznih pestrih barvah. Najdene človeške kosti so mnogo večje nego kosti današnjega človeka: kosti človeka-orjaka. Izkopavanja se seveda nadaljujejo. (Ma-stodon je ogromna, slonu podobna žival iz mlajše tercijarne dobe. V Ameriki so izkopali že veliko kosti te prazgodovinske živali. Indijanci jo imenujejo »očeta volov« in pravijo, da je živela obenem s človekom ena-te velikosti.)
Mesto s 6.000 ulicami
GLAVNO MESTO NEMČIJE V ŠTEVILKAH. - ZANIMIVA STATISTIKA
Gotovo ni čisto enostavno, imeti točen statistični pregled milijonskega mesta Berlina. In zato je vsekakor treba tem višje ceniti delo statističnega urada mestne berlinske občine, ki je z veliko priznano nemško temeljitostjo zbral v statistični letni knjigi ne samo vse najvažnejše stvari, temveč tudi take, ki so pravzaprav povsem postranskega pomena.
Kdo ve na primer, da ima Berlin 6000 ulic in cest ter 871 mostov. Ulice razsvetljuje ponoči skupno 99.391 plinskih svetiljk, 16.327 električnih žarnic in 962 obločnic, čisti pa jih 488 vozov.
884 kvadratnih kilometrov veliko je ozemlje, ki spada pod Berlin. Ker je od tega ogromnega kompleksa pozidanega komaj 16 odstotkov, se Berlinčanom torej ni treba bati, da bi morali radi pomanjkanja prostora, ka kor v Newyorku, graditi nebotičnike. Dne 16. maja 1927 je imel Berlin 101.037 zazidanih zemljišč s 137.737 ?*aaovanjskimi poslopji. Seveda pa je rrikl -vil° vsled živahnega stavbenega v zadnjih dveh letih že moč-
tiHi	*•	Samo lani Jc bil° zsraje-
nui namreč nič manj kot 4857 novih
fn^e0fiief«Kh' °TSeb ic v Bcrlinu 1 mi'
eipl-iln nnrn^ mC “koliko Višje je število poročenih, namreč 1,852-932:
vdov m vdovcev je 291.414. ločenih
ba.	š q 17 co^1!1 državljanov je v
mestu 3,917.582, inozetncev 96.541, brezdomovincev pa 1302 P0 veri je v Berlinu: pripadnikov raznih nrote-
?&£Klh	P-°Ve,di 3.083 196
(76.6^), 403.780 rimskih kntniiVnv
(mi mm mov <4^*58
(7.2/o) pa jih JC brez veroizpovedi.
Kako sc pri damah vrti vse okrog garderobe, je razvidno iz tega, da so od vseh obrtnih obratov zastopane najbolj damske krojačice. Nič manj kot 8366 takih obratov je; zaposlenih Pa je v njih 34.305 oseb. Moški v tem oziru močno zaostajajo. V mestu je namreč le 6494 krojačev, pri katerih je zaposlenih 13.286 oseb. Mnogo je tudi brivcev, ki jim pomaga pri delu 8860 pomočnikov«
Mesto tako velikega obsega, kakor je Berlin, ima seveda tudi veliki želodec. Lansko leto je porabil Berlin približno 311 milijonov kilogramov mesa, to je 73.2 na osebo. Krompirja je zavžilo prebivalstvo nad 500.000 ton, vode pa je porabilo 144 milijonov kubičnih metrov. Zelo častno so zastopani tudi lokali, ki skrbe za telesni blagor berlinskih prebivalcev. Nič manj kot 19.389 gostiln in točilnic skrbi namreč za to, da Berlinčani ne trpe žeje.
Noue najčbe kosti mastodonta in pračloveka — orjaka
Nedavno so zbudile pozornost vsega znanstvenega sveta vesti o zanimivih najdbah fosilov na posestvu našega jugoslovenskega rojaka g. Frana Petrjnoviča v Chacabuco, nedaleč od Santiaga de Chile. Zlasti paleontologi so napeli ušesa. Daljnja izkopavanja pa so naravnost presene tila, ker so prinesla več. nego katerakoli raziskovanja te vrste tekom zadnjih desetletij. Ko so našli prve ogrom ne kosti, ki so jih spoznali za kosti mastodonta, so pazljivo in pod osebnim nadzorstvom brata g. Frana Pe trinoviča, Ivana, kopali naprej. Kmalu so našli 6 ogromnih reber, krog 2 metra dolgih in 8 cm širokih, očivid-no sestavni del deloma že izkopane ga okostnjaka. Rebra so zelo dobro ohranjena in »omogočajo rekonstrukcijo znatnega dela hrbtenice. Nato so našli še tri zobe-kočnjakc- Eden izmed njih je cel do korenine. V prirodoslovnih muzejih v Chile imajo slira njenih nekaj zob mastodonta, pa nobeden ni tako dobro ohranjen. Zato je ta najdba^ neprecenljiva za paleontologijo. Našli so tudi en zob-podoč-njak, zelo podoben onemu, ki je že izkopan. Dolg je 1.60 m, obseg mu je na najdebelejšem mestu 35 cm. Tudi ta zob je zelo dobro ohranjen. Našli so tudi še kos lobanje in bedra. Pravo senzacijo pa je zbudila najdba pušči ce nenavadne oblike in kosti človeške roke, hrbtenice in prsi. To je jasen dokaz, da sta mastodont in človek ži vela istočasno. Paleontologom, ki so
Policijski uradniki — roparski morilci
Zgolj po naključju je bil v Katovicah te dni odkrit neki zločin, ki je ostal kljub marljivi preiskav: sedem dolgih let nepojasnjen. V Kostulini, nedaleč od Katovic, so aretirali iz Francije vrnivšega se delavca Hva-leka, ki je v pijanosti razgrajal- Privedli so ga na policijo, kjer je nastopal silno predrzno. Policijski narednik Višnjevski je dal moža zvezati in mu je prisolil vrh tega par zaušnic. Iiva-lek pa je zavpil: »Roparski morilec pa me že ne bo pretepal!« Ko so_ drugi navzoči redarji opazili, da se je čutil narednik nato zelo prizadetega in da je postal napram aretirancu nenadoma silno uljuden, so o dogodku ob vestili policijskega ravnatelja. Ta je takoj nato zaslišal delavca Hvaleka ki je povedal, da je bil jeseni 1. 1922 v gozdu pri Kostnimi priča grdega ro parskega umora. Nabiral je tedaj v gozdu gobe. Videl je policijskega narednika Višnjevskega in nadstražnika Dordo v družbi nekega starejšega Žida. Vsi trije so sedeli na drevesnih hlodih in se zabavali. Nenadoma je potegnil Višnjevski samokres ter ustrelil Žida, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Oba policaja sta nato umorjenca popolnoma izropala in zakopala truplo kar na kraju umora.
V tem trenotku se je Hvalek pokazal iz svojega skrivališča. Ko sta policijska uradnika uvidela, da njihov zločin ni ostal neopažen, sta dala Hvaleku 7000 dolarjev, zavezati pa se je moral, da bo molčal in odpotoval v nozemstvo. Celotna vsota, ki sta jo ukradla Židu, pa je znašala 28.000 do-arjevv Hvalek je res odpotoval v "rancijo, kjer je bil zaposlen pri obnovitvenih delih v Lillu. Podatki Hva-eka so se izkazali kot popolnoma verjetni, ker je bil 1. 1922. v resnici pri Kostuhni umorjen bogat židovski rgovec, imenom Mojzes Nathanson. olicijski narednik Višnjevski in nad-stražnik Dorda sta bila takoj nato aretirana in sta že pri prvem zaslišanju v polnem obsegu priznala svoj grdi zločin-
Športni dogodki
Danes se .ie pričelo v Ljubljani tekmovanje za plavalno prvenstvo države. Vsi klubi so že prispeli že par dni po-preje V Ljubljano, da njihovi plavači spoznajo terenske okoliščine in se privadijo vodi. Še zadnje trenutke so uporabili trenerji, da utrdijo svoje tekmovalce. Tekmovanje je v Ljubljani vzbudilo ogromen interes in bo nedvomno zapustilo -ugodne utise ter imelo za posledico, da se bodo slovenski klubi odslej intenzivneje poprijeli vodnih športov. V Ljubljani je to tem lažje, ker ustreza kopališče »Ilirije« vsem tozadevnim zahtevam. V Mariboru še nimamo kopališča. Imeli ga pa bomo hvalabogu že prihodnje leto. Mestno (cpališče na »Mariborskem otoku« bo celo prekašalo ono »Ilirije«. Ako se bedo naši klubi resno prijeli vodnih športov, bo lahko Maribor prekosil Ljubljano in igrai v bodoče še važno vlogo; kajti ne razpolaga zlepa katero mesto s tolikim in tako dobrim materijalom, ki ga je treba samo še oklesati. Lani so se že vršile plavalne tekme, ki jih je priredil SK Ra-pid. Seveda tekem na tekoči vodi ne moremo vzporejati z onimi v bazenih m morski vodi. Upamo, da bodo tudi letos slične tekme, da ostane vsaj zanimanje za plavanje živo. Na ljubljanske tekme odpošlje SK Maribor svojega najboljšega plavača Miho Hartlieba. Hartliebu ne moremo pripisati nikakih šans, zadovoljujemo se z začetkom.
BLP je vložil savezu protest radi ukora, ki ga je dobil vsled verifikacije Markoviča za BSK. BLP izjavlja, da ne vzame ukor na znanje in trdi, da je postopal pravilno. Zahteva revizijo sklepa.
Hašk - Jugoslavija bo sodil g. Gobi, BSK - Hajduk pa g. Biro. Madžarski sodniki so postali zadnji čas »moda«.
V nedeljo se bo vršil v Mariboru tenis match med SK Rapidom in graškim tenis klubom železniških uradnikov. Rapid pošlje v boj svoje najboljše igralce: gdč. Hitzel, go. Kraus in gg. Hitzel, Leyrer, dr. Blanke, Holzinger, Felber, Halbarth, Šešerko in ing. Kiepach. Tekmovanja se vrše na Rapidovih prostorih pri Ljudskem vrtu. Pričetek ob pol 9. dop. predpoldne. Ker v nedeljo ne bo drugih važnejših športnih prireditev, bo ta tenis-dvoboj gotovo pritegnil številne gledalce. —
Službeno iz MO.
Prihodnja seja se bo vršila v torek 13. tm. ob 20. uri v kavarni »Jadran«. Na sejo se pozivajo radi potrebnega zaslišanja gg. Mohorko, Frangesch Ernst in Sa-ran. — Tajnik.
Klub ime{iteljeu Hobloue nagrače
Na inicijativo prof. Barauyja, ki je bil 1. 1915. odlikovan z Noblovo nagrado za medicino in deluje sedaj na univerzi v Upsalk bo ustanovljen v kratkem klub vseh še živečih znaiist venikov in literatov, ki so bili kedaj odlikovani z Noblovo nagrado. Prvo zborovanje hnejiteljev Noblove nagrade se bo vršilo v kratkem in sicer najbrže na Dunaju.
Sedem suetounih čudes Amerike
Stari svet ima svoja svetovna čudesa, ki jih je ustvarila kultura tisočletij. Zeusov spomenik, kolos z Rodosa in viseči vrtovi Semiramide so bili kulturni spomeniki, ki so pomenili za naš stari svet rek prava čuda. Newyorku pa odloča trgovska zbora ca, kaj je smatrati za svetovno čudo, So to: Woolworth-palača, Peta ave nija, zoološki vrt, most čez East Ri ver, oba velika newyorška kolodvo ra in končno newyorška borza. V te svetovnih čudesih se zrcali ogromni prepad med starim in novim svetom med čudesi kulture in moderne civ lizacijifr'
Naročene ..zaročenke"
V Nebraski v Ameriki se mnoge comentira slučaj, ki se je pripetil trgovcu Williamsonu. Hotel je namreč osmešiti lastnika nekega bazarja, kj mu je delal konkurenco, pa se je konč no sam osmešil.
Williamson je hotel dokazati, da je oglas dotičnega bazarja, češ, da se more tamkaj dobiti vse, navadna prevara. Poslal je zato lastniku bazarja pismo, v katerem je zahteval od njega, naj mu pošlje kako zaročenko. Vlinulo je nekaj dni, a zaročenke ni bilo od nikoder. Williamson je že tri-umfiral in pripovedoval vsem, kako se je bazar blamiral s svojim oglasom.
l'oda njegovo veselje ni trajalo dolgo. Lepega dne so se namreč pričele zglašati v njegovi trgovini naročene »zaročenke«, katere mu je poslal bazar na njegovo pismo. Zaročenk je bilo toliko, da ni več vedel, kako naj bi se jih otresel. yrh tega so pričele prihajati številne pismene ponudbe, tako da ni mogel niti več pregledati svoje pošte. Končno mu ni preostalo nič drugega, kakor, da je pozval policijo, da ga reši tolikih »zaročenk«, ki so postale že nadležne. ^
Seveda pa je ta slučaj še povišal sloves konkurenčne tvrdke.
Pri predstavljanju. !	»
»Veseli me, gospod, da sem vas spoznal. Slišal sem že toliko o vas.«
»Dovolite,' nikdo mi ne more nič dokazati!«
^/TOiSHbTfffltrvnETJnC R NTK ITflffa
v' m a r I tf o- ? u7 BTifel?. VITI. 1929,
Miha«! ZevaeO
Beneška ljubimca
Zg«d«vlnskl roman I* »tarlh Benetk
138
' Skoraj takoj ga je popadlo bruhanje. Deja je: »To so že znamenja smrti; brez pomena je misliti na življenje-« Nato je sklenil roke, rekoč: »Zaob-ljubljam se, da poromam k sv. Jakobu Kompostelj-
skemu, ako ozdravim.«	.
In zdaj so vstopili vešči zdravniki s svojimi pripravami ter zaukazali, da naj poiščejo osem ali deset mož, da bodo držali ranjenca. On pa se je nasmehnil: »Tudi 20 mož se ne bojim,« je dejal.
Z mirnim obličjem se je vzravnal, prijel sam za oakljo ter jo držal ves čas, ko so mu rezali nogo. Jaz sem zbežal, tiščeč si ušesa. Toda začul sem, da me kličejo nazaj, in sem se vrnil. — »Resen sem!«
ie zaklical on.	.
Velel je, naj mu prineso odrezano nogo in se je
^ačel igrati z njo ter se norčevati iz nas.
Toda dve uri nato so se zopet pojavile bolečine. Ko sem ga slišal razgrajati v njegovi sobi, sem se oblekel, kajti bil sem v postelji, in sem tekel k njemu. Delirij ga je grabil, in večkrat je ponovil besede, ki sem si jih zapomnil:
»Zakaj,« je dejal, si nisem izbral pravice, nego zločin? ... O, gospod, o, gospod!... Da, moj sodnik prihaja! . •. .«
Bembo je premolknil, zadihaje se.
»Sodnik prihaja!« je ponovil Foskari, ves prepadel.	,	,
»Tako stoji v pismu, visokost!«
»Čitaj dalje, čitaj dalje! .. .« t Kardinal je nadaljeval z izdavljenim glasom: »Ko se je zdanilo, se mu je vrnila pamet in zavest. Toda njegov položaj se je bil poslabšal. Napravil je oporoko, razdelil svojim prijateljem mnogo darov, in ko je videl prihajati izpovednika, je dejal: »Oče, moj stan je bojevniški, živel sem, kakor Živi vojak. Živel bi bil kakor menih, če bi bil nosil vašo haljo. Nimam se česa izpovedati! . . . vzlic temu pa ... vzlic temu ... da, zdi se mi •.. da bi bil moral poslušati njega, ki je bil pri meni. ..«
Jasno se je videlo, da ga razum zapušča izno-va. Kmalu smo zapazili bližino smrti, ki ga je klicala v hladni grob. Sorodniki in služabniki so se jeli v neredu trumoma zbirati okrog njegove postelje. On je klical svoje vojake. Toda svetli Gon-zaga jim ni bil dovolil vstopa v Mantovo. Skušal je govoriti o vojski. Nato pa je mahoma zaprl oči ter izrekel neko ime, ki ga ni nihče slišal. In izdihnil je svojo dušo, In vsi navzoči so zaplakali na glas.
Takšni, presvetli dož, so bili poslednji trenotkt tega moža, ki je bil tako silna duša, da je bila sleherna njegova beseda dejanje. Italija se bo kmalu zavedla, kaj je izgubila-
Kar se tiče mene, izgubim visokega prijatelja,
in moja bol bi bila neutolažljiva, da mi ni bilo dodeljeno vsaj žalostno in grenko veselje, da sem ga mogel videti na njegovo smrtno uro in mu pokazati, kako zelo ga ljubim.
To veselje, svetlost, dasi tako žalostno, je vendar veselje za srce, ki ga vlada prijateljstvo z neomejeno oblastjo. In zato veselje se imam zahvaliti vam. Vse življenje vam bom ohranil hvaležnost, vredno vas in mene, vredno tudi njega, ki vam je vdahnil misel, da ste me poslali k Ivanu de Medi-čis ravno v tem trenotku.
Oprostite mi, da vam ne morem osebno prinesti te žalostne novice in vseh poklonov udanosti in občudovanja, s katerim ste me navdali. Solze, ki mi lijo iz oči, bi mi gotovo branile govoriti*
Ostajam, visokost, vaše slavne ekscelence najzvestejši in najpokornejši sluga Peter Aretinec.«
Ko je Bembo prečital ta list do konca, je molče pogledal doža. Foskari se je zdel ves potrt. Ta silni človek, ki je že dolga leta stopal z neizprosno strogostjo nazgor po strmi cesti, ki si jo je je bila izbrala njegova častihlepnost, in se nikdar dotlej ni dal potlačiti po neuspehu, niti omamiti po uspehu, je zamrmral v neprikriti pobitosti:
»To je strašna nesreča.«
»Nezgoda, kvečjemu.«
»Nezgoda, ki lahko pom en ja začetek pogina.«
»Visokost, spominjam se, da sem vas videl v nevarnejših okolnostih mnogo mirnejšega kakor danes.«
»Takrat so mi pretile samo okolnosti.«
»Kaj hočete reči, visokost?«
Dož je vstal, segel po Aretinovem pismu in ga preletel z očmi, kakor da bi se hotel do dobra pre-prečati, da ni nobena nada več mogoča.
Njegov prst se je spustil na tisto mesto, ki je poročaje o smrtnem boju Velikega Vraga ponavljalo tajinstevene besede, ki so mu ušle v deliriju.
Bembo se je zdrznil.
»Sodnik prihaja!« je zamrmral, čitaje te besede.
»Da, Bembo,« je dejal dož, »ali ne vidiš nečesa nenavadnega v dejstvu, da je Ivan de Medičis padel po roki Rolanda Kandiana?«
»Saj ni dokazano, da je bil ravno on!«
»Beži, beži! Saj ti pravim, da je on! On je!«
»Kandiano ni imel nikdar niti najmanjšega od-nošaja do Ivana de Medičis. Kandiano je bil Še pred kakimi desetimi dnevi v Benetkah- On je preganjan in zasledovan. Kako si je mogoče misliti, da bi ga bila pot privedla k Ivanu de Medičis v njegovo taborišče? In tudi če bi se bilo to zgodilo — kak povod bi mu bil velel, ubiti ga?«
»Kak povod?« je dejal dož z mrkim glasom. »Kak povod? Ali ne vidiš, da je ta človek poznal moje namene? Kako? Tega ne vem. Toda poznal jih je! Vse mi je jasno v tem nesrečnem dogodku. Roland Kandiano je šel k Ivanu de Medičis, ker bi me bil Ivan de Medičis mogel in moral rešiti!«
»Treba je izvedeti natančno resnico!« je vzklik« nil Bembo in vstal, trepetaje po vsem životu. »Ta* koj zdajle pojdem k Aretinu. Čez eno uro bom vedel vse • • •
»Idi, prijatelj, in se vrni kmalu .. .«
Bembo je z največjo naglico odšel.
Potrtost doževa se je lotevala tudi njega; toda pri njem je zadobivala ta potrtost obliko blaznega strahu.
Tri ure preden je prišlo pismo v doževe roke, je stopil neki moški v Aretinovo palačo.
»Gospod Aretino je na potovanju,« je dejal sluga, ki ga je prišlec povprašal po gospodarju, »io nihče ne ve, kdaj se vrne.«
»Dobro, prijatelj; idite in povejte svojemu gospodarju, ki ga najdete v njegovi pisalni sobi, da prihajam od Velikega Vraga,«
Sluga je preplašeno pogledal moža, ki se je priporočil s takšnimi podatki- Toda ubogal je in se par minut kasneje vrnil po neznanca. Odvedel ga je k Aretinu, izkazujoč mu svoje spoštovanje na vse mogoče načine.
»Vendar ste enkrat tu!« je vzkliknil Peter Aretino, ko je zagledal Rolanda. »Bogme, reči moram, da sem se začel že dolgočasiti.«
»Ali ni nihče zasumil, da ste ostali v Benetkah?« .
»Jamčim vam, da ne. Ukrenil sem stroge odredbe, pa to ste gotovo sami opazili.«
»In niste nikoli prestopili praga svoje hiše?« '
»Nikoli; ne podnevi, ne ponoči.«
»Pa domači?«
»Oni mislijo, da sem odsoten; celo moje uboge Aretinke, ki jih včasih slišim, kako tarnajo, da njihovega gospodarja ni doma. Samo sluga, ki vas je sprejel, je vedel, da sera tu.«
»Vrlo, mojster Aretino.«
Roland je zamišljeno sedel.
»Ali vas smem nekaj vprašati?« je izpregovo-ril Peter.
»Prosim.«
»Ali ste bili pri Ivanu de Medičis?«
»Bil.«
»In ste govorili z njim?«
»Govoril.«
»O mojem poslanstvu?«
»O vašem poslanstvu.«
»Ah, ah! ... In kaj je rekel on? . •. Kaj je sto> ril? ... In vi?... Oprostite, morda vprašujem vefi* nego smem.«
»Nikakor ne. Med nama ni nobenih skrivnosti* kmalu bo vaša radovednost potolažena . - . Ker že ravno sedite pri mizi, kar pišite ...«
»Komu?« .
»Dožu Foskari ju.«
»Dožu?«
(Nadaljevanje sledi).
Dober nakup
DDEAL
zviša VaS promet, zato obližite
UPSKI JESENSKI
VELESEJM 1929
aploSnl. tehnični, stavbeni ve!es«jm 25.—31. VIII. tekstilni velesejm ...... 25.-28. VIII.
velesejm športnih predmetov • • 25.—-29, Vili.
Vi* pojisnlla se dobe pil častnih zastopnikih
*a Mariborsko oblast: Dr. Leo Schelchenbauer, kem.
laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
za Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925	ms
MaNcpiut, MaMNjovpoar*. do vala« la •ociJalM ramme •MlinatM s mka baMda 30 p, ■ajmanjtl SMMk Ota 8*
5 Mali oglasi
L. ngU; veklMMAM
ml* klili« 50 p,
Hiša z mesarilo
na prodaj, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 78.	1873
Učenec za trgovino
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme, vprašati J. Karničnik, Glavni trg štev. 11.	1869
Parna pralnica in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podrulnlcat Vetrinjska 7 IPride In dostavi se na dom
Sobo-In črkosHkanje
izvršuje po cen), hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2281
Skladišče — klet,
veliko v sredini mesta oddam v najem. Ponudbe pod »klet 1. sept.« na upravo »VeČernika«.	1889
Dijak
išče sobo z zajutrkom za Din 200. —. Naslovi naj se oddajo pri upravi »Večernika«.	1888
Sobo z električno lučjo
oddam takoj v najem. Naslov pove b*
prava lista.	  1S87
Lepo trgovsko
ali najemninsko hišo, event vilo v notranjosti mesta kupim- Ponudbe na u-pravo Usta pod »300.000«.	1886
Iščem v najem posestvo
v okolici Maribora. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Za november«. 1385
Avto Fiat 509
rabljen z nastavkom, davka prost 12.000 km. prodaftio proti primerni ga* ranciji tudi na obroke. Triumpf Auto. Maribor, Frančiškanska ulica. 1884
Gostilna Laehalner,	'v
Frankopanova 39, v soboto in nedeljo koncert.	1883
..MERAKL“
barve« mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firnež najboljSe vrste S82	nudi	tovarna
MEDIC-ZANKL, MARIBOR
D. Z O. Z.
PODRUŽNICA, GLAVNI TRG STEV. 20
Prevzel
sem zalogo znane tovarne
FLESCH & CO V BRNU
jermenov in nudim
v vseh dimenzijah, šivalne jermene in jermenske ?! j j krupont v najboljši kakovosti in najceneje. ♦!
VOEM BADL,
MARIBOR, Glavni trs*
Jzdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	F
Stanko De
Najbolj trptin«. •i«a«ntna in
nalCMall«
ČEVLJF.
za gospode, dame tn otrok« izdeluje v svoji lastni delavnici
franc mikl
Zaloga ln Izdelovanje čevljev Maribor, Vodnika« lr|>
Tudi na obroke
ran Brozovifiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. tu, predstavnik t e l a v Mariboru