&tev. —
%
twitm^
ET NEMŠKIH DIVIZIJ UNIČENIH
Rusko vrhovno poveljstvo je sinoči sporočilo, da je bilo pet nemških divizij skoro popolnoma uničenih, ker se niso hotele podati, ko so bile obkoljene severno od Kirovograda. Rdeča armada mogočno prodira v zapa-dno Ukrajino, je presekala zopet dve železnici ter skuša odrezati sovražne prometne ceste v Dnjeprovem kolenu. — Ko je bila bitka za Kirovograd končana, je na bojišču obležalo 8000 nemških častnikov in vojakov.
Kako volikanslkotra
obsega
so 'boji na ruski fronti, je razvidno iz števila osvobojenih krajev, zlasti pa še iz plena, ki pa<le Rusom vsak dan v roke. A čeraj so Rnsi poleg dru^e.^a plena dobtti 90 tankov, 114 topov, 124 zakopnih možna rje v in 287 strojnic.
Porodilo naznanja, da so i-me!i Nemci strahovite izgube, ko so bili obkoljeni, pa se ni-so lioteli podati. Ta armada je i-mela tri taneno divizije, eno motorizirano divizijo in eno in-tanterijsko divizijo ter je bila najprej razbita pri Kirov;o-gradu. In rusko poročilo pravi, da je bila ta armada večinoma uničena, le malo vojakov *e je z begom rešilo.
Rdeča armada, ki prodira proti zapadu in ima za svoj cilj železniško križišče Sarny na (Poljskem, kamor prodira od dveh strani, je zavzela Ljodvi-pol, 13 milj proti zapadu in Berezno, 27 milj proti se ve roža,padu. <W>e mesti sta v pro-vine i Rov no.
Berlinski radio ji* naznanil, da <o Rusi že zavzeli Sarav in da -to j i rdeča armada zaj>a-dno <kI nie«sta, ki leži ob Leningrad—'I .vov železnici.
Prvi: ukrajinska armada nerala Vatntina je tudi presekala žei« znico, ki veže Smejo s Hristii ovko ter zavzela postajo v Jarovatki.
Tudi najjužnejša ruska fronta je oživela. Berlinski radio naznanja, da so skušale ru^ke padalne čete pristati zapadno od Očakov, 5 milj zapadno <><1 Kersona. da pa so bili Rusi vrženi nazaj s težkimi izgubami.
Berlin dalje poroča, da so v teku vroči boji zapadno od Rečice na fronti pri Gomelu in oikoli Vitebska.
Prva ukrajinska armada generala Vatutina je že 35 milj v Poljski, v jugozaptwlni U-krajini pa je od runiunskemeje oddaljena samo še 64 milj.
Pariški radio pravi, da ima feldmaršal Fritz Mannstein v Ukrajini samo 700,000 vojakov proti prvi in drugi ukrajinski armadi, ki štejeta okoli 2 milijona vojakov.
Amrleški vojaški krosri pravu jo, da bodo Nemci v Ukrajini doživeli mnogo liniji ]ioraz, kot pa «o jra doživeli pri Stalin-Kradu, kajti prva in druga u-krajinska armada sejaliko odrazite vsak čas in tedaj bo eel i nemški armadi v Dnjeprovem kolenu zaprta pot za utiuk.
Poročilo iz Sloekholma naznanja, da je nek visoik nemški častnik rekel, da bo ruska zimska ofenziva odločila na-daljni potek vojne. Rekel je tudi, da bodo Nemci najbrie izpraznili Ruimirwko, Bolgarsko, Finsko, več j klel Poljske in deloma tudi Norveško.
Poročilo rz Berlina, v
RUSI STAVILI P0USKI POGOJE
Moskovski radio je naznanil, da je Rusija pripravljena jamčiti "modno in neodvisno Poljsko", toda pod pogojem, da je poljska vlada pripravljena odstopiti od svojih zahtev glede svoje vzhodne meje in da sprejme Curzonovo črto kot mejo med Poljsko
in Rusijo.
Rusika izjava tudi vabi Poljsko, da podpiše čcboslovaiško -rusko pog-ootbo za medsebojno vojaško i>omoe ^n povojno sodelovanje.
Ruska vlada pravi, da je bila meja. ki je bila določena s pogodbo v Bigi leta 1921, krivična, kajti v notranjosti te meje je živelo več miljonov Beloru-so»v in Ukrajincev. Iz te*ra razloga je tudi db razdelitvi Poljšake med Nemčijo iu Rusijo vzela Rusija vzhodno polovico Poljske. Todii sedaj pravi izjava sovjetske vlade, da je mejo iz leta 1939 mogoče premeni t i v prilog- Poljski, tako da 1k» okraje, ki imajo večino poljskega prebivalstva, dobila Polj ska. Ta meja bi bila približno Cui-zonova črta iz leta 1919, pokrajina pa, ki je od leta 19*21 pripadala Poljski >n v kateri žive Bel or us i in Ukrajinci, vključena v Sovjetsko Unijo.
Curzonova črta
Ourzon je mejo med Poljsko in K lis i jo predložil leta 1919 najvišjemu svetu zavezniških držav in najvišji svet je črto potrdil. Rusija pa meje ni spre jela in je pričeta vojno s Poljsko, toda ko je rdeča armada Poljake že skoraj premagala, je prišel na Poljsko francoski general Weygand, prevzel poveljstvo nad poljsko armado in je Rnse premagal. Nato je sledil mir v Rijri leta 1921 in Rusija je izsrubila del Belorusije in Ukrajine. Te dve pokrajini pa hoče sedaj imeti Rusija nazaj.
Curzonova črta je tekla od Grodna ob litvinski meji proti ju^roza'padu do Bjalistoka, nato je tekla južno skozi Breist-Litovsk, nato olb reki Bun^ do Sokala, zapadno od Pržcmisla in končno do Karpatov.
GROF CIANO OBSOJEN NA SMRT
Nemška časnikarska agentura poroča iz Milana, da je posebno fašistično sodišče v Veroni včeraj obsodilo na smrt bivšega italjanskega vnanjega nvnistra in Mussolinijevega zeta grofa Galeazzo dana in 17 Članov bivšega fašističnega visokega sveta, k? so 25. julija lansko leto glasovali proti Mussofcniju.
Angleški radio pravi, da je bil grof Ciano že mogoče vstre-Ijen.
Vsi obtoženci pa ni-so prišli na zatožno klop, temveč samo šest. kajti drugi so se pravočasno po!>egnili iz Italije. Štirje, ki so bili z grofom Cianom obsojeni na smrt, >o: maršal E-milio de Bono, ki je bil prvi poveljnik italijanske armade v vojni z Abesinijo, Giovanni Mariuelli, Carlo Paresedhi iu Luciano Cottandi. Trinajst o-stalili je bilo obsojenih na <smrt v odsotnosti, TuJlio Ciauelli pa je bil tfbsojen na	»apora.
Sodniki in porotniki so bili vsi Mussolinijevi pripadniki in je bilo jasno, da -bo izrečena smrtna kazen, kajti drugače bi cela obravnava bila nekaka nezaupnica M-ussolinijn. Mussolini ni bil na sodišču in poročila pravijo, da živi v vili ob Gard-skem jezeru. V želodeu ima u-ljesa in ne opravlja nobenega dHa.
Cianneti je ušel smrtni kazni najbrže zato. ker ji' nastopil kot priča proti svojim tovarišem in je tudi drugače poiua-gal eod&ftct. ** —
Bombniki napadajo nemške koncentracije v Jugoslaviji
Letališča pri Mariboru bombardirana po zaveznikih
Stalin bo pozdravil štiri male junakinje
olar-
SLOVAŠKI REGIMENT PREŠEL K RUSOM
London, 8. jan, — Poflno o-borožena sila slovaških vojakov, ki so j ili poslali Nemci v južno Rusijo, da bi se borili proti sovjetskim četam, je prešla na rusko «tran.
Oešfci tis*k v Londonu piže, da l>o ta regiment, ki je pokazal nemški vojski, da se ne mara boriti proti bratskemu ru-skemu narodu, pomagal ojača ti že obstoječe češke in si ova
Stortc-
holm pravi, da nameravajo Netnei proti zavezniški vpadni armadi na snupacku postavki močno armado in kadar bo zavezniška armada poražena, tedaj bodo neenake artrnade aopet vrgle na Rune.
ske vojaške sile na ruslkem.
Kot je povedal v Moskvi časnikarskemu poročevalcu poveljnik: regimena, ®o častniki, ki so imcfli v rokah poveljstvo in vodstvo moštva, jekleni li na tajnem, da preidejo k Rusom, ko pride čas za napad in tako so tradi storili.
ALIV18T2?
Ko kupujete Vojne Hranilne Bonde si prihr&njate <*<*mr—g§ ME darujete!
Moskva. — Štiri male ee, iki so ^i zaslužile naziv iz-rednib patrijotk. il>odo kmalu pripeljane pred Stalina, da do-•b<t priznanje za svoje podtalno delovanje proti sovražniku.
Dekletea, »Svetlana, Lily, Ga-lina iti \"aletina, so 4jdle pripeljane v Moskvo pu nekem so-vjetskem uradniku, ki je slučajno izvedel za junaško delovanje malih deklic, ki -so povzročale Gestapovcem v Har-koru innojro skrbi in preglavic. Ko jih je prvič srečal, so skušale v zadreg skriti svoje od tinte popackano roke pred njim — dekletca so namreč same izdajale svojevrsten časopis. katerega so nalepile na zidovje po podrtih krajih mesta, kjer jih Gestapovci niso moarli zasačiti.
Defcletqa so imele izvrstno tehniko podtalnega delovanja. Ko so nalepile svoj časopis, so po otročje hodile po ulh-aih in ogovarjale ženske, ter jim povedale, da se dobi v tein in tem poslopju, ki je podrto, dovolj drv za kurjavo. Ženske so šle iskat kurivo in so seveda naletele na časopis, ki so ga nalepila dekletca.
Male časnilkarke so imele smisel za izbiro materijala. Znale so tudi risati otro&ke karikature, ki so prikazovale na-eijsfce učitelje in učiteljice ter Gestapovee. Včasih so nalepile na stene ni zidove slike Stalina, Lenina, ter predsednika KaJinma in Gestapo je divjal, krivcev pa ni bilo -moč izslediti.
Enkrat so deklice organizirale sestanek otrok na strmi skal i ni za živalskim vrtom Har-kova in so z otroci prepevale <<In!ternacionalo,\ Ko je bil Harkov osvobojen, so kar na prej iadajale svoj podtalni o-troški časopis.
MRS. HOOVER UMRLA
New York. — V tukajšnjem stanovanjskem hotelu Waldorf Towers je preminula 'žena bi\-š<*«ra predsednika Herbert. Hoove rja. Prišla j«* ravno domov s ko ir< n* rta. katere ura <e je udeležila, ter se j«^ pričela naipravJjati, da pojde s svojim možem na večerjo, ko je nenadoma dobila srčni napad. Zdravnik, ki je bil poklican, ni mo-#el storiti zanjo ničesar, ker je smrt nastopila kmalu za napadom.
Bivši predsednVk Hoover je bil pri isvoji ženi, ko je umrla, njena dva sina pa živita v Kaliforniji in sta bila o nepričakovani smrti matere takoj obveščena.
Odkar sta Hoover jeva zapustila Belo htšo. sta živela največ v svojem domu v Paflo Alto, Kalifornija, vedno pa sta tudi imela najet apartment v Waldorf Towers. V New York sta prišla malo pred Božičem.
Mrs Hoover je bila ob smrti stara 68 let.
Alžir, 8. jan. — Aaneriike leteče trdnjave 15. zračne edini-ce so izvedle uspešne zračne napade nad nemškim letališčem pri Mariboru. Okrog- 50 nemških letal se je dvijrnilo v zrak, da preprečijo zavezniškim borribnikoni napad na letališče, toda njih prizadevanje je bilo brezusjpešno. Vsi bombniki so se po napadu srečno vrnili, a manjkalo pa je treh tipremljevali^ih manjših letal.
Xapad na mariborsko letali-sče je prinesel zavezniške bom Imike prvič v bližino madžarske meje in poučeni kriv-ri so mnenja, da Madžari lahko z trotovo- tj<» pričakujejo 'bonibnih napadov na svoji zemlji v bližnji bodočnosti.
Bonibaixlirane so bile tudi sovražne postojanke in pristali išči« na Reki, kakor tudi dru-«re točke ob jadranskem obrežju.
je bilo ukrenjeno iz razlogu, da bodo vojni ujetniki, ki jih zajamejo nemške čete v Jugoslaviji lahko deležni pravic, ki jim gredo po mednarodnem pravu ravnanja z vojnimi ujetniki sovražnih armad. To poročilo je bilo podano izvirno iz Berlina in ni bilo potrjeno iz nobenega drus^-im vira.
Napad na Pulj
Medtem ko so v Italiji boji vsled slabega vremena nekoliko zastali, so težke ameriške leteče trdnjave bomba rdi rale Pulj na najjužnejšem koncu I-stre. Fotografije kažejo, da je
bilo razbitih več ]X»molov za podmornice, delavnice in skladišča premoga. V pristanišču je bila poškodovana tudi ena torptMlovka. Bombardiran jo bil tudi nek majhen otoik v pristanišču, ki so ga Nemci uporabljali 'kot ladjedelnico za popravila poškodovanih ladij. — Ena bomba je zadela trgovski parnik, ki je bil v popravilu. PuU je bil zadnje čase zelo važen za Netnce, kajti skozi pristanišče so šle vse zalosre za nemške armade v Jiu^oslaviji.
Pospešite kampanjo "March of Dimes" v prilog boju proti otroški paralizi. — Č i ta j te današnji uvodnik.
Jugoslovanski vojaki in častniki na Srednjem Vzhodu so se izrazili za maršala Tita
Kairo. -— Iz partizanskih virov je bila podana vest, ki pravi, da se je pričelo m«xl redila rnim vojaštvom juiroslovan-
Banjaluka prešla nazaj v nemške roke, ker niso imeli partizani dinamita za razst relitev
Taki so godbeniki ...
Znani maestro Toscanini je sprejel nekega dne stotnika M. AVilLsona, ki je prišel k njemu v družbi P. Blacka, od radijskega obrežja NBO., da ga vpra ša za nastop v programu — "Command Performance", katerega armada odda ja preko morja. Na vprašanje, če se Willsona spominja, je Toscanini točno odgovoril, da se gu, ker je enkrat igrail v njegovi godbi drugo pi«čalo in je napravil dve napaki . . Willson je bil začuden nad talko izvrstnim godJbenwn spominom in se ni upal vprašati maestra, da nastopi v "Command Performance" in tako se Toscanini morda čradi zakaj se ga ni še do danes vprašalo za ta nastop. — Boje se njegovih natančnih ušes.
važnega mosta
Kot je bilo poročano v nedeljskem 4iTiinesu'\ so morali partizani prepustiti že skoraj docela zavzeto mesto Ban-njalnko Nemcem, 'ker niso imeli dinamita, da bi razstrelili važen in<»st, ]>o katerem so Nemci dovažali nemoteno ojača nja v moštvu in materijalu, so pričeli ogrožati Titove čete, katere so se rajši umaknile, nego bi pustile Nemcem, da jih uničijo.
Partizani so vkljiib umiku dosegli to, da so Nemcem razbili važno središče ter jim u-ničili mnogo materijala in prizadeli iagube. Poman^cauje dinamita priča, da pošiljanje zavezniške pomoči nemara ni tako obsežuo, *kot se je govorilo in pisalo zadnje čase po ameriškem tisku, ter *so partizani odvisni še zmironi večjidel od materijala, ki ga vzamejo sovražnikom.
MIHAJLOVIČ IZRAŽA ZAUPANJE
Kairo, 8. jan. — -Gen. Draža Mihajlovic, vojni minister zamejile juEroslovaiiske vlade, je na«lovil na svoje čete sledečo poslanico:
"Najhujši dnevi trpljenja in žrtev 4er dela so za nami. Sedaj rawpolagoma z veliko vojaško organizacijo in zato prehajamo v to novo in odločilno leto s polnim zaupanjem."
Ker Titovi komunikeji vedno govore, da eetniki skupno z Nemci napadajo osvobodilne čete, je MthajSovičeva izjava zelo značilna.
Nemci baje priznali 'partizanskim ujetnikom vse pravice po mednarodni postavi
Nadalj na vest m Stocfcholma navaja, da so Nemci priznali vojsko maršala Tita, kot regularno bojujočo se armado. To
12. Slavonska divizija Osvobodilne vojske je presekala železniško črto Osijeke-Bel
grad na treh mestih. *
Berlinski radi jo je podal obširno porix" ilo o bojih v Jugoslaviji in Grčiji, ter je ugotavljal, da so nem>ke čete tekom zadnjih dni počistile na široko raztresene 4<geril<ke baiule*' v obeh deželah.
ske vojske na Srednjem du gibanje za priznanje Titovega vodstva.
Rečeno je, da je •"> častni kovin kakih 500 mož, kot tudi moštvo jugoslovanske pomorske edin ice izjavilo Angležem prt»d kratkim, da nočejo več služiti kralju Petru, ampak Titu. Po zatrdilu informiranega kroga, so bili vsi. ki so «e tako izjavili takoj premeščeni v posebno taborišče.
Na Srednjem Vzhodu je razmeroma malo redne jugoslovanske vojske in kolikor jo je, še ni imela prilj|ke posein v nktnalno bojevanje o<lkar je bila reorganizirana pred dvema letoma.
PREDSEDNIK ROOSEVELT PODARIL NARODU SVOJ DOM V HYDE PARKU
Washing on. —- Rojstni kraj in j* Jet ni dom predsednika Roo^evelta^ znano Hyde Park velerposestvo Roosevelt ove družii|.J, je bilo }>red nekaj dnevi jHxlarjeno vladi Zdr. <tržav. Po zatnlilu Bele hiše jc to prvi predsednikov »lom, ki je prešel v	ameriškega ljudstva oziroma
njegove vlade.
Vse legalne listine, ki se tičejo uradne strani poda rit ve, so bile izpolnjene in vložene v uradih Du tehess okraja, v Pongkee-psie, dne 31. dec. 1943.
Zvezni tajnik za notranje zadeve, lekes, je že prevzel oziroma sprejel predsednikov dar in sieer na podlagi zakona, ki določa, da vlada labko sprejme v svojo last vse zgodovinsko pomembne krade ali i>ose-stva, itd., da se iste primerno ohrani in vzdržuje.
Predsednik Roosevelt si je izgovoril, da sune bivati v Hayde Parku do svoje smrti, ravnotako bodo labko njegovi otroci, pet po številu, živeli na tem družinskem posestvu, do smrti. Davke bo plačevala za posestvo Ttooseveltova družina.
V letu 1938 je pričel predsednik Roosevelt urejevati knji žnieo v svojem Hyde Park domu in sedaj je rečeno, da bo tja poslal vse važne papirje, ki se tičejo njegovega pred-sednikovanja. Poslana bodo tja tudi vsa pisma in sploh vsa
korespondenca, ki jo je predsednik prniel tekom svojega bivanja v Beli hiši, razen seveda njegovih privatnih pisem. To, je dejal predsednik, bo do bro služilo zgodovinarjem, ki bodo hoteli dobro pretehtati hi nepristransko opisati dobo, ko je bil v veljavi ''new dea]";— tako 1m> namreč poznana v zgodovini vlada Roo6?eveltove ad-mmistraocije. Predsednik je rekel, da ne 'bo zadržanega ničesar. ampak bodo dani na raz-j^>olago tudi vsi najhujši napadi na predsednika in njegovo administracijo, 'bodisi v tisku ali pa v privatnih pismih, itd.
Posestvo predsednika Roose velta v Hyde Parku je kupil njegov oče, James Roosevelt, v letu 1 S«;. Takrat se je lepo posestvo imenovalo Spring-wood, predsednikov oče je to ime zavrged in dal posestvu i-me Hpde Park. Posestvo vklju ouje precej obsežno farmo, ter nekatera manjša poslopja za poletno bivanje, kakor tudi konjake hleve in draga gospodarska poslopja, katera pa niso vključena ▼ dara, . ..
(V&ia naročnina poteče. V teh časih | ■ um ■ š / M I # m ■ ■ ■ ■ /m	• SMTP**.
|n>lo*neg»	cen, potreb«. I	VJl 1 J il L W . 1 1 .Tt 1 lit / I #
Ije liat Vefc^S ranje. Skušajte I " m * . ^ A ■ ■ W W A A	'ISvil' ■imeu neredki ^ aprel ple^o. H sW^sHh ael^e^rr AmertkL
I -a Q % ^^■■_EmmUred — Second Clmem Matter September 2Sth 1S4* the P-t OtOm U Smm Ymk. N. Y„ —št* Act mi Cwgrw mi M M, 1871.	Ht jT^	^
pO. 7 — Stev. _X8W YORK, TUESDAY, JAKUAKY 11, 1044 — TOREK, 11. JANUARJA, 1944 VOLUME Lil.	LETNIK Lil. T^Sfl	^^
TUESDAY, JAXUABY 11, 1944
VftTANOVUrN IMS
VOJAŠKI DOGODKI V JUGOSLAVIJI
Pi--: V. BlENfcTOOK	'
Rojake preeiiBo, - ko
pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES paroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, aku je vajn le priročno
nameravala v kratkem izročili. nista v svoji slepi Jjilbezn. čutila plina in zjutraj je gospodar h.še, pred katero j«.* s i al avtomon. opazil oba in ker -e mu j«* vse nekam čudno zdelo, „u je skuša obuditi, pa zaman.
1 »a -ta bila mrtva, i •
Otroška usta
Mati je svojemu št riletnemu -nčkn pripovedova a, da mnoka maiia z repom, kadar je iezna in prede, kadar je sama seboj zadovoljna in vesela. Vekcg.i dne pa je untčka ma-i i?a /. repom in f<b n T" ;•»• •i!:i. Sine,-k na' lo priteče k ma
•	ri in ii pravi: "Mačka pa j •'•Hie- jena na cn«j»i 'romu * •• ih-iiiZ' m pa vesela/'
G R D T X < > V T K OT.FI) \ P J T
Fo ..edai nti ra^pola£o veiti. Vi bi hofeV dobiti vrli k st^n-^Iri koledar « slikami i n velikimi številkami Pole? te-" ima i o vremenska in dru^p
hišo so kras in kor'st.
Pilite A. GrHi«? in ponovi lAf>3 F-«?*. Cl^v^l-^nd Ohio — Ksr in 50 v ob'ijTTit Clevr1n?dfi
dobite z^t^ri. Za dlie ntcinr vsak 25 certnv.
V PESMARICI
i — i "AMERIŠKA {)
I SLOVENSKA LIRA '.
*t> 11-!;«jr«-ui- rt.rt
slovem-ke pestri:
• .. p^^h ■ i m i' iiii
•V i	hr . A ~ ,„	rn..i- _ i,.. l Jf
5	{
tf	P r.tr \	:r 41,
JJ t : ' k r 1 - m. it. r
/ 4 ■■ i ■ S r	■ • ,
« ' -•»	; V
' ' ' ' ^ " j
» • •■ i----- .f (
nr v:....... . i
i ' - ' ti
' (h
(f i ' -i «{( in !-	M. , m -(.-V .	%
~ »J	41" ni1;* \ *|;«T»I
v irn
'{ * i	rn	< i.irii |jt*\ «- (ji
|	<'»iMivlrn »H ore*'
6	V) rento ✓
KftMAl*
fc«
To no liunfinn" p. -mi /a	».
{| iti imSniir /Imm-i k:tt*-r» jr ogla-
•	bil in * Mtnio/:tl< /h- i/iktl M \ Ji; ru I HIM AI \H »r-MitHi m.
r;	|»r m \idii i	j}
){ lmit«|. tlliiti
iN irt^iH' i«, /tilrkr f '
KNJNiUtM Sl OV>:M< I I Iti (OMHWV
216 18tli Strew NTew York 11. N Y.
— i i i
"GLAS NAHODA" !
____________ijjtc« Ttut raumc	_ ^ j
«••0 u« mtM mwl> rnHiim OiMi«n/, t A inrporadoai f *»M» ftilm, PlUiil ; Ipm Hod«, TWMOW ; jawt4>	•)«. j
• C «1 mrnSutm M thm *Ljryunti*m aoa »idr-*«.* uf	utlUmrm: j
.16 WIWT	.iTHKKri', NKW ICBiL II N Y.
51»t Year	j
<IU»	I« Imrd ««Tjr da> fno^ Hstuni«\r MuiMtaya
kini HuUda.ve
<ui» npU,« l««rt| 91	\<1v*-ri im-iuo,' \Rm4riHit. 1*
A <-RLa» |,rT*. VELJA Usl ZA XDRI 2ISNE I>K2aU' IN RAZUMI: i | i;___f___. ZA POK VETA tH-9V; HA ^HTK'I IJCTA $U	i
t, ' »iimn Smrtim Irtaja	Oafc. lavatanil mutou». umUHJ u. ^ruuliov |
MAK NAflHM*. m HKHT lUtk STB1UC1 NFH lORh II. M j
BOJ PROTI OTROŠKI PARALIZI
leto jje jx> eeii Ameriki velika kampanja za nabiranje sklada za boj .proti otroški paralizi, ki vsako letu p< -elwio med otr<M-i /zahteva nino^o žrtev, bodisi <la bol-i i lunrjo, ali pa ee ozdravijo. <'>ta*ne,o celo življenje i diabljeui.
Pr««<isiHjiiik Koonovelt je m » boleznijo zbolel že v m o--tanftifi iu ker siim trpi \ > tijtMiih i*»sfc dirah, se je z | | L H i ! 1 I 1 1	! \ j j
> vzel. da sk u pHUHj^JHH
. e ii.ipadla t<t zahrbtna l>ole-	' jf
žen *< r je J>ila pod njegovim	m
bra 1?rsV v^am»vljetui orga-
iiizaeija Tbe Kationu 1 FViui-	^r^^Rp^BujK
dat ioi- for Infantile Paraly-	Jfl y9 - \
j;uitiai*jn do presedriikdveira	Kt M 'i /"^I^Blž
»j si ne i; a dni1 januar ia	|^^^^K^SEBn
N;iiin"i in nalofin* te <r^a-oiza«-»'«• do1;ro za ie rt al pri I I I	I
i iei • i v-t.-tiu^-itvi »»red^ednik | | | | • ^,'J L ™ \ ' J I'J l{o«»<t*velt z nasle^lnjimi be- HHL^^HHHH^HLM
s* dami r
"Splošni n:\meri nove ustanove je voditi in zdj-užiti
•	«oj \ v>aki fiizi te bolezni. Storila bo v«>c, da je |K»niaga-in» vsakemu uradi i v tej deželi v finančnem oziru. da -v^t *« la preiskavo j^lede v>:roka otrošMe paralize in mieina, kako l»i .■o bilo iiio^o«"*e pi*»*j »reeiti. Skušala bo odpraviti nepotrebne |M»-k<liee te boi'ezni.
"('stanova bo l azvila obsežno izobraževalno kampa-,jo spretnim zdiravniškim vodEstvom in Ik> na razpolago zdravnikom in bolnišnicam po eeli deželi.
-iVdefi: lega pa je »V velikanski problem, kaj kaže si »ritJ z onimi stotisoiei, katere so že zadele ptjtsleduic te
•	• 1« /»n. Preiskati, pi"u(ui"'iti. razviti vsako motroee zdravnic
sredstvo, s katiei-im bi bilo mo^oee iLsposobiti tako pri-ad.-te, da postanejo gospodarsko neodvisni v svo'i okoli-ei. to bo poglavi ti i? cilj le ustanove.
Otroška paraliza ^e je v epitk^mienem nubsegu ja-vir pojavila v južni Kaliforniji, nato ]»a se je razširila proti event in vzhodu, v Texas, Oklahoino, Kansas in proti severu v državo Washington. Zau-m pa je kot bli^k vdari-la ]>roti \-zh<*in. Pojavila se je v državi C'onnectieut in v < hi« a^u in slednjič jx> r-seh krajih Zdniženi-i držav.
Karod na 'to bolezen ni bil pripravi ^n in je vsled' te^a me | mnogo žrt-ev.
Vtitional Fcmidation j>a sedaj skrbi, «la vsakdo, ki / »tza otivško paralizo, dobi najizdatuejšo zdravniško
|M<m<HT.	-	t ^ $ J^
r stanova je ii'.vez?baUi bolniške strežni«? p<» v>eh kra-. ib dežele, lako da Jiiureju takoj priskočiti na ]>omoč, ka-« rhitro >e |x>javi l>olo»*u. S <tem je ustanov a do sedaj že 'vrnila nmopokrat razširjenje bolezni in obvarovala mno-,o življenj.
\'sako leto od leta	dalje po vs.4i krajih Združe-
ni 11 držav 29. januarja, na }>reflve*-ei- prt*ise<lnikoive^a »ojst»ej*a dne prirejajo v ta namen bankete. Od nabrane-_a dinarja je }>ol<mea obrnjena za izbijanje bob-zni v viairi. kjer je bil denar nabran, druga poloviea pa v
•	ui rini n i -klad, ki j><e porabljen liajvee v preiskovalne -vrhe bolezni.
The National Foundation fot- Lnlantile ParalvsLs ima - ".!«• fHMii-tižniee v ver kot :5000 okrajih, eijili naloga je sk r I h ti za bolnike, ki so zboleli za otroško boleznijo v i jilfuveiii okraju.
I/, narodnega sklutla ]>a je bilo <lo 1. novembra lan-■»«-i«t p«^raiiljen^a denarja $4,2o2,04ii.51 za prewka-■ » bolezni in -za izveflbenje l>okineai-lv in dnigih.
I/ leua je razvidno, da se organizacija zelo trudi iz--u bil i nevarno bolezen in upati je, da jo bo v tfcogled-i,< m easu tiwli kctrebila. Tega pa ne morejo storiti t^imo zdravniki in bolničarke, temvee. mi vsi in -sicer s tem, da po jfvoji največji možnosti prepevamo v ta fekla«!.
J\*šljite prispevke na naniov: Ptaddeut oi* U^e t'. S. J 'raukHn D. ttoo*ovelt, White Ifo<use, Washington, D. (J.
Ann Kepic in Olga Turko-vich Christie bodeU peli na radijn
y petek, 11. jvnemsj*, ob 4,
»ri popoldne 1 »odeta nastopili na postaji W&N.X znani jugoslovanski	Ann Kepic in TuritovioL-Obristie. -
SKLEPNIH MIŠICAH

M
DroVi%E
^ * f
PA1N-EXPELLER
_ Od lrta 18S7 . . . f Zanesljiv llnln^nt za drušino
Sedaj $2
"Ko smo šli v
I	X ' *	-	*
morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
Tu spodaj so priobčeoa nekakem mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki m knjigo naročili in preči tali. To je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh.
Cleveland, O. — Va?'» kuji^u "Ko smo i>ll v morje bridkosti sem prejel, lu če povein, da sem jo še isti večer prebral tlo polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj r>ri«rauia za Dje vsebina, • * •
Greuney, Miuu. — Sedaj, ko sem prebrala \a5o knjigo: "Ko eino 511 ▼ morje bridkosti". Vam hočem poredaLi, da tako zanimive knjige nisem Se brala. Kako lepo in jtiHDu ste iopisuli jH>t slovenskega uaroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom.
• • •
Aurora, 111. — Knji?m—Ko smo 511 v morje bridkosti mi tako zelo ugnja, da takoj naročim eno ^a. svojo prijateljica.
• ♦ •
Los Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti" in celo se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala sem jo rojaku, Id Jo Muli iioče imeti. Tu pošiljam naročilo.
•	m o
Morgan, Pa. — Vaša knjiga zasluži vse priznanje tn zato
pa tudi zasluži, da pride na3m ljudem v roke.
•	• •
Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo 511 v morje bridkosti'* ste storili veliko narodno delu. Želim, da bi se
čitala pa vseh našib naselbinah. Jaz jo v win priporočam.
"'l J - i*f t 7 '
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11, N. T.
Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Posili te Vaš dar še danes Sloven skemn Pomožnemu Odboru.
Molitveniki
itiiiiiTniiiiiiiiiiiitmmiiiininmiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraia še pred vojno ... Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
Slovenski:
RAJSKI GLASOVI
Velikost 3x4 ince; v belem celolidu; 288 strani ! f t ,	Cena $1.25
Angleški: HOVA ZALOGA!
"KEY OF HEAVEN"
Fino vezano rp^vrstife iždelava; v fifl^n
$1.50
Slovenic Publishing
Company 816 W mh 8t - New York U
^ NAIto^*^twwr TU—_
(ONA) — Vojaški dogodki zadnjih treli tednov t Jagosla-j v i ji jw> imeli prvtvj odmeva tu-' »ii na političnem polju, ter tso
nekoliko spremenili s-liko ]>oIo-j zaja, katerega >o mnoi^i opaxo-\ vale i že začenjali t|»re jemati; kot definitivnega zaradi pai-( t ižanskih uspehov
V umorih ozii ih se je ix>lo-žaj v Jugoslaviji povrnil tja. kjer s. je nahajal ob koncu rties-eea iiovemln a, ku ^o Nemci zaeeli veliko ofenzivo z name-; !iioiii. via ]K>ix)l.noma uničijo ves: pa*tizni:<ki pukret... Zavezni-| kom jia >o ti ilogodki redilo .-varilo.
Pred tremi t tin i su >c lialia-i
jale >iie maršala Tita na nji-j liovcin vi>ku. live tretjini dr-1 zave sr je nahajalo v njiliu-vih, rok«h in njihova zmagovita ]><»' roeila zunanjemu .-vetu jih. kazala kot nepremagljivo silo' v notranji politiki Jujjt^lavije.' Pi-vie o«l L ta UMI -mo se ču-i tili toliko rnočito. da >o tvt uali oiitniitcv v^-Ii kraiju prijaznih elementov, ko >o jasno /a-, \ riili krnl ia. ter >ptaviTi za-| »eznik<j v zadrego - tem. da >«» Zahteviih o<I njih. <];i o«lr-ei*jo' pnzn.-nje zameini vladi.
< Ki teiea.»a-	pa j« ino !
rai Tito p'eiiesti mo.uoeiie '.a-pade nemških armad. Njegove izgube tel* na -o bile veliko,j a tudi — in to je se bolj važno' — izrabe moštva in materiala->o bile precejšnje, akoravno; >daj še ni ii^»«roef i>ovedati, ka ; ko veliki* >o bile njegove izgube Ti a tem polju. Mnogo partizanskih ediuie Fe je moralo vaz m'-iti. in se zateči zopet k taktiki gue* il.-kega vojskovanja • Zoitetna reorganizacija teh edi Ide v brigado pa bo morda za-hi vala mesece. Bilo je celo nekaj irenotkov, ko je 1» lo i, 'lioi^fM-e reči, ali bo Tito v/.d r- j /a' ali n«*. to<la z<laj je že p«» . 'sialo očividno, da je u>]>t*l re-i —iti velik del svojih sil, tako da je š vedno o-tal žarišče od', pora.
Dogodki teh viharnih treh; treh tednov pa so seveda pokazali. da je še vedno vojna in da niajo X«einci še vedno do-volj sil, da poskusijo operacije' V-išo nja v Jugoslaviji — >ta-Mlim-t "m trajnost vladnih or-j ganizacij. ustanovljenih na te j remi, bo torej odvisna od voj
T-e
Zaradi nasprotujočdi -j ponj! čii, ki >o -e i»oiavI!a, je ume-t ! no o«.wdafi_ «la Tito ni dospel] jdod-'taega priznanja preko te-ffii. kar ndi j bih. dodeljeno] od Britanije. Amerike in Ru j sije. Vse te tri velesile tndi še| r»ad;il >ie priznavajo vlado kta ' ija Peha v Kairu kot le»alno| vlado Ju-go-lavije, ter vzd"žu 'f j« i z njo ledne diplom£Mtičiie .-tike, kar tudi dokazuje Stalinov teiegram 1'urieu. katerega besedi«o je bilo objavljeno v Kairu pretekli teden.
'Sovjt t>ko <va-opisjt , ki cesto napad t Miltajloviča, nikdai i potiavija i>.n rt ižanski h na-pado\ na »kralja. Xokateri do-hro obveščeni krogi tr<le celo. da je Jtusija. ki je partizanski^ pokret inspirirala. zdaj na-' prani Jugoslaviji eeio nekoliko
fx»,!j rezervirnna u go Anglija
Britanski uradni krogi ved no {poudarjajo, da je Titu pri-deljenn misi ja vojaškega in ne političnega značaja. Tndi a-nicriška misija je strogo vojaškega značaja. Olede one mk-st.V- katero nameravajo l.'iisi uia>*oin svoje izjave po-la fi v Jugoslavijo ta misija bo tudi popokuyn^ voja&ka.i— u--r1T-----=TT-
RAZGLEDNIH
i_____iTiz^rrTzr ^ ■
rudni jugoslovanski in tudi so-\ j< t ski krogi pravijo, da ni iz-ključeuo, da bo obl-kala tudi Mihajlovioa, da se na licu iibe >ta prepriča, kaj dela.
Pričakuje se, da l»o ena j>o-sledica zad-jhh vojaških dogodkov v Jugoslaviji ta, da b . do zavezniki zopet spremenili svojo politiko napram Alihajlo v *ču. Zavezniki so g:i bili polnoma izbrisali bs svojih knjig in mu nehali pošiljati ipodjMno, ker je bil baje j>re-več pasiven. Pritožbe so trdi-'e «> niem. da se sploh n, bori >»roti XeiiK*fU, ii-koravno j«* jugoslovanska vlada trdila. <ia >e i« po malem horil in da je <v '/adn jein ča-u v c»bupniii bo j h zadrževal nemške napadle.
M r jet no je zdaj, da bodo zavezniki He enkiat poskusili z Mi ha jlovičein, da bi ga pregovorili, da postavi svoje sile aktivno v bo i proti Nemcem. Dvomijirvo pa je, da li se bodo ti no\ i ij<jskusi posrečili. Nič se ni takega pripetilo, da bi P'j/}u ič,il u Mihajloviča, da s<-bo akcija izplačala tudi a ko ni istočasna z QKivezni-ko invazijo. L »de Titovih >ii iu one-'jn civilnega prebivalstva, ki -e nahaja v okra jih zaseden i h <» { AeiiM-ev, pa b»> mogel navesti kot opravičbo svojega drža-i'ja.
KISLE GOBE V CHICAGU.
'"dvaj pa je tebe treba bilo" je marsikdo lvkcit in zmajal z glavo, ko je slišal, da se je u-atanovrl v Cbicagu nov klub pod imenom * •Ljubljana." Res vsakovrstna društva in klube
> ii lo iuiieli, t«»da luknjo iiueli kluba, ki bi uojil dramatiko iu narodno no-o. Te namene ima klub 'Ljubljana" in svojo nalogo dobro vrši. Pri vsaki dobrodelni ali narodni prireditvi sodeluje, ako je* vprašan. Vsled tega *a klub zasluži na >o vsestransko podporo. To pa bomo izvršili s tem. da s udeležimo dramatične pre»Utave t« .'/a kluba prihodnjo nedeljo januarja 1!)44. Vprizorje-un bo hnmoristična igra "Kisle ffoi.e-' in sicer v š(>b-k» d**o-*^viii Sv. Štefana. Cennnk Rd.
j in Wolcott Avenij . Začetek; I ob J- uri 'popoldne, \1oge so j v rokah večinoma >tariii igral-; I cev kot John Gradišar, Nick | , Mencinger, Kattie Triiler in! ■ drugi. Vseh igralcev ne l»o4n! |opisoval, pač pa naj omenim j najboljšega slovi nskega hunioj |rista John Gradišarja. Goto-' jvo je ze vsem znan in ste torej | lahko prepričani da ako se n «e mu lie b<»ste na smejali, potem Te z vanti nekaj narol* iu ta-'oj pokličite v-«' slovenske , zd avnike v Cliicagu, j>et po L'tevibi. Tore i na s vp d en je ■ ^ri hod njo nedeljo.
Jotm Gott!M>.
•Chicago, 111.
AMERTKANCI ODBILI DVE DIVIZIJI
Dve nemški diviziji sta se pred strahovitim udarcem pete armade generala <,Larka n iiuiknili skoro do Cassina in, i Anierikanei	prieeJi -zojh-t
'posluževati tankov, kar do se v visokih gorah ni bilo liio-Toče. Anierikanei vdrli »Iv« nilji v nemško črto ter -o od
Rima odda'jeni 70ini!i. V niti*] j
Vitss portV-a, da so bile utrdbe oko'i t a--i na skoro po.po,'uo:na
; "azbile.
' General Clark ie pohvali! svoje fante	i
S Peto armado v Italiji. — Gen. poročnik Mark \V. 1'lark! )e ob pi i'iki obhajanja prve ob-j letniee formiranja ■>. armade »oovedal svojim četam, <la ima-i i<» pred sei»oj trdo pot. toda >o ! pa najboljša armada na -vetu j in je prepričan, da njegov i J fantje ne bodo odnehal* v boju ',za 'zvojevanje zmage dokh*r ne .bit ta zagotovljena, j Poveljnik se je obenem po 'Lhiiiil spominu padlih tirvari-Išev.
Fotriotična. pomota
V Patebogue na Loiur 1-lan du pri New Vorku ima Thad-dfcus Ma:kic\vie, z v n^ki lekarni prosior za prodajo so<le in drugih neopojnih pijač. Te dni pa je na steno obelil nacijsko zastavo. Ivo jo ji' zagledala neka postarna ž»'iia, se je razje-d'a in za vpila nad Malkievvic-- m:
"To je nepatriotično in ] ro-':ameriško. da imate to za-'a /o in v tem oziru je treba ue-aj ukreniti.*'
"To na -ijsko zastavo je u-irrabil v Si« il j" Pfc. Warn n 1'iitld, ki ;e prej č?'al v tej tr govini.
In Alalk'ewiez je li-t pr'trd;l po eg nacijske zastave.
Mrt-v medved ofivel
Trije lovci iz. Broekway, Pa., -o š|j na iov. Ko so m> z avtomobilom vozili proti .ovski koči. s,, j,a cesti srečali medveda. Oddali so nanj nekaj strelov iu medved je ob ežal, nato , so ga pobnil" in ga vrtali v
avtoinob;!.
Kmaln pa je metlvt^l oživ« '. Lovec, ki je -edel pof g njega !•' naglo >';<n'-il iz avtoniobiln. Za njim sta po čakala tudi n e I gova tovariša in zaprla vra'a j a vtonioh" a.
Ko -o razini-Iji val', \*aj
naj bi z medvedom Morili, jp
medved trgal blaz'ne na -edežu.
j Slednjič je en !ovee odprl vrn
t;i i:i izvabil medveda '/. avto
. itiobila, tlruua dva i»a v-tn--i . . lila nanj v-ak po trikrat.
j Kn strel pa je prc'ircnja
j tank za ga-olin, <inrgi je pr
istrelili gumijev ohro - zadnje
| ga ko'e-a. tretj: pa je o-m rt i
i medveda.
Zavarota'na družita pa n »č plačali -kode na avtonn - > • 1111 'lovski čuvaj pa ie lovce na/na
;nil, ker -o v-treli'i inedve»la *•/ «
1
i Liubezen je slepa
\ irginia Koure, -tara iN» lel j iz Lvnblook. L. I., in Kilvvani j Thomas Lane, -tar let i/ Maspeth, L. I., -ta oba delala I pri Ameri'-an Air Lines. Lain t kot mehanik, Vir ginia pa kol t st-Miogratka.
; \ soltoto zvečer st*i se z av
| toloohLIotu odpe-'ja'a v New
i\ork ter sta -la v kino. Na po
:li domov je Lane vstavil svo'
javtomohil v Lvnbrooku, dva
biftka od dek'etove h'-e. Ke' i . ... , pa sj prej nista v-e dopove-
dala, sta ostala v avtomobilu in sta kramljala. Odvodna cev za dim ga-olina pa je bila počena iu v avtomobilu je lrhai.V ogljikov monoksid, ki je brez barve iu brez dnlia, toda zelo strupen. Zaljubljenca, ki -*ta -e
jaioga, \
l
"«» t* > IKQ1U ~ _ NEW VOKK
TFE8DLVV, J AXUAH V 11. Vj±i
V19T.VNOVL.teN i, im
NEDELJSKA PRIREDITEV V BROOKLYNU
NASI ZASTOPNIKI
la«* dovolj za, dom bi je izvrstno
USpe It >''
"Kaj |>u krompir in koren-
j> .-oni vprašal.
"IV vt rjumeŠ ali u«.-, da je krompir zrastel takole visoko" p: i tj ju je pokazal z roko visorino dveli čevijev.
"Potem je pa dobro	I'*
- ni. poizvedoval.
**S» veda jV dol n o. saj sem ,-t* takoj natiiieiiil da ti pokažem <>b priliki." mi j' pojasnil.
'Sia. .-aj lm>iii enkrat naokrog p:i-el,** sem mu obljubil :n Ut-r n Lii ž t.* to obljubljam za d ijili 1') lot. m* j - Jože nekoliko »;a>nu iiirl. češ, ti .-i eden U.-tili ki rad prideš naokrog — z d >-nVo i»a je segel v žep in i>*i-v'okel na dan malo škatlico. >"in mi-lil, da mi hoče
>')'--7"t I	/tntiiino to«];'
•••••to o-odolira se mi je zd*-ia
,	.- t: ';! ,1:, 1», x-v.i] i-.,
. .11- '**!	'»'• —.....i.J
j ..»•«! i < 11 > 111 i,..
i.(|f ' rni;(ivt : tillli IKI
I'" t I	|,v-/-»li t"'i«» '•>«»! •> I li »-,'•.
t-:	*.,ir,» v-	k«>t
- K. l, ..i; h.»i;	.,r?1|,
■ !	r-a i-	»»"r 'o-
•	'-r i'-l-n-	tnU-"	-
"VMiŠ. t c k i«. 11MŠ pv"dfk*'" v/ \ rta zinaire iu smiii ixa zavi v 1 nt o in spravil v škatlico, da t»
-/». 4i,i kmefovnti in "ooteni i<a 'ali' o .-stopiva v španovi»o. T" -J L-^i^-j	i)»7 »»•»
'ir:	'"t »••»*! i h>; ni vlo-
•	••< "* ••»! '•• pO'M^ll"'	!>..
rima«* il'N'f!!. ;T>rooUlyu, X. V.
Note
KLAVIR
ali ui
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 xa $1.— » Mrm» of Spring
Time nt Bl<MttM<m I«'ve«al fina •
*	P«. Jm-ru Kak*
*	Tan* na vrtni *retll M m rit m »r Walt*
*	M pa vaj Milka MoJa , orphan Walta
*	Dekle na vrtu
Oj. Marička, 1**1 jaj
*	Bvčka
Mladi kapetaoe
*	U rento na fitojerako fttaJerlA
*	Happ> Polka če na tajen
*	Slovenian Danca Vaada Polka
*	Zidana marela Veseli brate!
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel aam nekaj Ko ptldca ta mala
*	Pojdi a menoj Dol a planine
*	Kadar bo* ti randrat fiel
^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-fcarmoreiko za $L
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČite pri:?
Knjigarni Slovenk Pubtiabfeur Co.
Ztf m. lftfc Send Nmm Tat* 11. N. ¥.
al if orni a:
Sau »• raii'-lsco. Jacob Lau»liin* Colorado:
Piwblo, Peter Culls Walwnburs. M. J. Btijuk* Indiana:
Indianapolis: Kr Murki<ii Illinois:
Chicago. Joseph Bevč-ič* ctlimgu. J KaMim •» Imuno, t
ro in Illii;"i» J«»lift, Jennie Bnuibieb La Salle, J. Spelieb \las4-oUtah. Martin I>oh-m-\«»ttb Cbk*»*o * it Wan In »nt »i \lati.j Waršek Mirhigan:
Detroit. L. IMankar* Minnesota:
ClLULiolm. J. L.ulianlcti KI J. Jo*. J Petsbel Kvnletti Umih «ii>al* i iil|H»ri, l^.ul^ V«*s<<*»l
•loiktana:
ttouudui*. M M 1'miiai! \Vash<>e. L. I'h:tui|>a NHiruilu:
<>in»lm. I* »tr«»i«-ri» k Ne« York: liowamla. K.irl rn.-li..* Lil t le Kallr. Krnnk Mn> v »V r.■»—»• •• |V«> »{• • '»hi*.
111 , •
•	•|«*V»-IHI»<I	' i.. I .
Knrlin^er*. Im<<>i. Ke^i.ik
•	iii"!l 11 * II I- n V _•« <|
'.«»' JI M;. l.-.ill	Ikihtii i ii' K i, • ' • .H.--I..V • Kil«'. HrtMi
i trefoil * ii>	I H<#**!*'"
t \t>\ v i/1»\
Hammoiidov S V E T O V N ATLAS
\ ?ij»*iii na |«l» »• /im I j« -v»'t:»	?ak»
*r»'btii. »la rnornt« -1*'i|»t, a<n.i*»M ft..i in"il.,K Zemljf-vi '» • harva
Cena 50 centov
Naročite pri -4(« f. \ s 5 NA KOI »A " JI* W.^t ISt1 Str.-t. V u Vorfc 11 N V.
Pennsylvania:
BesM-mer, John Jevulkar
f'oiieiuaugb. J. Biissuvw*
t'ovi-rilale in okolica.	Palernel
K v i n»r i, L«tai> siiiujtif-ir-*
K:irrt*li. .Ierr> <"knrn
Forest t'it v, Math Kar.-ln*. t rauK
Rtmlnikar CreenKliars. Krank Novak Homer City, Joseph K«*rin iu*i>t>iuit, \ riKf Palcieli iiinusli'W u, JoLio IV4auU* K i jo ii Aut I'auxelJ i.itx. ru«- Frank li^lh^ t Mulwa\ , .lolin 2u>t• t'iiisiiur^U In okolua Philip Pn^-ar Sttflton. A. Hren I'll rt le *'retk, Fr. .'M-tilfrer " Wi st .\ewitnt JiMfjib iiitai> W ixrwbin;
Al 11wauket-. We<i Alti«, »'rank sk"k* Shitv^Ran, Anton Kolfir H > ominu;
K<*'k Sprint. I.uub Tauctiar* Diamond vlite, Joe Koli« h
t •Zastopniki, ki imajo poli-« uue-i« »o upravičeni obiskati luili ilr i-oaseltnm v ujib okraju. kj«*t je kaj •aAiit rojakoi uaaeljenib.i
\si*k zastopnik f/fla potrdilo /a mv «*, kalen, jr prejel ZaMopotkr luplo .>rtt*.r<«e*fM« I |K«u t.u- \»rwlH"
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki. — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nuino potrebno delo v pomoč našim v domovini.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
ki daje poljudna navodila, kak* postati
ameriški državi i ai».
Poleg vprafianj. ki Jlb umadmi rflnlkl utavljo firl iziiitu /» «ir-žhvljjumtv.j, H.-|iti)- lenUAleti • (I ileln nekaj važnih letni*- 1» zgodovine Zeilinjenlli <lriav. v lit deln pod naslovom Razno, pa Propria* neod\«*no«t1 fTstava Zedl njenih <lr*»v, Uni-olnov j»ovor v fji»itv«hiintn Pr*»«|*>.lnlki Ziilinl-.-r*lh •lrin» *ti Poedln*- »Irfjtv*. Ceoa unjitKI Je
urno 50 centov.
1
j PRIPOROČLJIVO BUZK .>< > D AKll.Og
| New Modern Encyclopedia J
®	v A N G L E Š C INI ^^	^
■■NiMH
in ae dobi pri -M.OVrM« PI HI ISHINO lit Waal IM Mi . Mm Vork JI. V V.
< O.
i
5	22,000 Razlag . . . 1,100 Slik	i
S	s
5	Najnovejša svetovna Encykloped a, v kateri 0 more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti K razlage vsake besede spadajoče v njegovo
stroko.
Cena sedaj §4,-
p	(Poštnina in zavarovalnina plačana.) 0
; g	A
6	Knjiga vsebuje	1176 strani in je okusno v platno wzana. — Skoro j ' C neverjetno je. da je mogoee tako najp*»p<tinej>o knjigo dobiti za tako A
5	zmerno ceno.	A
[S Knjigarna Slovenir Publishing Company j
S	216 West I8tb Street. New York 11. N. V,
5--------------------wt
p Tt> KNJIGO R| MORAL IMFT1 TFD1 VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO JI
sled zu i&LkuiOi Holajudcuu. pa io ^na ^iridriiži, ki pozna; v podrobnostili vel* Hoiandove Tiavado, potem jra bosta zanete-ijivo liašta- ž*- v najkrajšem rasu.	|
-Vi i Giimiiiu. ju priči In pre-1 m i jo vati. Kaj jki jH; je pravi za prav zirodilo, da je proti, njemu tako točna ? J)a ji ni da i denarja, k+ r i^a je s to blondin-ko zapra'vil.' Ali ima tak.vuoS jpraviw i»roti njenm, da ga prej zaaja i'Sujio zato, ker je slu-j |čajno zaštl v tuji zelnik* Ne.i !y;>t'«vo 1K-- Ali jxxkz«iV» >tiio j*-; v« ridarlf čutila, da je v vsej j - tvari n* kaj več kakor pa na-I vadna piLstolov.Vina- lviko je enostavno pol>ri>al z Wondin I ko in j«u>til njo na cedilu.
Wiplar tudi to še ni bilo popolnoma gotovo. Jutri se luli ko zopet vtno in pustolovščina bo pozabljena.
X. ! trianina je nt ; vozno .stresla z iriavo-
IV	zaradi nel4 liiinske do-titišljavke mož zaide na stranska ]M>ta, potem je \ >aka vez |med ;ijo in njim pretrgana. ! -\lož a preteklostjo Kika Ko landa ne počenja takih stvari >a'no zaradi kratke zabave-
Ostane torej saano Se Peterki ji l ikko pomaga pri njenem maščevanju. Ali hitro se j*' -pommla, da je tudi Petra! zmanjkalo.
V	t* iu je i>t>časi prispela na' postaj". Ob -trani je .-tal av-| • oniobil. Takoj >e je spomnila,' ;ili ni to i>ti avto. s katerimi -"ta ~ - l"ilin>ka zvezda in Ki ko |
iKoiand piod nekaj minutiuni i odpeljala. Številke si sicer ni zaponiMi a, ali vse ac ji je zde-!io, kakor d;i bi to mourei biti isti avto-
#spra>evalit je vozača, ki ji .ni \ r. m tiči i»^trdil, da je pred. 10 minutami ed]>eljal nekega; li;o>pot!a p:*, d hotel, kjer je; vstopila plava dama, nakar je! !oba odpeljal na postajo k noč lih'Uiu brzovlaku za Italijo.
(lianiin?" skočila k bla-'^ajui.
"Kdaj od [v 1 je prihodnji br-zovlak proti Italiji
**JBaviiukar. Xe "bo-te ui. \ ee ^io^>t■l:l!.,*
(jtiar mi ;'e ako^Lia na peron, in da bi >e ozirala vpilje mad j Lika.	I
i*ri>|K la je ravno >e pravo-1 čiisiio da jt' morala videti rdečo luč na zadnji in delu brzo-vlaka, ki ua je }X>žig-ala temaia noč. Solze so ji polzele po licih.. Xeziianka ji je stopila pitni oči in se ji zaničljivo nasmehnila. Ta nasmeh je ltto-iroč >a no pri ženski tekmovalki-.
(iianina j^ prebudila v na ' očju prometnega uradnika* ki fO je s* prarocaslio ujel, da ae ni zgrudila na tla.
c'Pridite, sedite, gospodična, j Kozarček konjaka vas bo 'zo-! pet splavil k fiel>LM
SprcniS'jal jo je napol n zavestno v pisani o in jo izročil lam bolni sestri, ki se je takoj |lotila, da jo spravi spet k sohi-
Drusra poljska diviziia koraka z rdečo armado proti Varšavi
Moskva. — Drmra )>oljska divizija se je iirklrur/.ila sov jet .skim četam, ki podijo Neiifoe I pred >eiboj v tekfx'-i zimski of en živi in .-i je posavUsi r^eslo, ki pravi: "Naprej do Varšave."
Polj-ski 1. in l!. diviziji poveljuje gen. Kokoshovskv iu ^i-cer na Beloruski fronti, a vrhovni poveljnik obeJi divizij pa je 8i^inund Berlinir.
"Pravda,'' glasilo ruske ko-itmnistične stranke piše, da i-liiati obstoječi poljski diviziji dvakrat toliko tankov, kot jih j,e imela cela poljska armada fib nemškem napadu na Poljsko.
Druga .polj>ka divizijfei je dobila ime Dombiowski po Ja-uu Henriku Domilno^^kemu, poljskemu patrijo»tu, ki je 3>il iib koiiuu 18. in v začetku P', stoletja }x>znan, kot eden največjih if»-iH-rnlov Evrope.
Priivdite\ Združenih dnu-štev je vsaj. kot ..-e meni zdi, precej dobro uspela, da&irav-i i:o bi bilo lahko innoifo boljše, ko bi se Jjudje zanimali vsaj■ približno toliko, kot -o so s piva z dokazovanji, da ni vse tako, kot plavijo in da j..- \>e. kar >e zuolj propaganda- ,
Podrobno ite	opisoval
dane-, toda reče »e pa lahko, da >o v-i ijožrtvova.ni delavci najlioKjšo izvKili s\oje vloice. Bili so "Slovan*. l>omovina" •Josepliine fVsln l, Ann Kepic. Olga Tu.kovič, in enei Slovenske šole v Brooklvnu in govornika sla pa bila Mr Mutz tn ilrs. Anna P Krasna.
Prostora je bilo še dost i v dvo rani. In udeleil nci -ku|»no s fi--tinni. ki se trudijo pri prire-"itvah. l»i n<- bili ni«- jo^ni. ko bi včii-ili vidt^.i kakšne nove
a'e med ol»čiiistvoni. pri na 'otlnih pri e<litvali. Nikar se !i© Ito'te. saj vas ne bo nihče, •'»žrl. če se pri' a/ete n u;reši-
T*ji trdi nelniste pr«;ti nobeni n-tavi, ker ae ^iv za s! uoe? j 'i';nor v ? »iil Ane^ike. S!ov-••'i,. .1 "LTo-la\ i»e iti združenih narodov. j^^K,.
i
Če je kateri, ki mu ni dosti o a tj m, kdo zmasra aii pa fca-i je hujše: če :ilu ni dosti za to, da zmagajo združeni aaro-, di, ])otem. se se\eda ni čuditi, da se ne mh-leži prireilitev, ki so nam njene naporom zmatye naših ljudi v tbianovini. Na-, ni veliko v n< \vyor-ki naselbini m Kolikor nas je, so pa naši ljudje kljub inajhrumu številu še jMU-azcepljeni v klike, iz : meil katerih j»* najnižja tista.; Kj na tiho upa, da bo tam v j stal-in kraju prišel čas, ko se' bodo jiozdravljali: "Bimc. in ♦jerlm-"* — sev da. bese<l<-pokvai j«*io zai»isaiie. Iu to ]>o naiireiiu. k«.'!" prav t;iko jh> " kvarjeno je mm nje listih lju • ii, ki silijo v n Jiek«.» tiutlho.; Ni kdo ne prijM»rti'*a za^iizene-L^a sovraŠiva, prt/1 i nemškim ljudem, toda riniti ae v m kaj,' kar nisi, zato, da bi se dvignili v očeh drutrlh, v nekaj boljše-; ^a in višjega, te nevarnost po-lii/a, /,:itt» ker bolj^-eira ni- So ljudje, ki so dosegli uspehe in ao proizvedli koristne iznajdbe in med njimi je mnogo ljudi neinšk' ga pokoljeuja; so pa ravno tako ljudje te vite v dni <;iU narodih. Take vrste ide-je je ve [>il Hliler iu zdaj se iz kav.ujc na svetovnih l>ojiščih, kako je napačmo zadel s svojim naukom. Nehajte sanjati
0	oslovskem pa!adižu in -topi- | te doli iz vzvišen« ga konjička^ predno zgubi nožice, ki ira drvi |k> konci.
Mož, ki je prinesel vse poljske pridelke na veselico Jože ta Pogačnika, vsak Newyork tan pozna- In ko sem sedel v dvorani in opazoval kako počasi prii ka občinstvo v dvorano, sem tudi njega ugledal, ko je prišel z ženo na prireditev. Oddal je suknjo v garderobo in nazaj grede, me je uirli ti al tudi on. Voščili smo si srečno novo leto in mimogrede pa če se ne motim, je pohral Še en poljub; kar tako nif d po-touui. ko so si voščili novo loto. Glej ira no ptiča, sem si mislil, kako je ua še priročen v takih zadevah!
Ko je pri sedel k meni, md je pojasnil, da 3 dolgo fpre-nric31juje, ikako priti v stik: z menoj. Ker sem član društva, katerega tajnik je Jože, sem se malo ustrašil, misleč, da me bo pograibil za dohu je, fo r že dva meseca doigujem članarino. Ravno sem se hotel opravičiti kit mi Jože pojasni, da se gr< za kmetijske zadeve. Tist;i stvar, ko * nr takrat pisal o
1	kmietijstvu, mu je ugajala, kajti on sA .je tudi pečal s tako ra bo; in to mi jt1 poja-nil.
'"Kaj ste tudi sadili fižol?"' sem ira vprašal.
"Xe, jaz sem sadil krompir, korenje, solato in dru^o tako labo;" mi je odvrni "Solate in dru^ zelenjarve sem pride-
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street
New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Alhrebt
Ona M renta«
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jiranek
Cena SI mntov
Ko smo šli ▼ morje bridkosti
Spisal Eev K. Zakrajtea
Knjiga prlpovednje. kako }«• Hitler nastavljal Umankv In sanjke In pripravljal ** strup" sa Jugoslovane tu njltioro državo že dolgo prej kot |o Je napadel.
Knjiga Je v platna vezan« In 20? strani.
Ona $2.—
Listki
SpiHiil Krava r M<*ftk«; 144 str
Cena 70 rento«
Malenkosti
SplMal Ivan Alhrebt
Cena 75 rento*
2ivi izviri
Spisal (van MaUtt«
Knjiga Je svojevrsten poJa% v slovenski književnosti, kajti % v ujl je v trinajstlb tlolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od (lavnih početkov v starem slovanstvn do ilanaAnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platna vezano
Cena I!.-
Bodofl drtavljanl naj sifvAjt
fcn|HU. .
-HOW TO BETOAU A CITIZEN
4 OF THE (JNfTED BTATHT
V tej knjigi so vsa pojasnila to
am k on I aa naneljenea
Državljanski priročnik
(V slovenSClnl)
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati . merUkl državljan.
Cena M centov
IM>1 ČNl SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
f P J Kern • Vexajan Lnjiga
Omi S2.~
Knjiga o dostojnem vedenju
lil »tratil.	« ena il renter
Mlekarstvo
.H|iIhmI A.utoii hf»r. M ailkaiBl. IttS Htraul Knjiga za mlekar je In ffermerje v sploSnem
Cena S« rents*
Obrtno knjigovodstvo
-4U* strani, ecana. - knjiga je namenjena v prvi vrsti aa sta*7 tmo, umetno In strojno ključav-trl^srstvo ter ieleiollraratvo
Cena fl—
Ako narotits knjigo, priložile k naroČilo 17. S. oziroma Canadian Money Order xa omenjeno svoto. Manjše svotr, lahko pstfjeto v C. & mamic ah po t, oziroma 3 rente.
Kratka Dnevna Zgodba
DETEKTIV PETER FIEBEC
(Koaac >
■ "libj nu m kaj Uv-naj ja.
Glas IlLka Itotanda je odgo-I vurjal.
4*l^iJiko nu ua ^>ia»o postavi^. p:i ne pade od m« ne niti en sam *+otnk.	i
**K.ij pa si napravil z denar~ hn!" j«* 'Vjiia-ala (Jiaaina p<i-tihonni.
4* Ka j i»a naj počenjam z de-nm join tu v teli prostorih *. — J,ra! »oni iu izgubil." "Kaj pa zdaj?" "N.* bo i«? kaj našlo!" 4,xroj -intern t>e ni obnesli," J** tkj^ia Gianina.
Kiko se je na^mehijal: "Moj si« te ni j. vsekakor o-IrauJ svojo »pravo veljavo. Ne |M»-kušaj v igralnicah služiti detm ja!"
-Tako? Kje p«?" ♦•l'^trjcmo pred vrati." V tem trenotku je drobila lepa blondinka mimo vseli irek. Riko l{«»land je bil tako rovan v njeno vitko postavo, da jo na Gianinino kar pozabil- i ira Lara mu je nkoro iievaino )*okimala. Iu vendar :t lju' oMniino (iiamuino oko vjflo >krtvno>tni sporazum iui d Kikoni iu zv**atdnieo.
*'Kil > jt- ta ženska?*' je vpra >a'a z opresniiii ^n.soin in proti rajo< i m f>o<*!edofn.
j» po»-ku>ai \ >o zadevo p'ikiiii z malim uastii; -kom. pa >>c mu ni jM)-re< iio. l>a je tri iti*n vit, ki jo jo komaj jmi-ztiaf. pobirala ves n j * ^ o v <l« i »ar, *o utu ni delalo pregla-vtr. \ii jt* la ulnar /itfuavila ali z njim |K*mno/.iia ~»j iine-ifk, uii lini: ni prev*«' zauijiia-lo. tdi skrivnostni |»4i/.drav.
**Ali ni>i -li-al.' Kakšna zon >iva .m to. .-o! 11 it vprašala. 'f
'••oh.*' — Itiko je /o|h t zmi'« - "inaf a filmska i^rai-Ua- N *kj • m iu jo -poznal Še v r>t»ili, k«» nt nii>lil, da > mo-iinli nu jM»-ten iiitvin služiti ti- ti-tr'— pri rihoskili poJ-• "ili." jt* šalil Biko. i % ■ i minut ka-neje -ia -<• kako'- shira *'tio -rn'-Jila filin-ka igralka in lf i k ► Houind.
I-krena vani liva'ia, jrti--,iM»<f. Ali vam sinan najprej vrnil« /uo-rk, ki >te mi ]ki-
^odili ■ Koliko je ze bilo'"
>{iko se tej^a ni ^j^ononjal.
**in kaKo je z dobičkom * 1'ruv za prav J« dobiček vaš, kajti pritiobijm je bu z vašimi ueiiaij+in. An ^F^-ču pa je mo-, ja. ivaj se vam ne zdi!" je' zioOiunaia lepa blondinka.
K o k« t no se nui je tsmeLljala.)
*4iknar je vaš, milosštijiva"i se jo v zadregi opravičeval Ri-i ko kakor mlad začetnik.
rediva na pol. Velja .'"I je predlagala 1-ira Lara.
"Z vsakim vašim predlogom sem zadovoljen."
4'Kes z vsakim?"
"Moj Bog1, kako zapeljivo; se zna ^mieliljati!" je sani ptij sebi minal ffiko Roland in jo občudoval.
"Z vsakim," je dejal glas-! ao. '4 Tako je, kakor sem de j
"In če bi vam predlagala,, da ua. skupno iudi zapraviva
Riko je čutil, kako mu valovi src« po žilah. Tako zapeljiv predlog od take zayxljive žeu-ske, sc- mu je v življenju le red-ko kdaj primeril.
•• Vt I jo," je dejal in ji j»onu-i»l delnico.
**Ub tlesetik \ as pot akam z avtom' biioiu ptf.d vašim hotelom," jr d» ja1; Kikv.
|tii:>»iiiia .je bila za pri«'-o te^a sestanka iu komaj dobrih peti metrov oddaljena ed vsega prii zt.ra.. Kaj s*ta iinm! >eboj tro-vorili;, t»*ira sevetla ni razume-' In. Mi sto ]MMl/.avt -tno .j--eistili', <ia «-e j«* v telil trenotku v inih mod njo iu IZ-ika nevarna tekmovalka. 1'«» kratkem. prtMin-ifku -e jo oiliot-ila. ditj dvnfiet n< i/.jni-ti v« o izpadi *N-i iitit<»\ti	iK>n«>vnoI
>i'f«"a!a. I'm .jf ;*. v.-o zaiif-Ijivo'
stjti uirotovila. k«* -ta k*pa blontlinka iu Ki-ko Uoiaml po s|ti\i:-u l< i Z kil šil je je dolil'o veta-a. da Kolatidu ne -in« si -«1 li. k -r I»i jt» t;tk^t.i odkril. Za to m .«• odločila. «la lxi tiila bloutlitiki.
N'e««paztio je >tt»pieaia za njtt v L' :i r«i"robt>, nato preti kazim* mi čt-z ohšiion ltu- i>itm«linka pa j.- >r t mi tu*ii Zt- izginila v
enem ifn>»-«l bližnjin iit»t» iov.
A' >eoei košate painie je G'a ai»»a opazovala hotelski vhod. Njeno -lo.ii-č' je biki z< lo ll-
00	lint. ;<lela je aMtko \ sako jjar v i uči zelo razsvetljenega vbodn, -a ti i a pa jo ostala ne-vitll irv.i.
Pre.i vbodom se je u.-lavil avto Giaiiiua je mislila, da je to voz*'I o, ki ga je naročil nr-k hotelski trost in zato je do?^o-dfk n t'o opazonrala. Po nekaj miim*»ib je izslopiia iz hotela j blondinka, se ozrla na levo in! desno, opazila voz in naglo stopila k njemiu.
Teti a j pa je Gianina zagol-df»'a nekaj, kar jo j silovito; pretreslo. Vrata avtomobila! I^o se tnl znotraj odprla in iz-teimjena moška roka je vstopajoči |H>magaki v avto.
Skoro neslišno je avto izginil v nočni tL^ni. , Ko je Gianina prišla nokoli-'ko k sebi od strahotnega vti-l jsa, ki ga je nudil razburljiv' pv:zor. je bilo že prepozno, tla hi mrgla misliti na zasledova-»ije. N»ti za hip ni podvomila, tia ie bila iztegnjena ntoska ro-| ka lasi Rika Rolanda. • Ivaj naj sedaj počne?
1	Z v. o naglico se je vrnila v hobU in zvedela, da ni izginil samo Riko Roland, pač pa tudi Peter Firbec.
I Peter Firbec! J Naenkrat je pozabila, kaj se I je dogodilo med njo in detefe-Tivom. Povabila je na dogodi iv Milanu in tudi na vse knsn*j št* dohodov šč i ne ,pri katerih je skupno z Rikoan Rolandom ko-, vala naklepe in poteg&všČiae proti Petru Firbeu. ' Petor hi ji lahko ]»omagal. To jt- bil edini človek, ki nni je uoerodM po^rc-čil« najti

"GLU NAtODA' — HI« HM
TUESDAY, JANUARY 11,1944
V9TANOTUIN L UM
NAČELNIK SVETOVNE ARMADE BERAČEV
Nihče naj ne trdi, da je sedanja doba brez romantike. Ni hče naj ne reo?. da je treznost 20. stoletja zaprla pot raznim vrtaglavcem, da ni no'benega mesta več na svetu za potujoče pevce in za prerokovaloe in 7 a R-obin Hoodk in podobne Pavlihe-
Jan Cornelius Soykaert ni noben zločinec, ne prekopom je z dekl-eti, ne vtihotaplja mamila, ne krade; Soykaert je -— v policijskem narečju —• 41 nadležni človek" Njegovi prestopki so le ti, da ?e potepa po svetu, da berači, prenočuje tu in tam pod milim nebom, da krade poljske pridelki*, da se vozi bre® vozovnice, da se ne zmeni za ukaze, če je od kod izgnan itd.
Ta nadležni človek, Jan Cornelius Soykaert, eden od romantičnih pojavov velikih po-s<4mežev in sanjačev te dobe.
V nedl ljo ^popoldne rnr>: eš v londonskem Hyde /paiku na vsakih dj set korakov dobittf kakega govornika, ki stoj na kaki klopi ali pručici in govo-i i, v teoi* parku more vsakdo jovno govoriti, kar hoče — Če pra kdo po-luša Tu sem pri-dejo predavat razni vegetarijanci, anarhisti, komunisti, pismouki, pacifisti — in eden teh je tudi Soykaert. Na glavi ima Širok klobuk, ima dolgo brado in lilac*. ima prepa-sane z vrvico. Že zaradi te zu-ranjosti ga posluša več ljudi kot anarhiste in druge. Pa še zaradi njegovih he-ed.
Cornelius Soykaert razvija pred mojimi londonskimi po-Mii^ilri velikansko novo zami-sel, ki jo naziva "svi tovna armada beračev,* in pravi:
"'Marx in Lenin sta oznanjala obnovo sveta po udejstvo-^nju proletareev. Proletarci. to je stan bodočnosti, sta dajala m na miljone ljudi jim ver-jel o.. Toda ta teorija se v zgodovinskih trt nutkih ni izkazala in, ni obnovila svet, in v edini državi, kjer jo proletariat zmatgal, je ta zmaga le izmaličena nakaza njih ideje.
(Kaj naj bi *-tori:'i. se datvla-nes milijoni izprašujejo? Francoska revolucija je dvignila tn t ji, to je meščanski stan. (V-irti stan, to so proletarci. pa je svojo pot zgrešil. Zatorej porivam jaz peti stan, da naj stopi na no<re. Jaz vodim peti stan, vodim armado, ki bo obnovila svet, vodim armado petega stanu, armado razdedinje nih, armado pohajačev, beračev. ciganov in brf zdomcev. Ti edini zares ničesar nimajo. -morejo svobodno in brez pr<nl-sodkov presojati svet, oni so edini, ki so poklicani, da branijo besedo božjo.
Oez dve uri nato, ko se je- že zmračilo, pristopita dva stražnika in odvedeta Soykaerta na policijo, tega večera stražniki niso šli domov. Polovico noči, j»m je fiSoykaert pripovedoval e čivojih dogodovvčinah. Pripoveduje jim, da je bil v Rusiji, in Španiji, v Ni mčiji in J^giptu, da je prepotoval Severno Almeriko itd. Pripoveduje jim, da je na Madžarskem predsedoval svetova nuu kongresu pohajaeev in da je v beduinsfkem šotoru v Libijski puščavi iztJelal pravila svetovno armade beračev, da ima generalne zastopnike v devetih dižavah, in da so arhivi njegovega $avnega stanu skriti skednju neke opu§5?ne kmetije na Hrvaškem (!) Tudi ni zaonlolčal, da so ga 122krat prijeli in da je bil 19krat oženjen.
Drugo jntro pride povelje za icrgon. Sovkaerta naj od ženejo na Vlgrijsko ladjo in naj ga odpeljejo v njegovo domovino. Toda celica na policijski straž niči je prazna.. Soykaert je ušeT; kalko, nihče ne ve in k aim. ni nikommr znano. Le časnikarju. ki je šel z njim na poli-] cijo fn ki mn je obljubil, da bo molčal štiri ii dne, je zaupal svoj načrt,. Nato pa da smel spregovoriti	1
•Časnikar j© bil mož beseda. Oez štiri tedne je bil Soykaert kot "slepi potnik" s parnikom za Južno Ameriko dospel v novi svet Od Fvrnaiabuca do Valparaisa bo mogel zdaj nadaljevati svoje poslanstvo. Sedaj bo še nadalje pozival poha-jače in berače na prekueijo, bo še nadalje načeloval »kongresu, bo sp( t zaiprt in izgnan, bo Že dalje nosil red šefa svetovne a rmade, 'bo še prenočeval pod |mostovi, še nosil hlače prepa-sane z -vrvico in bo še nadalje • az lagal svoj nauk o obnovi svrta.
Nihče naj ne trdi, da je ta današnja doba brez romantike.
neverjetne možnosti
HORMONOV.
lir. R. C. Iloskins z m* di-cinskeg?* kolegija Harvard u-ni verze, specialist za živce in ,za žlezi- z notranjo sekrecijo. dokazuje na podlagi enostav-, nega n ta. tema t ič nega računa, da se lahko (pokažejo učinki hormonov v našem telesu najmanj na 14,000,000 načinov. ITormodi, izločki inkri-toričnili žlez, vplivajo na rast, na spol in na mnoge druge važne funkcije našega telesa. V človeškem tel su je 13 takih ž?ez. Vsak hormon se lahko iz njih izloča v narmani količini ali (pa t ml i v manjši ali večji. Zato >o trije možni primeri za vsak homron ,odnosno za žleao.
Za honnone in poedine žlezo J- značilno, da učinkujejo zase bodisi tako, da se vzajemno vzpodbujajo ali pa nadomestil jo jo delovanje drug drugena, odnosno ga zadržujejo. Pri eni žlezi jo torej možno v sploš rent trojno <i lovanje normalno. in abnormalno.. Pri dveh žlezah je pa mogoče 9 takih jpenmitaeij, pri ti oh žlezah 27. itd. Pri 15 žlezah naraste število permutaicij na 14,384,907 in to računamo samo z enim i hormonom v vsaki žlezi. To št* vlo je v resnici še nekoli-kokrat večje, kajti nekatero Žleze i7ločijo po več hormonov Tako je znano o mozsranskem podvesku. takozvani hvpofisi. da je prava tvora: ca hormonov.
Predsednik Roosevelt se je pozdravil
Predsednik Roosevelt, ki je zbolel za influenzo, je že toliko l>oljši, da mu je njegrov privaten zdravnik dovolil, da napravi kratek govor po radiju ob priliki njegovega nagovora kon' prresu, kateri pa ne bo to pot podan osebno, ker je predsednik še nekoliko oslabljen vsled bolezni.
Kongres so je vrnil po bo-' žičnih počitnicah nazaj v Wa-j sfliington in l>o pričel reševati važne zadeve in predloge. Rečeno je, da bo znabiti predsednik zahteval od kongresa, da uvode zakon, ki bo dal vladi moč splošno mobilizacije delovnih sil ter vpoklic mladih žensk v armadno službovanje.	'
FINSKA — DEŽELA
TISOČIH JEZER.
Kakor zapah je med divjino severne Rusije in Skandinavije potisnjena samostojna država "tisočerih jezer", ki je zgodovinsko še zelo mlada — republika Finska. Oil Ledenega: nuorja se Finska razprostira! proti jugu do Botniškega mor ! -koga zaliva in tvori nor d fin-j t-kim zalivom na jugu in Lado-! škim jezerom in njegovimi do-j toki na vzhodu — polotok, ki i meri 303,000 kvadr. km, torej! približno toliko, kolikor polj-' ska republika. Ob finskih oba' lah je eel venec majhnih otokov, podobno kakor v naši Dalmaciji. Raz njih je čudovito krasen ponied na finsko obalo. Notranjost je pa zlasti na jugu vsa prv prežena z malimi jezeri, ki jih je več Jcot 3;,.000. Skora} 12 od si. vsp fin ske zemlje jp pok-'i te z jezeri in rekami. Približno 65 odst površine pokrivajo gozdovi, ki so večinoma s stavljeni z. krasnih iglavcev.	j
Prebivalstva ima Finska ma! lo man.) kot 4 milijone. (M teh; živi kakih IG odst. v mestih. Glavno mesto je Helsinki z 26! tisoč prebivalci- Pomembno mesto pa je tudi O bo ali Turku s GU.1XKJ piebivalci. Finsfco' ljudstvo j- sestavljeno iz dveh I plemen, ki se pa danes že po j polnoma med seboj preji etataj to jo iz finskega in švedskega. Vendar finski z 90 odst. odločno pit vlad nje. Samo 03 od>t| n:od prebivalstvom so Lapon-I ei in Rusi. Plemensko spada-j jo Finci k stari, nadarjena • praaltajski ali finsko-ugriški narodni družini. I>o lota 1917; ni pol itično 'bila Finska nikdar j samostojna. Najprej je bila' pod Švedsko, pozneje pa podi Rusijo.
Zelo priden in res. n je finski narod in je zna! v zad-j n jih letih ustvariti precej na-' cionalne industrijo, kjer jo za ! posleno žo 15 odst. prebival-1 stva. Rid r pa so ljudstvo pro-i življa z ribištvom, živinorejo' "n ''esno proizvodnjo.
V j
O položaju katolicizma bi bi- j lo sledeče omeniti: odnosi mla-! de finske države do katoliške cerkve so bili ves čas zelo pri-i srčni. Vatikan j.- bil med pr-| Mini, ki je priznal finsko dr-j žavo. Finska ima od leta 1929 ( ti;di modus vivendi s sv. stoli-j co. Katoličanov je na Finskem le okrog 2500. Več*na prebivalstva je luteranske vere, toda tudi število brez v roizpo-vedi je veliko (200,000).
V mlajši generaciji pa je o-paziti živo zanimanje za katolicizem.. V Helsinkih je katoliški akademski klub, čigar sestankom radi prisostvujejo tudi nt katoličani Katoličani izdajajo revijo, ki izhaja četrtletno in katoliški koledar z na-1 si overil "Vox Romana" ki ima tudi mned protestanti mnogo naročnikov.
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili I
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
$
2.
53
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^l
Recepti 10 napisani 7 angleškem jeziku: ponekod pa so tudi v jerikn naroda, ki mu je kaka jed po*«ooo v navaoi
T» knpga je nekaj posebnega sa od«, ki a« sanitn&jo rr\ knnanje 10 je hočejo y njeni čimbolj isveib&ti iu Lipo polniti
KN JIGARNI SI J iVENif: PiTiTusiTi\7roT
216 West 18th Street	New York XI. N. Y
iJ!sa.wi n*;. sOTflepJSs-ianir-taraEa


Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm
0
Prepričajte se!.
B
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
I?« ATS K A. DKj.A V S K A 1 'VOQil ORNA J ISTA N O.V \
Sprcienia možke in ženske v letih od 1 6 A'.} 50, in otroke do I 6. leta ataroati.
Članstvo: 62,000
Premožen je: SI 0,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokslne^a tajnika društva S\TPJ
t J lavni stan: 2057-59 S. Lawndale Ave.. Ch irago. 111.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^^ ^ ZVE™K___
"Two Way Passage"
V trj knjigi, ki j« zbudila puzornost isega ameriikfca narod«, da-jp pisatelj nasvet, kako bi bilo rioco^c po sedanji vojni pontacati evropskim narodom. I2 vseb evropskih držav, tudi iz Jugoslat i je, mi prišli našeljenei v Ameriko ui pomagali postaviti najbolj na-predno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel ras. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščino — j r jako zanimiia knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Vitanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSiljam M.«ney Order sea $.............. lastnoročno
podpisuiio« it knjlj:o(I) :
Moje Ime ....................................................
Št., ulica ali Box St.............................................
Mesto in država...............................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
POD SVOBODNIM SONCEM
BOMAN — Spiral: F. a FItfZGAB.
' I -I T--9g	-r 1	-
V xbora je vrtalo, veljaki so stresali rdečkasto mazil/ ne l.ise, ustnice so se širile, beli zobje so se svetlikali izza volne-».ill brad biepert č po boju, po krvi. Velegost je dvignil roko in prosi*:
44Mir, možje eastiti! Govoril sem jaa, govorite vi!" Oglasil se je Bojan..
"Poznate !i možje, našega starosto SvarunaT Kdo mu nore očitati žal H sedo?"
"Nihee! Slava SvaTnim!"
-<Ali ni /olial iz smhiU starih oči solza, ko je zvedel o voj-kl T Ali naju ni poslal z Velegostom do Volka in Viljenca, i 1 darujemo bogo\T«n dar sprave ? Šla sva. Ponižal se je .irotita Velegost, da me je ft>ilo sram. Jtzik sem ugriznil .!<• krvi- Sicer bi bil zarobnel in »pljunil na VoHka. Toda lairjen je s slepoto. Vrnila sva se v gradišče in Svarun je jokal še grenkejl- solze".
*4Smrt Volku! Kožo mu snatmemo z živega telesa!" 4tNi več -naš brat zato zaslinži, da ga obišče Morana!"
"Veljaki, culi ite glas slavnega Svaruniča Iztoka! Po-inite, da je perd leti kot mladoo s svetom in strelico zmagal 'Silbudija, ker so bogovi z njim."	i
"Bogovi so z fotofeom!" je sJlo od ust do ust.
Bogovi so bili z njim v Bizancn. ' S.l je in ukradel so-\ '.*iži<iku vojno ananort, ukiadel mu je modrost in tse vrnil, l il je v ječi, v verige vkovan. Bogovi so navdahnili kršče-• a in ta je otel Slovenu. Veljaki, af<i ga niso oteli ?ato in poslali k nan*, da otme ča«t rodu in kaznuje upornika?" **Zf;to, zato! I Sla^a Svetovitu! Perunu obetov!" "Naj govori Iztok!"* **Naj govori, nai go-zori!"
Vsi veljaki in starešine so se ozrli na mr>aroonega junaka je stopil v bleste«"i opravi bizantinskega pehotni jra povelj1-*a v sredo. Bojevniki, ki so wen kroga prisluškovali inemu posvetovanju, so s-e približali.
Vzklik veselja in občudovanja, nato pozorno čakanje. Iztok je sml zlati šlem, stresi dolge pramene kodrastih I'!- in prijel z levico za ročnik.
"lastiti starešine, vel?uglcdni velmoži!"
Zvonki glas kakor poveljnika in nenavadni naslov je pre-uiil ^borovalce in voj^čake. Razprl i so na široko oči in usta t>o jim rahlo zinila..
"Naj govorim, st?^ r«-kli! Torej govorim. Nisem sta-1 • -ina, ni^em veimožen, sem pa vojak, ki ni zastonj šel krast > Bizanc. Nisem se vrni! praznih 10k in ne prazne glave. < >e pa darujem svojemu 1 odu na ognjišče očetov, na artvenik -ogovom, zato in edino zato, da posije svobodno solnee povsod ! oder bdi nga našega rdu. Tadp pomislite, — modrosti ni 'edil za vaše glave Svet ovit — pomislite: Ali zasiji* svo-•>dno sonce, ee davi za golt brata brat, sovražnik pa ju pre-l«'pa po nagih plečih? Ali se nam rodi evoboda, ko nažanješ x kopice, pa pride sos^d in se pravda s teboj za snetjav klas, •vražn k pa pobere polne srope in 82 smeje? Ali je to svo-l'f»da, če nastaviti uho hujskaču in zato obrneš ost svojega !v"pja v lastno kri? Ali je svoboda, 6? nabrusiš sekiro in na-ta vi*i na glavo sosedu, nam* sto da bi z njo klal oklepe Bizan-t ncem? Ali je svoboda, če se klatijo naše črede brez pas-1: « jev, da votJkovi v čerja.jo, mi stradajno! Velmoži, ki note modrost v glavi in ljubezen do rodu w srcih, ali je to svoboda? Odgovorite?"
"Sramota! Pogibel rodu! Sužnjoet!"
Crimelo je v navdušenih izbruhih vojščaki so vtekrikali, «ia je šlo do zadnje vrste po prostranem gozdu.
Iztok ^ izdrl težki nW*. Rezilo je blisnilo v soncu.
4'Možje,, pogeljte meč! 6mražnik ga je nosil, v našo 'i ga je pomakal, privojrval sen* ga v Cerni. AJi naj ga •di sedaj roka Slovena zoper Anta? Ali naj ga oskrunim lastno krvjo, kakor ga je sikrunil Bizantinec, ndcemiimik! MožJ>, nikdar!"
Med starešinami je nastali mofk. Nekateii so oelo žari mmli. Jeza na Ante so je bila ukoreninila, želeli so boja. 4*Vi molčite? Celo mrmrati ? Ali niro Anti naši bratje?" "Niso, ker so dvignili kopja zoper Slovene!"
"AH veste, zakaj so «egli po sulicah?" 4 4 Volk in Viljenec ščuvata ! Narod je raziburjen. Sto-3 .1 nam je krivico!"
"Kdo je naščuval Volka, kdo nadražil Vilji nca? Zapet 1 «»čite! — Odgovarjam: Bizanc jih je nahrulil, tisti Bizanc, ! i se trese pred Sloven i, ki nima vojakov, da <bi se pomerili i autti, tisti gnili Btzanc, ki se <redi od domačih prepirov med * 1 odi. In hlapec Bizanca — tol> moje uho ga je slišalo — uvar Slovenov in Antov je hinavec THinjuš!"
"Tunjuš? Tunjuš?" so zavzeto ponavljali možje. "Da, TunjuŠ! Kdo je zasejal razdor, ko smo porazili K tbudijev ortrog in nam je bila pot odprta preko Hema! Kdo? TunjuS! Kdo se je plazil pred Upravdo po kolenih 1 hvalil, da je razprl Ante in S'«ovene zato, da je carsfrvo V mo na severu? Kdo? Tunjuš! Kdo je bil pri mojem <-'»«tu S varan u in je ščuval v boj zopr Ante? Kdo? Tun-itis! In zato, če hočemo miru doma, če hrepenimo po svobo-01, patri bel njemu, Hunu Tunjušu!*' » "Pogibel pen, hlapcu Bizanca!"
'"Zato se vami nudim, da grear* sam. tv tabor Antov do Vol-1 a in Viljenca. Dokaže«nr. jima slepoto, strgam obvezo z oči, a ter o jima je nadel izdajalec Tunjuš, ki hodi v Bizanc poki ekat pred Upravdo in jemdje (zlate denarje za plačilo gnusnega hujskanja-	1 lin jutri zafaknjrmo kopja v tla, meče v nožnice. Ant cbjame Slovena, brata brat!" ( "Iztok je vdlak! Slava! i Govoril je. 3godi se!"
Od ust do ust se je prelival Iztofkov govor, vojšeaki eo se stiskali v g*roče db ognjih, ponavljali njegove besed?, klicali pogibel Tunjušu, ee objemali, rpeli pesmi svobode in grozili Upiwdi s atra&nim navalom pred vrata Bizanca.	\
{Nadalj^rmuje prihodu^.)	>