o
TELOVADBI.
Izdala In založila
Matica Slovenska.
Drugi del.
Vaje na orodji
(s J 64 podobami in VI obrazci).
1869.
Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.
o
TELOVADBI.
Izdala in založila
MATICA SLOVENSKA.
Drugi del.
(f
Vaje na orodji
(s 164 podobami in VI obrazci).
1869.
Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.






■
Drugi del.
Vaje na orodji (Gerathubungen).
A. Prosto skakanje.
Orodje za skakanje Čez vrvico. (Schnursprunggestell.)
Dva lesena stojana (stebra, Stiinder) po 7' visoka,
2 '/2" široka in 2" debela (Obrazec I. A, A.) postavita se
na štirjaško podnožje (B, B.) iz hrastovega lesa. Stojana
imata 2" vsaksebi prevrtane luknje, da se va-nje železna
ali lesena 6" dolga klina vtakneta. Stojana se primerno
razpostavita, potem se potegne čez klina precej močna
(prst debela) vrvica (C.), na kterej je v sred našit 1'
dolg, 3" širok košček rdečega platna; na konceh vrvice
se navežete dve vrečici napolnjeni s peskom (D, D.), da
je vrvica vedno nategnjena.
Naredva za skakanje čez vrvico služi prostemu ska-
kanju, telovadca podpira pri tej vaji le lastna gibčnost, a
ne roki, odtod naslov „prosto skakanje". Orodje za ska-
kanje je le zavoljo tega postavljeno, da se določi očem
vidna mera za skok, ali da se mu naredi zares zapreka,
ktero mora preskočiti.
Če se imajo vaje v skakanji na trdih tleh, treba je
poskrbeti, da je mesto, kamor se doskakuje (doskočišče,
Niedersprungstelle), posuto z drobnim peskom, ali da se
tje položi slamnica (Strohsack).
1*
4
Tukaj je tudi omeniti tako imenovane, skakanje zelo
olajšujoče, skakalne deske, t.j. močne, 30" dolge,25"
široke in 3—4" na podkladi (Unterleiste) navzdignjene
deske, ki posebno začetnikom dobro služi, ker natanko
kaže mesto, odkoder se odskoči (odskočišče).
Ako se je ta namen dosegel, potem se je vaditi od-
skoka na vsakoršnih tleli.
Razločuje se pri skakanji: odskok, polet (Flug),
doskok (seskok, Niedersprung) in nagon (nalet, natčk,
Anlauf), kadar se ne odskoči z navadnega nastopa.
Pravilo je, da se vselej na prstih odskoči; odskok se
podpira s tem, da se z rokama koleba, pa tudi, da se
naredi eden, k večemu 6 ali 8 korakov nagona, potem
nasleduje odskok z eno ali z obema nogama.
Kadar telovadec odskoči, je v poletu in takrat se držd
noge v počepu (Hockhalte. — Pod XVI. prvega dela).
V tisti hip, ko se noga s prsti dotakne tal, naj se
primerno sključijo stopalni, kolenji in kolkovi členi, če je
treba, celo do nizkega počepa, potem se telovadec hitro
vzdigne v navadni nastop.
Pri vsakem skakanji naj se gleda na to, da se ska-
kalna mera do dalečine in visočine ne poveča pred, do-
kler se dotični manji skok ne nareja popolnoma pravilno
in trdno. Ako je na vrsti skakanje z naletom, mora te-
lovadec odskakovati na obe strani, t. j. z desno in levo
nogo.
Vaje v skakanji.
a) Skakanje iz navadnega nastopa, t j- brez naleta.
Vrvica se deva v razne višine od gležnja do kolena,
tudi deska se položi od spredaj.
5
1.	Iz navadnega nastopa preskočiti naprej (vorlings) v
nizki počep.
2.	Iz zgrbe preskočiti naprej v nizki počep.
3.	Iz navadnega nastopa preskočiti v križemnogo (križno)
stojo (desno nogo čez levo, levo čez desno).
4.	Križemnog preskočiti v navadni nastop (ko se je na-
redil pri doskoku nizki počep).
5.	Iz navadnega nastopa preskočiti naprej v stojo na eni
nogi (desni ali levi).
6.	Iz stoje na eni nogi, desni ali levi, naprej preskočiti
v navadni nastop.
7.	Iz navadnega nastopa naprej preskočiti s polobrto
na levo, na desno; takisto s polobrto na levo, na
desno.
8.	Iz navadnega nastopa v stran (prečna stoja, Querstand)
preskočiti — na desno, na levo.
9.	Takisto preskočiti s četrt- in polobrto na desno, na
levo.
10.	Iz nastopa na vzad preskočiti ritensko.
11.	Visoko skakati, da se vrvica polagoma vzdiguje.
12.	Iz navadnega nastopa prostopi noga ( Vorschritt) na
deski, za korak od vrvice oddaljeni: na desno, na
levo.
13.	Iz prostopa naprej preskočiti, na desno, na levo;
(s prostopno nogo se odrine). Ravno tako iz navad-
nega nastopa obenož (telovadec odrine z obema no-
gama).
14.	Iz prostopne stoje naprej preskočiti v križno stojo,
na desno, na levo; zdaj levo nogo čez desno, in zopet
desno čez levo križec; to isto iz navadnega nastopa.
6
15.	Iz prostopne stoje naprej preskočiti, na levo na
desno, s četrt- in s polobrto na levo, na desno; taki-
sto iz navadnega nastopa.
16.	Skakati na daleč: iz prostopne stoje, iz navadnega
nastopa, tako da se deska pomaloma oddaljuje od
vrvice.
b) Skakanje z nagonom čez vrvico.
Vrvica je od začetka za koleno visoko, pred njo se
postavi deska.
17.	Preskočiti s tremi postopi z levim, z desnim odrivom;
ravno tako z dvema in z enim postopom.
18.	Preskok z dvema prostopoma z obenožnim odrivom;
takisto z enim postopom.
19.	Skakati na daleč z desko z levim, z desnim odrivom.
c) Skakanje z nagonom čez vrvico, pred ktero se
postavite dve deski, za korak ena od druge narazno.
20.	Skočiti z nagonom, odriniti z desno nogo od prve
deske, z levo od druge in zopet z desno čez vrvico;
takisto naopako.
21.	Skočiti z nagonom, odriniti obenož na enkrat od prve
deske na drugo, sklenivši nogi, čez vrvico.
22.	Poskok, kakor v št. 21., samo da skoči telovadec, raz-
krečivši nogi, čez vrvico.
23.	Telovadec z nagonom doskoči (seskoči) razkrečivši
nogi na prvo desko, nogi sklenivši poskoči na drugo
in preskoči v razkreki (krečeč) vrvico.
7
24.	Nagnati se v skoku sklenivši nogi na prvo desko,
krečeč na drugo in zopet sklenivši čez vrvico.
Pri teh vajah se lahko stežuje skakanje s tem, da se
ena deska od druge in od vrvice pomaloma odmika (od-
daljuje).
d) Skakanje čez dve vrvici z dvema deskama.
Prva deska se postavi pred prvo vrvico, druga pred
drugo vrvico.
I. Brez nagona.
25.	Iz navadnega nastopa preskočiti prvo, potem drugo
vrvico, pri doskoku se naredi nizki počep.
26.	Preskočiti iz zgrbe (Hockstand) kakor v št. 25.
27.	Ravno tako iz navadnega nastopa naprej v križno
stojo; telovadec križi desno nogo čez levo, kadar
preskoči prvo vrvico, in levo čez desno, kadar pre-
skoči drugo.
28.	Isto tako iz križne stoje naprej križemn6g presko-
čiti obe vrvici (eno za drugo) v navadni nastop.
29.	Iz navadnega nastopa naprej preskočiti vstojo na eni
nogi tako, da stopi telovadec na desno nogo, kadar
preskoči prvo vrvico, in na levo, kadar preskoči drugo.
30.	Takisto iz stoje na eni nogi naprej preskočiti v
navadni nastop; stoje na desni nogi preskoči telo-
vadec prvo vrvico v navadni nastop, potem preskoči
stoje na levi nogi drugo vrvico zopet v navadni
nastop.
8
31.	Preskočiti iz navadnega nastopa naprej s četrtobrto
na levo prvo vrvico, potem iz te nastave s polobrto
na desno drugo.
32.	Iz navadnega nastopa preskočiti s polobrto na desno
prvo vrvico, potem s polobrto na levo drugo.
33.	Iz navadnega nastopa v stran preskočiti prvo in drugo
vrvico, na levo, na desno.
34.	Takisto iz navadnega nastopa vstran na levo, s polo-
brto na desno preskočiti prvo vrvico, potem s polo-
brto na desno drugo vrvico v navadni nastop v stran
na levo.
II. Z nagonom.
35.	Skočiti z levim odrivom, z desnim izpomolom čez prvo
vrvico, sklenivši nogi čez drugo.
36.	Skočiti z levim odrivom in krečeč čez prvo vrvico in
ravno tako čez drugo.
37.	Skočiti z obenožnim hkratnim odrivom čez prvo vrvico
in krečeč čez drugo.
38.	Skakati do viška z eno desko, z levim in z desnim
odrivom. Deska je od začetka za korak oddaljena od
vrvice.
39.	Skočiti z desnim, z levim odrivom v četrt- ali polo-
brto na levo, na desno; takisto s polobrto na levo,
na desno.
40.	Skočiti z levim odrivom, z desnim izpomolom; z
desnim odrivom , z levim izpomolom ; z levim, desnim
odrivom in krečo.
41.	Skočiti z levim odrivom desno koleno vzdignivši; z
desnim odrivom levo koleno vzdignivši; z levim, z
desnim odrivom obe koleni vzdignivši.
9
42.	Skočiti z levim odrivom vzdignivši levo koleno izpo-
maljaje na desno; z desnim odrivom izpoinaljaje levo
nogo.
43.	Skakati skozi okno: preskočiti med dvema zgoraj in
zdolaj napetima vrvicama, da se prostor med njima
pomaloma zoži; odriniti zdaj z levo, zdaj z desno
nogo. Ravno tako v zvezi s skakanjem na daleč.
44.	Skakati na daleč, na visoko, na visoko-daleč; posled-
nje tako, da se vrvica polagoma zvišuje in deska
od nje oddaljuje; odrivati zdaj z levo, zdaj z desno.
45.	Skakati na visoko-daleč čez dve ena za drugo na
dveh stojanih razpeti vrvici; odrivati zdaj z levo,
zdaj z desno.
46.	Skakati na visoko, na daleč, na visoko-daleč brez
deske; odrivati zdaj z levo, zdaj z desno.
Opazka. Naj se omeni tukaj tudi skakalna prekopa, ki mora
biti 2—3' globoka, 18—20' dolga; širina pa od
enega kraja do druzega raste pomaloma 3—9'.
Odskočna stran naj se s trdo rušino pokrije in
strmo odreže, doskočna stran naj všev leži in
je mehkih tal.
Tu so skoraj vse od št. 1. do 46. omenjene vaje
v skakanji.
B. Koza (der Barren).
Koza se napravi tako-le: 4 koli (stojani) iz smreko-
vega ali hrastovega lesa, 4—5' od tal visoki, 4" široki,
2" debeli nosijo dva na jezičkih nataknjena ali z železnim
plehom pribita držaja (Holme) iz jesenovine. Držaja sta
10
T dolga, 1%" debela, okrogla, na obeh konceh 4 — 12"
čez kole moleča.
Sirjava med držajema je po velikosti telovadcev raz-
lična, za odrasle 18—20".
Na kozi se delajo krepke opiralne vaje na rokah
(Stemmiibungen), alipavesilne (vesne) vaje (Hangiibungen).
Pri opiralnih vajah so razločevati 4 prvotne nastave:
1.	Opora v stezi (Streckstiitz) ali stegnjena opora. (Pod. 1.)
2.	Opora na komolcih (Unterarmstiitz). (Pod. 32.)
3.	Opora v zgibi ali sključena opora (Knickstiitz). (Pod. 45.)
4.	Opora v leži (Licgestiitz). (Pod. 22.)
Našteje se tudi nekoliko različnih prijemov ali
oprimkov.
1. Pri opori.
a.	Naravni prijem, če sta palca znotraj držajev;
b.	posiljeni prijem, „ „ „ zvunaj „
2. Pri vesi.
c.	Zgornji	prijem, če je nadpestje zgoraj ;
d.	spodnji „ „ „ dlan spodaj;
e.	dvojni „ „ „ dlan ene roke zdolaj, dlan
druge roke pa	zgoraj.
Ker so vse te prvotne nastave za prsi zel6 hude
(težke}, morajo se vaditi v istem redu, kakor so tukaj
uvrščene; posebno vaja pod štev. 3. napravlja se kot naj-
huja še le takrat, kadar so vse druge že temeljito izvršene.
Teldvadci naj se postavijo v polkrogu proti kozi
obrnjeni.
11
a) Vaje v opori.
1.	Skočiti v oporo na trajno stojo (Dauerstehen). (Pod. 1.)
2.	V opori z nogama suvati.
3.	V opori trup obračati na levo, na desno.
4.	V opori trup pripogibati naprej, nazaj.
5.	V opori koleni vzdigovati in spuščati: obenem; levo,
desno.
6.4 Zgrba v opori.
7.	Pohajati (pohod, Marsch), t. j. pomikati se zdaj z
eno, zdaj z drugo roko v opori: naprej, nazaj.
8.	Kolebati v opori in presedati za roko: na levo, na
desno.
9.	Pohajati zdaj na eni, zdaj na drugi roki: naprej,
nazaj, koleni vzdigovaje na levo, na desno.
10.	Opirati se in zdaj z eno, zdaj z drugo roko izpuščati.
11.	Spuščati in vzdigovati se v opori.
12.	Vzdigovati se v opori s hrbtom: kolka sta pripo-
gnjena. (Pod. 2.)
13.	Poskakovati v opori na obeh rokah: naprej, nazaj.
14.	Izpomaljati. nogi v opori zdaj levo, zdaj desno. (Pod. 3.)
15.	Opreti se, potem spuščati in vzdigovati se s posilje-
nim prijemom.
16.	Kolebati v opori stegnivši nogi do vrh držajev in
čez. (Pod. 4.)
17.	Spuščati in vdigovati se; nogi ste pri tej vaji v
zgrbi.
18.	Sedeti razkrečivši nogi a. pred rokama; (Pod. 5.)
b. za „ (Pod. 6.)
19.	Kolebati v opori in vzdigati zdaj levo, zdaj desno
nogo v kolebaji pred-se (v prokolebaji, Vorschwung).
12
20.	To isto v kolebiiji nazaj (v zakolebaji, Riiekselnvung).
21.	Kolebati in koleni vzdigati v kolebaji pred-se: obe
ob enem; levo, desno.
22.	To isto v kolebaji nazaj.
23.	Visoko kolebati v opori in naglo nogi krečiti:
a)	v prokolebaji;
b)	v zakolebaji;
c)	v prokolebaji in zakolebdji.
24.	Kolebati v opori in čredoma zavsedati držaja na ježo
(jež — sejo, Reitsitz.)
a. Za rokama na levo, na desno; (Pod. 7.)
^ b. pred „ „ „ „ „ (Pod. 8.)
25.	Zakolebati se v zgrbo na obeh nogah odzad za ro-
kama in vzdigniti se v oporo.
26.	Takisto pred rokama.
27.	Zakolebati se v stransko sejo pred rokama zdaj na
levo, zdaj na desno stegno (na levi strani na levo,
na desni strani na desno stegno. (Pod. 9.)
28.	To isto za rokama (levo na desno stegno, na desnej
strani na levo stegno.) (Pod. 10.)
29.	Zaporedoma kolebati v sejo na obeh držajih za ro-
kama od enega kraja do druzega; roki se stavite po
vsakem zakolebaji za trupom v oporo.
30.	Ježo (Jež — sejo) in stransko sejo (posedo) narediti
na enem držaji pred roko zdaj na levo, zdaj na desno
brez vmesnega kolebAja (ohne Zwischenschwung). ■
31.	Kolebati v opori iz stranske seje za roko.
32.	Presedati v opori iz stranske seje v polkolebarji na
istem držaji (polomesec, Halbmond), t. j. iz stranske
seje pred desno roko v stransko sejo za desno roko;
fakisto na levem držaji. (Pod. 11.)
13
33.	Presedati v opori kolebaje iz stranske seje v kačo,
t. j. presesti iz stranske seje pred desno roko v
stransko sejo za levo roko ali naopako. (Pod. 12.)
34.	Kolebati v opori izpomaljaje v zakolebaji zdaj levo
zdaj desno nogo v stran.
35.	Opirati se zdaj na obeh držajih, zdaj na enem.
36.	Zakolebati se na stran (Flankenschvvung) v stransko
sejo pred roko na levo, na desno.
37.	V opori obe nogi razoma (horizontal) naprej pro-
maljati. (Pod. 13.)
38.	V opori obe nogi izpomaljati krečeč čez oba držaja.
(Pod. 14.)
39.	V opori konec držajev za rokama noge krečeč mo-
leti. (Pod. 15.)
40.	Obrta (Wende): telovadec se vrže iz opore, nogi skle-
nivši in stegnivši za levo ali desno roko čez držaj
doli ob strani koze ter roka, kije proti kozi obrnjena,
oprime držaj. (Pod 16. a.)
41.	Okret (Kehre): Vreči se iz opore čez držaj ven, ka-
kor pod številko 40., samo pred rokama. (Podoba
16. b.)
42.	Prevrniti se nazaj iz navadne nastave v krečno sejo.
(Gtratschsitz.)
43.	Potočiti se iz seje (Rolle), in padaj e vjeti se v nad-
lahtja. (Pod. 17. a in b.)
44.	Stati na zatilniku (Genickstehen) in prekucniti se
(Abburzeln). (Pod. 18. a in b.)
45.	Prosto prevrniti se naprej v krečno sejo.
46.	Nadaljevati kolebanje v krečno sejo pred roko, koli-
kor je koza dolga. Roki se. stavite po vsakem ko-
lebaji v oporo pred trupom.
14
47.	Togo kolebati: naprej in nazaj kolebati, da se trup
popolnoma stegne in samo rameni prosto gibljete.
(Pod. 19.)
48.	Škarje: iz navadne krečne seje (čez oba držaja) v
krečno sejo za rokama na levo, na desno; trup se
na pol obrne. (Pod. 20.)
49.	Obrtni okret (Drehkehre) na desno, na levo ; ko se
telovadec izkolebne na okret na desno, napravi pol
obrte na desno tako, da zdaj oprime držaj z desno
roko; na levo naopako.
50.	Pohajati naprej in nazaj, da se v opori
a)	staknjeni nogi razoma naprej molite.
b)	razkrečeni „ „ „ „
51.	Pohajati s krečnim pomolom za rokama.
52.	Kolebaje prirameniti se (Anscliulterwippe aus dem
Stiitz): iz opore so stegnenjima rokama in s togim tru-
pom rameni upogniti do držajev. (Pod. 21.)
53.	Pohod naprej in nazaj v opori, desna noga se stavi
na desno nadlahtje zadaj zunaj držajev, leva pa se
pobesi, in naopako.
54.	Skakljati v opori promaljaje razkrečeni nogi.
55.	Kolebati do oprte leže pred-se in zd-se; popolnoma
stegnjeni nogi se zakolebate na oba držaja zadaj in
in ravno tako spredaj. (Pod. 22.)
56.	Oprta leža na desni roki in na levi nogi: leva
roka in desna noga se vzdignete, potem naopako.
57.	Prom&ljati (Durchschweben) desno nogo konec koze
čez desni držaj vzdignivši hitro desno roko; takisto
na levo.
58.	Promaljati obe nogi kakor pod št. 57. desno nogo
čez desni, levo čez levi držaj.
15
59.	Promaljati obe staknjeni nogi konec koze čez desni
ali levi držaj.
60.	Skrečiti se (Abgratschen): telovadec se nastavi v
oporo konec koze, s hrbtom proti njej; naj prvo ko-
lebne ena stegnjena noga nazaj na vnanjo stran čez
držaj, v tem dotična roka hitro oporo izpusti, tako
da se telovadec z doskokom in četrtobrto postavi pred
kozo. To isto z obema nogama čez oba držaja.
(Pod. 23. in 24.) Tudi kreča od zadaj iz opore.
(Pod. 25.)
61.	Zgrba iz seje: iz seje na enem držaji vzdigne se
telovadec do oprte vese, skrči obe nogi v zgrbi tako
daleč do prsi, da se z odrivom z obema rokama čez
nasprotni držaj postavi na tla zraven koze, s hrbtom
proti njej. (Pod. 26.)
62.	Jahati: v kreči sedeti na obeh držajih, roki ste pro-
sti ali oprti na kolkih, zdaj odskakuje telovadec s
stegnoma in prejaha tako po dolgem vso kozo.
(Pod. 27.)
63.	Pohajati potem tudi skakljati v oprti leži naprej in
nazaj.
64.	Pohajati in tudi skakljati visoko kolebajc: na mestu,
potem z mesta naprej po dolgem koze.
65.	Na ramenih stati in to ramensko stojo menjavati:
iz stoje na desni rami prestopi telovadec v stojo na
levi rami in naopako.
66.	Razovka (vaga) tako, da se en komolec podpre,
drugi pred - se stegne in opre na nasprotni držaj
(Pod. 28.)
67.	To isto, da se drugi komolec pred-se stegne.
16
68.	Razovka čredoma na obeh rokah ob enem (od ene
roke na drugo).
69.	Naramenska razovka: iz opore se vzdiguje telova-
dec od zadaj do vage. (Pod. 29.)
70.	Kolebati v opori in v zakolebaji roki stegniti in po-
staviti se na-nje (Handstehen).
71.	Stati na upognjenih (sključenih) rokah ter vzdigniti
se na stegnjeni roki.
72.	V opori vzdigniti se od zadaj in postaviti se na ste-
gnjeni roki. (Pod. 30.)
73.	Na stegnjenih rokah stati ter pohajati naprej in
nazaj.
74.	To isto skakljaje.
75.	Prosta razovka v opori (Freistiitzwage).
76.	Prevrniti (prekucniti) se v opori konec koze: Iz vi-
sokega kolebanja se odrine z obema rokama in pre-
kucne v stojo pred kozo. (Pod. 31.)
b) Vaje v komolčni opori (Unterarmstiitz).
77.	Opora na komolcih. (Pod. 32.) Komolca (lakta) se
položita po dolgoma na držajih, tako da bolj na zno-
traj stojita, pesti podpirate oporo trdno oprimši. Trup
se drži togo, kakor pri navadni opori.
78.	Vzkipniti (vzkip Aufkippen), iz opore na komolcih
prejde telovadec v stegnjeno oporo in naopako ; zdaj
z levo zdaj z desno roko (wechselarmig) in z obema
ob enem, zadnje tudi kolebaje (mit Schwung). (Pod. 33.)
79.	Kolebati v opori na komolcih. (Pod. 34.)
80.	To isto krečeč.
81.	Takisto in prekucniti se v stojo. •
17
82.	Naprej dričati (plaziti) se v komolčni opori.
83.	Izpomdljati zdaj desno, zdaj levo nogo, potem obe
ob enem v komolčni opori.
84.	Naprej dričati kakor pod št. 82. toda kolebaje.
85.	Obrta (Wende) na desno, na levo; izkolebniti se
sklenivši in stegnivši nogi čez držaj za oprto roko.
86.	Okret (Kehre) na levo, na desno (kakor pod št. 85.)
samo da se izkolebne pred roko.
87.	Oprt na komolce prirameniti se (spustiti se zd-se do
ramena, Anschultern).
88.	Vzkipajc opirati se: iz opore na komolcih vzdigne
se ena roka do stegnjene opore, pomakne se po
držaji naprej in preide zopet v oporo na komolcih;
to isto naredi tudi druga roka in tako naprej po
d61gem cele koze.
c) Vaje v vesi (vesilne vaje, Hangubungen).
a) Nadlahtna vesa (Oberarmhang) da se roki položite pred-se;
v	»	,,	„ „ ,> stegnete v stran;
y) »	»	v	u tj >j ti zA-se.
89.	Povpirati se (Aufstemmen) z eno roko iz nadlahtne
vese pred-se.
90.	Dričati (plaziti) se v nadlahtni vesi zdaj z levo zdaj
z desno roko in z obema ob enem.
91.	Kolebati v nadlahtni vesi prčd-se.
92.	Pohajati v nadlahtni vesi povpiraje se na eno, ali na
obe roki.
93.	Dričati se v nadlahtni vesi kplebdje.
94.	„ „ „ „ „ stegnivši roki v stran.
(Telovadba.)	2
18
95.	Povpirati se iz nadlahtne vese z obema rokama ob
enem.
96.	Skakljati povpirdje se z obema rokama ob enem iz
nadlahtne vese.
97.	Skakljati stegnivši roki v stran (v nadlahtni vesi).
98.	Kolebaje povpirati se iz nadlahtne vese naprej.
99.	Kolebaje odpikovati naprej.
100.	Iz nadlahtne vese togo kolebati.
101.	Prevrniti se v nadlahtni vesi.
102.	Dotakniti se z ramama držaja v nazaj (priramčniti se).
103.	Razovka (vaga). (Pod. 35.)
104.	Vesa na obeh držajih z raznimi ročnimi in nožnimi
vajami.
105.	Pohajati v popenjalni in stegnjeni vesi (im Klimm-
und Streckhang) po dolgem koze, zdaj z eno, zdaj z
drugo; zdaj z obema rokama.
106.	Vztezati in spuščati se v vesi na obeh držajih.
107.	Pomolna vesa: v vesi na obeh držajih vrže telovadec
upognivši kolka v kljuko nogi tako visoko, da so s
trupom v pravokotji (Pod. 36.); tudi s popolnoma
stegnjenim trupom. (Pod. 37.)
108.	V vesi vzpotezati obe nogi do prsi in prevreči se
nazaj v stojo, ravno tako iti nazaj; prevrniti se tudi
nedotaknivši z nogama tal. (Pod. 38.)
109.	Plavalna vesa: telovadec gre z obema nogama nazaj,
kakor pri presuku, pa le dotlej, da se obe nogi s
prsti za držaja obesite, križ je stegnjen, glava po
konci. (Pod. 39.)
110.	To isto samo izpustiti desno roko in levo nogo in
naopako.
111.	Spuščati se v oprti leži. (Pod. 40.)
19
112.	Preiti iz oprte leže v plavalno veso.
113.	Pobesa (Abhang) v stran: Iz stranske seje na enem
držaji napravi telovadec veso z nartom (Fussriicken)
izpod nasprotnega držaja in upogne trup polagoma
nazaj držeč roki križem na prsih ali stegnjeni obstran
glave.
114.	Prevrnivši se iz vese razovko (vago) narediti. (Pod. 41.)
115.	Vesna razovka iz naprej vzdignjenih nog. (Pod. 42.)
116.	Iz vesne razovke nogi nazaj moleti.
117.	Provleči se (Durchschub): telovadec stoji zunaj koze
ob strani, oprime bližnji držaj odzgoraj, vzdigne nogi
v kolenjo veso na nasprotnem držaji in provleče
tako stegnjen trup s pripomočjo rok pod enim drža-
jem nad drugim tje čez do opore od zadaj, ali do
nastave unkraj koze. (Pod. 43.)
118.	Povpirati se iz vese: konec koze napravi telovadec
veso in vzdigne se s poteznim poponom (popetjem,
Ziehklimmen) do opore. (Pod. 44. a in b.)
d) Vaje v zganjeni (sključeni) opori.
119.	Zganjena opora. (Pod. 45.)
120.	Stegnjena in zganjena opora čredoma, tudi priustiti
se, da se telovadec z ustmi dotakne palca ali držaja
pred- ali za roko. (Pod. 46. a in b.)
121.	Pohod v zganjeni opori.
122.	Skakanje v zganjeni opori.
123.	V zganjeni opori zdaj eno zdaj drugo roko od sebe
stegati. .
124.	Prestopiti iz stegnjene opor-e v ležečo naprej in na-
zaj, potem v zganjeno.
20
125.	Pohajati v zganjeni opori in priustovati se.
126.	Kolebati v zganjeni opori sklenivši in stegnivši nogi;
kolka sta v prokolebljeji vedno upognjena (sključena).
(Pod. 47.)
127.	Kolebati v stegnjeni opori, upogniti se do zganjene
opore in vzdigniti (zravnati se) v prokolebljeji do
stegnjene opore (ročna krčisteza).
128.	To isto v zakolebljeji.
129.	Kolebati v zganjeni opori, stegniti se do stegnjene v
prokolebljeji; sključiti se do zganjene v zakolebljeji.
To isto s stezo do stegnjene opore v zakolebljeji,
sključiti se do zganjene v prokolebljeji.
130.	Kolebati in pohajati zdaj z eno, zdaj z drugo roko v
zganjeni opori.
131.	Kolebati in skakljati z obema rokama ob enem v
zganjeni opori.
132.	Kolebati in skakljati naprej; iz stegnjene opore pri-
pogniti se do zganjene opore v prokolebljeji.
133.	To isto nazaj ter napraviti ročno krčistezo iz ste-
gnjene opore v zakolebljeji.
134.	Kolebati v zganjeni opori in vaje z nogama.
135.	„ „ „ „ do kreče, ježe in stranske
seje pred- ali za roko.
136.	Kvišku zamahovati se v zganjeni opori (Hochwippen)
in z rokama plosniti v zakolebljeji.
137.	Obrta v zganjeni opori na levo in na desno.
138.	Okret „ ,, „ „ „ „ „ „
139.	Škarje v „ „
140.	Presukalni okret (presuk, Drehkehre) v zganjeni opori.
141.	Obrtni okret (Wendekehre): telovadec zakolebne nogi
čez desni držaj, kakor pri navadni obrti, leva roka
21
spusti držaj, telovadec se obrne na levo in pride
s hrbtom proti kozi v stojo.
142.	Sukati se v zganjeni opori z obrto;
143.	Iz zganjene opore prevrniti se naprej in nazaj v oporo
ali v krečno sejo.
144.	Levji hod: v zganjeni opori poprime desna roka za ko-
rak naprej, leva izpusti; to isto stori druga roka in
tako čredoma do konca koze.
145.	Kolebati v zganjeni opori in postaviti se v zako-
lčbljeji na stegnjeni roki.
146.	Vzdigniti se iz zganjene opore na stegnjeni roki (ročna
stoja, Handstehen).
C. Vaje s palicami (Stabiibungen).
Vzamejo se gladke, okrogle, 5' dolge in %—1" de-
bele palice, kterih se mora dosti pripraviti za navadne
vaje.
Razstop se ukaže po dolgosti palic.
1.	Palico na kviško vzdigniti se stegnjenima rokama.
2.	Palico nad glavo držati. (Pod. 48.)
3.	Palico v stran nagibati se stegnjenima rokama. (Pod. 49.)
4.	Palico za- in pred glavo držati:
a)	se stegnjenima rokama; (Pod. 50.)
b)	z upognjenima „ (Pod. 51.)
5.	Prevzdigniti palico nazaj in naprej se stegnjenima ro-
kama. Čem bolj se primikate roki koncu palice, in
čem bliže gre palica okoli glave, tem laglje se na-
22
pravi ta vaja. Pod. 52. predočuje nastavo pred pre-
vzdignjenjem, pod. 53. kaže nastavo po povzdignjenji.
6.	Križati roki na palici: stegnjeni roki (en čevelj na-
razno) se vzdignete pred-se in denete križem čredoma
tako, da leži zdaj desna, zdaj leva roka na drugi; pa-
lica se obrača, kolikor mogoče, na levo in na desno.
Ta vaja se dela brez- in s kolebanjem.
7.	Prestopati palico naprej in nazaj : roki ste blizu 1 če-
velj narazno, ena noga se vzdigne in prestopi med
rokama palico, potem druga noga. (Pod. 54.)
8.	Palico nagibati na desno in na levo: palica se drži
ravno nad glavo (Pod. 48.); potem pa jo telovadec trdno
držeč nagiba se stegnjenima rokama na levo ali na
desno. (Pod. 55.)
9.	Palico pred trupom držati z naopačnim prijemom. (Po-
doba 56.)
10. Palico v krogu kolebati z obema rokama in tudi z
eno; telovadec drži palico na koncu:
a)	Navpično kolo naprej črčdoma (osmerica na spred,
die Achte vorwarts) tako, da si telovadec zavaruje
zdaj hrbet (Aussenkreis vorwarts), zdaj prsi (Innen-
kreis vorwarts).
b)	Navpično kolo nazaj čredoma (osmerica na vzad,
die Achte riickwarts), zunanje in notranje kolo se vr-
stite kakor pod a) samo na vzad.
c)	Razovno kolo (wagerechter Kreis) nad glavo od
zunaj na znotraj, ali naopako.
Pri vajah a., b., c, ste roki vedno nad glavo.
23
D. Metanje (Werfen).
a) Metanje s kopjem (Gertverfen).
Glava (butica, Gerkopf — Pod. 57. a) se napravi iz klade
6—7" debele in 6—9" visoke, postavi se na 5' visok ste-
ber in prikuje tako, da se prevrne, kadar jo kopje zadene.
Tudi zadostuje glava prosto na steber postavljena. Glava
in steber sta iz hrastovega lesa; kopje (Pod. 57. b.) je
tenka, šibka 6' dolga poglajena preklja z mehkega ali
trdega lesa, ki je na sprednjem koncu z železom okovana.
Pri metanji prime telovadec kopje v sredi s pestjo
ali med palcem in kazalcem, vzdigne ga do nadglavja
in skuša naiti ravnotežje kopja. V borilnem nastopu ko-
leba s kopjem naprej in nazaj pripravljaje se za met in
ziblje ob enem trup in nogi. Po tem kolebanji pred-se
se kopje vrže, in razločuje se:
1.	Ravni met (Kernwurf) do cilja. (Pod. 58.)
2.	Lokasti met (Bogenwurf). (Pod. 59. a in b.)
Razun telesnega truda je pri metanji s kopjem važno
tudi to, da se oko vadi mere in bistrovidnosti; meče se
iz razne daljave, iz nastopa, ali z naletom, ali s hitrim te-
kom memo cilja (tarča).
b) Lušati (Schocken).
1.	Lahke ali težke železne krogle v daljavo ali kvišku.
(Pod. 60. a in b.)
2.	Dve krogli.
3.	Lahke krogle do cilja.
4.	Dva telovadca lučata in lovita vzajemno krogli.
5.	Lučati kvišku in loviti.
24
c) Odrivati (-paliati, Stossen).
Težke kamene ali krogle:
1.	Vzdigniti kroglo ali kamen z obema rokama in odri-
niti z eno roko. (Pod. 61. a in b.)
2.	Pahati z dvema kamenoma ali kroglama.
d) Metati kamene ali lahke krogle.
1.	V daljavo;
2.	kvišku;
3.	do cilja;
4.	eden drugemu. (Pod. 62.)
» »
E. Vzdihovati, držati in nositi različna bremena
(teže).
Vzdigovanje težkih bremen (pez) je zelo priljubljena
in jako koristna vaja.
Ko sredstvo nam služi kaka skala, klada, železne
peze, težki kameni i. t. d.
1.	Začenja se navadno s tem, da se stojč vzdiguje pred-se,
v stran in z a-se (nazaj) z vsemi prijemi, z eno stegnjeno
roko, ali z obema; potem krči in steguje telovadec
obteženi roki in poskuša na zadnje vzdigovanje s
prsti.
2.	Kolebati:
a) Z eno pezo in z eno roko
kolebati naprej in nazaj; v stran na levo z levo roko;
med razprostrtima nogama skozi; naprej in vznik v
stran koleb&je.
25
b) Z dvema pezama kolebati naprej
in nazaj v stran; med nogama skozi z dvema težama;
črčdoma z eno pezo med nogama in z drugo v stran;
naprej in vznak: koleMje v stran z obema pe-
zama naprej ali z obema vznak; z eno pezo naprej
z drugo vznak.
c) Krožiti samoroc in oberoč.
3.	Peza se v rokah drži ali nosi:
a.	Se spuščenima rokama;
b.	z eno spuščeno in z drugo visoko stegnjeno roko;
c.	z visoko stegnjenima rokama;
d.	ravno stegnjena roka drži pezo v stran, všev (schrag)
in pred-se.
4.	Podajati peze.
5.	Riniti peze (Stemmen der Gewichtsteine) kolebaje ali
brez kolebanja. (Pod. 63. a in b.)
6.	Riniti peze leže na hrbtu; roki ste pri tej vaji na
vzad, ali v stran ali na spred; omenjena vaja se na-
reja se stegnjenima ali z upognjenima rokama, zdaj
z eno, zdaj z drugo, ali z obema ob enem.
7.	Vzdigniti s stegnjeno nogo pezo visečo na nožnih
prstih.
F. Drog (Reck).
Drog je okrogla, 6—T dolga, 2debela jesenova
lata naravnost počez med dvema 8' visokima stebroma
(stojanoma) v luknjah, ki se jih po več v razni visokosti
izdolbe, pritrjena. Visokost, kamor se lata pritrdi, je:
doprsna, dobradna, dotemenska, dosežna, doskočna. (Obra-
zec II.)
26
Telovadec zdržuje telo v vesi na drogu z zgornjim
prijemom (če se postavi nadpestje navzgor) (Pod. 64.); s
spodnjim prijemom (ako je dlan navzgor). (Pod. 65.) ali
pa z dvojnim prijemom (ako prime ena roka z zgornjim,
druga s spodnjim prijemom). (Pod. 66.)
Vesa se imenuje stranska (Seithang), kadar visite
rameni paralelno proti drogu (glej Pod. 64., 65., 66.);
prečna (Querhang), kadar visite rameni v pravokotji z
drogom (Pod. 67.); stegnj ena (Streckhang), ako se telo-
vadec obesi s popolnoma stegnj enima rokama. Tej na-
sprotna je skrčena ali popenjalna (Klimmhang), ako
visi telovadec na drogu s skrčenima rokama. (Pod. 68.)
Sklenjena (strnjena, Schlusshang) vesa je tista, ka-
dar je roka tik roke na drogu; razpeta (Spannhang), ako
se poprime droga kolikor mogoče z rokama n&razno raz-
petima. Telovadci se postavijo v polkrogu proti drogu.
1.	Stranska obesa s spodnjim prijemom in se stegnjenima
rokama. (Pod. 64.)
2.	Stranska obesa s spodnjim prijemom in se stegnje-
nima rokama. (Pod. 65.)
3.	Stranska obesa z dvojnim prijemom in sč stegnjenima
rokama. (Pod. 66.)
4.	Prečna obesa z dvojnim prijemom in se stegnjenima
rokama. (Pod. 67.)
5.	Spreminjati zgornji prijem se spodnjim, zdaj z eno,
zdaj z drugo roko.
6.	Napraviti čredoma sklenj. in napeto veso vedno na levo,
vedno na desno; zdaj na levo, zdaj na desno. (P. 69.)
7.	Veskati (Hangeln) t. j. premikavati se zdaj z eno,
zdaj z drugo roko v stranski vesi na desno, na levo;
z zgornjim ali s Bpodnjim prijemom.
27
8.	Veskati v prečni vesi (Querhangeln) zdaj z eno, zdaj
z drugo roko; naprej, nazaj.
9.	Suvati z nogama v stranski vesi. (Pod. 70.)
10.	Suvati z nogama v prečni vesi.
11.	Vzpotezati in spuščati se v stranski vesi z zgornjim
ali s spodnjim prijemom.
12.	To isto v prečni vesi.
13.	Stranska vesa z upognjenima rokama (Seitklimmhang).
(Pod. 68.)
14.	Prečna vesa z upognjenima rokama (Querklimmhang).
(Pod. 71.)
15.	Izpomaljati eno nogo pred-se v stranski vesi.
16.	Takisto v prečni vesi.
17.	Počepna drža (Hockhalte) v stranski vesi.
18.	Počepna drža (Hockhalte) v prečni vesi.
19.	Veskati v stranski vesi in menjati prijeme zdaj z
eno, zdaj z drugo roko.
20.	Veskati v stranski vesi z zgornjim prijemom in
preprijemati (Uebergreifen) zdaj z eno, zdaj z drugo
roko.
21.	Izpomaljati obe nogi pred-se v stranski vesi.
22.	To isto v prečni vesi. (Pod. 72.)
23.	Vesa na komolcih (komolčja vesa, Unterarmhang) na-
prej. (Pod. 73.)
24.	Vesa na nadlahtji (nadlahtna vesa, Oberarmhang) na-
prej. (Pod. 74.)
25.	Komolčja vesa na eni roki in premena na drugo.
26.	To isto v nadlahtni vesi.
27.	Popenjalna trajna vesa z raznimi prijemi.
28.	Veskanje na komolcih naprej.
29.	Veskanje na nadlahtji naprej.
28
30.	Kolebati pred-se v vesi na komolcih.
31.	Vesa na komolcih nazaj.
32.	Nadlahtna vesa nazaj:
a.	roki na prsih (Pod. 75.);
b.	roki stegnjeni na lati;
c.	roki nazaj stegnjeni.
33.	Nadlahtna vesa nazaj z naskokom (lata je nizko).
34.	Kolebati v nadlahtni vesi vznak.
55. Prečna vesa v leži: roki ste v dvojnem prijemu blizu
skupaj, nogi na lati (Pod. 76. a.); k o 1 e n j a vesa na
eni nogi, ko se druga noga stegnjena doli spusti
(Pod. 76. b.); komolčja vesa na eni roki in na eni
nogi. (Pod. 76. c.)
36.	Stranska vesa s pomolom (Seitschwebehang), roki v
zgornjem ali v spodnjem prijemu; nogi se vzdignete
blizu do late, pa se je ne dotaknete. (Pod. 77.)
37.	Stranska vesa v lčži (Seitliegehang): viseti na levem
komolcu in na levem kolenu; spustiti desno roko
in desno nogo nizdolu, ali naopako.
38.	Prečna vesa s pomolom (Querschwebehang): v prečni
vesi z dvojnim prijemom vzdignete se stegnjeni nogi
na obeh straneh late. (Pod. 78.)
39.	Kolenja vesa na enej nogi; obe roki primete lato.
(Pod. 79. a.)
40.	Kolenja vesa na eni nogi; roki prosto doli visite,
takisto glava. (Pod. 79. b.)
41.	Kolenja vesa na obeh nogah, sicer ravno tako kakor
pod št. 40. (Pod. 79. c.)
42.	V6skati z obrto, iz zgornjega prijema prestopiti s
polobrto v spodnji, zdaj z eno, zdaj z drugo roko;
gdaj na levo, zdaj na desno, ali samo na eno stran.
29
43.	Plavalna vesa (Schwimmhang): v sklenjeni ročni vesi
in na nartih (grlih) obeh nog visi telovadec kar mo-
goče stegnjenna lati, s hrbtom proti njej obrnjen. (P. 80.)
44.	Prevrniti se: ob zgornjem prijemu obeh rok greste
nogi v počepu med rokama skozi v seskok (Nieder-
sprung), ali v veso, potem nazaj po istem potu.
(Pod. 81.)
45.	Gnjezdo: kakor pri prevrti (preobrti) št. 44. greste
nogi med rokama skozi, obesite se med rokama za
prste in križ se potem močno upogne.
Gnjezdo se tudi naredi, da se telovadec obesi na
nožne prste zunaj rok. (Pod. 82.)
46.	Vzdigovati in spuščati se večkrat zaporedoma v stranski
vesi z zgornjim in s spodnjim prijemom.
47.	To isto v prečni vesi.
48.	Takisto v stranskem počepu (Seithockhalte).
49.	Takisto v prečnem počepu (Querhockhalte).
50.	Spreminjati prijem zdaj z eno, zdaj z drugo roko v
stransko-skrčeni vesi (Seitklimmhang).
51.	Veskati oberoč v stranski vesi na desno, na levo.
52.	Veskati oberoč v prečni vesi pred-se in za-se.
53.	Obrtno veskanje se stegnjenima rokama.
54.	Obrtno veskanje s počepno držo.
55.	Stranska vesa s pomolom vznak. (Pod. 83.)
56.	Prečno veskanje s počepno držo.
57.	Stransko veskanje zdaj z eno, zdaj z drugo roko
vzdigovaje in spuščaj e se.
58.	Stransko veskanje s skrčenima rokama, z zgornjim
prijemom preprijemaje (Uebergriff).
59.	Vzdigovati in spuščati se v stranski vesi s pomolom.
60.	„ „ „ „ prečni „ „ „
30
61.	Vesni pomol na eni stegnjeni roki in premena vese.
62.	Včskati občroč v stranski skrčeni vesi z zgornjim in
s spodnjim prijemom.
63.	To isto v prečni skrčeni vesi.
64.	Včskati oberoč v stranski vesi, vzdigovati in spu-
ščati se spreminjaje prijem.
65.	Obrtno veskanje v skrčeni vesi.
66.	Stransko veskati in nogi prčd-se pomoliti: enoroč
in obžroč.
67.	Prečno veskanje, sicer kakor pod št. 66.
68.	Veskati ob6roč stransko v počepni drži.
69.	Veskati občroč poprek v počepni drži.
70.	Včskati na eni stegnjeni roki.
71.	Vzdigovati in spuščati se na eni roki.
72.	Kolebati v ročni vesi z raznimi prijemi v stranski
vesi prčd-se in zd-se; tudi v prečni vesi. (Glej Pod.
64., 65., 66., 67.)
73.	Menjavati prijem kolebaje v stranski vesi zdaj z eno,
zdaj z drugo roko.
74.	Menjavati sklenjeno in razpeto veso v zakolebljeji
(nazaj koleb&je.)
75.	Kolebati premiMje se na levo, ali na desno.
76.	Plosniti z rokama nazaj koleb&je.
77.	Kolebati v ročni vesi in suvati z nogama naprej
kolebaje; to isto nazaj koleb&je; takisto v pro- in
zakolebljeji.
78.	Kolebati v stranski vesi z upognjenima rokama.
79.	Kolebati v kolenji vesi.
80.	Kolebati v nadlaktni vesi vznak. (Glej Pod. 75.)
81.	Vesni okret (Hangkehre), oberočno menjavati prijem
31
in sicer zgornji z zgornjim s polobrto, na levo aK
na desno.
82.	Skočiti v stegnjeno oporo z zgornjim, s spodnjim, ali
dvojnim prijemom. (Pod. 84.)
83.	Skočiti v stegnjeno oporo izpomaljaje nogi, levo desno.
84.	„ „ „ „ krečeč.
85.	„ „ „ „ in vzdigniti obe koleni ob
enem.
86.	Skočiti v stegnjeno oporo in vzdigniti zdaj levo, zdaj
desno koleno.
87.	Skočiti v stegnjeno oporo, vzdigovfije desno koleno,
izpomaljdje na levo, ali naopako.
88.	Pohajati v opori zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
89.	Skakljati v opori občroč.
90.	Predričati se (Ueberrutschen) menja vije oporo in ležo
na trebuhu. (Pod. 85.)
91.	Skočiti v oporo in prevzdigniti desno ali levo nogo
čez lato do stranske seje na enem stegnu, (Pod. 86. a.)
potem prevzdigniti desno in levo nogo do stranske
seje na obeh stegnih. (Pod. 86. b.)
92.	Opora vzndk. (Pod. 87.)
93.	Pročeniti (Durchhocken) v opori eno nogo med ro-
kama skozi do seje na stegnu; predričati se na desno,
in na levo; tudi pohajati v opiralnem pomolu na
desno, na levo.
94.	Prevzdigniti eno nogo v opori do ježe (jež — seje);
predričati se in pohajati v ježi. (Pod. 88.)
95.	Prevzdigniti obe nogi do stranske seje; predričati se
in pohajati v tej seji.
96.	Iz opore pred seboj presukati se v oporo za seboj.
32
97.	Stegnj eno oporo pred seboj (Glej Pod. 84.) menjavati
z zganeno oporo (Pod. 89. a.) in priustit se v tej
opori. (Pod. 89. b.)
98.	Kolebati v stegnjeni in zganjeni opori.
99.	Povpirati se iz vese na komolcih zdaj z eno, zdaj z
drugo roko v zganjeno in stegnjeno oporo; povpirati
se iz ročne vese; takisto kolebdje.
100.	Zganjena opora na eni roki pred seboj in za seboj ;
potem premena zganjene opore. (Pod. 90.)
101.	Oprta razovka (Stiitzwage) na enem podstavljenem
komolcu, druga roka v zgornjem prijemu.
102.	Pomol na eni roki.
103.	Kolesni vzkolebljej (Wellaufschwung): telovadec se
obesi na eno koleno zraven rok z zgornjim, s spod-
njim in z dvojnim prijemom, zakoleba se z doli vi-
sečo stegneno nogo in se povpre do jež-seje na enem
stegnu; na desno, na levo; prčd-se in zd-se. (Pod. 91.)
104.	Navzdolnji kolobdr, (kolobar navzdol, Felgeabschwung),
iz jež-seje prevzdigne telovadec eno nogo zd-se
in prestopi v oporo pred-se, poprime lato s spodnjim
prijemom in spusti se stegnivši telo naprej do vese
ali do navadnega nastopa. (Pod. 92.)
105.	Navzgornji kolobar (kolobdr navzgor, Felgenauf-
schwung): z zgornjim, s spodnjim ali z dvojnim pri-
jemom vzdigniti se kvišku ob lati z obema sklenje-
nima nogama, tako da telovadec lež6 na trebuhu visi
in potem se s poteznim poponom (Ziehklimmen) na
rokah vzdigne do opore.
Ta vaja se nareja z odskokom, potem iz vese, tudi
z eno roko. (Pod. 93. a. b.)
33
106.	V počepu kolebniti k tlam (Ristabschwung) na enem
nožnem grlu, potem na obeh. V opori s spodnjim
prijemom vzdigne se ena noga (v počepu) zgrb-
ljena med rokama tako navzgor, da leži grlo na
lati, druga pa visi stegnjena navzdol; ravno tako se
vzdignete obe nogi v zgrbi med rokama. (Pod. 94.)
107.	To isto krečeč: obe nogi dotaknete v kreči na levo
in na desno na strani rok lato. (Pod. 95. — Roki
ste toraj med nogama.)
108.	Skolebniti v stojo iz kolenje vese (Stehschwung aus
dem Kniehange): doli kolebniti v navadni nastop
brez pripomoči rok. (Pod. 96.)
109.	Kolenja vesa na enem kolenu s premenom te vese.
(Glej Pod. 79. b.)
110.	Vzkolebniti v sejo (Sitzaufschwung): iz vese na obeh
kolenih med obema rokama kvišku kolebniti pred-se
in za-se.
111.	Hrbtno kolebniti k tlam (Riicken - Abschwung): iz
opore za seboj s hrbtom ob lati, z zgornjim ročnim
prijemom spusti se telovadec stegnjen ali skrčen (upog-
njen) nazaj v veso ali stojo. (Pod. 97. a, b.)
112.	Stezati (Armabstrecken) zdaj eno, zdaj drugo roko
v ramenski opori (Anschulterstiitz.) (Pod. 98.)
113.	Prirameniti (Anschultern) iz seje in vztezati (Auf-
strecken) do opore.
114.	Zgrbni pomol (Hockschwebe) iz seje.
115.	Prečni pomol (Querschvvebe) iz jež-seje, obe roki pred
trupom (Pod. 99. a.), tudi na eni roki. (Pod. 99. b.)
116.	Prečni pomol (Querschwebe): eno roko pred, drugo
za seboj.
117.	Pohajati v zgrbnem pomolu na desno, na levo.
(Telovadba.}	3
34
118.	Pohajati v prečnem pomolu naprej in nazaj; obe
roki pred trupom ali eno pred drugo za seboj.
119.	Pohajati v ramenski opori. (Pod. 100.)
120.	Skakljati v ramenski opori.
121.	Kolebaje vzkipniti (Schwungkippen) z zgornjim ali
spodnjim prijemom. (Pod. 101.)
122.	Koleb&je povpirati se (Schwungstemmen) z zgornjim
in spodnjim prijemom. (Pod. 102. a, b.)
123.	Križna vzteza (vzdiga, Kreuzaufzug): iz stranske po-
molne vese vzndk vzdigniti se s poteznim poponom
na rokah.
124.	Vesna razdvka (Hangwage) iz preobrte. (Pod. 103.)
125.	Pomol iz vesne raz6vke od zadaj.
126.	Vesna razovka od spred. (Pod. 104.)
127.	Razovka iz prečne vese. (Pod. 105.)
128.	Razovka iz priramenske opore (priramenska raz6vka.)
129.	Priramenska raz6vka (Pod. 106.) in spustiti se v
vesno razovko vznak.
130.	Prosta oprta razovka (Freistiitzvvage).
131.	Trehušno kolo (Bauchwelle): iz opore kolebati okoli
late, trebuh ob lati in sicer, da obe roki oprimete
lato, od zad (Pod. 107. a.), od spred (Pod. 107. b, c.)
tudi če se komolca deneta na lato in roki oprimete
stegni pri zaobkolebu (beim Umschwung. — Podoba
107. d.)
132.	Obkolebati (obkolebljej, obgon) iz vese na enem ko-
lenu med rokama; pr6d-se, zd-se. (Kniewelle. —
Pod. 108.)
133.	Okolebati iz kolenje vese na eni nogi v tem, ko jo
roki izpod late oprimete. (Pod. 109.)
35
134.	Ročno kolo (Armwelle): obgon v nadlahtni vesi od
zad, roki na prsih naprej in vznik. (Glej pod. 75.)
135.	Obgon iz ježe (Reitenvelle oder Miihle) se stegnje-
nima nogama in s spodnjim prijemom pr6d-se, ali z
dvojnim prijemom v prečni seji v stran na levo, na
desno. (Pod. 110. a, b.)
136.	Križni ugib (Kreuzbiege, Stiitzwelle): obgon iz ročne
skrčene vese vznak. (Glej pod. 100.)
137.	Obgon iz seje (Sitzwelle) na obeh stegnih z zgor-
njim prijemom: telovadec napravi oprti pomol, ko-
lebne flaglo zA-se in dotakne z rnečama lato. (Glej
pod. 86. b.)
138.	Prekucni .obgon (Burzelwelle): telovadec višina obeh
kolenih, roki pa jih objamete izpod late. (Pod. 111.)
139.	Kristovo kolo (Christuswelle): obgon tako, da ste
nadlahtji na lati položeni in hrbet proti njej. (P. 112.)
140.	Velikanov kolebljej (Riesenabschwung) prčd-se in
kolebalni povpor (Schwungstemmen), — polovni veli-
kanov obgon pred-se (halber Riesenschwung vor~
warts).
141.	Velikanovo kolo (Riesenwelle): nadaljevani obgon se
stegnjenima rokama. (Pod. 113.)
142.	Postaviti se na roki iz opore.
Skoraj vse omenjene vaje na trdnem drogu delajo se
tudi lahko na majalnem drogu (Schwebereck) in so
važne zavoljo tega, ker je tukaj opora nestalna, kar po-
trebuje posebne moči in spretnosti. Mnoge vaje izvršu-
jejo se s kolebanjem. Vzame se okrogla jesenova lata,
3' dolga, I1/,," debela, kije za dve 1—1'/a" močni in naj-
manje 9' dolgi vrvi privezana. Vrvi ste na svojem dru-
gem koncu 18 - 24" narazno odzgoraj dobro prtrjeni (pri-
3*
86
peti). Lata visi razoma (wagerecht) do vrh glave visoko.
(Obrazec III.)
Plezala (Klettergeriiste).
Za nasledujoče vaje v plezi (Kletter-), lezi (Steig-) in
popenjanji (Klimmubungen) so najpripravniša tako rečena
plezala (Klettergeriiste), (Obr. IV.) ki se tako-le sestavijo:
Dva močna 16—20' visoka jelova ali hrastova stebra
se postavita, kolikor se zdi, eden od druzega, trdno v
zemljo, ter se zgoraj kot spodaj zvežeta z močnima ra-
zovnima prečnikoma (prečnima brunoma, Querbalken), ki
naj bosta jelova, ali še bolje hrastova.
Tudi je dobro, da se v zemljo vkopana konca osmo-
lita ali ožgeta, da dalje trpita. Na to za podstavo služečo
pripravo se pritrdijo:
1.	Navpične plezalne preklje (senkrechte Kletterstangen).
(Obrazec IV. a.)
2.	Napoševne plezalne preklje (schrage Kletterstangen).
(Obrazec IV. b.)
3.	Roča (priviti, Ringe). (Obrazec c.)
4.	Navpična lestva (senkrechte Leiter). (Obrazec IV. d.)
5.	Napoševna lestva (schrage Leiter). (Obrazec IV. e.)
Lahko se tukaj poskrbi tudi ze majalni drog (Schwe-
bereck) in plezalno vrv (Klettertau). Ce sta stebra preda-
leč narazno, naj se postavi v podporo še tretji v sredi.
Vsaka tukaj omenjena naredba popiše se še posamezi,
kedar pride dotična vaja na vrsto.
G. Roča.
Dva obodca (klepa) iz kovanega železa yg" debela,
s trdim usnjem gladko preoblečena, 7" v promeru široka,
37
visita na dveh močnih vrveh pritrjena, vspored doli, za
pleča (schulterbreit) narazno. Vrvi imate na zgornjem
konci obročka, za ktera se na kljuki, v prečnik vbiti,
obesite.
A ker je pri več vajah treba vrvi zvišati ali zni-
žati, služijo temu namenu jermena, ki se se zaponkama
lahko zdaljšata ali skrajšata. (Obrazec V.)
Vaje na ročih (privitah).
1.	Vesa s stegnjenima rokama. (Pod. 114.)
2.	Suvati z nogama v vesi.
3.	Vesa na eni stegnjeni nogi in menjavanje vese.
4.	Vzdigovati in spuščati se v vesi.
5.	Skrčena vesa (z upognjenima rokama.) (Pod. 115).
6.	Počepna drža v vesi.
7.	Izpomaljati nogo v vesi.
8.	Vzdigovati in spuščati se za dalj časa (trajno).
9.	Vzdigovati in spuščati se v počepni drži.
10.	Izpom&ljati obe nogi ob enem v vesi.
11.	Vzdigovati in spuščati se izpomaljaje nogi.
12.	Vesa na eni upognjeni roki in menjavanje vese.
13.	Vesni pomol (Hangvorschwebe) na eni stegnjeni roki
in menjavanje vese.
14.	V skrčeni vesi vzdigovati se, da se rameni dotaknete
ročev; potem vztezati (Abstrecken) zdaj eno, zdaj drugo
roko. (Pod. 116.)
15.	Viseti na komolcih naprej in vzdigovati nogi pred-se.
(Pod. 117.)
16.	Viseti na komolcih vznak in poprijeti prste na no-
gah. (Pod. 118.)
38
17.	Gnjezdo: telovadec vzdigne koleni kakor za prekue
(prevrto), toda tako, da se vsaka noga s prsti ali z
grlom obesi za eno vrv, da je truplo, kar mogoče,
razoma (wagerecht). (Pod. 119).
18.	Prevreči se nazaj, naprej iz nastopa; nogi greste v
počepu med rokama skozi do vese in tako po istem
potu nazaj. (Pod. 120.)
Opomba. Pri vseh teh vajah (1—18.) visita roča za do-
segljej visoko.
19.	Stegnjena leža (Strecklage) naprej, v stran in vznak z
upognjenima rokama. Roča se obesita pri tej vaji do
prsi visoko (brusthoch).
20.	Vzdigovati in spuščati se v stegnjeni leži naprej, v
stran in vzn&k. Roča se obesita tukaj do pleč visoko
(schulterhoch).
21.	Leža v zganjeni opori naprej, v stran in vznak. Roča
se obesita nizko.
22.	Spuščati in vzdigovati se v oprti 16ži naprej. Tudi
tukaj se obesita roča nizko.
23.	Spustiti se v oprti leži naprej, priustiti in vztegniti se.
24.	Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko v zganjeni oprti
leži naprej in vznak. Roča sta nizko.
25.	Stegniti in skrčiti (Anziehen) eno roko v zganjeni
oprti leži v stran. Roča nizko.
26.	Stegnjena leža naprej s stegnjenima rokama. Roča do
glave ali do ramen visoko.
27.	Stegnjena 16ža naprej, v stran in vznak na eni upog-
njeni (sključeni) roki. Roča do prsi visoko.
28.	Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko povpiraje in zo-
39
pet krčiti v stegnjeni 16ži naprej in vznik z upognje-
nima rokama. Roča do prsi.
29.	Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko in priustovati v
zganjeni oprti leži naprej.
30.	Oprta leža vznak. Roča sta nizko.
31.	Spuščati in vzdigovati se v oprti leži vznak. Roča
sta nizko.
32.	Obe roki ob enem vztezati in krčiti v stegnjeni leži
naprej, vznak in v stran. Roča do prsi.
33.	Roki pred-se vztezati (Armvorstrecken) v stegnjeni leži
naprej z upognjenima rokama. Roča do prsi.
34.	Krožiti v stegnjeni leži s stegnjenima rokama in vzte-
zati v stran zdaj eno, zdaj drugo roko. Roča do
prsi.
35.	Krožiti v zganjeni oprti leži in vztezati zdaj eno, zdaj
drugo roko v stran. Roča nizko.
36.	Kolebati v stegnjeni vesi. (Pod. 121.)
37.	Kolebati v stran v stegnjeni vesi.
38.	Kolebati v vesi z upognjenima rokama.
39.	Kolebati v stranski vesi z upognjenima rokama.
40.	V krog kolebati (krožiti) v stegnjeni vesi.
41.	V vesi krogoma kolebati z upognjenima rokama.
42.	Prevrniti se iz vese stegnivši truplo vznak in naprej.
43.	Vesna raz6vka (Hangwage) vznak. (Pod. 122.)
44.	Kolebniti kvišku iz vesne raz6vke vznak.
45.	Opora (Pod. 123.) in suvati z nogama v opori.
46.	Počepna drža v opori.
47.	Spuščati se iz opore v oprto kljuko (Winkelstiitz) in
vzdigati se (Pod. 124.)
48.	Enonožni pomol v opori do razovne steze (zur Wag-
halte).
40
49.	Trajna zganjena opora (Dauerknickstiitz).
50.	Priustiti se v zganjeni opori.
51.	Spuščati se iz opore do priustve (zum Anmunden) in
vzdigati se.
52.	Kolebati v opori.
53.	V stran kolebati o opori.
54.	Izpomoliti v opori obe nogi ob enem pred - se do
razovne steze.
55.	Vzdigati se vznak v opori sključivši (upognivši) kolka.
56.	Prekucniti se vznik iz opore v veso. (Pod. 125.)
57.	Prekucniti se naprej iz opore v veso. (Pod. 126.)
58.	Povpirati se naprej zdaj z eno, zdaj z drugo roko.
59.	Čredoma vztezati roki v stran in krčiti v zganjeni
opori. (Pod. 127.)
60.	Potegoma povpirati se (potezni povpor, Zugstemmen)
iz vese v zganjeno oporo na levo, na desno; oberoč;
stegovati se do stegnjene opore.
61.	Vztezati zdaj eno, zdaj drugo roko v stran in priusto-
vati v zganjeni opori.
62.	Kolebati v zganjeni opori. (Pod. 128.)
63.	Kolebati v stran v zganjeni opori.
64.	Vztezati v stran in krčiti obe roki ob enem v opori.
(Pod. 129.)
65.	Zganjena opora na eni roki inpremenjavanje zganjene
opore.
66.	Razovna steza v vesi (Hangwage) naprej.
67.	Razovna steza v vesi vzn&k na eni roki leže na nadlahtji.
68.	Stegnivši telo vzdigniti se vznik iz opore v razovno
stezo. (Pod. 130.)
69.	Spustiti se iz oprte razovke (Stiitzwage), v razovno
stezo vznik.
41
70.	Kvišku zamahniti se (vzmahniti se, Hochwippen) v vesi
in prevrniti se (ali gnjezdo vznak).
71.	Vzmahniti se v zgibi (Knickwippen) kolebaje za-se.
72.	Vzmahniti se v zgibi kolebaje pr6d-se.
73.	„ „ „ „ „	„ in za-se.
74.	„ se v vesi in kolebaje povpreti se v zganjeno
oporo in v oporo.
75.	Vzmahniti se v vesi in kolebaje povpirati se v zganjeno
oporo in v oporo.
76.	Postaviti se na roki. (Pod. 131.)
H. Napoševna lestva.
Napoševna lestva je znotraj l1/s' široka in napravi se
iz dveh poglajenih, zgoraj malo zaokroženih lestvenikov
(Holme) 4" dolgih in 1—1]/2" debelih. Okrogle in gladke
špriklje (Sprossen) so hrastove 1" debele in po 1' ena od
druge. Lestva se postavi všev in se mora obesiti zgo-
raj z močnimi klepovi za dve kljuki na prečnik. Spodaj
stoji trdno na tleh.
Nastop v štritni vrsti (Stirnreihe) proti lestvi.
Vaje na vševni lestvi.
Napoševna lestva nam rabi za vaje v lezenji (v lezi),
popenjanji (v penji) in povpiranji (Steig-, Klimm-, Stemm-
iibungen).
1.	Lezti naprej, gori in doli od špriklje do špriklje;
roki oprijemljete lestvenika ali špriklje. (Pod. 132.)
2.	Lezti naprej z eno roko na lestvi.
3.	Prosto lezti naprej na lestvi.
42
4.	Posiljeno lezti (Zwangsteigen) naprej na lestvi presto-
pke eno ali več šprikelj.
5.	Posiljeno lezti naprej z eno roko na lestvi.
6.	Prosto in posiljeno lezti na lestvi (Freizwangsteigen).
7.	Vznak lezti.
8.	„ „ z eno roko na lestvi.
9.	Vznak prosto lezti.
10.	Gori in doli lezti na notranji strani lestve, roki in
nogi pomagajo. (Pod. 133.)
11.	Gori in doli lezti samo z rokama, nogi stojite trdno
na eni špriklji.
12.	Roki oprimete šprikljo blizo lestvenikov, nogi pa le-
žete do rok, ali med rokama skozi in nazaj, da pride
telo v popolno stezo.
13.	Prečna vesa naprej, na lestvenikih z naravnim prijemom;
takisto vznak. Roki ste stegnjeni in sklenjeni.
14.	Prečna vesa naprej, leva roka oprime 16stvenik, desna
pa z zgornjim prijemom šprikljo; takisto naopako, t. j.,
desna roka oprime lestvenik, leva pa z zgornjim prije-
mom šprikljo. Roki se stegnete.
15.	Stranska vesa naprej na eni špriklji z zgornjim, s
spodnjim in z dvojnim prijemom. To isto vznak.
16.	Potezni popon (popenjanje, Ziehklimmen) v vesah ome-
njenih pod št. 13., 14. in 15.
17.	Pritezati in odtezati v stranski vesi. (Pod. 134. a, b.)
18.	Premenjavanje prijema in vese: iz prečne vese na-
prej na lestvenikih v stransko veso naprej na eni
špriklji in naopako ; zdaj z eno, zdaj z drugo roko;
z obema ob enem; takisto vzn&k.
19.	Popenjati se naprej in vznik zdaj z eno, zdaj z drugo
roko na obeh lestvenikih s stegnjenima rokama,
43
20.	To isto z upognjenima rokama.
21.	Popenjati se naprej, vznak, z obema rokama ob enem
na obeh lestvenikih s stegnjenima rokama.
22.	Takisto z upognjenima rokama. (Pod. 135.)
23.	Popenjati se naprej, vznak menjaje na lestvenikih (od
enega lestvenika do druzega) s stegnjenima in z upog-
njenima rokama.
24.	Popenjati se v prečni vesi zdaj z eno, zdaj z drugo
roko. (Pod. 136.)
25.	Popenjati se v prečni vesi na enem lestveniku zdaj
z eno, zdaj z drugo roko; z obema ob enem; s steg-
njenima in z upognjenima rokama.
26.	Popenjati se naprej in vznak na enem lestveniku in
na šprikljah s stegnjenima in z upognjenima rokama
in z raznimi prijemi.
27.	Popenjati se naprej in vznak zdaj z eno, zdaj z drugo
roko na šprikljah z zgornjim in s spodnjim prijemom.
(Pod. 137.)
28.	Popenjati se na šprikljah v stranski vesi z naravnim
prijemom.
29.	Popenjati se z razpetim prijemom naprej, vznak na
šprikljah izpuščaje (presezaje, Uebergreilen) eno ali
več šprikelj z zgornjim in s spodnjim prijemom; zdaj
z eno, zdaj z drugo roko.
30.	Popenjati se naprej, vznak na šprikljah z zgornjim
in s spodnjim prijemom; z obema rokama ob enem.
31.	Nogi stojite na eni špriklji, roki oprimete tudi eno
šprikljo z zgornjim prijemom, da je telo popolnoma
stegnjeno, potem se naglo preminja prijem na obeh
lestvenikih zdaj z eno, zdaj z drugo roko; z obema
ob enem.
44
32.	Povpirati se naprej vznak na lestvi: stegnjeni roki ne-
sete telo, in se na šprikljo uprete; stegnjeni nogi se
razkrcčite, toda nepovpirate. (Pod. 138. a, b.)
33.	Povpirati se s potezo (Ziehstemmen): kedar ena steg-
njena roka naprej poseže in telo za seboj vleče, po-
maga druga s povporom. (Pod. 139.)
34.	Vzpotezati se z obema rokama od špriklje do špriklje.
(Pod. 140.)
35.	Povpirati se ter presegati eno ali več šprikelj.
J. Razovna lestva (wagerechte leiter).
Razovna lestva je 12—15' dolga, leži razoma (wage-
recht) na stojanih (stebrih, Stander) tako, da se lahko
više in niže postavi.
Nastop v štritni vrsti proti lestvi, kakor pri na na-
poševni lestvi.
Vaje na razovni lestvi.
Naj se poskušajo na ti lestvi najpopred razne vese
na šprikljah in na lestvenikih, potem popenjanje s potezo
(Ziehklimmen), kakor na vševni lestvi.
1. Veskati v stransko razpeto veso: roki ste v zgornjem
prijemu na zunanji strani lestvenika tikoma ena druge
(sklenjena vesa, Schlusshang); potem se premikava
desna roka v kratkih prijemih, kolikor mogoče, na
desno in zopet nazaj do sklenjene vese. To isto leva
roka na levo. Tudi črčdoma, da se premakne desna
roka na desno, potem leva na levo in tako naprej do
razpete vese, ravno tako nazaj v sklenjeno; pozneje
z obema rokama ob enem. (Pod. 141.)
45
2.	Včskati zdaj z eno, zdaj z drugo roko v stran na
desno in na levo na enem lestveniku z zgornjim pri-
jemom na zunanji strani in s spodnjim ali z zgornjim
na notranji med šprikljami; naj se premenjava pri-
jem — vse s stegnj enima rokama.
3.	Veskati pred-se in za-se na obeh lestvenikih v prečni
vesi zdaj z eno, zdaj z drugo roko. (Pod. 142.)
4.	Veskati prčd-se in za-se na enem lčstveniku v prečni
vesi z naravnim prijemom, druga roka med šprikljami
s stegDj enima rokama.
5.	Čredoma včskati pred-se in zA-se na lestvenikih v
prečni vesi od enega lestvenika k drugemu s stegnje-
nima rokama.
6.	Veskati v stran na enem 16stveniku preseg&je z
zgornjim prijemom na zunanji strani s stegnjenima
rokama.
7.	Veskati v prečni vesi pr6d-se in z&se na enem lest-
veniku in na šprikljah s stegnjenima rokama.
8.	Veskati v vesni 16ži pred-se z obrazom proti lestvi;
roki oprimete lestvenika z naravnim prijemom, nogi
visite s kolenoma ali s petama na lestvenikih.
9.	Trajna popenjalna vesa v raznih prijemih; tudi na
eni roki, druga pa se vpre v kolk.
10.	Prevrniti se iz prečne vese z naravnim prijemom na
obeh lestvenikih med rokama skozi.
11.	Veskati pred-se in za-se na šprikljah v prečni vesi
z zgornjim in s spodnjim prijemom in s stegnjenima
rokama. (Pod. 143.)
12.	Veskati v stran na šprikljah z naravnim prijemom in
s stegnjenima rokama.
46
13.	Z obrto veskati (Drehhangeln) na šprikljah, kakor
pod št. 12.
14.	Vaje omenjene od številke 2—8., potem 11., 12. in
13. izvršujejo se z upognjenima rokama. (Pod. 144.)
15.	Z vzmetom veskati (Ruckhangeln): obe roki se h
kratu kvišku mečete in naprej oprijemljete v stran
na enem lestveniku z raznimi prijemi, s stegnjenima
in upognjenima rokama.
16.	Z vzmetom v6skati v prečni vesi pred-se in za se
na obeh lestvenikih z naravnim prijemom. (Pod. 145.)
17.	To isto v stran na enem lestveniku vzdigaje in spu-
ščaje se, na zunanji strani, z zgornjim prijemom.
18.	Takisto pred-se in za-se vzdigdje in spušč&je se, z na-
ravnim prijemom.
19.	Razpeto včskati (Spannhangeln) na šprikljah.
20.	Razpeto veskati presezaje eno ali več šprikelj, s steg-
njenima in z upognjenima rokama.
21.	S kolebljejem veskati v stran na enem lestveniku ko-
lebaje v stran, naprej ali vznak s stegnjenima in upog-
njenima rokama. (Pod. 146.)
22.	Z vzmetom kolebaje veskati, sicer kakor pod šte-
vilko 21.
23.	S kelebljejem veskati v prečni vesi prčd-se in za-se
na obeh lestvenikih kolebaje naprej, vznak ali v stran,
sicer kakor štev. 21.
24.	Z vzmetom kolebaje včskati na obeh lestvenikih, ko-
lebati naprej in vznak, sicer glej štev. 21.
25.	S kolebljejem veskati v stran na šprikljah, sicer glej
številko 21.
26.	Vdskati v stran na enem lestveniku v počepni drži
s stegnjenima rokama.
47
27.	V počepu veskati pržd-se inza-se na obeh lestvenikih
s stegnjenima rokama.
28.	Z vzmetom veskati v stran na enem lestveniku v po-
čepni drži s stegnjenima rokama.
29.	Z vzmetom včskati pred-se in za-se, v počepni drži
i. t. d.
30.	V počepu veskati v stran na šprikljah s stegnjenima
rokama.
31.	Veskati v stran na enem lestveniku izpomaljaje nogi
s stegnjenima rokama.
32.	S pomolom veskati pred-se in zd-se na obeh lestveni-
kih s stegnjenima rokama.
33.	S pomolom vzmetno veskati (Ruckschwebehangeln)
v stran na enem lestveniku s stegnjenima rokama.
34.	To isto prčd-se in zd-se na obeh lestvenikih s steg-
njenima rokama.
35.	S pomolom veskati v stran na šprikljah s stegnje-
nima rokama.
K. Vpična lestva (senkrechte Leiter).
Vpična lestva se napravi kakor razovna, samo da
se postavi navpik, zgoraj in spodaj pa v prečnika
vpahne.
Nastop v polkrogu ali v štritnih vrstah proti lestvi.
Vaje na vpični lestvi.
1.	Lezti naprej.
2.	Lezti vznak.
3.	Poprečno lezti naprej.
48
4.	Posiljeno lezti naprej.
5.	Prelazovati med šprikljami.
6.	Popenjati se s potezo (pritezo) naprej.
7.	Popenjati se naprej na šprikljah.
8.	Popenjati se z razpetim prijemom naprej na šprikljah.
9.	Pobesa vznak.
10.	Pobesa v stran na eni roki.
11.	Pobesa vznak na eni roki.
12.	Pobesiti se vznik izpomaljije zdaj levo, zdaj desno
nogo ali obe nogi ob enem.
13.	To isto v prečni vznačni vesi.
14.	To isto v vznačni vesi na eni roki.
15.	Popenjalna vesa vznik.
16.	V popenjalni vesi vznik izpomiljati nogi.
17.	Stegnjena lčža naprej s stegnjenima rokama in segati
navzdol do najniže špriklje.
18.	To isto vznik iz priramenske nastave sicer po šte-
vilki 17.
19.	Stegnjena leža naprej na eni stegnjeni roki in pre-
menjavanje leže.
20.	To isto v stran.
21.	Preplaziti se skozi špriklje (Durchwinden).
22.	Prosta ročna zastava (Handfahne.) (Pod. 147.)
23.	Zatilna zastava (Genickfahne).
L Plezalice (plezalne preklje, Kletterstangen) in
plezalna vrv (Klettertan).
Plezalice so gladke, navpik postavljene smrekove
preklje tolike debelosti, da jih more odraščen človek to-
49
liko obseči ali prijeti z dlanjo, da se zdrži v vesi brez
pomaganja z nogama. Narazno je ena od druge 5/,',
oba konca se trdno vpahneta v prečnika.
Nad vsako se napravi ena preklja všev, ki se za že-
lezni klep natakne na prečnik; na konci se vpira vševna
preklja na 2' od tal razoma poprek položen podnožnik.
Plezalna vrv 4" debela obesi se na zgornjem koncu
za kljuko na prečnik.
Nastop v polokrogu proti plezalnemu orodji.
a. Vaje na vpiSni plezalici in na plezalni vrvi.
1.	Ročna obesa naprej z naravnim prijemom, roki ste
stegnjeni, nogi stegnjeni in sklenjeni; to isto vznik.
2.	Plezalna obesa (Kletterliang) naprej križemnog; to
isto vznik.
3.	Popenjalna obesa.: najpopred napravi telovadec ročno
obeso, potem se vzdiguje v popenjalno (skrčeno) veso;
nogi ste sklenjeni in visite stegnjeni navzdol. To
isto z razkreko, (Seitgratsche) koleni vzdigniti, zdaj
desno, zdaj levo; obe ob enem; nogi vzdigniti pred-se
na desno, na levo"; obe ob enem na eno stran.
4.	Popenjalna obesa vznik s sklenjenima navzdol steg-
njenima nogama.
5.	Plezalna obesa naprej križemnog, na eni roki; zdaj
na desni, zdaj na levi.
G. Popenjalna obesa naprej s sklenjenima navzdol steg-
njenima nogama, na eni roki; zdaj na desni, zdaj na
levi; to isto vznik zdaj na desni, zdaj na levi roki.
7. Gori in doli plezati na vpični plezalici: plezalna
vesa na obeh rokah na preklji, ktero telovadec z no-
(Telovadba.)	4
50
gama tako objame za plezalni sklep (zum Kletter-
schluss), da se ena noga pred prekljo dotika z mečo
te iste, druga pa za prekljo s piščaljo (Schienbein).
(Pod. 148.)
Potem roki naprej poprijemate (Pod. 149.), telo za
seboj kvišku vlečete (Pod. 150.) in tako naprej do
vrha preklje. Ravno tako se pleza doli samo s tem
razločkom, da roki začnete nazaj poprijemati.
8.	Gori in doli plezati na vrvi. (Pod. 151.) Telovadec
napravi plezalno veso, vzdigne koleni do trupa tako,
da piščali in stegni polagoma med seboj propuščajo
vrv (lassen durchgleiten), potem vrv z nogama napne,
poprime se z rokama kvišku in tako naprej k vrhu.
Doli se pleza kakor na plezalici.
9.	Gori in doli plezati vzn&k križemnog.
10.	Popenjalna obesa naprej, obe koleni ob enem vzdigati
na isto stran; popenjalna obesa in nogi vzdigati ob
enem pred-se.
11.	Popenjalna obesa vzndk, sicer po štev. 10.
12.	Popenjalna obesa naprej, popenjati se gori in doli
samo z rokama; nogi visite na obeh straneh preklje.
13.	Ramenska razovka na preklji: telovadec z levo roko
tako objame prekljo, da se v podpazduho trdo pri-
tisne, desna roka se stegnjena odspod vpre in obe roki
tako držite prekljo; zdaj se vzdigne telo tako, da je
s prekljo v pravokotji. (Pod. 152.)
14.	Prosta ročna zastava na preklji in na napeti vrvi.
b. Vaje na dveh vpiSnih prekljah.
1.	Obesa s stegnjenima rokama.
2.	Suvati z nogama v tej vesi.
51
8. Počep v stegnjeni vesi.
4.	Izpomaljati eno nogo v stegnjeni vesi.
5.	Popenjalna obesa: vesa z upognjenima rokama. (Po-
doba 153.)
6.	Potezno popenjanje (popon): vzdigati in spuščati se
v vesi.
7.	Vesa z naravnim prijemom: vpreti nogi na preklji, da
ju dotikate piščali in da ju objemate nožni grli. (Po-
doba 154.)
8.	Veskati v tej nastavi. (Pod. 155.)
9.	Skočiti iz počepne seje v veso.
10.	Kolebati pred-se in za-se z naravnim prijemom.
11.	Prevrniti se: v vesi z naravnim prijemom vleče telo-
vadec sklenjeni koleni k prsim ter se prevrne (pre-
kucne), da gre gornji trup vzndk doli, tako da pride
z obrnjenima rokama v nastop; isto tako nazaj in po-
zneje tako, da se po prekucu tal ne dotakne z nogama.
12.	Izpomaljati obe nogi ob enem v stegnjeni vesi.
13.	Izpom&ljati zdaj eno zdaj drugo nogo, potem obe ob
enem v popenjalni obesi.
14.	Potezni popon v vesni počepni drži.
15.	Potezni popon v vesi s pomolom (Hangvorschvvebe).
16.	Vesna razovka po prekucu.
17.	Veskati zdaj z eno, zdaj z drugo roko s plezalnim
sklepom in brez njega; gori in doli.
18.	Gori in doli včskati občroč s kolebljejem pred-se in
zd-se.
c. Vaje na vsevnik preJcljali.
Vaje na vpičnih prekljah od. štev. 1. do 16. narejajo
se tudi na vševmh; razun teh pa še te-le:
52
1.	Plavalna vesa: prekucniti se, kakor pripreobrti, samo
da nogi ne greste doli, ampak z grloma ob obeh
prekljah slone; obraz v tla obrnjen.
2.	Vesa in veskanje v vesni leži: obe roki poprimete
preklji z zgornjim prijemom, vsaka noga oklene od
znotraj ali od zunaj v kolenji vesi eno prekljo.
3.	Vesa in veskanje na eni vševni preklji: roki ste skle-
njeni tik ena druge tako, da ima telovadec enkrat
prekljo pred seboj, potem za seboj (za hrbtom).
4.	V vesi plezati s plezalnim sklepom na eni preklji,
roki pa na obeh.
5.	Credoma plezati: a) z nogama od ene preklje do druge ;
b) z nogama in z rokama od ene do druge.
6.	Leže plezati na obeh prekljah.
7.	Vesa in veskanje na obeh prekljah.
8.	Popenjalna obesa in popon naprej in vznak.
9.	To isto in z vzmetom popenjati se naprej in vznik.
10.	Veskati v stran na eni vševni preklji.
11.	Popenjati se po številki 10.
M. Gred (Sclrvvebebaum). (Obrazec VI.)
Grrčd je okleščeno in obeljeno drevo, nekoliko pogla-
jeno, pa vendar tako, da ostane po vrhu še malo rapavo
in oblo.
Dolga je 18—30', kakor prostor dopušča. Drevo
pride na vsakem koncu med dva stojana B, C. (stebra),
ki sta tako narejena, da se drevo lahko zviša ali zniža
ter sta med seboj z močnim klinom zvezana.
Vaje na gredi so jako pripravne za otroke, posebno
pa za dekleta, kajti potrebujejo več spretnosti nego moči.
53
Njih važnost za praktično življenje sploh nikakor se ne
sme prezirati, naj se toraj ne pogreša gred niti v telo-
vadnici za ljudske šole, niti za odrastle.
Nastop v eni ali dveh štritnih vrstah proti drevu.
Stoja na gredi je ali prečna (Querstand) (Pod. 156.), ali
stranska (Seitstand) (Pod. 157). Nogi ste v obeh slučajih
ven obrnjeni; v prvem ena noga za pol čevlja pred drugo.
Nadlahtji molite v stran skoraj razoma, komolca pa ne-
koliko v kljuki naprej; roki niste togo stegnjeni, nad-
pestji gori obrnjeni. Taka nastava je pravo ravnotežje
(Balancirstand). (Glej pod. 156.)
Vaje na gredi.
1.	Prosti vzhod (prosto vziti, Hinaufsteigen) na gred: ena
noga gre za drugo na nizko postavljeno gred tako, da
roki nič ne pomagata.
2.	Vstati na vzad iz ježe (aus dem Reitsitze). Najpred
se usede jež, potem se roki vprete pred stegnoma v
gred, obe nogi kolebnete na vzad, da pridete za sede-
žem na drevo, zdaj vstane telovadec izpustivši se z
rokama po konci. Gr4d je za kolk do pleč visoko.
3.	Vstati iz ježe na spred. (Pod. 158.): Iz ježe se vzdigne
ena v kolenu močno upognjena noga pred-se na gred,
potem vstaja telovadec polagoma z rokama izpuščaje,
sprva tako, da se trup naprej nagne; druga noga se
drži med tem ob strani gredi in služi za oporo (pod-
pira tako ravnotežje).
4.	Skočiti na drevo, ki stoji največ do kolka visoko.
Skok je z nagonom.
5.	Prosto zlezti (prosti zlez, Herabsteigen) in sicer:
54
a)	pred-se iz stranske nastave (stoje), nogi na sklep
ali na prestop.
b)	Takisto za-se.
c)	Vstran seskočiti iz prečne nastave (stoje).
7.	Sesti v ježo: iz stoje se mirno nagiblje s polahnim
kolenjim upogibom na spred, oprime z rokama drevo
in se spusti v ježo.
8.	Stati zdaj na eni, zdaj na drugi nogi.
9.	Obračati se na desno, na levo; premena prečne stoje
v stransko in naopako.
10.	Okoli obrniti se: na desno, na levo.
11.	Globoko upogniti koleni v prečni in stranski stoji.
12.	V stran vzdigati eno stegnjeno nogo: na desno, na
levo do pol pravokotja.
13.	Koleni na vzgor upogibati: na levo, na desno.
14.	Pržd-se vzdigati stegnjeno levo in desno nogo.
v
15.	Credoma koleni na vzdol upogibati; pri tem se pro-
sta noga ob strani drevesa spusti in lahno na stegno
nasloni: na levo, na desno. (Pod. 159.)
16.	Roki stezati: pred-se, v stran, gori, doli; v stranski
in prečni stoji.
17.	Hoja pržd-se iz prečne stoje, zadnja noga začne.
18.	Hoja na vzad iz prečne stoje, prednja noga začne.
19.	Hoja pred-se in na vzad se zapostopom (Nachstelltritt)
iz prečne stoje; ista noga zmirom prostopuje (schrei-
tet vor), druga pa se zapoteguje,
55
20.	Hoja v stran: na levo, na desno iz stranske stoje;
druga noga vselej zapostopa.
Grede po drevu se gleda naravnost pred-se, ne p6d-se
(pod nogi); nogi se obračate na ven, stopinje ne smejo
biti prevelike, niti koleni togi.
21.	Hoja več telovadcev ob enem: vsak hodi ali prosto
zd-se, ali dene roki svojemu predniku na rameni.
22.	Obtežena hoja: s kroglami, pezami i. t. d.
23.	Prestopovati (Ueberschreiten): Vadi se tako, da se na-
stavi pred hodca za koleno visoko palica, čez ktero
mora stopiti. (Pod. 160.) Potem tako, da se dva sre-
čata na gredi, eden izmed nju se spusti v ježo, iz te
v sedež na enem stegnu in se pripogne; drugi pa ko-
raka čez-nj naprej. (Pod. 161.)
24.	Ogibanje (Ausweichen): Dva se srečata na gredi, opri-
meta eden druzega za kolka in za rameni in se po-
stavita (stopita) v hodni nastop tako, da prednja noga
vsakega stoji med nogama druzega; zdaj se zasuče
vsak, kar mogoče, na kratko. (Pod. 162.)
Kedar se ima delati ta vaja, je svetovati, naj se pred
na tleh vadi, potem na grždi, ki je za koleno od tal
in še-le potlej vise. Pa je še zmirom dobro, ako se
na vsaki strani gr6di po en telovadec za varstvo
postavi.
25.	Hoja na majalni gredi. (Pod. 163.)
Kedar telovadec ravnotežje zgubi, naj poskoči prosto
na tla, ali naj se hitro upogne in z rokama oprime
drevo. Vaje v hoji na gredi se ne smejo nikakor
prenagliti.
Gred se postavi najprej trdno in razoma, potem trdno
56
in všev, na zadnje majalno. Pri hoji na majdlni gredi
je gledati na to, da napredovalna (pro3topovalna) noga
stopa kolikor mogoče, navpik.
26. Hoja gori in doli na všev ležeči grddi. (Pod. 164. ainb.)
Gred rabi še marsikterim drugim vajam, za ktere
ni nalašč namenjena; zlasti se dajo na njej narediti
razne vaje v oprti vesi, na priliko, izpomdljati nogi,
razprostirati roki, hoditi na rokah, v stran vzdigati
in spuščati trup upogibije in stezdje roki i. t. d.
\
X

ur.
<. > j
" ? ■	Jr ' '
NARODNO IN UNIVERZITETNA
KNJILNICA
t3feJfe3B0465168
00000465168