Шџ m » Маг" Z» brf« »Ullj*ij» «4 t* «i'- -. let* , . * „ — \ Mrl M» ■ Po polili
* m* \*\a 10 i'- -i bol tel* • S «• — <•
:,irt M» * .. eo »
O/1-iHHlrt'
7.1 nevidna dvt»lipni »rst i plai-nja »i kr,,ri4c nali-tn* 1 krat. Л kr. it- sh ttik* »krut, 4 kr. i e teku 3kr«t • i piчш^ако чн plmw ji-jo pu froflUn,
7.4. na. k 1k j* plant kol^V (sUntpelj) lasoii.
Neposredne volitve državnih poslancev, i.
V Ljubljani 12. marca 186'J, — V drugem občnem zboru „Slovenijo" 20. januarja t. j. je dr. Costa azlagal bude nasledke, ktere bi imele neposredno volitve državnih poslan-у га nas Slovence, in sploh za vse dežole, ktere si želo avtonomijo svojo jje domovine, t. j. svoje kronovine obraniti. Ce človek le pomisli, kdo su Isti možje, ki so prvi začeli direktne volitvo državnih poslancev ua dan ščiti, razumljivo mu bode, da nam take volitve nikakor ne morejo koristne Üti. Čestitim^bralcem „Slov. Nar." jo znano, da jo v ljubljanskem deželnem boru c. kr. fijoanšnl -pravdosrednik pl- dr. Kaltenegger predložil, naj se vpe-Ujo neposredne votiivo. Narodna večina deželnega zbora je precej spoznala ake nasledke bi direktne volitve državnih poslancev za našo deželo imele, ir je tudi kar naravnost Kultenogerjav predlog zavrgla. Nn upam si trditi, hi bil dr. Kaltenegger tn prediog stavil iz ljubezni do slovenskega naroda, si tudi ni v deželnem zboru proti slovenski narodnosti in njenim brnni-Jjem divjal in razgrajal kakor uekteri drugi; ali iz tega so še nikakor e da soditi, da bi on za Slovence drugo čutje imel, nego njegov dobri pri-atelj K. Dežman. Dr. Kaltenegger si je s svojim vljudnim, mirnim veden-ein pridobil spoštovanje, ktero so možem taka vrsto povsod skazuje, zan-nnja slovenskega naroda si pa še ni pridobil, pa si ga bo tudi tež1;» tedaj, ker le predobro je znano, da jo dr. Kaltenegger poglavitna podpora eioško-konstitucijonalnemu društvu; kako prcsrčno pa to društvo Slovence ljubi n koliko se trudi, jih kar nnjnaglaje materi Te? toni ji v naročje posadili, ega je cela naša dežela tako do dobrega prepričana, kakor vrelo ljubezni agjaroi do njihovih potlačenih bratov Hrvatov itd. — Ker dr. Kalteneg-fger_ju predlog za neposredno volitve ni obveljal v deželnem zboru , pni-kal mu je drutega zavetja — v konstitucijonalnem društvu; tam so ve da Ije našel tako plodovito zemljo, da so se srca vseli društvenih privržencev 'zanj vnola, napravila se т imenu konštitncijonalnegu društva ргоЈцја ua državni zbor za vpeljavo neposrednih volitev državnih poslancev. lies je to velika jpredrznoet, da društvo, sestavljeno iz takih elementov, peticijonira znupeljavo direktnih volitev, kteri b naša slovenska dežuln nikdar zahtevala ni, dobro vede, da bi jej bile le na kraro in pogubo. Naj tudi jaz razložim svoje mnenje o tej stvari, ki zdaj toliko hruma dela po nemških čaeopieih.
Prvo vprašanje je : kaj bi bilo potem z deželnimi zbori in koliko upljiva bi imeli potom deželni poslanci še na vzajemne državne zadevo in na obravnave v državuem zboru? — Deželni zbori bi ua vzajemno državne zadevo čisto nobenega vpljiva več no imeli, ker za posvetovanje o vzajemno-držav-nih rečeh bi bili posebni neposredno voljeni državni poslanci, ktori hi v deželnih zborih ne imeli nič opraviti, ki bi se torej no vdoležovali obravnav deželnih zborov, njim bi tedaj tudi ne moglo hiti dosti mar za deželne zbore, pa tudi nc za to, da ladobe sklepi deželnih zborov vladno potrjenje, ker bi neposredno voljeni državni ploslanci no pomagali tudi sami deželnih postav delati; oni bi považovnli sami sebe zn bolj imenitno, nego deželne
poslance; oni bi so gotovo no stavili dosti v bran ali pa nič, ko bi vlada nasvetovala, uaj so odvzoniejo deželnim zboru nektore postavodajske pravice, ter da se te uvrsti pravicam državnega zbora. Raj se je ie v našem zadnjem deželnem zboru med narodno in nemškntarsko stranko večkrat za-rad tega hud prepir vnel, ali je deželni zbor opravičen ktero stvar sam ob-ravuati in o njej določevati ali nc; naime so jo to godilo pri razpravah o pronaredbi deželnega volilnega reda iu pri posvetovanji postavo šolskega nadzorovanja. Vsi oni poslanci, ktori so pri omenjenih ratpfsvali trdili, da ti predmeti no spadajo v področje deželnega zbora, so glavovali tudi za dr. Kalteneggorjev predlog, za neposredne volitve državnih poslancov ; to so vü da je dr. Kaltenegger sani tudi ravno tako glasovat. To pa kažo dosti nčit-nii, da je vliidu sama (so ve da na tihem) sprožila vprašanje neposrednih volitev dtžavnih poslancev, ker jo ces. kr. uradnik dr. Kaltenagger ta predlog stavil. — Ti možje že zdaj, ko šo v deželnem zboru sede, skušajo pravice deželnega zlmra kratiti, pravice državnega zbora pa razširjati, Kaj bodo pa počeli, ko bi po neposrednjih volitvah v državni zbor prišli 'i — Skušali bi gotovo v državni zbor priti in tudi hi vsaj nokteri izmed njih — po različnih nam dobro znanih potili, po neposrednih volitvah državni poslanci postali. 4'n se m': da hi oni ne bili pravi zastopniki slovenskega naroda, kakor se ae itn trditi, da sn slovaški magjaroni zastopniki slovaškega naroda r muj-'jarskcm državnem zboru v Pošti. Alt za to našim duatistoiu nič ni mar, kakor sedanji večini državnega zbora ni ravno preveč mar za to, uli jo večin* narodov 7. ravnanjem državnega zbora na Dunaji zadovoljna ali ne, da le oficielni in ofiieiozni časniki po svotu tiobijo in lažejo, kako jo uaS.i sedanja dualističua ustava avstrijskim narodom od dne do dnü bolj všeč, pa je dobro, — zn to so pa še ne zmenijo ne, koliko redaktorjov je bilo že za-rad te dualistične ustave obsojenih, in da samih čoskili vrodnikov se sedaj 10 za to pokori, ker jim domoljubje in značnnost ni pripuščala, novi eri slavo prepeval i.
(!zir nn zadnjo čase slov. politike.
(Dalja.)
lies je, dttoportunci zmote svoje več tajiti ne morejo; res jo, da jo na pr. poslanec dr. Bleiweis v ljubljanskem deželnem zboru po dimlizmu prav dobro mahal, očitajo mu, da ni okrepčal Avstrije, ker je le z Magjari „ausgleich" delal, nam Slovoncom in Slovanom sploh pa nalu/.il šo več bremen, naklonil so liujo nevarnost narodnosti naši, da jo isti poslanec imenoval g. 1 ti pulilo frazo brez veljave, dokler so Slovenccv na vsako stran opravičena želja po političnem'zed inj enj i nc uresniči; res jo, da jo tudi poslance Rvetei; vroicbs-rathu tožil, da je sedaujn vlada lo v toeriji liberalna, v djanji pa neli-liralna, zlasti kar so Slovanov tiče, da nemško časnikarstvo Čeha, ki sedanjega nenaravnega stanja odobriti no morejo, siltio grdo napada, pa mu so nič na stori, a češkemu časopisju da se zdaj, ko so pravi, da so so naše razmere «boljšalo, kazni prisojajo, o kakoršnih so za Hachovo iu Schmerlin-
Narodopiene slike iz naäega naroda
III, Vinski običaji.
(Dalje.)
Poleg ljubezni se gotovo ni nobena stvar toliko opevala in toliko čestila nego vino, Že oče Homer imenujo vino pijačo — ki ekrbi odganja. Njegovi junaki so vino bogovom na čast žrtovali, pu tudi sami radi pili. Iloracij ga je gotovo tudi rad požiral, kajti drugačo ne bi bil tolikokrat laleruovca v svojih odah imenoval. Maš nnrod ima nerazmerno niuogo na-pitnih in drugih pesmi , ki vino časte. Našo tinske narodne pesmi niso nikoli prostopašue, razposajne, razuzdano, ampak ravno nasprotno so zmerom nadihneno neko pobožno zahvalnosti, za dar božji, kakor se vino v narodnih pesmih sploh imenuje. Prav navaden refren jo: „Nikdar ne pozabimo — da Bog nam ga da." Med vini, ki so v naših narodnih pesmih česte, se navajajo posebno: l-ebulja, vipavščina iu boržanka, Naš vinščak ima poln koš lepili rekov, s kterinii svoje vino hvali. Z ničem so inu ne boš tako zameril, nogo s tem, če njegovemu vinu ugovarjaš. Njegovo vino jo zmerom sladko, in zato tudi teče prav gladko. Lo pij ga — prigovarjat ti bo — ne boš se nad njim zadavil no, saj nima kosti. Oe boš pil vince rdeče, boš imel lič'ee cvetoče. Bolj boš pil, bolj boš živ. Kot Superlativ pa pravi, moje vino bi celo angoljci pili, čo bi usta imeli. Njegov pregovor jo: kdor ne pije vina, živi kakor živina. Moje vino je boljo nego bog — jo enkrat en vinščak djal, ter v dokaz tega pristavil: čo moje vino komu pamet vzame, mu jo opet povrne, komu jo je pa enkrat bog vzel, temu jo ne da več nazaj, Svet hvali stare ceste, stare prijatelje, staro vero, iu star denar, naš vinščak pa poleg tega še hvali staro krčme, staro mero in pa staro vino. Voda, pravi, ni dobra ne čo na njivi sLoji, no čo v črevelj pride, nuj manj pa če se v očeli kot solza prikaže, Vino so rabi pri vsaki sv, maši, pa tudi
ni krsta, ni poroku, ni sedmine, ni furežu, ni veselega društva brez vina. Vino jo moška, je junaška pijača, voda jo pa za žabe in pa — za babe. Iz vina se naredi rdeča kri, iz vode pa — pri teh besedah so vinščak šaljivo namuzne, iu čez nekoliko trenotkov dodenc: uečem reči kaj! Vino jezike razvezujo, razvozlan jezik srce razkriva, razkrito srce pa golo resnico kaže, in če je v vinu resnica, potem mora logično biti v vodi laž. Doklor so naši ljudjo vino pili, so bili veseli, odkar so so pa v pivo iu celo v žganje spustili, izgubili so veselje, pa tudi marsiktern čednost.
Na Štajerskem ec najbolj čisla viuo cokinaste barve, kranjski Gorenjec pa štima lo tistega, ki jo visoke barve, najljubša mu jo pa črnina. V Za-grobu sein imel večkrat priložnost kranjske vinsko kupce opazovati. Njim jo vsako vino po všeči, čc jo le sladko in pa visoko barve, Vinska kupčija v Zagrebu je skoz v židovskih lokali, in čo žid nicoj nima črnine, drugo jutro je gotovo ima čo kupec za njo prašii, kajti noč jo vino pobarvala, „pak onda daj, plati KraiijSe!" Naš vinščak jo celo zadovoljen, čo le iina kruha pa vina za svejo življenje in res se po vinskih krajih uahajajo pocdinci, ki po pot leta skoraj nič drugega nu povžijejo nego kruh pa vino, in pri takem življenji so čili iu zdravi.
Vsa naša vina niso vina prvo vrste; gotovo je, dajo veliko tudi čričev med njimi. Morebiti bo nemški učni jezik na mariborski vinogra-darski šoli greneč iz slovenskih pregnal! Na Štajerskem pitajo s čvičkarijo posebno tista vina, kt okolo Laškega trga rastejo. O tem vinci bi se moglo po pravici reči, da morajo tistega trije možje držati, ki se ga podstopi piti. Potem pa, ko ga je prvo kup» skoz požiralo potisnil — drugi" so gotovo ne bo teč dotaknil — se mil bojda vsi lasje po konci vzdignejo, tripalnice se mu krčevito skupaj stisnejo, lico se v strašne gube vberc, z glavo neholo strese, ko da ga jo električna iskra zadela, s zobmi zaškrtne in trikrat poskoči, pod nogti mu rtirgolmci mezgole, in v peti mu čudno zvoni. Pravijo, da laško vino pivcu trebuh pregrize, čo se poleni, ko ga jo pil vleže, in zmerom na isti strani leži. (Jo pa kdo polno čuluro pod glavo dene, in na čuturi zaspi, ta znori, Čo ko psu samo tri kapljico tin rep vlijejo, beži ko
govo vlado ni čulo; ludi Slovence — tožil je g. S. — napadajo dunajski lisli liri / kazni z brezprimerno neobzirnnstjo, čo se pa Slovenci le hranijo, jih kot liudodclnikc ostro sodijo in obsodijo. Kakor jc iz lega razvidno, pri-poznainjo torej ži> opcrtunci unšt sami, dn se je Avstriji in Slovanom iz dualistirne moke slab kruli spekel, in da ui iz nje boljega pričakovati: ali mestu (la bi zmoto svojo poravnavati jeli, no nehajo držati sc trdovratno nepraktične politike, v ktero čedalje bolj naprej rijejn. Od začetka ju vsaj dr. Tornau v sedanjem „roihsrathu" včasi malo zaropotal, n, pr.: „če bo-cote mirno spravo z narodi imeti, ni dosti, da se »pravite lu z Ogri , treba je tudi z nami sprave* ; zdaj pn on in drugi slovenski „federalistični» poslanci k večemu za tnirno spravo s Čehi ali Poljaki včasi So kako besedico črlinejo. slovenskih zadev pa 11 it več ne omenjajo , ko dn bi Slovenci vsled „novo ustavo — novo sreče' v državnem obziru že vso v obilnosti imeli, kar nam gre in kar si želimo. S prva ko ,Novice" So pisalo: „čo so tudi v državopravucm ibziru diialistotn uklonimo, stojimo vendar v finančnih iu sploh gospodarskih zadevali med tisto stranko, ki si jo na zastavo svojo zapisala besedo: .110 moremo"; nli ko je prišla denarna nam toliko neugodna poravnava na vrsto, bo tudi mnogi slovenski poslanci in mod njimi, čo so no motim, tudi g. Svotec — za njo glasovali; ravno tako pozneje, ko so se Cislajtnncciu zbog trmo magj.irske stari davki povikševali in se novi kuponski davek ('/„ dri. bankrota) napravijo!, kakor tudi zdaj, ko so sklonili iz eelo Avstrije tako rekoč „k. k. iiililurgiiinzc* napraviti, sn tudi slov. po-slansi za lo novo „sreč"" glasovali iu tako na poteptanoin federalizmu čo-dalje bolj množili svoju „soglasju" z ilimlisličnn politiko; — a federalističnega programa nepremakljivo (VI) ilržcče so „Novico" in še dandenes ne upajo ni besedico jim zarad tega ziniti, in še zmerom staro pesem krožijo o njih previdnem, modrem, praktičnem, nesebičnem iu kol zlato čistim rodoljubi. Su li ne pravi s takim Pilutiiževim umivanjem in s tnko za narod naš toliko nepraktično iu nooportunsko modrostjo malo preveč predrzno grešiti nad potrpežljivostjo iu tnko imenovano politično nezrelostjo slov, naroda? Ca» jo torej, skrajni čas je že. dn so poslanci nasi oportuustvu odpovedo hvalo svojega 10. g. opuste ter ga neliaju podpirati. Naj uohajo smelo zidati nn potrpežljivost, novednosl nli nemarnost slovenskega ljudstvu,; nuj so nikar nc ponašajo, da, kor jih je namil slovenski zavoljo njih poprejšnjih zaslug že drugič iu tretjič zn poslance si izvolil, ostanejo zmerom ljubljenci njegovi,
Noj nikar t......i*lijo, iln jim res kilo veruje, uko 11:1111 pojejo svojo pesem n
„novi sreči", No da su sicer iajiti, du j>' ljudstvo nušo v političnem in narodnem oziru še sploh preiieiii.irno ia prenovedno, da si ne zun prav pomagati , da ne ume še prav dobro politično iu narodno sreče nli nesreče od italeč še zapazovati iu pivu neumorno lovili, a drugo so po postavnem potu nn vso nmč brnniti in ogibati, sicer 110 hi bilo nikdar tako odveč prizanesljivo r. oportnnci ravnalo. Ce bi se pa oportunski slov. poslanci kamorkoli po slov. deželi potruditi, Iii v vsakem kotu lelikn zvedeli in so lehko do sila prepričali, kako ljudstvo našo sodi o nnvi sreči, ki se še množiti ni mogla, ker to, česar ni, ae množiti no more; zvedeli bi, da se dr. Tornnn, Svetue, Črne in drugi slov. oportimci v toni oziru nič več ne hvalijo, temveč tudi od našega priprustoga ljudstva že očitno grajajo.
Kdo bi su potom čudil, ako naša roč slabo napreduje ali alio ton-koušosni poliliki celo skepnjo, dn naša narodna pozicija vidno izgubljava tla pod seboj 110 lo v Ljubljani, ampak tudi drugod po deželi? — Kilo bi so čudil, ako so vsled lega mnogi kranjski Slovenci, I,i so žo od nekdaj znani kot iskreni imrodnjiiki in ki sn zlasti pri predlanskih volitvah tudi v djanji lo sijajno dokazali, zdaj tnko razbegani, da iievuljni pripovedujejo, da so prihodnjih volitev, če bodo ko kakave doživeli, šo vdoležovnli več 110 bodo, češ, da 110 vodo, na kuga ki se še zanašali, ako jc uajbuljiui slov. rodoljubom nn Boglnsji v. nemškimi dualist! več ležeče kakor na soglasji s Cehi in svujiuii lastnimi volilci iu ako hvalo Nemcev več obrajtajo nogo hvalo naroda
svojega. Nezadovoljnost s krivo politiko slovenskih poslancev jo na Kranjskem že občna postala in tudi tistih optimistov se žo lotila, ki so mislili, da prav lehko iu varno brez vso skrbi du drugih volitev mirno počivajo, ker so pri zadnjih volitvah zaporedoma zmagali z najboljimi rodoljubi svojimi. Dopis. nik „SI. N., iz Zagreba se torej siluo moti, nko misli, da so z nepraktično praktiko slov. oportuneov lo mladi ljudje nezadovoljini, ki niso šo z obemi nogama v javno življenje stopili. To nam svedočijo tabori v slov. Stajerji in v slov. Primorji. Ilnvtto to pokazalo bi se na Kranjskem in jaz mislim tudi v slov. Gorotonu, ako bi so tudi tam kak tabor napravil. — Da dozdaj na Kranjskem tabora šo imeli nismo, dasiravno je znano, kako živahno so narodna zavest [io taborili razvija, množi in utrjuje, krivo je bilo mislim to, da si ga merodajni možje menda niso sklicati upali, drugi narodnjaki pa ga niso sklicati hoteli, ker namreč še smerom žele razprtijo z lepa poravnati ne pa je množiti. —
Naj torej slovenski drž. poslanci, ako si nečejo zaupanja svojih vo-lilcev in Slovencev sploh popolnoma zapraviti, reihsrnthskim Nemcem in ministrom prav natanko razlože, s kako mero se Slovencem ravnopravnost meri, — Ako so njih besede spet prezrejo, od Nemcev zasmehujejo, ali se dr. Tomnuu po stari navadi spet beseda odvzame, naj pri tej priči svojemu oportunstvu slovo dajo in reicbsrath zapuste, ali — čo ao vanj že tako zaljubljeni, iln so oil lllngotinsčakov ločiti ue morejo, čeravno so od njih pri vsaki priliki zasmehovani, naj v leseni hiši k večemu šo toliko časa ostanejo, da pride v njej poljsko {in morda tudi čosko) vprašanje nn vrsto. Takrat, če nc bo že vse prepozno, noj opomnijo visoko vlado, da so je I. 180" ko so jo tluftlizetii prepravjnl, nolo Poljakom, ampak ludi Slovencem obširna avtonomija obljubila, :iko so spravi z Ogri v nasprotje ne postavijo; naj razložijo, da Slovenci v sedanjem stanji niso avtnnomi, temveč — da molčim od 80.000 ogerskih in beneških Slovencev — 11a Štirskem, Koroškem in Primorskem v narodnem obziru tam, kjer so bili nekdaj in da jim se tudi na Kranjskem malo nli nič bolje no godi; naj zahtevajo — opirajoči se na od 20.000 podpisov in sila važnih treh taborov potrjeno javno mnenje — zedinjeno Slovenijo iu zedinjeni Sloveniji naj zahtevajo Ceski in polski enako avtonomijo, knjti „pravica je temelj državam", lo jo bilo in bo, in Slovence, ki jo ravnopraven in še več ko ravnoprnveii, kedar jo treba za vzdržanje Avstrijo plačevali in v ogenj in smrt so za njo podajati, mora biti ravno-pravou tudi kedar gro za narodno avtonomijo in tisto samostojnost, brez ktero jo vsa ustavna svoboda zanj In sama gola sužnost, in do ktero ima, čeravno ni to na kakem pergamontu zapisano, pred Rogom in pred ljudmi drugim narodom enako pravico, dokler drugim narodom enako dobrovoljno težavno svoje dolžnosti proti skupni državi spulnuje.	(Dalje prtli.)
Minister llasnor o ravnopravnosti.
(Oilitovui' poslaiirn I.. Hvi'lrn.)
(Po atenogr. capitnika 171. seje S, marca 18WS.) ......Prihajam zdaj k etionm najtežavnejili vprašanj. Gosp. poslanec Svetne, je zopet celo gromado obtožcb zoper vlado nakopičil, da ue izvišujo S. l!l državnih osnovnih postav.
V obče moram najprvo opomniti, da so te obtožbe vselej s taciui glasom prinašajo, kakor dn hi vlada vse z uekiini predsodki začenjala, kakor .lil bi jej bila blagost eno narodnosti bolj na src.i kakor druge.
Gospodje! To je gotovo neopravičeno. Vendar, kar so izvršitve tega ij. tičo, gotovo so tu veliko težave.
Spominjam sc dobro posvetovanj n toni paragrafu, Ko so ja njegov tekst določeval, pomišljalo se, al! jo dobro, da se v taki obliki postavi (formulira), ker so je reklo: Naposled se nalaga vladi dolžnost, ktero ne bo mogla spolnovati, in paragraf stoji potem samo ua papirji,
da l>i bil sinili božji za njim. Nn Koroškem neki raste tekmec laškega vina, ,Taz ga nisem nikoli ne videl 110 pil. pa čul sem, iln. je s svojim gron-cem nekega španjskegs kralja bolezni ozdravil. ki jc poprej o vse doktorje za, norca imela.
Poglejmo si kmečko vinsko društvu, Petnajst pilarjov je stopilo v krčmo. Ko sn svoje široko pilo in dolgo toporiščnico v kot za peč postavili, in svojo bisage pod klopi zmetali, vsedejo so okrog mizo. Utrujeni so dolge hojo, kajti vračajo se i/, slavonskih šum. Jcsoui, kader v Slavonijo gredo, po krčmah navadno ves svoj trolek dolžni ostanejo, čusili jim mora krčmnr šo eelo z gotovino pomoči, kailor pa pomladi nazaj gredö, do zadnje pičite vso poravnajo, iu dn svojo hvaležnost skažojo, kolikor mogočo veliko trosijo. Oni so kakor žrjavi, jeseni gredo v celih tropnli iz domovine, pomladi sc pa zopet vračajo. Vsi so koreniti Slovenci, večidel jih je iz ribniškega okraja doma. Vsak ima kak stotinjuk v robcu za vratom zavezan, ki si ga je trdo in krvavo zaslužil. Pa morebiti 110 bo dosta vesolja od stotinjnka imel, kajti na-nj že čaka dnvknr v ltibnici. Pa pustimo to, denes so vendar vsi veseli. Brhka točajkn prinese dva velika hleba kruha in dva bokala vina ua mizo, polog pa samo 0110 kupico. Prvi si vodja odreže zuložaj, in potem vsi drugi za njim vsak s svojo kosturieo. Naš prosti mož neče prejo piti,' prodno si ni 3 kolikor toliko kruhom znložil. Vse društvo pije iz cue iste kupice, knjti usta so Ubt ue bojo. Kupica kroži okrog „kakor solnce lečo" t, j. tako kakor kazalci na uri nikdar miopak, to jo stara navada. Kakor jc prvi založaj vodjin, tako jo tudi prva kupica njegova. Ko jo jc izpil, postavi jo pred svojega ua levi roki sedečega tovariša, ter jo do vrba nalije. Vsakemu so mora kupica polna natočiti, kolikor le vina v nji 6toji. Pri na-tnkanji so mora vrč z vinom zmerom tako prijeti, da vino izpod dlani teče, llog ob vari vrč tako držati, da h! vino čez dlan v kupico teklo. Tako natočenega vina so ne bi nobeden dotcknil, kajti v tem vidi naš prosti človek neko coprnijo, tor si domišljajo, da bi tnko natočeno vino pivcu moglo kakor žo koli škodovali, linder je kupica tri do štirikrat svoj solnčni obhod svršilu, jb žo govorica v društvu picccj živa, in živost nurašču z vsakim novim ku-
pičnim obhodom. Srca so so ogrclu, oči se začni) svetiti, lica goreti. S prva je samo gospodar govoril, vsi drugi pil lo poslušali, ko jo pa prvemu poželenju zadovoljeno, začenjajo s« tudi drugi glasiti ill nazadqje so preko-pitne'razgovai'jaiije v velik nereden hruš in truš, v kterem skoraj drug drugega ne razume. Nered trpi tako dolgo, dn so kakšna pesem zapoje. Naj-veselejši zapoje:
l.o, bratci, viucn pijnm, Naj vod» tam sloji! Zulu mihi skupaj prišli, I'a 1Г dolno volje 1,4i itd,
Vsi drugi .jo pa za njim znkrožijo, kakor pač kdo ve in zna. Pelje v takih društvih ni kakor pomladanski dež., ki lepo pohlevno pada, ali kakor votriček, ki prijetno pihlja, ali kakor reka, ki mirno in enakomerno teče; — nak, petje v Inkih društvih je kakor huda ura, ki oblake trga; kakor po-vodenj, ki vso razkvaši. V tem pogledu so Slovenci ostro ločijo od Hrvatov. Slovensko vinsko društvo hudo razsaja, hrvaško jo pa skoz redno in „parlamentarno." Kader jo veselje vrhunec doraslo začno so bratenje. Tista dva, ki sta se namenila, pobratiti so, priraeta vsak svojo polito kupico, in sicer tako, dn jo samo s palcem in sredincem za dno držita. Tako kupice drže. pinkneta trikrat porodoma, časih tnko čvrsto, da vino u kupic plahutne, ki se med palcem in mezincem tako lahko sem ter tjo zngugute, Pinki morajo čisto zveneti, črepinji glas jo slabo znamenje. Ko sta tnko trikrat pinknilo, okleneta desni roki drugo v drugo, ter tako sklenona izpijota vsak svojo kupo nn dušek, nli kakor se rečo; do malega prsta, V potrditev, da ste kupi do zadnjo kapljo prazni, trčita šo s kupnima kopitoma vkupno, potem si sežeta dlan v dlan, ter se nn oboja lica poljubita. Zapazil som, da se v nekih, posebno južno-zapadnih krajih naše domovine, naši prosti ljudje raje na licn nego na usta poljubujejo. S tem pa pobrntitev šo ui sovršeim. roki se držo so trikrat v krogu zabrneta, ali boljo rekoč znrajata, sklon oni roki nad glavi vzdignotn, naglo drug drugega spustita, ter kot zadnjo djanjo pobratenja s prsti pokneta. G. Matija Mnjar mi jo pravil, da bo v Zi)№
Tolažilo se je pa a tem: ,1'Ura posse nemo tenetur", kar ni mogoče, tega so tirjati ne more, češ, to je na rar no; in ja?, mislim, Ja ja res naravno.
Ako jaz tirjatve g. poslanca prav razumem, imelo so svojo središče posebno v želji višega učili šča.
Kar se drugih šolskih zadev dostaja, znano jo pač, da jo velik del postavodajanja o ljudskem in srednjem šolstvu prepuščen deželam, in pač se moro skrb za oskrbovanje in potrošenje denarjev, vsnj v prvi vrsti od njih, in le v drugi vrsti dopolnovanjo od države pričakovati.
Kar so torej visih šol tiče, pripoznam, da bi z največim vesoljem I vsaki deželi eno višo učilišče napravil, to so ve da, ako bi jej zares koristilo.
A najprej moram opomniti, da višo učilišče v vseh razmerah tirja za podlogo neko stopinjo raz vitka dotičnega naroda. Više učilišče postavljati, dokler ni do neko stopinje razvite literature, to se pravi više učilišče postaviti, ki nima nič ali mnlo sposobnih učiteljev in le malo učencev, in ktero jo bolj po imenu, kakor po bitji ua svetu ; to sa prav za prav pravi, hišo zidati pri strehi začenši.
Vlada ima odločen namen, tudi na tem polji vso, kar je mogoče, žrtvovati in te žrtve drž. zboru predložiti; a dvontbe ni , du lie more vlada druzega pota nastopiti, kakor da z ljudsko Solu začne, potem k srednji šoli iše stopi, in kader je tocijalna podloga neko kulture ustvarjena, nahaja не
potem v stanu, vseučilišče ustanoviti.
Ako pak je zbornica druzih misli, vlada se no bo ustavljala, ako jej poda zbornica potrebnih pripomočkov.
Opomnil sem žo, da je. kar so Italijo tičo, vlada sicer prepričana,
Ida so pri italijanskem narodu kulturni pogoji; ali s samimi predavanji v italijanskem jeziku na kaki neitulijanski univerzi je prav malo storjeno.
Vlada jo že večkrat poskušala, poskušnjo so pa spodletelo.
Sicer pa s tem ne pravim, da so to poskušnjo no bodo ponovile, S pravniško akademijo tudi ni tako pomagano, kakor je želoti. Vlada se mora odločiti in v principu izgovoriti se proti pravvniškim akademijam.
Pravaniška akademija, ki nima tudi lilozofičue fakultete na strani, je zavod brez podloge. Deželi ni ustreženo , ako nima. ob enem tudi dela višega učilišč», ki podaje za učiteljske kandidate pnmočko do izobraževan ju, Filozofičnn fakulteta je pa zopet v širšem raztezanji — in sirjo raztezanje mora imeti, ako hoče služiti svojemu bitju, čc liočo svojega imena vredna biti — skoro zapravljena stvar, če se ob enem ne naslanja medicinična fakulteta na njo. Tako se vrtimo v okrogu, da moramo reči: tili izdajemo denar zastonj, ali pa moramo ustanoviti univerzo. In tu prihajam do točke, ki je skupna (gemeinsam). V tistih delili države, kjur jo denes prebivalstvo maloštevilno, res jo težavna stvar, že za tegadelj take zarode ustanovljati, ki mnogo stroškov prizadevajo, ker so leliko že naprej vidi, da ne bo snmo lo malo popolnoma pripravnih kandidatov za učiteljstvo prosilo, teranč da je tudi malo učencev pričakovati . . . (Ko ju mitunter Humor »u nli enem poslancu l.juljiii nn njegovo interpelaciji» znmil dalmatinskih Sol v istem «mislil odgovarjal, kiuičujts) To jo liitstveno, kar imaiu odgovoriti na puzivljanju , ki so so na-tno obračala. Skupno torej morem reči, da mi bodo 'gospodje priznali, da iu težavnosti, ki se imajo premagati, posebno veliko in upam, da ste prepričani, da vladi vsaj dobre voljo ne manjkn, dn hi premagala to težavnosti."
Tako je minister Hastier govoril. Zbornico je menda prepričal, — pa tudi пач je prepričal, samo da o nečem druzent, nogo j« v namenu go-vorora. 11 tem prihodnjič.
si kdo, ki bi reč rad na dnevnem redu obdržal, in če ni drugače, si eno izmisli; tako ua primer govore nekteri o pogovorili, ktere je imel dr. Hlad-kovsk) na Dunaji v merudajnih političnih krogih zarad spravo, in telegraf ua Duutiji in tukaj ima vsak dan kaj novega naznanjati o tem ali onem resullatu itd. Tu imajo namreč .Presse", .Debatte' iu drugi časniki neko dopisunc, ki si posebno dopadajo v nesramnih lažeh in obrekovanji; in tukajšnji listi imajo zopet enake ua Dunaji. Ti korespondentjo vse tiolj vedo, kaj se v našem taboru godi nego mi; in od tod prihaja, du se reči, ki bi imeli že davno vedeti, izvemo še lo iz dunajskih listov. I.aliko si mislite koliko je
na tacih dopisih resničnega.--Ko bi tičn po petju ne poznali, bi so
nam čudno zdelo, kako jc lo, da so ravno oni listi, ki so preteklo leto naj bolj na nas kričali, odrekovali nam vsako važnost, ki so naravnost trdili, da za Cehe ni treba nikakoršne sprave, temveč lo policijo, in šo colrnt policije, pa šc nekoliko vojukov, da so ravno oni Usti pravim, naj več pečajo s češko spravo, in največ vedii, kitko je ta ali oni govoril, kaku je ta ali ona stranka pripravljena za to in otio. Skušnja nas je učila spoznati naše ljudi.--
Kakor pri vas, tako vidijo trdi naši nasprotniki v vsakem giblju krajšanje Svojih pravic, hodijo pometati pred našo prage, pred svojim pa puste smeli v svetem miru. Ako sc kaj zgodi od našo narodno stranke, so žo oni tu, in nam predmotavajo krivičnost, sebičnost in kuj vem še kaj druzega enaocga. Tuko so vjeli zadnji čas zopet priložnost, posoči malo ua našo strun. Mestno svctovalstvo jo namreč sklonilo vpolati v Pragi novo števi-ljenjp, ki hi imelo nalogo pražko prebivalec na tanko sešteti, zraven pa tudi določiti, kolikopreliivntcev jc to ali one narodnosti, to ali ono vero iu sploh vso reči, ktere slišijo k štoviljenjn. To se pri tacili priložnostih vselej in skoraj povsod gnili. Našim nasprotnikom pa to ni nikakor jio volji; pa zakaj ne? Sami so pripoznali, da za to lic , ker hofie narodno mesto svoto-vulstvo s tem jasno in konečno dokazati, du jc Praga češko, 110 pa kakor oni hočijo nemško mesto. Ilojc so, da bi se tta zbal kakošui Nemec, 111 bi se podpisal z:t Celin, „že zarad ljubega miru", kakor pravijo. Slabo zadosti iu sramotno za celo stranko, če nimajo toliko zaupanja do svojih ljudi. Tuko lahko jim potom seveda no pojilo, tebi nič meni nič „Prago," vkljub vsem fniiatičiiim Cehom in pnnslavistom (kakor sem čital zadnjič v nekem nemškem listu) za nemško mesto proklamirali, kakor ho delali do zdaj. Pokazalo se Im. da je kakor mora biti — Praga res naše mesto.
„Nori Pozor" iinnnša 13. t. m, sledeče
odprt»
k

I) opis i.
Is Prage 10 marca [Izv. dop.] Tudi zadnjo govorjenje in pisanje o spravi s Cehi jc, knkor vselej, naglo potihnili); lo sem ter tjo so šc ogla-
dolini po poroki z.akonska tudi tako za roki ilržč trikrat zabrneta, roki nad glavo spustita, in s prsti pokneta. V prejSnjih letih se je to po svrSenem poročanji celo pred oltarjem godilo, zdaj pa ker jc pred oltarjem zabra-njeno, zgodi sc v prvi bližnji krčmi. Pri tem se tudi nekaj reče, Majar mi je povedal kaj, pa sem pozabil. Majur misli,da je to še ostanek poganskega poročanja. Pobratenca si večkrat najmeta iz društva dve priči, ki sklop-Ijono bratovičino s torn potrdite, da med seboj in s pobratenci piuknete, in vsak svojo kupico zvrneta.
Vsi vinski bra tj a stoje meil seboj v veliki bratovščini. Ta bratovščina sicer nima svojega izvoljenega predsednika, svojega odbora, 111 obletnih shodov, pa vendar obstoji, in vinska bratovščina je morebiti nnjveče društvo nn tem svetu. Vinskih bratov jo povsod dosti. Tudi žensko se med seboj pri vinu seslričijo. Žal mi je, ka moram reči, da jaz nisem nikdar prilike imel, ženske1 so sestričiti videti, zato tudi ne vem, ali so sestričenje ravno tako obavlja, knkor bratenje, ali so pri tem kakšni posebni običaji v navadi. Morebiti bi to kdo drugi povedati znal. Vinski brat pravi: pečen kruh, grozdjeva juha, pa še nekaj, tu dušo priveze. Za-nj ta svet ni dolina solz, ampuk gorica vinskih kapljic. Vinski brat, samo da ima ljubi viuček, pa ljubi tobaček, pa jo zudovoljen, viiogn poželenja nima. Kader pride skrnjna ura, gu le to skrbi, kdo bo po njegovi smrti vino čestil. V narodni pesmi tako-lo zdiline:
Oj vilice, vilice i vilice rrljcno 1 Kilo lin Vinco lobe pil, Kiu] ja lindem v grolm tfiijil Oj vilice, viuco i viuuu crljeim!
Kader vinrjc si želi f>od pipnim kapom pokopanemu biti. Na grobu mu pa morujo vinski bratjo tisto narodno zapeti, ki pravi : O jo! 011 je bil vimki brat, O ja! pil ga jo rad itd.
(Daljo prih,)
plSIIID
R. (It'll. To in nil II, (Ir/.IIVIICMIIII ItttNlftllCll. *)
Blagorodni gospodi
Ko sto bili pred dvema letoma izvoljeni v Kranjski deželni zbor, prevzeli sto z volitvijo težavno pa častno dolžnost, pozabivši vseh osobnih interesov delati za srečo naše raztrgane domovino in boriti se za pravice našega /,e tisoč let pod tujčevo peto trpečega slovenskega naroda.
Ta svetu čast pak Vam je naložila tudi veliko odgovornost, ktero nisto dolžni samo svojim volilccm, a vsemu slovenskemu narodu iu torej tudi nam, njegovim zvestim sinovom.
Mislimo torej, da nc morete imeti nič zoper to, ako mi, ktorih očetje so Vas, blagorodni gospod, žo trikrat v. ogromno večino volili v deželni zbor; mi, ktorih domovina joVnm o nujvnžnejih trenutkih izročala naj-inžniša svoja opravila; mi. kterim samim bode enkrat velika naloga, na Vašem mestu delati za slavo in svobodo našega nesrrčnoga naroda; ako mi odkritosrčno povemo svojo misel o Vašem in Vaših slovenskih tovarišev javnem delovanji preteklih dveh let.
Naša sodba bode kratka, pa odkrita.
V Brco nas jo bololo, ko stno videli, da sto se izneverili zastavi federalizmu, kterega sto Vi blagorodni gospod, tolik nit kot edino mogočo rešitev naših razmer imenovali, da sto iz boječnosti prod vlado, iz strahopet-nosti šli v „nepostavni državni zbor* .(da rabimo Vaše in Vaših tovarišov lastne besedo); da sto nudi delali ue proti vladi, n za vlada, 110 proti dua-lizmu, a za dualizem — „nesrečo" Slovenijo !
Kar so je godilo od 5. junija 1 rt.fiT v državnem zboru, bil jc samo nasledek Vašo nedosledne politike. Zatorej Vam nc liomo pravili, knko sto delali greli za grehom od tega, za vsacegn slovenskega domoljuba sramotnega dneva. No bomo Vam pripovedovali, kako sto žalili naša svobodomiselna načela s svojim glasovanjem o konkordatii, o verstih postavali, ob odgovornosti ministrov, ob izjemnem stanu na Češkem, o smrtni kazni o povišanji krvavega davka in o drugih jako važnih vprašanjih. Dosti bodi, ako rečemo, daste s svojo oportuusko, nedosledno politiko izgubili spoštovanje naših prijateljev in nasprotnikov. Slovenski narod pak, ki Vam jo izročil najsvetejše svojo pravice v hrambo iu varstvo, hude zahteval od Vas odgovora za Vaše delovanje. In tudi mi, njegovi sinovi, ki smo molčali do zdaj, ne moremo dalje molčati. Vprašamo Vas, kaj sto zaslužili s svojo neslovansko politiko? Kaj ste prejeli za to, da sto nesročni mali narod Blovenski odcepili od vsega pravega slovanstva? Kaj je bilo plačilo Vašega vladnega službovanja ?
Nekaj podi želczniccl — Ia morda Sc kaj druzega? — Da! Za plačilo sto prejeli vlado, ki pravi da naj si sami zidamo narodno šole, če jih hočemo imeti, da naj sami skrbimo za njeno uradnike, ki bodo itueii voljo v našem jeziku govoriti z liatui; vlado, ki pravi, da nikdar uo spolni prve točko slovenskega programu, da nikdnr no zjodini razkosano naše domovine v eno administrativno celoto; vlado, ki neusmiljeno zatira bratov-ski nam narod, ker noče svojo nesreče iskati v decern lic rs ki ustavi, ktero

*,) V pontlcljek to ju lo jii»mo IniLi nam poslalo, ko ji> hiln
žo nlfivljeiio ir, nPozor».u Vrod».
J