I N F O R M A TOR _ KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenj RAZVOJ, finance, mali gospodinjski APARATI, ELEKTROKOVINARSKA oprema, naravno zdravilišče_______________________ Titovo Velenje, H. marca 1990 Letom. Številka 11 Imenovano novo vodstvo koncerna Gorenje kupščina koncema Gorenje h,2a svo//prv/ seji, 15. decem-dn o9, 28 ^as od 1- Januarja vrin1' marca 1990 Imenovala In 00 dolžnosti predsednika nP°dredsednlkov poslovodje odbora koncerna Goren- ^Pravni odbor koncerna Gorenje J6 na drugi seji, ki je bila 9. ,^.1990, imenoval nov pos-, Onni odbor našega koncerna. _ ProJsednika poslovodnega jrn°0ra koncerna Gorenje je bil anovan magister ekonomskih j^Posti Herman Rigelnik. Za tem "®a Podpredsednika kon-q na Gorenje, odgovornega za orenj® Finance in štabne služ- koncerna Gorenje, je bil ime-ek an !van Vitežnik, diplomirani p. PPrhist. Za podpredsednike qq ovodnega odbora koncerna uMrenie pa so bili imenovani: rpj an Jagrič, diplomirani ekono-Cn • odgovoren za področje "htrolinga; Andrej Kržič, diplo-Vo an' inženir strojništva, odgo-an.en za Gorenje Gospodinjski PSrati, Gorenje Elektromotori, lyj r®nje Mural in Gorenje EKO; rpi,a Jenko, diplomirani ekono-*’ odgovoren za Gorenje Mali gospodinjski aparati, Gorenje Elektronika, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Varstroj in Gorenje Fecro; Martin Marolt, inženir strojništva, odgovoren za Gorenje Notranja oprema, Gorenje Glin, Gorenje Metalplast, Gorenje Tiki in Gorenje IMO; magister Stane Fiander, diplomirani inženir metalurgije, odgovoren za Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj in Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica. Nov poslovodni odbor koncerna Gorenje je bil imenovan s 1. aprilom 1990 za dobo 5 let. Predsednik upravnega odbora Tomaž Jančar je novemu poslovodnemu odboru koncerna Gorenje pri delu zaželel kar največ uspeha in da bi se ime Gorenja slišalo vsaj tako dobro kot se je doslej. Upravni odbor je na zadnji seji sprejel tudi pravilnik o svojem delu, obravnaval in sprejel pa je tudi Pravilnik o prejemkih in izdatkih, ki štejejo med poslovne stroške Gorenja. Soglašal pa je še s prvo fazo modernizacije kuhinjskega pohištva v Gorenju Notranja oprema. ne?dn*e seie upravnega odbora koncerna Gorenje; drugi z des-_^l®predsednik upravnega odbora Tomaž Jančar. Kadrovske vesti_________________________________ 9DaS*'na Gorenja Gospodinjski rnar a ' ie na seji, ki je bila v sredo, 7. neQ,a 19a°. imenovala za general-apL?lrektoria Gorenja Gospodinjski Vršju3' Jožeta Staniča, dosedanjega C0rna dolžnosti direktorja Gorenja ilgn njdfde. Za namestnika general-ap; direktorja Gorenja Gospodinjski Qrdi ' ie bil imenovan Ladislav g6n na> dosedanji vršilec dolžnosti ralnega direktorja Gorenja Go- spodinjski aparati. Jože Stanič in Ladislav Grdina sta bila tako z 8. marcem 1990 imenovana za dobo 5 let. Na seji skupščine Gorenja Commerce, prav tako je bila 7. marca 1990, pa so z 8. marcem za direktorja Gorenja Commerce imenovali Jureta Toplaka, dosedanjega vršilca dolžnosti pomočnika direktorja Gorenja Commerce. Industrijski terminali v žepni izvedbi Strokovna skupina, oblikovana v Gorenju Procesna oprema za uresničitev projekta razvoja industrijskih terminalov pod vodstvom Milana Jerama in s sodelovanjem strokovnjakov v Gorenju Konrada Steblovnika, Oskarja Fučika in Toneta Holobarja, je zahtevno nalogo opravila več kot uspešno. V šestih mesecih so razvili, skonstruirali in izdelali industrijske terminale VT 52, na podlagi teh izkušenj pa v dveh mesecih še žepni terminal - računalnik. Prve industrijske terminale so izdelali in že vključili v programiranje sistemov za avtomatizacijo Klas in Kup, s katerimi so avtomatizirali proizvodne procese doma in v tujini. Na osnovi izkušenj pri razvoju teh terminalov je nastala družina industrijskih terminalov vsestranske uporabnosti, različnih dimenzij in tipkovnic. Zadnji v tej družini je žepni računalnik, ki vsebuje vse funkcije kot podobni računalniki v tujini, uporaben pa je za najrazličnejše namene: za vnos različnih podatkov, obdelavo črtne kode, (Nadaljevanje na 2. strani) Ponudba pred očmi javnosti Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, v katero sodi tudi Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, organizira vsako leto predstavitev zdravilišč v Blagovni hiši Merkur v Mariboru. V četrtek, 15. marca 1990, se bo skupaj z naravnim zdraviliščem Dobrna mariborskemu občinstvu predstavilo Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica. Na tem svojevrstnem informativnem dnevu bodo delavci Gorenja Naravno zdravilišče javnosti predstavili pestro zdraviliško in turistično ponudbo. Tako bodo ob predstavitvi programov zdravl- jenja in zdravstvene rehabilitacije ter preventive predstavili tudi letošnjo sezonsko penzionsko in izvenpenzionsko turistično ponudbo, štiridnevne prvomajske pakete ter ugodnosti ponudbe za upokojence, ki veljajo v mesecu marcu in aprilu. S svojim lanskoletnim nastopom pred mariborskim občinstvom in seveda prebivalstvom Štajerske je Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica vzbudilo veliko zanimanje in odziv. Z domiselno četrtkovo predstavitvijo lastne podobe bodo gotovo zanimivi tudi letos. D. Z. Tudi letošnja Kidričeva nagrada strokovnjakom Gorenja Strokovnjaki Gorenja Procesna oprema so tudi letos nagrajenci Sklada Borisa Kidriča. Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je 27. februarja 1990 Nagrado za izume in izboljšave podelil skupini strokovnjakov Gorenja Procesna oprema, v kateri so Janez Markač, Stane Plas-kan, Franc Šmajs, Rajko Točaj in Drago Mikuš z zunanjimi sodelavci za snovanje in uresničevanje projekta Merjenje, označevanje in avtomatska indentifika-cija furnirja, s katero so avtomatizirali proizvodnjo furnirja v Javorju Prestranek. Nagrade bodo strokovnjaki prejeli na svečani seji v sredo, 11. aprila 1990, v republiški skupščini. Poslovno informacijski del avtomatizacije je pomemben del celotnega projekta uresničene avtomatizacije proizvodnje furnirja v Javorju Prestranek, za katerega je strokovnjakom Gorenja Procesna oprema podeljena letošnja Kidričeva nagrada. Družina industrijskih terminalov Ima široke uporabne možnosti. Industrijski terminal v žepni izvedbi (Nadaljevanje s 1. strani) iskanje napak v sistemu avtomatizacije oziroma za diagnostiko, za popis števcev za vodo, elektriko, toploto, za obračun opravljenih servisnih storitev, v skladiščnem poslovanju, nabavi, prodaji... S tem žepnim računalnikom lahko denimo, serviser že pri stranki obračuna storitev in računalniško izpisan račun vroči stranki. Ko se vrne v servisno enoto, lahko svoj žepni računalnik priključi na terminal in vse podatke o opravljenih storitvah sporoči v servisov centralni računalnik. Programska oprema žepnih računalnikov se lahko uporabi kot razvojno orodje za ostale druži-, ne terminalov. Avtorji družine industrijskih terminalov in tega žepnega računalnika so dosežek prijavili na natečaj za nagrado Kidričevega sklada za inovacije, saj družina terminalov že v praksi inovira številna opravila in delovne procese. Dušanka Založnik Naš čas v vsak dom Podjetja v občini Velenje, med njimi tudi Gorenjeva, se v zadnjem času odločajo za odpoved kolektivne naročnine za tednik Naš čas. Razlogov je več, med njimi pa sta najpomembnejša predvsem dva. Ta kolektivna naročnina, uveljavljena je bila pred leti (vendar ne pri vseh organizacijah v občini), je bila ena od oblik pomoči Centru za informiranje, propagando in založništvo ter uredništvu Našega časa. Sedaj pa je prevladalo prepričanje, da sta se oba že toliko in tako organizirala in usposobila, da lahko poslujeta samostojno. Drugi razlog za odpoved kolektivne naročnine pa je, da gre za strošek, ki ni neposredno vezan na proizvodnjo, ga pa nikakor ne kaže zanemariti. Zaradi kolektivne naročnine in načina razdeljevanja v tovarnah pa sta v mnoge družine prihajala vsak teden kar po dva, ponekod celo trije izvodi Našega časa. Tudi tega ne kaže prezreti. Tako so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili, da s 1. majem 1990 kolektivno naročnino odpovedo, v Gorenju Procesna oprema in Gorenje Servis bodo to storili s 1. aprilom, medtem ko so v Gorenju Notranja oprema Naš čas odpovedali že s 1. marcem. Pri tem pa bodo v teh in ostalih podjetjih, ki odpovedujejo kolektivno naročnino, skušali podpreti prizadevanje Centra za informiranje, propagando in za- ložništvo, da bi si delavci naročili ta časopis sami. Zato si bodo prizadevali, da bi bila vsaj v prehodnem obdobju, to je do konca leta, naročnina takšna, kot jo zmore večina družin. Naročilnice bodo objavljene v Našem času, izpolnjene pa boste lahko oddali kar v skrinjico, nameščeno pri vhodu v jedilnico. Izobraževanje odraslih____________________ Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije organizira Andragoško društvo Slovenije mednarodno strokovno posvetovanje Izobraževanje odraslih in Evropa ’92. Na tridnevnem posvetovanju, ki bo od 21. do 23. marca 1990 v Škofji Loki, se bodo strokovnjaki s področja izobraževanja pri nas in v Evropi pogovorili o temeljnih vprašanjih izobraževanja odraslih za uspešnejši prehod v Evropo '92, se seznanili z vzgojnoizobraževalno politiko povezujočih se držav, primerjali pri nas doseženo izobraževanje odraslih s stanjem v drugih evropskih državah, izmenjali mnenja in poglede o obli-kovnju takšnega izobraževanja odraslih, ki bo pospešilo lažje vključevanje v jutrišnjo Evropo. Na posvetovanju bodo sodelovali strokovnjaki iz raznih evropskih izobraževalnih institucij, udeležili pa se ga bodo prav gotovo tudi strokovnjaki za izobraževanje v Gorenju koncern. D. Z. Varujmo naše zdravje Za nami je pravzaprav že več kot dva meseca dela v tem letu, pa vendar bodo mogoče za marsikoga zanimivi podatki o tem, kako varno smo delali in prihajali na delo v letu 1989, kakšna je primerjava z leti pred tem in tudi, kaj bo treba storiti v prihodnje, da bo naše delo še varnejše in zato tudi učinkovitejše. V Gorenju Gospodinjski aparati Alojz Meterc v svojem poročilu za preteklo leto ugotavlja, da je število poškodb skoraj enako kot leto poprej, 304, poškodovalo pa se je kar precej več delavcev (176), kot delavk (128). Večina se je poškodovala na delu (264), 40 pa pri organizirani rekreaciji in na poti na in z dela. Prav slednje pa so pogosteje težje poškodbe in zahtevajo dolgotrajno zdravljenje. Tako za lani skupaj s sodelavci v službi varstva pri delu ugotavlja, da se je prav resnost poškodb, izračunana na podlagi izgubljenih dni na sto tisoč delovnih ur, povečala za 13 odstotkov. Največ poškodb pa so v največjem Gorejevem podjetju imeli zaradi nepazljivosti in malomarnosti (60), 20 delavcev se je poškodovalo zaradi neurejenega delovnega mesta, zaradi nespoštovanja varnostnih predpisov pa 16 delavcev. Za 140 prijavljenih poškodb pa zaradi prepozne prijave ne morejo zagotovo ug«' loviti pravega vzroka in krivd« Še vedno pa je v obratih pc manjkljiv nadzor nad delovno«1 tehnološko disciplino in opuSd3, na uporaba osebnih varovalni11 sredstev. V sklopu varstva pri delu so t^' obdobni zdravniški pregledi nS dispanzerju za medicino dela i1 športa. Lani je bilo pregledan? 600 delavcev, 10 odstotkov te« pa je bilo predlaganih za prem« stitev na lažje delo. Največkf* so za to krive okvare sklepov ? hrbtenice. Prav zaradi tega P« so v Gorenju Gospodinjski apa rati pričeli tudi z izvajanjem me dicinsko preventivne rekreacije' Gorenju Naravno zdravilišče ' Topolšici. S tem bodo nadajeve« tudi letos. Prvi so se začeli v Te polšico na zdravljenje voziti žet« mesec, do junija pa se jih bo te ko zdravilo 150, prav toliko pa 5« jeseni. Vsekakor pa bo skupaj z vodi programov treba še veliko nar«; diti pri osveščanju mojstrov, se! so v prvi vrsti ti neposredno od govorni za delovne razmere ii1 tudi prvi, ki bi lahlo neposredno vplivali na zmanjšanje poškodb Več časa pa bo treba, kot je zapisal v svoje poročilo Alojz Matere, posvetiti tudi izobraževanj11 o varstvu pri delu in obdobnih preskusom znanja. Zdravstveno-preventivna rekreacija v Topolšici se vse bolj uveljavlja Organizirana zdravstveno-preventivna rekreacija delavcev, ki od lani poteka v Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica, se vse bolj uveljavlja med delavci Gorenja. Dosežene izboljšave, kakovost in prednosti zdravstveno-pre-ventivne rekreacije delavcev Gorenja Gospodinjski aparati v lanskem letu so pritegnile najprej delavce Gorenja Elektronika, ki so že konec leta 1989 v zdravst-veno-preventivno rekreacijo v Topolšici vključili osem svojih sodelavcev. Od ponedeljka, 5., do petka, 16. marca 1990, pa skupaj s petindvajsetimi delavci Gorenja Gospodinjski aparati zdravstveno-preventivno rekrei-ra pet delavcev Gorenja Procesna oprema. V sindikalnih skupinah so delavci tega podjetja izbrali svoje sodelavce, ki jim bodo zaradi narave vsakdanjega dela zdravstveno-preventivni odmori v Topolšici dobrodošli. V prvi skupini so predvsem delavci, ki delajo za stroji v orodjarni in strojegradnji: Ivan Mandelc, Rudi Lubej, Ivan Strahov-nik, Martin Podkrižnik in Ivan Štro-gelj. Tudi v naslednji skupini delavcev, ki se bodo udeležili zdravstveno-preventivne rekreacije v Topolšici od 19. do 30. marca 1990, bodo prav tako orodjarji, brusilci, rezkarji: Vinko Medved, Franc Pogorevc, Adolf Pur-nat, Milena Srdič in Adolf Prauhart. S preventivno rekreativnimi odmori v Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica bodo delavci Gorenja Procesna oprema nadaljevali jeseni. Do humanizacije delovni mest so številni koraki, veif in manjši. Pogosto poročamo le o tistih nj*f večjih pridobitvah, pozabljam6 pa na številne, drobne korak6 Tako so že na več delovnih m6 stih na tekočih trakovih vgrad« naprave, ki samodejno dvignef polizdelke do višine, ki je najti6' primerna normalni delavče^ drži. Takše dvižne naprave im6 jo tudi v montaži Štedilnikov G6 renja Gospodinjski aparati. H-J- Tokrat v Zagrebu.. ali manj naključju velja Popisati dejstvo, da se je v //■ °Vni' sekciji, ki deluje poc "riljem oddelka za rekreativ 0 in kulturno dejavnost kon-.?rna Gorenje, zbrala skupina Kovnih umetnikov - amater-'®v’ Ki jim je skupno izražanje aKvarelni tehniki. Srečevali se niso le v Gorenju, Kiveč že prej, na različnih raz-avah, kolonijah, tečajih. Najbolj ra 1'h je povezala likovna koloni-Ja Gorenja v Bihaču. Ob Uni, pod ,'lešivico in drugje v okolici Bi-aca so nastala likovna dela -Kvaren, ki so lep umetniški do-in se jih ne bi sramovali " akademski slikarji. g Prav kakovost je tisto, kar predeljuje umetnika, je povedal g*0vni kritik prof. dr. Antun Bau-na otvoritvi razstave v galeriji avnice v Zagrebu. 'Tukaj lepo aimo in občutimo, da ni meja, Prvi intervju ki smo jih ustvarili le pri nas, med likovnim amaterizmom in akademsko likovno predstavo!” je naglasil poznavalec likovne umetnosti iz Zagreba. Ker pa je galerija Ravnice v prostorih velikega in sodobnega doma upokojencev Dragutin Saili blizu Maksimira, so ob otvoritvi pripravili kratek kulturni program, v katerem so se predstavili delavci Gorenja s pesmimi, ki so izšle v literarni reviji Iskanja. Program je povezovala Silva Terglav, nekaj pesmi pa je ob spremljavi s kitaro zapel Bernard Krajnc. Za hvaležno občinstvo je bil to res lep dogodek, za ljubitelje kulture v Gorenju pa tudi nova izkušnja. Razstavo bodo v Zagrebu kmalu videli še delavci tovarne Kraš, nato pa se bodo akvareli selili v Amsterdam. H. J. Pločil sem se, da predstavim °Pelavko Jasmino Pernov-0®*- obdelovalko kovin iz Hla-. "pikov, kjer je zaposlena ne-a/ nianj kot dve leti. kni^rav i® še zelo mlada, dela °t vpenjalka orodij, kar je prav-■ aPrav bolj moško delo. Prav za-. bi jo rad predstavil tudi dru-I'rri- Jasmina pravi, da je bil vod-* obrata presenečen, ko je Prisla na razgovor. Toda kaj hitro sPoznal, da je pripravljena pri-P^avništvo opraviti kot vpenjalka d °dii pri stiskalnicah. Pri tem t ®!u je bila uspešna in je ostala Vudl Po opravljenem pripravništ- ^ieno delo je zelo odgovorno, aj mora paziti tako na delavce ot na stroje. Nanjo so se hitro avadili tudi sodelavci, saj so vi-6|' da delo dobro opravlja, Predvsem pa, da res misli , Pravljati to težko delo. Včasih ji P' priskočijo na pomoč, če vse: ya ne zmore opraviti sama. ^eni, da so odnosi med delavci : v°dilnimi dobri. Seveda pa se Q treba prilagoditi razmeram in ^Praviti delo, ki ga od nje zahte- Želi se še dodatno izpopolnjevati, saj pravi, da je poklicna šola premalo. Jeseni se bo zato, če bo le imela možnost, vpisala naprej. Še prej pa mora opraviti izpit za voz-nika viličarja, saj ga rabi za lažje opravljanje dela. Prosti čas pa si zapolni z branjem in pletenjem, veseli pa jo tudi rekreacija. Jasmini želim, da bi se ji želje izpolnile in da bi delo tudi v prihodnje opravljala marljivo in vestno. Janez Sterkuš Srečanje na delovnem mestu Momčilo Brkič Prvič sva se srečala pred sedmimi leti, ko so mojo beležnico bolj pogosto polnile slike iz delovnega vsakdanjika delavcev Gorenjevih servisov po vsej Jugoslaviji. V kolažu teh delovnih slik in mozaiku sporočil je bila zapisana skoraj nevsiljeno in mimogrede tudi podoba vodje servisne enote Gorenja v Doboju Momčila Brkiča. Že takrat so vodilni v servisni mreži Gorenja v Bosni in Hercegovini in v Gorenju Servis v Velenju lepo govorili o tem do-bojskem kolektivu, njegovi delovni zagnanosti, organizacijski urejenosti in dobrem, premišljenem vodenju. O tem sem se prepričala še sama, ob obisku enote, v času njene preselitve v nove delovne prostore pred sedmimi leti. Da je tako tudi danes, potrjuje izbor Momčila Brkiča za Srečanje na delovnem mestu. Torej danes, ko so se družbenoekonomsko razmere v državi bistveno poslabšale, sodijo zaposleni v Doboju v sam vrh uspešnih servisnih enot v Bosni in Hercegovini. Momčilo Brkič je kljub previhafjenim letom ostal skoraj isti, na prvi pogled nedostopen, preresen, skoraj zapovedovalen. Za tem, rekli bi hladnim videzom, se skriva človeška, racionalna, radovedna in pravična duša. Dolgoletne izkušnje dela z ljudmi so ga najbrž v marsičem izučile. Njegov osebni moto "medsebojno spoštovanje in upoštevanje sodelavcev in ljudi ne glede na njihov delovni in družbeni položaj je temeljno izhodišče za uspeh pri vsakem udejstvovanju” je postal del zavesti in obnašanja njegovih sodelavcev. Vse morebitne težave in probleme rešujejo v tem slogu. Brez zunanjih razsodnikov in posrednikov. Meja med "šefovskim" obnašanjem ostalih sodelavcev je nevidna, saj ljudje vedo, do kam lahko gredo. Delo in odgovornost, to je poslovni odnos do strank in kakovostna servisna storitev, so vzvodi delovne uspešnosti dobojskega Gorenjevega sen/isa, medsebojno sožitje in spoštovanje pa sta začimbi, brez katerih tudi vzvodi ne bi obstajali. V tem ima Motno Brkič, kot ga vsi v Sen/isu kličejo, kreativno, spodbujevalno tudi vodilno vlogo. Razmišljanja o "zaščiti strank pred ceneno konkurenco", o izboljšanju tehnične opremljenosti serviserjev za nudenje sodobnih servisnih storitev, o prodornejšem uveljavljanju serisa tudi s sodelovanjem v sredstvih obveščanja, o pogostejših srečanjih zaposlenih, izmenjavi njihovih mnenj, o posluhu do sočloveka in njegovih pobud, govorijo o Momčilovi odprtosti do vseh vprašanj, ki lahko izboljšajo delo in izpopolnijo poslovni image podjetja. Posluhu do sočloveka, sodelavca daje Momčilo posebno težo motivaciji. "Človek je socialno bitje in hoče, da ga nekdo posluša, razume in mu pomaga. Če to veš in si prizadevaš opravičiti zaupanje, pomeni, da sočloveka upoštevaš in spoštuješ. Tako k sodelovanju pritegneš tudi "najtrše” individualiste in posebneže". Tako razmišlja in se v življenju obnaša Momčilo Brkič do svojih sodelavcev: nepristransko, razumevajoče, dosledno, odkrito "brez dlake na jeziku". Vsi skupaj so zavoljo tega zadovoljni in vseskozi, od leta 1971, uspešen servisni kolektiv. Dušanka Založnik Dan žena. Kakorkoli že nanj gledamo, še živi. Skupaj z Janezom Sterkušem sva pripravila skromen kulturni program v štirih enotah Zamrzovalne in hladilne tehnike, dopoldan in popoldan. Čeprav se materialna proizvodnja zato ni spremenila ali celo izginila, se je za trenutek le ustavil čas, da smo se zamislili. In takrat se je stkala drobna nitka med ljudmi, predvsem ženskami. Tudi kapljica včasih nekaj da. Bernard Krajnc Uresničevanje operativnega delovnega načrta za februar 1990 100 X GORENJE GOSPODINJSKI APARATI • • • • •••••• Štedilniki Pralno-pomivalna tehnika V. V.*: vi*! vIvIvV.V.V.V.V.V.V.*. Zamrzovalna in hladilna tehnika ■E*** Obrat Zamrzovalne omare 1 Obrat Zamrzovalne skrinje Obrat Hladilniki v.v.v.v.v.v.v.v. X;X;X;X;X;X:;:::::;:;:;:;X;X;X;X;X;X;: X 102 102 104 105 101 101 102 101 102 l09 101 T03 102 ~~88 GORENJE NOTRANJA OPREMA 109 110 Pohištvo 11«; I I u 105 Gradbeni elementi GORENJE PROCESNA OPREMA 94 •X-X*X-v.yX?X*X*X-XvXvXvX-X*X*X*X*X-X-XX- GORENJE ELEKTRONIKA :v;vXvXvXvXvXvXvy*v*v,v*v’v*v*'.v;\v;\\ y.\v^vXvX\\-XvX\vXvX-x-:-x-:-:-:-:-y-:-v-v-v. GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE EKO ...V. ..... .... GORENJE SERVIS LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za izvoz 93 72 100 100 95 97 Delavke Gorenja Družbeni standard so s čudovitimi stvaritvam svojih rok (ročnimi deli) In domiselnimi kuharskimi spretnostmi (raznimi pecivi) polepšale utrip ob malici In kosilu, saj je bila ral' stava 8. marca prava paša za oči. čez Pohorje Spodbuda planincem Odbor za planinsko delavnost Gorenja Servis v Titovem Velenju je pred kratkim naročil več tisoč priponk, s katerimi želijo ljubitelje planin opozarjati na varstvo okolja. Kot je povedal Maksimiljan Korošec, ima priponka namen opozarjati planince na preprosto načelo - Kar si prinesel, odnesi s seboj! Okrogla priponka v zeleni, črni in beli barvi ima zapisano to osnovno misel, poleg nje pa še napis Planinska zveza Slovenije - Gorenje Servis. V dveh poljih je stiliziran gozd. S Planinsko zvezo Slovenije se torej planinci Gorenja Servis vključujejo v to skupno akcijo, ki jo bodo še posebej predstavili na sejmu Alpe Jadran v Ljubljani... Ob bogatem koledarju izletov je priponka akcija več. Že na nedeljskem pohodu na Snežnik so med udeležence razdelili nad 300 priponk, kar je že imelo ugoden odmev med ljubitelji planin. Maksimiljan Korošec je še povedal, da so skupaj s Planinskim društvom Šoštanj začeli s pripravami na množični pohod na Smrekovec, za šolsko mladino in družine primeren izlet na ta skoraj pozabljeni lepotec naših bližnjih vhov. Pripravam na ta pohod bodo namenili kar največ pozornosti, sam pohod pa bo 26. maja 1990; pohodniki bodo krenili iz središča Šoštanja preko Belih vod. H. J. V soboto in nedeljo, 17. In l* marca 1990, bodo planinci G? renja prehodili prvi del slO' venske planinske poti. Z avtobusom, ki bo odpeljal ^ 6. uri izpred Rdeče dvorane, se bodo zapeljali na Mariborsko Pf horje, potem pa peš do Ribnišk6 koče. Tam bodo prespali, v ne-deljo pa jih bo pot peljala mirrt1 Velike in Male Kope do Koče na Kremžarjevem vrhu. Hoje je oba dni za približno " ur. Ker pa ni naporna, je izlet P^' meren tudi za otroke in nanj v3' bijo družine. Prijave za izlet, tak6 kot vedno, sprejema Rezka Vn covnik, telefon 142, II ATC. ___________________________' Pravna pomoč ^ Vse člane sindikata Gorenja od-veščamo, da nudijo pravno p6*’ moč članom sindikata od 1. mat' ca 1990 dalje vsak četrtek d’ 14.00 do 15.30 v sejni sobi št6' dilnikov. Zamenjava blokov^ Gorenje Družbeni stands^ \ obvešča delavce Gorenja, d* bo zamenjava blokov za del'' I katesna živila v kiosku v na? j lednjih dneh in sicer: I torek, 20. marca 1990, zamenja' ! va blokov za krače in kranjsk6 I klobase torek, 3. aprila 1990, zamenjav6 j blokov za sir in konzerve sreda, 4. aprila 1990, zamenjav6 -blokov za konzerve Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Pečenice, dušeno kislo zelje, jabolko Prekajena šunka, pražen krompir, hren Piščančji zrezki, dušen riž, zeljna solata Sarma, krompir v kosih, jabolko Rižota, zelena solata Ledolina Goveji golaž, testenine, jabolko Dietna Praženec, kompot Goveji zrezki v omaki, pražen krompir, solata Piščančji zrezki, dušen riž, solata Čufte, krompir v kosih, jabolko Rižota, zelena solata, Ledolina Goveji golaž, testenine, jabolko V a V k G K Vi r; K S' INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter GC renja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski sv6*- S Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja dansko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna T1, : ’ tovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. '' 1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje. Si Si