(jpžiom Ameriška WP /on, iSCAM IN'SPIRIT FUs>. uj2in LAN©UA©€ ONLY NO. 243 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 18, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV V ZDA IB milijonov Za sedaj Si tovarne družin v neprimernih,^ — General nezdravih sianovanjih | ^ * ^fa —T" ■ | srednjih in velikih avtomobilov, Nova Študija je dognala, da pri katerih prodaji je prišlo do živi V ZDA preko 13 mili- zastoja. Rečeno je bilo, da bodo jonov družin v n'eprimer- tovarne ostale zaprte le en tenih stanovanjih, dvakrat den in da je večina uposlencev toliko, kct so preje raču- _ doma jih je 137,000 — zapo-nali. ! Siena toliko časa, da bo dobila NEW YORK, N.Y. — H ar- ccl GM dodatno brezposelno vard-MIT skupno središče za; podporo 90'1 redne plače. Do-proučevanje mest je po dveh le- seveda tudi plačane bo- tih podrobnih študij o stanju.. ži&rie in n(>voletne počitnice, stanovanj v Združenih državah j -p- deiavci se bodo vrnili na prišlo do zaključka, da 13.1 mili- p0sei 2. januarja in jim torej za jonov družin nima primernega enkrat ne preti nobena posebna stanovanja. Gre za družine z nevarnost, Kaj skriva za nje bo-najnižjim in nizkim dohodkom.: dcenost, je drugo vprašanje. Te-študija trdi, da so stanovanja ga VpXaganja ni za kakih 9,100 nezdrava, premajhna ali pa pre- Up0Siencev Forda in Chryslerja, ~ ki so bili odpuščeni in jim ni bilo nič povedano, kdaj lahko draga za dohodke družin. Pripominja, da se je položaj v zadnjem desetletju precej izboljšal radimajo na vrnitev na delo. zaradi javne in privatne gradnje novih stanovanj. Študija napoveduje, da bo v desetletju 1970-1980 zgrajenih o-: ______ koli 23 milijonov novih stano-i jranski vladar je 0(jločen Čim vanj, pa pripominja, da to še ne j ycč c|ja djm preje prodati, pomeni, da bo dovolj primer- j nih stanovanj tudi za vse tiste, j ki zdaj takih stanovanj nimajo! ali jih ne zmorejo. j V nova stanovanja se bodo j preselili tisti, ki bodo imeli za to sredstva. V izpraznjena sta- Irisiski šah previden ko so cene visoke, ker je prepričan, da se bo svet o-bmil od njega. WASHINGTON, D.C. — Sen. Barry Goldwater, ki se je ne- IM prelestirale pri Mednarodni komisij! I - I - Prvič od končanja vojne v Indokini so ZDA protestirale pri Mednarodni nadzorni komisiji v Južnem Vietnamu, ko so rdeči u-strelili ameriškega časlni-I ka. | SAIGON, J. Viet. — Rdeči so streljali in zadeli na helikopter s pripadniki ameriške in južno-■ vietnamske vojaške komisije, ki 1 išče trupla pogrešanih ameri-: ških vojakov. En ameriški veljak je bil pri tem rubit, prav ta-i ko en. južnovietnamski, ostali pa PREDSEDNIK NIXON razlaga s0 bili ranieni-Watergate zadeve, ki so še ved- j Rdeči so streljali na helikop-no huda nadloga njegove vlade, ter še tudi potem, ko je pristal, _____________0_____ dokler se ni vnel in eksplodiral. RabeNkam boimimM na mesto iaxbeja ha Obveščeni, ti pa to zanikajo davno vrnil z obiska v Iranu, novanja se bo preselil del tistih, ^3er 3e ^ šahov gost, pravi, ek. ki so v neprimernih stanova- 3e iranski vladar Reza Pah-njih, toda dober del teh ne bo dejal, da hoče prodati vse zmogel sam plačila za taka sta- iransko olje, ki ga le mom, o novanja. Potreboval bo. javno likor ^hro ga more in o er podporo, je razlagal položaj di- more še doseči visoke cene. rektor skupnega študijskega Sah Reza Pahlevi je prepri-središča dr. Bernard J. Fried en. can, da bo sedanj a stiska za olje Študija pravi, da je stanova- sprožila množični napor za ražnje predrago, če mora neka dru- voj drugih virov energije, ki bo- verjG|-no prineslo tudi žina plačevati zanj več kot 25 do , do svet rešili od sedanje odvis- pcdp0ro prj primarnih volitvah Heesa hladknokrvno umorili. 30% svojih rednih dohodkov. COLUMBUS, O. J. Gilligan se je zadnji teden odločil imenovati Howarda M. Me-tzembauma, znanega demokratskega politika in kandidata za zveznega senatorja, v zvezni senat na mesto sen. W. B. Saxbe-ja, ki je bil imenovan za pravosodnega tajnika in bo danes ali jutri v Senatu potrjen. Nekaj časa je izgledalo, da guv. Gilligan le ne bo imenoval Metzebauma, ki je objavil svojo kandidaturo za zvezni senat, slično, kot je storil John Glenn, da mu ne bi bilo treba odločati med njima in komu od njih dati prednost v njunem votivnem boju prihodnje leto. Imenovanje Metzenbauma bo teinu velika prednost in mu bo uradno Guv John in iziavliai0^ da ameriški in južnovietnamski člani vojaške komisije helikopterje, označene z barvami komisije, uporabljajo večkrat za izvidniške polete. Ameriška delegacija pri četverni komisiji je zahtevala v ■nedeljo, da skupna vojaška komisija preišče rdeči napad na a-meriške vojake, ki so neoboroženi iskali pogrešane tovariše, oziroma njihove grobove. Ameriški kapetan Richard M. Rees, 32 let star, je bil ustreljen s strojnico, ko je imel roke nad glavo v znak, da se predaja. Mrtev je bil tudi južnovietnam-ski pilot helikopterja, 3 Južni Vietnamci in 4 Amerikanci pa so ibili ranjeni. Ameriški protest pravi, da je bil napad izveden načrtno in da so rdeči -R. M. PALESTINSKI TERORISTI UMORILI VČERAJ 35 UJM Palestinski teroristi so pomorili včeraj na letališč« v Rimu in nato v Atenah skupno 35 ljudi. Z ugrabljenim letalom Lufthanse so danes pristali s preostalimi talci v Damasku v Siriji. Fraisija se znašla v lm\mm “WafergaSu” PARIZ, Fr. — Začelo se je kot v ZDA, le da je v začetku izgledalo bolj šaljivo in smešno, kot se je začelo sedaj kazati. Skupina strokovnjakov protivo-hunske službe je naskrivaj nameščala prisluškovalne elektronske naprave v novih prostorih satiričnega lista Canard En-chaine, enega naj ostrejših in najbolj znanih v vsej Evropi. Nastavljalci so bili zasačeni pri tem poslu in Canard je spravil v zvezo s tem kak ducat oseb v uradni protivobunski organizaciji. Notranji minister Raymond Marcellin se je kmalu znašel v hudem ognju v javnosti in parlamentu, ki zahteva njegov odstop. Sodišče je začelo preiskavo, ki naj razkrije, kdo je prav za prav naročil postavitev prisluškovalnih naprav v prostorih lista, ki si je privoščil naj ostrejše napade na vlado in vladajoče kroge. Velikokrat je objavil poročila in sumničenja, ki so jih vsi drugi listi odklonili. Da si je Canard Enchaine na ta način pridobil dosti hudih sovražnikov, je jasno, toda to njegovih izdajateljev in urednikov ne moti, saj dejansko prav zaradi tega list uspeva. nosti od olja. S tem bo povpra- v prihodnjem maju. To bo seve-sevanje po olju začelo zastajati, ^ hudo otežilo kandidaturo J. s tem pa bodo padale tudi cene Qjenna zani- i Sen. W. B. Saxbe ne bo odsto- Iran je dal svoje olje zadnji pd dc, začetka zasedanja Senata teden na dražbo in prodal velike v prihodnjem letu, dotlej bo mo-količine za prihodnjih 6 mese- r£d Metzenbaum počakati na cev po ceni $17.40 za sod, kar je^ prevzem njegovega mesta. štirikratna nedavna redna cena. I c______ Potrošniki so se gnetli in tekmo-; vali, da bi si olje zagotovili, pa; s svojimi visokimi cenami za-! prepastili tako prodajalce kot WASHINGTON, D. C. — V druge velike kupce v svetu. Beli hiši sodijo, da ni mogoče Iranskemu zgledu sta sledila Ek- računati na obnovo dobav arab-vador in Bolivija, utegnejo pa skega olja ZDA pred prihod-mu slediti še drugi. Posledice njim marcem. Četudi bi olje te-takega povišanj a cen bodo po- ga bilo na razpolago, ni mogoče sebno zadele države “tretjega”, računati, da bi obnova dobav gospodarsko nerazvitega sveta imela kak večji pliv na oskrbo ki enostavno novih cen niso spo- pred prihodnjim poletjem ali je- pred perečimi Od rdečih umorjeni ameriški častnik je bil doma v Kentu v Ohiu. Ne pred prihodnjim marcem WASHINGTON, D.C. - Kongresne počitnice samo do 21. januarja WASHINGTON, D,C. — Vodnik senatne večine Mike Mansfield je predložil, da naj bi kongresne počitnice . trajale do 28. januarja, pa je pristal na zahtevo predsednika Predstavniškega doma Carla Alberta, da naj se Kongres zbere na zasedanje že 21. januarja. Kong. Carl Albert je mnenja, da bi dolge kongresne počitnice javnost sprejela z nejevoljo, kc je dežela sredi krize energije in drugimi vpraša- sobne plačati: sen] c. nji. RIM, It. — Včeraj popoldne ob 1.10 je skupina arabskih teroristov pri pregledu prtljage, vzela iz svojih kovčkov brzostrelke, pištole in ročne bombe ter začela streljati z njimi na polno letališče ljudi. Del od njih je zgrabil skupino ljudi za talce, dva pa sta drla proti letalu Pan American družbe Boeing 707, ki naj bi poletel iz Rima preko Bei-iuta na vzhod, in vrgla vanj za-žigalne bombe. V letalu, ki se je vnelo, je bilo vsaj 28 oseb mrtvih, med njimi pilotova žena. Po napadu na potniško letalo Pan American sta terorista hitela , k letalu Lufthansa 737, kjer so ju čakali tovariši. Vsi skupaj so prisilili posadko letala k odletu s skupino prijetih talcev vred. Ugrabitelji v letalu Lufthanse so iz Rima odleteli proti Atenam in pristali na tamkajšnjem letališču. Od grških oblasti so zahtevali, da jim izroče arabska terorista, ki sta 5. avgusta pri napadu na letališču Atene ubila 4 osebe, 55 pa jih ranila. Da bi grške oblasti prepričali o svoji resnosti in odločnosti, so v letalu ustrelili 4 talce, nato pa še pomočnika pilota. Grške oblasti so poslale vojake, ki so obkolili letalo, pa so opustile napad nanj, ko so ugra-biteli grozili, da bodo letalo razstrelili ali se z njim dvignili in se nato pognali kot kamikaze na mesto Atene. V Atenah zaprta arabska terorista, pripadnika “Črnega septembra”, nista marala, k teroristom, ker so ti pripadniki druge skupine. Končno so se le dogovorili in letalo je odletelo z letališča pri Atenah proti vzhodu. Danes zjutraj je krožilo 15 minut nad letališčem pri Beirutu, kjer pa mu niso pustili pristati kljub prošnji pilota, ki je dejal, da je pri kraju z gorivom. Letalo je krenilo dalje in pristalo končno pri Damasku. Skupno so imeli ugrabitelji seboj vsaj 14 talcev. Na letališču v Rimu in na letališču v Atenah so skupno pomorili najmanj 35 oseb, popolnoma nedolžnih, ki nimajo nobenega posla z arabsko-izraelskem sporom. Palestinska osvobodilna orga- nizacija, ki povezuje vse grevil-ske skupine, je napad obsodila in izjavila, da teroristi ne pripadajo nobeni od njenih skupin in da “ni mogoče, da bi Arabci kaj takega storili”, morili namreč nedolžne ljudi, med njimi ženske in otroke. Svet je znova pred vprašanjem: Kaj storiti Kako preprečiti tak način morjenja? Jasno je, da vse izjave Arabcev ne pomenijo nič, to je le hinavsko zavijanje oči ob nasiljih, ki jih civilizirani svet ne more mirne sprejeti. Če bi bilo odgovornim ljudem v arabskih državah res kaj do končanja takega nasilja, bi temu lahko naglo napravili konec. Dejansko veljajo vsi ti morilci v arabskem svetu za narodne junake. V kolikor jih oblasti primejo, narede to le zaradi javnega mnenja v svobodnem svetu. Ko najdejo prvo priložnost, jih izpuste. To se ni zgodilo le z morilci izraelskih športnikov na olimpiadi v Muenchenu, to se je zgodilo tudi z morilci ameriških diplomatov v Hartumu v Sudanu. Iz Clevelanda in okolice Božična drevesa dražja— Na trgu je obila izbira božičnih dreves in dreves, toda po 15-20% višjih cenah kot lani. Mrtva v kopalni kadi— Včeraj popoldne so našli v prazni kopalni kadi mrtvo z vrvico okoli vratu 65 let staro Harriet Bourne v njenem stanovanju na 5408 Euclid Avenue. Bila naj bi umorjena. Policija je vdrla v stanovanje, ko so jo sosedje pokojne obvestili, da te že en teden ni nihče videl. Stanovanje ni bilo oplenjeno in policija si ni na jasnem, kdo in zakaj naj bi bil staro ženo zadušil. Proti pike tiranju— Unija sekačev mesa 427 in krajevna organizacija uposlencev trgovin na drobno zahtevata od Združenih farmarskih delavcev, da nehajo piketirati unij-ske supermarkete na področju • Velikega Clevelanda. Predstavniki Združenih farmarskih delavcev in njihovi podporniki pi-ketirajo zlasti Fisher-Fazio prodajalne, ker je v njih naprodaj solata in grozdje, ki ju niso nabrali Združeni farmarski delavci. Obe uniji poudarjata, da to piketiranje ni uspešno, da pa je nadloga za unijske člane kot za kupovalce. Kdo je zamenjal— V nedeljo je na seji Kluba . „ Ljubljana nekdo zamenjal svoj Nova napetost V CjFCIJI 1 aežni plašč s tujim. Imenovani ATENE, Gr. — Vlada je izpu- prosi, da ga tisti, ki je vzel nje- gov dežni plašč, pokliče na teL 261-7135 ali pa se osebno oglasi ,aši/ ije vesti stila zadnjih 300 študentov, ki so bili prijeti tekom nemirov in izgredov pretekli mesec. Štu- na 556 Lloyd Rd. dentje med tem govorijo o no-| vih aretacijah. Oni so hoteli or- j ganizirati obsežno spominsko j proslavo za v zadnjih nemirih | WASHINGTON, D.C.—- Sen. W. pobite, pa jo je vlada prepove- j B. Saxbe je bil včeraj v Sedala. To je ustvarilo novo napetost ; in vlada je pozvala* policijo in | vojsko v pripravljenost za vsak: i slučaj, če bi študentje le začeli j z demonstracijami. Nekatere ve-i sti trdijo, da je prišlo do nespo-| razumov in trenj tudi med vodniki zadnjega vojaškega prevrata. KOLIKO OLJA IN NJEGOVIH PRODUKTOV 10 POSAMEZNIM SKUPINAM DODELJENIH ^ remenski prerok Delno oblačno z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 27 F (-3 C). WASHINGTON, D.C. -Znani tednik U.S. News & World Report pravi v svoji zadnji izdaji, da bodo olje in njegove produkte po 27. decembru, ko bo predvidoma stopil v veljavo novi zakon o reševanju krize energije, delili olje in njegove produkte v takemle obsegu navedenim skupinam: Lastniki privatnih avtomobilov bodo morali, če ne bo u-vedena prodaja gasolina na nakaznice, sami gledati, kako se bodo oskrbeli z gasolinom. Tega bo na razpolago nekako 90% lanske porabe, kar naj bi bilo približno 15% pod sedanjo omejeno potrošnjo. Če pride do prodaje na nakaznice, je dejal direktor za dodeljevanje Simon, da bo prišlo na posameznika nekako 10 galonov na teden, da pa bodo gasolin dodeljevali na nakaz- nice po “potrebi”, se pravi, da ga bo tisti, ki rabi avtomobil za opravljanje svojega poklica, dobil morda manj, kot ga bi rabil, pa vendar precej več od tistega, ki ga “ne potrebuje za poklicno delo”. Gospodinjstva, ki potrebujejo kurilno olje, ga bodo dobile dovolj za skozi vso zimo, če bodo le potisnile termostat 6 stopinj nižje, kot so ga imele lani. Uporabniki propana bodo morali slično potisniti termostate za 6 stopinj F navzdol, pa bodo dobili le 95% svoje potrebe. Za sedaj ni predvidene nobene omejitve za uporabnike naravnega plina in ogrevanja na elektriko. Javni osebni cestni promet bo dobil vse gorivo, ki ga potrebuje. Letalski ..promet bo dobil 85% goriva od tega, ki ga je dobil v istem mesecu lani za mednarodne in redne domače glavne proge, 90% za krajevni promet in za letalske taksije. Privatna letala bodo dobila 80% lanske porabe za poslovne polete, 70% za šolske in zabavne polete. Tovorni promet in pošta bosta dobila 10% več kot v istem času lani. To velja tako za železnice kot za tovorne avtomobile. Farmarji bodo dobili ves gasolin, ki ga potrebujejo za svoj pridelek, če ga kupijo na debelo; 10% več dieselovega olja kot lani in 100% propana. Oborožene .sile bodo dobile vse gorivo vseh vrst, kolikor ga bodo potrebovale. Policija, gasilstvo in reševalne službe bodo dobivale 100% gasolina, ki ga potrebu- jejo sedaj, če ga bodo kupile na debelo; 100% diesel in kurilnega olja, kot so ga porabile lani. Elektrarnam bodo dodelitve olja omejene v skladu z o-mejitvami ostalim javnim u-služnostnim družbam v določenih predelih dežele. Drug: producenti energije bodo dobili 100% sedanje tekoče potrebe za produkcijo in razdelitev. P e tr o kemična industrija 20% kot lani splošnih surovin, pa le 90 propana, ki ga je porabila leta 1973. Ostala industrija, ki potrebuje oljne produkte, bo dobila 10% več “srednjih distila-tov”, kot jih je porabila v letu 1972, zadostno količino goriva za gretje ob 10 stopinj F nižji temperaturi kot v letu 1972. Indija in ZDA uredile vprašanje starega dolga NEW DELHI, Ind. — Zadnji teden je bil dosežen sporazum med Indijo in ZDA o ureditvi dolga 2,2 bilijonov dolarjev na račun živil, ki so jih ZDA dobavile Indiji v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Dolg je dejansko naraščal namesto da bi se zmanjšal, kot je bilo prvotno predvideno. Sedaj so dogovor o tem spremenili tako, da bo ta dolg v sorazmer-i nem času odstranjen. Novi do-! govor sta potrdila s svojima za-I četnicama poslanik ZDA P. ! Moynihan in indijski ekonomski i minister N. G. Kaul. Debel sneg na Vzhodu NEW YORK, N.Y. — Vzhodna obala je dobila za konec tedna debelo snežno odejo. Ta sega vse od Severne Karoline pa v Novo Anglijo. Washington je dobil 6 palcev snega in so prvič v štirih letih morali na ceste s snežnimi plugi. Sneg naj bi bil zadržal predsednika R. Nixona v Beli hiši. Za preprečevanje požarov Preprečevanje požarov v goz-^ dovih, javnih in privatnih, je j obsežna in težka naloga. Letno i stane zdaj našo deželo to preko 25 milijonov dolarjev. ;■■ r.atu potrjen v razmerju 75:10 za novega zveznega pravosodnega tajnika. Mesto bo prevzel šele po 3. januarju, da bo tako dopolnil 5 let v Senatu, kar je menda potrebno za pravico do pokojnine. LONDON, Vei. Brit. — Vlada je opustila načrte za gospodarsko rast in se odločila za ukrepe, ki naj zagotove deželi, da bo preživela sedanje preskušnje in stiske. PARIZ, Fr. — Le Due The, član politbiroja v lianoiu, je prišel sem na razgovor z dr. H. Kis-singerjem o položaju v indokini KAIRO, Egipt.— Zunanji minister Egipta je odletel na razgovor v Damask, ki se še ni dokončno odločil o stališču do konference v Ženevi. Napovedujejo, da se bo Sirija te konference končno le udeležila. COLUMBUS, O. — Guv. J. J. Gilligan utegne predložiti državni zakonodaji prihodnji mesec poleg omejitve brzine na cestah na 55 milj na uro tudi prepoved nedeljske vožnje z avtomobili. Vsekakor pravijo v državni vladi, da bodo počakali, kaj bc odločila zvezna vlada, ko bo enkrat dobila potrebna polnomočja od Kongresa. KAIRO, Egipt. — Predsednik republike Sadat je moral v posteljo zaradi bronchitisa, pa je vendar sprejel predsednika republike Zaire Seko Mobu-tuja, ki je prišel na uradni obisk. MADRID, šp. — Sem je priletela podpredsednica Argentine Izabela Peron. Ugibljejo, da je prišla po truplo pokojne Evite Peron, druge žene Juana Perona. Ameriška Domovina )\/l 1: « C- /v f^.1— M O /Vt E 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ■’ublished daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: •a Združene države: 113.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5-50 za 3 • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.09 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION ?ATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 montŽB; $5,50 for 3 month* Janada and Foreign Countries: $20.90 per year; $10.00 for 6 masi - J3; $6.00 for 3 month* Friday edition $6.00 v one year. SECOND CLASS POSTAGE PA,’ AT CLEVELAND, OHIO ••«»83 No. 243 Tuesday, Dec. 18, 1973 Koroški pevski zbor Gallus bo prišel gostovat med ameriške Slovence V času hudega nemškega pritiska, v času trdega boja za narodnostne pravice, ki jih je koroškim Slovencem obljubila avstrijska državna pogodba, ki so jo podpisale svetovne sile in Jugoslavija, katere podpisnice pa so le malo ali nič napravile za uresničitev zajamčenih pravic, je razumljivo, da koroški Slovenci upravičeno pričakujejo, da I - - bomo Slovenci v Ameriki in po svetu razumeli njih položaj ;samouk si ie utrl !P°t 2 delom in jih podprli v njih boju ter jim stali ob strani kot bratje. Iv slovenskih katoliških organi- V svojih naporih v podporo slovenskim rojakom v Italiji in v Avstriji “Ameriška Domovina” ni popuščala, vztrajala je v zavesti, da opravlja narodno dolžnost. Vztrajala bo pri tem tudi v bodoče in pomagala tudi vsem sličnim naporom drugih. BESEDA IZ NARODA Mirko Seratič - 70-!etnik CHICAGO, 111. — Kar nekam neopaiženo je slavil 70-letnico rojstva naš poznani ameriško-slovenski časnikar in javni delavec g. Mirko Geratič. Njegovo plodno delovanje v službi slovenstva zasluži, da se ob tem lepem jubileju vsaj kratko omeni. Prepričan sem, da se bodo oglasili njegovi številni prijatelji in da bo še kateri, ki pozna njegovo življensko pot, kaj napisal ob tem lepem jubileju. Naj na tem mestu z iskrenimi čestitkami bežno omenim, kolikor je meni znano o slavljencu in njegovem delu. Zibelka mu je tekla v sončnih Slovenskih goricah, kjer je kot mlad fant bil učenec ’’štajerskega Kreka” msgr. Gomilška. Kot Lansko leto so predstavniki večjih slovenskih organi-j zacilah’Posebno Prj takratnemu j in ustanov v Združenih državah iz Clevelanda, Chi- 0rlu in pozneje pri odsekih or-caga in Mihvaukeeja opozorili predsednika Združenih dr-j §anizaciie Slovenskih fantov, da žav in državno tajništvo na težek položaj koroških Sloven-postal upravnik mariborske cev in na neizpolnjena zagotovila avstrijske državne po- j podružnice dnevnika Slovenec, godbe. Odgovor ni bil zadovoljiv, a vendar ni bil dokončen. | Bil ie neutrudljiv organizator Slovenski Amerikanci bi mogli in morali v tej smeri napra-: mladine na naši severni sloven-viti še več za svoje koroške brate. Morali bi še močneje skl meji med voditelji kato-dvigniti svoj glas. Med nami pa jih je veliko, ki za položaj llške§a gibanja na štajerskem, in težave koroških Slovencev niti ne vedo. Temu žalostne- Redno ie tudi dopisoval v ted-mu dejstvu morejo najbolj odpomoči osebni stiki, bratska ^ mku “Slovenski gospodar” in srečanja. Letos je prišla med nas najprej tiha misel s slovenske Koroške: Bi bilo možno, da bi slovenski pevski zbor “Gallus” iz Celovca, ki je osrednji slovenski zbor na Koroškem drugih listib. Med vojno je moral pobegniti pred Nemci iz Maribora v Ljubljano, kjer je sodeloval v V spomin Louisa Hrovata: $5 i Alice Leghissa. V spomin Cirila Medveda: ! $12.50 SNPJ No. 107. V spomin Johna Roperta: $15 No. 1228 I.A.M., A.W. V spomin Johna Vidica in Johna Drenika: $15 Ann Dekleva. V spomin Cristine Pirtz: $10 Mr. in Mrs. Frank Turk. V spomin Tonyja Dolence: $5 Louise Klemenčič. ,V spomin Marka Matekovi-cha: $5 Mr. in Mrs. Tony Mrak. V spomin Frances Miklich: $10: Mr. in Mrs. Joseph Stefanih. V spomn Jennie Pluth: $10 Anna Zadnik in Mr. in Mrs. Robert Price. V spomin Franka Platzarja: $10 SNPJ No. 5, Naprej. V spomin Signe C. Hult: $5 Mr. in Mrs. Louis Oswald. V spomin Matthewa Magtiči-ča: $3 Rose Grmsek. V spomin 6. obletnice smrti soproga: $10 Jennie Srebot. V spomin Angele Siskovich: $50 Stanley F. Peterlin, sin. V spomin Johanne Merlak: $5 Anna Blatnik. Lepo se zahvaljujemo za vse darove in izrekamo družinam, katere so se za vedno poslovili od svojih ljubljenih, naše globoko in iskreno sožalje. Za odbor: V. S. bora in bil med prvimi pobor-niki gibanja za svobodno Slovensko državo. Po vojni se je umaknil pred .“osvoboditelji” najprej na Koroško in leta 1949 je prišel v Ameriko pod sponzorstvom delavnega dolenjskega župnika Antona Merkuna. ki mu je oskrbel skromno služ- ili združuje pevce iz vse slovenske Koroške, prišel na go- podtalnem delu štajerskega odštevanje med amerikanske Slovence? 1 ................. Ta misel je šla okrog in ogrela ljudi okrog clevelandskega pevskega zbora “Korotan”, ki s ponosom nosi koroško ime. Do prvih osebnih stikov je prišlo v Rimu ob priliki blagoslovitve “Slovenika”, kjer je koroški “Gallus” sodeloval na slavnostni akademiji. Po tem prvem osebnem stiku je prišlo do konkretnejših pismenih razgovorov in v Clevelandu se je ustanovil pripravljalni odbor, ki je doslej opravil temeljno delo povezave med ameriškimi in kanadskimi Slovenci iz Clevelanda, Washingtona, Chicaga, Mil- bo v Barbertonu, Ohio. Kmalu vaukeeja in Toronta, kjer naj bi koroški “Gallus” gostoval P° prihodu v svobodno Ameri-in po^njih pristanku, poslal “Gallusu” povabilo na gostova- ko ie pričel z izdajanjem, lista nje. Čas gostovanja bo v dneh od 29. avgusta do 9. septem- “Slovenska pravica”,, ki se je bra 1974. Pripravljalni odbor je tudi pripravil spored go- ,Pozneje preimenovala v “Slo-Stovanja. j venska država”, ko se je prese- “Gallusovi” pevci so vabilo sprejeli z vsem navduše- bl v Chicago. Bil je urednik njem in ravno tako se ga veseli slovenska Koroška. Prvič mesečnika S. D. do prenosa li-v zgodovini bo prišlo do širšega, skupinskega osebnega sti- sta v Toronto, Kanada, kjer še ka med koroškimi in ameriškimi Slovenci. Naj bi to sreča- sedaj izhaja. V Chicagu je bil na nje pripeljalo ameriške Slovence do boljšega poznanja slo- pobudo pokojnega p. Kazimirja venske Koroške in njenih problemov, utrdilo osebne stike Zakrajška tudi med soustanovi-in dalo Slovencem na Koroškem moralno oporo, ki jo pri-. telji Slovenske narodne zveze, čakujejo in zaslužijo. Zbor “Gallus” bo prišel med nas kot; katere tajnik je mnogo let. odposlanec vse slovenske Koroške in je pravilno, da ga te-! Pred nekaj leti je stopil v po-mu primerno sprejmemo. Zbor bo prinesel med nas slo- i koL toda njegovo pero je še vensko koroško pesem, eno največjih bogastev slovenske Koroške poleg njenih zgodovinskih pomembnosti in pokrajinskih lepot. Pripravljalni odbor za gostovanje koroškega zbora “Gallus” vabi predstavnike vseh slovenskih organizacij in ustanov iz Clevelanda in okolice, pa tudi posameznike, ki so voljni sodelovati, na sestanek, ki bo v petek, 21. decembra 1973, ob pol osmih zvečer v sobi št. 2 v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, da bi se tam pogovorili in ustanovili organizacijski odbor za clevelandsko gostovanje zbora “Gallus”, kajti v Clevelandu sta na sporedu dva koncertna nastopa, pa tudi druge prireditve. Stopimo skupaj, da bomo svoje posebne in drage goste iz slovenske Koroške lepo in prisrčno sprejeli v svoji sredi in zagotovili gostovanju popoln uspeh. Za pripravljalni odbor Mate Resman Vršili smo svojo narodno dolžnost Uredniki našega lista so se zavedali svoje narodne slovenske dolžnosti do slovenskih rojakov na Koroškem in v Slovenskem Primorju. List je opozarjal na položaj teh naših rojakov že ob koncu prve svetovne vojne, prav posebno pa ob koncu druge svetovne vojne in ves čas od tedaj. Nismo le objavljali članke o položaju na Koroškem in Primorskem, sestavili in odposlali smo vrsto resolucij s podpisi predsednikov glavnih slovenskih ameriških organizacij in najvidnejših naših ljudi v ameriški javnosti predsednikom ZDA, državnim tajnikom in vodilnim članom Kongresa. Vedno znova so nas v tistih letih vljudno v odgovorih opozarjali, da je Slovenija del komunistične Jugoslavije, ki ni prijateljica Združenih držav. Odločujoče smo spominjali na dejstvo, da režimi prihajajo in odhajajo, narodi pa o-stajajo, in pri tem posebej počrtavali prijateljstvo in občudovanje Slovencev za Ameriko. Zavellšce sv. Družin® v Goriei vedno delavno in smo veseli, da zadnje čase kot “Toti Šta-jerc” redno dopisuje čikaške novice v Ameriški Domovini. Ob lepem jubileju Mirkotu čestitamo njegovi številni čika-ški piijatelji in vem, da se nam pridružujejo tudi njegovi znanci širom Amerike in Kanade, ki cenijo njegovo nesebično delo v; obrambo pravic in teženj slo-; venskega naroda. Bog ga živi in daj, da bi se čimprej uresničile njegove sanje o resnični suverenosti in svobodi Slovencev v lastni državi. L. L. Darovi za Slovenski starostni dom CLEVELAND, O. — V septembru, oktobru in novembru je prejel Slovenski dom za ostarele sledeče spominske darove: V spomin Louis-a Zgonik: $5 Mr. in Mrs. Joseph Jerkič. V spomin Caroline Markočič: $10 Cyril Kumar in hči. ' V spomin Mrs. Meglich: $30 Student Council, Euclid Senior ' High School. ! V spomin Johna Drenika: $25 , Mr. in Mrs. Anthony Polito. V spomin brata Anthony Sterle: $25 Mary Hrovatin. BEROUN, Minn. — Pred dobrimi dvemi meseci so se sestre preselile v novo poslopje, ki vse bolj primerno odgovarja poklicu, ki ga izvršujejo, namreč vzgoji potrebnih slovenskih o-trok. Ko sem bil v poletju tam, so ravno izvrševali zadnja dela. Sestre so se nekako veselile selitve; hkrati pa tudi bale zaradi težkega dela, ki je v zvezi s selitvijo večje družine. Pa tudi sentimentalnost do stare stavbe jim je nekoliko grenila selitev. Z graditvijo nove stavbe, ki je bila res potrebna, so se sestre precej zadolžile, kar ni prijetno, vendar zaupajo v Božjo previdnost, da jih bo podpirala v bodočnosti. Zopet bi rad malo poprosil zanje, saj sedaj ob Božiču smo navadno bolj darežljivi, kar je prav, saj Božič je rojstvo Gospodovo in Gospod bi moral dobiti darove za svoj rojstni dan. Ker ne moremo dati direktno Gospodu, se spomnimo potrebnih ljudi in darujemo njim in po njih Kristusu, kar je ' pravi pomen božičnega praznovanja. Naj praznik Kristusovega rojstva, praznik veselja in ljubezni, nagne mnoga srca, ki bi priskočila z “vdovinim” darom na pomoč Zavetišču sv. Družine v Gorici. Darove lahko pošljete direktno na Zavetišče sv. Družine, Via Don Bosco 66, 341770 Gori-zia, Italy, Europe, ali pa meni in bom poslal skupaj, ko se zopet malo nabere. Zadnji dar, ki še ni bil objavljen: $15 Mr. in Mrs. Lojze Jarem, Cleveland, Ohio. Vsem dobrotnikom Zavetišča prav lepe in blagoslovljene božične praznike in sreče in milosti polno novo leto 1974! Rev. Francis Gaber St. Joseph’s Church Beroun, Minn. 55004 Letni pridelek volne Avstralija je poleg Južne A frike naj večji pridelovalec vol ne na svetu. Letni pridelek ji povprečno vreden preko 750 mi lij ono v dolarjev. Voščila iz Gradca GRADEC, Avstr. — Draga A-meriška Domovina! Najprej Vam sporočam spremembo mojega naslova. Pretekli četrtek sem se namreč preselil v Prie-sterheim. Moj novi naslov je tale: Hafner Johann, Bergmann- gasse 25, 8010 Graz, Austria. Že lani sem se Vam pritožil, da prihaja Ameriška Domovina zelo neredno. Po več mesecev ni nobene, potem pa pridejo kar trije tedenski zavitki skupaj. V prejšnjih letih je Vaša pošta čudovito funkcionirala. Točne vsak ponedeljek sem prejel tedenski zavitek, le o Božiču je za kak teden zaostala. Zdaj v tem oziru žal ni več starega reda. Zgleda, da ste zdrknili v zadnjem času iz vrste visoko razvitih držav med manj razvite. Vem, da zamude dostav niste krivi Vi. Če bomo vsi, tu in tam, vpili zaradi netočnosti pošte, se bodo odgovorni le enkrat zganili in tudi poštno dostavo u-redili, saj to ne bi stalo toliko, kot stanejo poleti v vsemirje. tipajmo, da se bo to v kratkem uredilo. Sem v negotovosti, če bom Vaš list še mogel dobivati. Če se me boste Vi in Liga še usmilili, potem bom Ameriško Domovino še prejemal. Osebno poznam več javnih delavcev takq v ZDA kot v Kanadi in me res zanima, kako se imajo Slovenci v tujini. Zato bi jo zelo pogrešal. Pridejo časi, ko je treba pas nekoliko priviti, ker ni vsega na razpolago. Slovenski pregovor pravi: Če ni, še vojska ne vzame. Zdaj pa vojske še ni, pa že nimamo bencina in olja tudi manjka. Moderna znanost je zadnja leta učila: Privoščite si vse, kar imate radi, denarja je dovolj na razpolago. Pa pridejo arabski petrolejski mangati in malo privijejo petrolejske pipe. S tem prisilijo ponosne evropske države, da oznanjajo ljudem, da se je zdaj treba pri vožnjah premagovati, ne se ob nedeljah voziti, ampak ostati lepo doma in upati na boljše čase. Moderni človek potrebuje veliko reči in te mu trg nudi. Ne sme pa pozabiti, da je Jezus rekel: “Kdor hoče za menoj priti, naj premaga sam sebe, naj vzame križ za svoje rame in naj hodi za menoj.” Kdor se po teh besedah ravna, okuša resničnost drugih Jezusovih besed: “In veselo bo Vaše srce in Vašega veselja Vam ne bo nihče vzel.” To veselje pa dobe le tisti, ki zanj prosijo in ga iščejo, pa čeprav manjka bencina in olja. Spet je Božič pred vrati. Znova se bo Bog rodil za te ljudi, ki so zdaj na svetu. V svojo lastnino bo prišel in ponovilo se bo to, kar se je zgodilo ob prvem njegovem rojstvu: “A njegovi ga niso sprejeli.” Kdor bo ob jaslicah obudil vero svoje mladosti, priznal svojo grešnost in slabost, hrepenel po lepšem življenju, ta bo letos za Božič “Marija in Jožef, in pastir in kralj” pri božjem Detetu v jaslicah. To želim za praznik Jezusovega rojstva vsem znanim in neznanim Slovencem, raztresenim po svetu. Iz tega fundamenta bo moglo zrasti tudi srečno in blagoslovljeno novo leto 1974. Bog z Vami vsemi! Hafner Janez —-----o----— ioverobrske misii iti spornim po 30 letih (Nadaljevanje) Dvignil se je, zasmejal, sestri sta jokali, potrepljal me je po roki in odšel. Cerkvena ura je trikrat odbila, v kapeli bolnice je nakratko zvonilo in obe nočni sestri — v vsaki sobi je bila Priprava, da je v slučaju potrebe klicala iz vseh sob — sta bili še v sobi. Druga je prosila prvo, naj se ne gane iz sobe, da bo ona sama skrbela za vso hišo in je odšla. Sestra me je silila, da mi da pomirjevalne praške; pa sem se ji zahvalil, ker bi po maši rad prejel sv. obhajilo. Molila je svoj rožni venec, jaz sem ji v napol omotici odgovarjal. Po sv. maši je duhovnik prinesel sv. obhajilo in med njeno molitvijo sem pridružil svojo zahvalo. Težki oklep se je sušil in se zoževal. Dihanje je povzročalo neznosne bolečine. Sestri sta bili v strahu in sta klicali zdravnika. Prišel je in po merjenju vročine in utripanju srca ju je pomiril. Predpisal je ponovne praške in ju zagotovil, da bom do večera vzdržal. Mesto zajtrka je prišla dnevna sestra in prednica z njo, zelo prijazna ženica. Pozanimala se je, čeprav je gotovo ves potek do podrobnosti že vedela in navzočima naročila, naj bo njuna prva skrb soba 44; za druge bolnike bodo že ostale sestre z osobjem skrbele. Kako pravilno mi je kolega svetoval “Leonišče, kjer so sestre še gospodar”. Počasi je mineval dan četrtek, 4. novembra 1943. Sestra mi je pripovedovala o grozodejstvih, katere so počenjali Nemci po Gorenjskem in zanimivosti iz domačega kraja, kateri je bil tudi meni dobro poznan, imela je tajne zveze z domačimi. Ko je v cerkvi zvonilo, mi je po molitvi Angelskega češčenja prinesla malo juhe in žemljo. Že pri zapiranju vrat sem na njih opazil listek, prosil sem jo, naj mi ga pokaže. Sicer nerada, ga mi je prinesla: “Vsak obisk strogo prepovedan — podpis: dr. — in pečat Leonišče. Zamišljen sem jo gledal, pa pravi: “Vi sedaj potrebujete samo mir in ne obiskov. Mi smo za Vas odgovorni.” Pritrdila je listek na svoje mesto in se nasmehnila ter zopet pristavila e-lektrično pečko bližje postelji in odprla okno — kakor mi je prijalo. Prednica je prišla in zadovoljna je rekla sestri, da naj gre in naj se vrne, ko jo pokliče. Prisedla je in mi pripovedovala zanimive stvari. Tudi mi je šepetaje zaupala — “pa to samo Vam” — je rekla, da imajo v hiši bolne angleške ali amerikanske padalce, katere so domobranci pravočasno našli in so v glavnem v oskrbi dobrega dr. Janeža in dr. Meršola, pa so se nenadoma odprla vrata in le na pol pogleda kolega kanonik v sobo: “Sestra, samo dve besedi, prosim; znam brati in sem Vam hvaležen, vendar — dovobte!” Smejala se mu je in pritipal je v sobo, pozanimal se, izročil nadpastirjev pozdrav. “Usedi se, Vidva govorita, jaz bom poslušal, bo prav tako, sestra?” — “Če je Vam — pravi — je tudi meni,” se je zasmejala. Prinesla je stol, beseda je dala besedo, jaz sem le poslušal, marsikaj le še napol slišal... Ko sem se prebudil, je sedela ob postelji le dnevna sestra in pribirala takrat dobro poznan in zelo razširjeni tednik “Domoljub”. Sicer že kratek dan se je pomikal v mrak. Prišel je zdravnik z dr. Janežem in z rečnim kovčkom in z njima je vstopila tudi prikupna, bolniška sestra, pomočnica v o-peracijski sobi, ki je prinesla močno svetilko v rokah. Zdravnika sta pretipala že močno osušeni oklep, primarij je segel po Škarjah in naj prvo z nožem previdno zarezal in potem izrezaval strnjeno skorjo; zdravnik mu je sproti z nekako žličko oklep dvigal in sta počasi izrezala o-klep okrog prsi in tako mi je bilo težko dihanje močno olajšano. “Dragi moj, sedaj ste pa rešeni, najhuje ste prestali, še na-d'd.Ujte, čas bo pa svoje prinesel.” Poslovila sta se in sem slišal, kako sta na hodniku zadovoljno govorila z nočno sestro, ki je vsa nasmejana vstopila in čestitala, da je vse naj hujše mimo. “Le še malo potrpljenja — je rekla — “to je pa božja mast, pa je le revež tisti, kateri se z njo maze, in sta obe prasknili v Marija prede Prede božja Mamica, naglo suče se vreteno, vmes kolovrat ropota. Radost ji odseva z lic: Sinček v jaslice prihaja, treba novih bo plenic.. - V duhu ga tedaj zagleda, ko zapušča Paradiž; žalost ji srce razjeda, že pripravljajo Mu križ- — V smrt izdaja ga učenec, vidi steber, trnov venec ... Božja mamica zajoka, omaguje njena roka; slednjič vsa odrevenela, se ustavi sredi dela... V nazareški hišici čudež takrat se zgodi: božji angel se prikaže in kolovrat zavrti. Limbarski. smeh in še mene spravili v dobro voljo. Videl sem, kaj stori bolniku res sočutna bolniška strežnica, ne pa le nastavi j enka, katera odbije svojih osem ur, potem pa — “jutri se vidimo . Naslednja noč je bila dolga in huda, kakor tudi naslednji dan. Zdravnik je prihajal in bil vidno zadovoljen. Ko sem ga vprašal, kdaj on upa, Ha bom smel iz postelje in potem na popolno okrevanje, je pomislil: “Mi čudežev ne moremo delati. Kot sedaj kaže, vsaj dva meseca, lahko pa še dalje.” Čez par dni je listek na vratih odstranil, meni pa dovolil, da sem že smel iz postelje, pa le za par korakov in vedno le ob roki sestre. Pa je imel zdravnik že dobre izkušnje, ko je rekel v noči po operaciji: “Upam, da ne bo kakih komplikacij in roka bo rešena.” Kot da je slutil, komplikacije so nastale. Prva operacija je srečno potekla v sredo, 3. novembra, zadnja — četrta pa je bila izvršena 6. decembra, prav kot Miklavževo darilo. Odlomljena nadlahtnica se ni dobro urašča-la, zdravnik se je bal še hujšega in so mi odlomljeni kos v tisti operaciji izrezali, pač bolje roko skrajšati, kot pa jo odrezati, ker kite in žile so bile zdrave. Kako je do komplikacij prišlo, in kako so mi končno roko res rešili, bom pa skušal opisati ob drugi priliki. Naj bodo ti zelo raztegnjeni spomini hvaležno posvečeni mo-jm rešiteljem na Igu. Ker se ves čas, ko sem jih obujal, nisem mogel domisliti imena, sem o-menjal le “gospodar in gospodinja”. Ko sem pa razpletal dogodke, sem se pa šele pri opisovanju operacije le pravilno spomnil, bil je župnik gospod Janez Klemenčič, ki je takrat vodil ižansko faro, kjer je bilo tudi zelo obširno farovško posestvo in gospodinjila mu je dobra in skrbna sestra, katere imena se pa več ne spominjam, pa mi je bila tako dobra in skrbna ter nad vse požrtvovalna. Ker so njuno rojstno faro na Gorenjskem tudi zasedli Nemci, sta vzela bratove otroke k sebi, da jim je bilo možno obiskovati slovensko šolo. V majniku 1945 so se tudi oni vsi umaknili na Koroško in od tam pozneje v Argentino, kjer sta oba že odšla po božje plačilo — naj počivata v božji Ljubezni! Hrati pa naj bodo ti spomini posvečeni tako pcžrtovalnim sestram v takratnem Leonišču v Ljubljani in zdravnikoma, brez njihovih požrtvovalnih prizadevanj bi bil že davno brez roke. Tudi sem skušal obuditi te spomine na čase, ko se je odigravalo in pisalo eno izmed najstrahotnejših poglavij slovenske zgodovine in v spomin tisočem in tisočem slovenskih fantov in mož in vsem slovenskim žrtvam, katerih izmučena telesa pačivajo v naročju zemlje, katero so oni v zvestobi in ljubezni posvetili s svojo krvjo. — Slava in hvala jim! RLK ------o------- — Vrsta avtov “station wagon” se je v zadnjih letih splošno uveljavila. KANADSKA DOMOVINA stracijah res šlo za precej več kluiboviK prostorov z besedami; kot le za hišni spor med p. To-1 _ kmečke, delavske mažičem in študenti. Spor je bil /z slovenskega Toronta VOŠČILA - DOBRE ŽELJE - ZAHVALA Še je čas, da s pomočjo našega časopisa pošljemo po svetu besedo voščil, poslanico dobrih želja in izraze hvaležnosti. Ko v božičnih dneh voščimo sorodstvu, prijateljem in znancem, niso to samo pozdravi in spominjanje poznanih obrazov. To so prilike, da rečemo tudi zahvalo tistim, ki jim nekaj dolgujemo, če ne drugega prijateljstvo. Toda dolgujemo mnogo več, kot si navadno mislimo. Ljudje smo v glavnem dolžniki. Dolžniki smo sosedu, ki potrpi z nami, dolžniki sorodnikom in prijateljem, ker so nam dobri, dolžniki delavcem, ki se trudijo za skupno dobro, bodisi politično, kulturno, gospodarsko, duhovno ali pa onim na cestah in v tovarnah, ker od njih truda živimo. Toda v točki priznanja in hvaležnosti smo Slovenci zelo šibki. Vsega pričakujemo od svojih garačev (čudno, da nam jih Gospod Bog sploh še daje!); hudujemo se nanje, če nam stalno ne strežejo in vedno ne ustrežejo. Naravnost uživamo, če moremo vreči po njih umazan prah kritike in zabavljanja. A da bi jim bili kdaj hvaležni, da bi jim to povedali in pokazali, dokler so se živi, tega nas je sram, ali pa smo preošabni. Da, dolžniki smo. Mislimo na to vsaj v dneh Božiča, ko se je ljudem razodela božja dobrota in ljubezen. V prvi vrsti naj gredo naša voščila, najboljše želje in topla zahvala ljudem, ki nam pišejo, izdajajo in tiskajo "‘Ameriško Domovino”. Kolikim je ta list kot najzvestejši prijatelj. Tudi njemu smo dolžniki, čeprav imamo že plačano naročnino. Ali kaj pomislimo, ko imamo redne dohodke, da v današnjih dneh izdajati časopis, ni najbolj donosno podjetje. Zato ge. Mariji Debevčevi vsa čast in priznanje in zahvala, da z edinim svobodnim slovenskim dnevnikom vztraja. Ne manjši, a mnogo večji dolžniki smo uredniku g. Vinku Lipovcu, ki mora petkrat na teden napolniti strani lista. Ali kdaj pomislimo, koliko močnih sodelavcev je že izgubil in nikdar ni dobil namestnika, ki bi stopil tja, kjer je kdo omahnil, “Ameriška Domovina*1 pa še vedno Prihaja v naše domove. Koliko ljudi doseže ta naš dnevnik in gotovo jih je mnogo med njimi, ki bi mogli uredniku Pomagati. Dopis na teden, na mesec, poročilo o dogodkih v °kolici, članek o sodobni stvarnosti, bodisi slovenski ali svetovni, lepa misel, ki se utrne v blagoslovljenih trenutkih, kako vesel bi bil vsega tega urednik Vinko. Lažje bi zmagoval, dnevnik bi bil bolj pester, bil bi lepše in večje °gledalo slovenskega bitja in žitja jo svetu, kjer je raztresena slovenska svoboda. Zato pa ga. Debevec in dragi Vinko, vsa čast Vama, da )ztrajata; bodita javno zahvaljena; naj mir svete noči krepča Vaju in vse, ki so Vama dragi. Podvojeno narodno dolžnost izpolnjujeta. Vse božične blagoslove Vama in sodelav-Cem v upravi, uredništvu in v tiskarni. “Ameriška Domovina” pa naj ponese enake želje, pozdrave in zahvalo vsem, ki se kakor Vi pri listu trudijo na svobodni slovenski njivi: oračem, kopačem, plevicam in žanjcem! Bog blagoslavljaj trude in napore vsem v novem letu '974 in obujaj obilico dobre volje, da bi tistih, ki delajo slo-vensko tlako, ne zmanjkalo tako hitro! Por. cev za širjenje evangelija. Če je naš narod poslal svoje delavce v ta božji vinograd, jim je dolžan poskrbeti tudi za vzdrževanje. Podpiranje misijonov je naša narodna in krščanska dolžnost. Na tem mestu je bilo tudi že poročilo o akciji za Slomškov dom pri Mohorjevi na Koroškem. Kako bogato je uspel “koroški večer”, je bilo tudi že objavljeno. Akcija pa z večerom ni bila zaključena, ampak se še vedno nadaljuje in zgleda, da bo kmalu dosežena vsota štirih tisočakov. Darovalci se še vedno Koliko lepega branja za mal denar. Za naročila po pošti dodajte, prosimo, tudi poštnino. Naslovite Money order na “Slovenska pisarna” in ga pošljite na: 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9. Uprava S. P. Še dve za šalo, a sta resnični Ko smo hodili v Dobrovsko šolo, nam je učitelj razlagal, da so v Ameriki tako velika mesta, da oglašajo, darovi prihajajo. Če bij nekaj otrok ne pozna niti krave, kdo želel poslati od zunaj, naj j Učencu Doretu to1 ni šlo v glavo svoj dar naslovi na Hranilnica j in tega ni mogel verjeti. Pa so in Posojilnica slovenskih župnij,’ se časi obrnili tako, da se je Do-618 Manning Ave., za Slomškov j re znašel tukaj v Torontu. Ne-dom-Mohorjeva acct. No. 2687,' kega dne je šel s svojimi mali-Toronto, Ont. Dobil bo uradno, mi otroci v Malvern k Ambroži-potrdilo. Že vnaprej: Bog pla-,čevim. Ko njegov otrok zagleda Duhovne vaje v Tudi letos se je zbralo kar ^'dno število mož in fantov v u°ttiu duhovnih vaj v Port Cre-in so opravili svoje letno zbližanje z Bogom. Duhovne va-)6 je vodil mladi lazarist g. Mati-Balažič, kaplan pri Mariji Požgaj v Torontu. Veliko pova-^ je šlo med župljane obeh slo-Ve:tiskih župnij in veliko truda •J6 bilo treba tako organizator-'l6ri1 in tistim, ki so se odzvali, a nazadnje so se vsi z velikim zadovoljstvom vračali v zavesti, da so opravili sebi koristno in Bogu dopadljivo delo. Slovenske narodne akcije jev, ki obdarovalo slovensko Torontu. To čaj! Ni ga več med nami Vsako nedeljo zjutraj ob 8h smo se srečavali pred slovensko cerkvijo na Manning Ave., ko je prihajal k zgodnji jutranji maši s svojo družino. Matija Bajt je bil zvest vernik župnije Marije Pomagaj. Pa smo ga v soboto, 8. decembra 1973, pokopali na pokopališču sv. Križa. Podlegel je dolgoletni bolezni, v kateri si je z vso potrpežljivostjo služil box j ega plačila. Pok Matija Bajt je bil rojen 1905 v Cerknici na Notranjskem. Ko je bil 23 let star, je prišel v Kanado, 18 let je bil zaposlen v severnem Ontariju v rudnikih. Leta 1950 se je poročil in danes žalujejo za njim: j žena ga. Marjanca, hči Marija, j ki je že učiteljica, druga hči Ani in sin Frank, oba univerzitetna študenta. Vsi trije so aktivni v slovenski skupnosti, zlasti v župniji Marije Pomagaj. Gdč. Marija Bajt je bila nekaj let učiteljica tudi v slovenski šoli. Naj g. Matija Bajt uživa mir v Bogu, njegovi družini pa iskreno sožalje. P. M. kure, zakliče: “Ata, poglej kravice!” Še eno o tem, kako so včasih po Sloveniji molili večerno molitev. V Horjulu pri Bastiču so vsak večer molili litanije Imena Jezusovega. Enkrat pa so prišli vsi utrujeni pozno zvečer domov, pa niso zmolili vseh molitvic. En fantek je kleče zaspal. Ko je bilo molitve konec, ga mama pokliče, češ, kaj pa čakaš. Ko se fantek nenadno prebudi, hitro odgovori: “Skušnjav hudičevih.” Bastičeva družina je skoraj vsa umrla mučeniške smrti. Ni podlegla skušnjavam, kot njih morilci. Zanmivo, koliko jih je še danes, ki skušnjavam podlegajo in postajajo sopotniki komunizma ... Ti gotovo niso nikdar prosili: “Skušnjav hudiče- vih, reši nas o Gospod!” A. Ko. Božični darovi slov. misijonarjem 1. Sr. Jeanne E. Pogorelc, Južna Afrika; B., Južni Vietnam; 30. Rev. Ivan Oballa, Tanzanija; 31. Sr. Marjeta Mrhar, Madagaskar. Vsi imenovani so dobili po $100. Samo prva, sestra Pogorelec, je dobila $150. Te prispevke je razposlal po svetu blagajnik Baragovega misijonskega krožka g. Jakob Kvas. Ker vsakemu napiše tudi pismo in potem seveda dobi odgovor, bi ta marljivi blagajnik lahko izdal knjigo, ki bi vedela povedati o delu, žrtvah pa o veselju in sreči teh misijonskih garačev. Misijonski por. Pripognila h “Koroškemu ve&eris” ¥ Toronlii H. Na koncu prvega članka sem omenil, da se je spomladi 1970 pokazalo, da so tudi demonstraciji slovenskih študentov na Dunaju in v Celovcu vodili komunisti. Če jih niso volili sto-od stotno, so pa vsekakor krepko pomagali organizacijsko in ideološko. A preden kaj več o tem. naj dodam nekaj k študentovskemu klubu (KSŠ) na Dunaju. Na str. 136 Mohorjevega Koledarja za 1. 1969 je ravnatelj Mohorjeve družbe msgr. dr. Janez Hornboeck zapisal tole “Ker je hotel Klub slovenskih študentov na Dunaju ostati dosleden in zvest svojemu programu, ki močno poudarja idejno neopredeljenost, in ker je videl v ‘Korotanu’ katoliško ustanovo, se kot organizacija v zbirko ni vključil.” (V nabiranje sredstev za Dom namreč.) Ob teh Horn-boeckovih besedah nam postane jasno, zakaj ta klub ni podprl Mohorjeve v^njenent prizadevanju dobiti Vetrinjski samostan. Morda tudi zato ne, ker je Vetrinj od maja 1945 naprej ideološko tako opredeljen zaradi i ‘ m VESEjlI BOŽIČ in srečno novo leto želi vsem Slovencem IONE AMBR0ZIC Z DRUŽINO Iz Slovenske pisarne Te dni se po slovenskih župniščih prodaj aj o m o h or j evke. Kako radi ljudje segajo po njih. Skoraj še lažje pa se oddajo družinske pratike. Teh nimamo več na razpolago. Ker se bo pa zima v kratkem šele začela in je pred nami še mnogo dolgih večerov, bi pa priporočili, da bi bralci teh vrstic in njihovi po- , znanci segli še po preostalih iz- Na drugem mestu objavljamo; vodih knjigi ki so še vedno ak_ seznam misijonark in misijonar-1 tualne in bo;do take še dolgo 0_ jih je za letošnji Božič 1 g^g Npr zaledje v j Drugi in tretji del “Pravi 0- , , , prav za prav niso, braz osvobodilne fronte”, vsak bila darila, to je davek Sloven-‘p0 £4 Drugo dokumentarno čtivo so “Odprti grobovi”, II. del $3, III. del $4, IV. del $5. “V Rogu ležimo pobiti” $1 in “Teharje tlakovane z našo krvjo” $1.50. V Sloveniji so začeli postopek za proglasitev blaženim božjega služabnika Janeza Gnidovca, ki je bil duhovnik, vzgojitelj, misijonar in škof. Krasen življenjepis o njem je napisal Alojzij Geržinič. Knjigo krasi mnogo slik. Stane broš. $3, vez. $4. Isto ceno ima tudi izredno prikupno in lepo delo Ivana Dolenca “Moja rast”. 2. Sr. Daniela šeme, Madagas- j slovenskih domobrancev, ki so kar; od tam bili odpeljani v Titove 3. Rev. Franc Buh C.M., Ma- klavnice. Vsem prijateljem in znancem vošči vesele IN BLAGOSLOVLJENE božične praznike II IN SREČNO NOVO LETO M ODVETNIK 1 MARI IPAVEC Z I DRUŽINO KOVAČI Izkušeni v ročnem in strojnem kladivskem kovanju. Odlična prilika pri starem, dolgoletnem I? podjetju. Samo podnevi. Stalno delo. Veliko koristi. ftosa Iron Works, Inc, 1536 East 43rd St. 881-3355 ali zv. 371-2025 Sposobnim prosilcem bomo Pomagali pri prošnjah za vselitev v U.S.A. v Cleveland, Ohio. M dagaskar; 4. Rev. Stanislav Cikanek. Madagaskar; 5. Rev. Silvo Česnik, Madagaskar; 6. Rev. Rok Gajšek C.M., Madagaskar; 7. Sr. Terezija Pavlič, Madagaskar; 8. Sr. Marija Pavlišič, Madagaskar; 9. Sr. Amanda Potočnik, Madagaskar; 10. Rev. Janez Puhan C.M., Madagaskar; H. Rev. Mampera Stanta C. M., Madagaskar; 12. Rev. Jože Kokalj S.J., Zambija; 13. Sr. Anica Miklavčič, Taj-van-Formoza; 14. Rev. Vladimir Kos S.J., Japonska; 15. Sr. Magdalena Kajnč, Indija; 16. Sr. Ana Zidarič, Čad, Afrika; 17. Sr. Ksaverija Lesjak O. S. U.. Južna Afrika; 18. Sr. Dr. Miriam Zalaznik I.B.M.V., Indija; 19. Sr. M. Vincent Novak Obl., Južna Afrika; 20. Sr. Josephine Zupančič, Japonska; 21. Sr. Rozalija Brilej, Formo-za; 22. Sr. Frančiška Novak O. S. U., Tajska; 23. Sr. Marie X. Pirc, O.S.U., Tajska; 24. Sr. Lidija Krek, Čile; 25. Sr. Ivanka Pokovec, F. M. M., Malezija; 26. Sr. Frančiška Rode F.D.C., Iran; 27. Rev. Jože Cukale S.J., Indija; 28. Sr. Deodata Hučevar, O. S. U., Indonezija; 29. Rev. Andrej Majcen S. D. K demonstraciji pred Mohorjevo hišo naj pripomnim, da se je teden dni za tem levičarska Zveza slov. organzacij (ZSO) s pismom obrnila na rektorja ljubljanske univerze zaradi spora med p. Tomažičem in študenti na Dunaju. Obenem pa se je obrnila tudi na Mohorjevo družbo v Celju, da bi ta posredovala pri Mohorjevi v Celovcu v zadevi študentov. Seveda je bil ta korak narejen v pričakovanju, da bosta ljubljanska univerza in celjska Mohorjeva dali študentom na Dunaju v vsem prav. Glede “Mladja”, ki sem ga zadnjič tudi omenil proti koncu, pa tole: št. 7/8 tega zbornika (almanaha) za 1. 1969 je krepek odmev dogodkov prejšnjega leta. V zborniku so šli študentje in mladi intelektualci v svoji revolucionarnosti korak naprej, dasi to leto le na papirju. Napovedali so boj katoliškim in krščansko usmerjenim ustanovam na Koroškem, tako Mohorjevi družbi kot politični organizaciji Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) pod predsedstvom dr. V. Inzka. Predvsem v teh dveh ustanovah so študentje videli “starokopitni koroški klerikalizem”, ki še vedno drži svoj greben pokoncu in ga je treba zrušiti. Obtožili so ta “klerikalizem”, da podreja zdravo narodno zavest krščanskemu poslanstvu. To pa je po njih gledanju nič manj kot izdajstvo. Zato proč in čim dlje od tega “klerikalizma”. “Viso-košolci smo se ojunačili in proglasili naš izstop iz narodne zadruge konzumnega idiotizma.” Priznali pa so, da je bil “dunajski dolgoletni boj duhovna vojna med taboroma, ki imata docela različne ideale in cilje”. To dokazuje, da je pri demon- dobrodošla prilika za njihov politični nastop. V zborniku so se krepko 0-bregnili tudi ob okrožnico Hu-manae vitae, ki jo je leto prej izdal papež Pavel VI. Naj preidem k trditvi, da so tudi za demonstracijama slovenskih študentov odigrali komunisti bistveno vlogo. V začetku a-prila 1970 je del koroških viso-košolcev iz NSŠ začel izdajati mal časopis Kladivo. Natisnila ga je tiskarna Slovenskega vestnika, ki je glasilo ZSO. Vsebina prve številke je pokazala, da je s Kladivom mišljeno kladi vo v komunističnem grbu. Po prepričanju kladivarjev (tako so začeli imenovati to skupino) je slovensko “ljudstvo” na Koroškem le pohlevna in ponižna raja brez kritičnih samozavestnih ljudi; za to rajo mislijo razne družbene ustanove. Članki v listu niso le protest proti katoliškim ustanovam in njihovim delavcem, ampak so prava kulturna revolucija s ciljem, odpraviti in odstraniti krščanske temelje v koroškem življenju. Zato ravno so krepko napadli Mohorjevo in m študentovske mladine.” Sto in stokrat smo slišali pred zadnjo vojno te besede. — Omenim pa naj tu, da je za te klubske prostore, ki so seveda izven Korotana, znatno prispeval Titov režim, kar marsikaj pove in razloži. (Konec sledi) CLEVELAND, O. MALI OGLASI COLONIAL Naprodaj, severno od bulevarda, 18. let star, na pol zidan, krasna hiša, Velike sobe, built-in dishwasher, jedilna soba, in dosti prostora za shrambo. Velike klo-zete. klimatizacija. 2% garaže, blizu Villa Angela šole in trgovin. Pridite. Wm. T. Byrne Real Estate 26101 Euclid Ave. 261-5100 (249) Naprodaj Hiša za dve družini, po štiri sobe vsaka, klet, dvojna garaža, v spodnjih tridesetih. Zidana hiša za dve družine, tri spalnice spodaj, dve spalnici zgoraj, rekrea- „ ravnatelja Horn-!c^s.a.. S0^a’. ^V0''rLa Saraža) v boecka ter Korotan na Dunaju. sP0ianhh štiridesetih. Euclid bungalow štiri spalnice, jedilna soba, rekreacijska soba, dva in pol garaže, velik lot, v spodnjih tridesetih. Nov ranč v Euclid tri spalnice, polna klet. UPSON REALTY Kar naravnost so povedali, da odklanjajo “katoliški kompleks: vero, moralo in Cerkev”, kot tudi klerikalni postulat “iracionalne avtoritete”. Dosledno temu so postavili zahtevo po odpravi vseh moralnih predpisov glede čistosti in zdržnosti; so kar za svobodno spolno izživljanje, kar so pokazali v eni izmed naslednjih številk, kjer so se krepko norčevali iz šeste božje zapovedi. Nastop kladivarske skupine v K-SŠ je pomenil, kot rečeno, pravo kulturno revolucijo v malem koroškem slovenskem svetu. Sicer je ta revolucija v glavnem ostala doslej le na papirju. Toda ti mladi ljudje bi v dani priliki brez skrupljev in pomislekov u-ničili in odstranili vsa vidna znamenja bogate krščanske tradicije na Koroškem, tako, kot je v letih 1966-1969 to počenjala Maova Rdeča garda mladih komunistov na Kitajskem, ki je u-ničila večino vidnih pomnikov kitajske duhovnosti treh tisočletij. Marsikdo na Koroškem in drugod je pričakoval, da se bo ob izidu Kladiva KSŠ javno diferenciral in distanciral od te kladivarske skupine v svoji sredi. Iz študentovske solidarnosti tega klub ni storil. Ker pa je viden klubov član dobro leto kasneje zapisal, da sta majski dve demonstraciji 1968 uspeli ravno zaradi študentovske solidarnosti, je s tem priznal vlogo kladivarjev, čeprav se ti takrat še niso pokazali. Slovenski rojaki po svetu imamo glede “solidarnosti” posebne občtuke. Kaj vse sta Komunistična partija in njena OF zahtevali od nas v imenu solidarnosti. Ta je bila v začetku druge svetovne vojne v Ljubljani tako poudarjana, kot da bi bi-a to najvišja krepost, vsaj druž-3ena krepost. Solidarnost naj bi premostila še tako velika nezdružljiva nasprotja. Nemalo značilno je bilo, da so koroški kladi var ji že po enem letu prišli v spor celo z ZSO, ki jim je tiskala časopis. Torej so prišli v spor s svojimi levičarskimi botri. ZSO jim je odklonila nadaljno tiskanje časopisa. Poslej ga tiskajo na Dunaju. Za zaključek o Kladivu naj 0-menim, da 499 E. 260 St. 731-1070 (246) Help Wanted Male SPOT WELDERS ASSEMBLERS GENERAL FACTORY WORK Openings on both day and night shift. Near east side. Phone 249-5115 (244) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Colt Ave. go south on E. 152 St. to end of St. _______________(x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (X) Wanted Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White (245) Help Wanted Male MACHINIST Company paid benefits. Overtime. Day shift. FRED0N C0RP. 531-1780 (246) Help Wanted —■ Female je njegov zastopnik končal svoj govor pri odprtju Delo za žensko Iščem žensko, da bi varovala dve deklici na mojem domu. Kličite do 1:30 - 431-7512. -(245) IŠČEMO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 LV 431-0628 VTorten drči v pravljico. Njegova senca je tako velikanska, je sinja pokrajina v človeški podobi, ki neprenehoma drči poleg njega. Nazadnje solnce izgine in prerija je modra. Potem pride noč in zvezde in še večji mraz. Morten drči, drči dalje, enakomerno, enakomerno. Ve, da človek v temi in megli rad zaide preveč na levo, njegov instinkt je ves prebujen. Zato se nagiblje vse bolj in bolj na desno. Dalje, dalje. Meseca ni, samo noč je in on. Ni misliti, da bi že zdaj počival. Na poti je, da reši življenje nekomu. Nazadnje se ustavi na neki vzpetini, kjer je veter pometel sneg. Tukaj lahko natrga prerijske trave, da, tukaj je celo nekaj resja. Kotliček za kavo mora držati nad ognjem na smuški palici. Potem sedi z lede-nomrzlimi nogami ob ognju in zlije vase iz pločevinaste posode vročo kavo. In kako imenitno Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec. ško palico postavil kočo iz snega. Ali nazadnje jo je le dogo-tovil in zlezel vanjo. Puško je vzel s seboj, preko škornjev je potegnil vreče, ki mu jih je napravila mati za njegovo zadnjo potovanje na Lofote. To pomaga proti ozeblinam. Nato si je oblekel še volnen islandski jopič in potegnil čepico preko ušes. In preden si je dal torbo pod glavo, je vzel iz nje majhno volneno odejo. Da, da, tako je legel. In kmalu je zatisnil oči in zaspal. Prihodnji dan gre dalje ob oblačnem nebu, s smerjo proti jugovzhodu. Kompasu morebiti le ni preveč zaupati. Ampak instinkt mu narekuje smer, saj je bil krmar. Drči, drči. Ne prehitro, enakomerno, enakomerno. Zasliši nekaj, kakor bi bilo tuljenje volka. Ko se obrne, vidi, kako mu sledi nekaj živega. Ne, saj je le kojot, pusti ga. Okrog poldneva vzame iz torbe živež, pa le za trenotek. Dalje, dalje. Tam daleč v neskončni snežni SLOVENSKI NARODNI DOM. NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine St wan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Bozich; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Mary Dolšak, Bertha Dovgan and Mary Bozick. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM. NA dišijo Karenini kolači! Trajalo je nekaj časa, preden ravnini leži tovariš in čaka. je z rokami in nogami in smu- (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev KLUB DRUŠTEV AJC RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Joseph Klopovic; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikarca Ann Mrak; nadzorni odbor: Josephine Papes, Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. — KE 1-9309. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. Nadzorni odbor: Ivan Jakomin, in Janez Tominc Odborniki: Mojca Slak, Tone Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokah Pevovodja ing, Franček Goren-sek Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni %'odja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose Bavec. Nadzornice: Ivanka To- minec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maži, isti dan j popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabee, za- “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko pisnikar John Hočevar ml. ’ slov' i Gospodar: Vmko Rožman zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Glasbem odbor: J^nez Rigler, Vik- PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc, Florence Unetič. Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. i — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. tor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Frank Bradach, prva podpreds. Ivanka Majer, druga podpreds. Marie Shaver, tajnica Eileen Ivančič, 386 High Tee St., Willo-wick, O. 44094, blagajnik Robert Klancher, nadzorniki: Josephine Bradach, Mollie Frank, Carolyn Budan. Garderoba: Marie Shaver, Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Marie Babbitt. Mojstri odra: Frank Ivančič, Joe Novak, William Mehaffey. Poročevalci: Josephine Mišic, Mollie Frank, Robert Klancher. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Krulc; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hiren, Milan Jajec, Tone Štepec. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Ella Samanich, Predsednica; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz, Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edward Škufca, podpred. Ella Samanich, tajnica Anna KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik LOuis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. un zv. v AJC na Recher Avenue. tine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih od 11. ure naprej. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Andrew Rezin ml., in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Jan.ez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. Duhovni vodja: nik. Rev. Pavel Kraj- SLOVENSKI STAROSTNI DOM, 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119 Slovenska narodna ustanova, ki sprejema na stanovanje in oskrbo osebe slovenskega rodu in. tiste, ki so z njimi povezani v zakonu, im3 za tekočo poslovno dobo za predsednika Freda E. Križmana, za tajnico pa Vido Schiffrer. Za vse k1' formacije kličite tel. 486-0268. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Chris- SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jože Leban Pod predsedn ik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Erdani, 922 E. 216 St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki: Frank Bajc, Feliks Breznikar, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi Merc, Stane Mrva, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Vidko Sleme, Janez Varsek, Vili Zadnikar. Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan. Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič. DIREKTORU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč predsednik John Evatz, podpreds John. Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Frank Kozlevčar. Direktorji: Joseph Petrič, Jr., Richard Sterle, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. AMERIŠKA SLOVEMSKA KATOLIŠKA JEDN0TA SLQVBNSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik, John Habat; predsednik, Edward Kocin; podpredsednik, John Habat; tajnik, Frank Koncilja; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar, Dan Pavšek, Sr.; nadzorniki: Cyril Štepec, Mary O’Kicki, Tony Medveš; Gospodarski odbor, Adolph Kocin, Eugene March, Al Marn; Odborniki, Anton Nemec, Dan Pavšek, Jr., Ed Grosel, John Jevnikar; Upravnik, John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30 p.m, SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Robert . Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorniki: Frank Videmsek, Jennie Marolt, Tony Sturm. Gospodarski odbor: Charles Starman, Frank Videmsek, David Uchel-vich. Upravni odbor: John Prince, Donna Devlin, John Cech. Uradne ure vsak pond el j ek. sredo in petek zvečer ali po dogovoru. Telefon: 481-5378 ali 261-2718. * ;! <> ; > j! ; j Z z J k I!