ClIgMOVENN/l« d. z o. z. [ Ljubljana - Mestni trg | nister in po veličastnem zborovanju so kolone celo noč premolile v znameniti veliki cerkvi Srca Jezusovega na Montmar-tru za mir. V decembru lani pa so imeli francoski in nemški katoličani v Berlinu skupno konferenco, ki je imela namen, kako zbližati Francoze in Nemce, s čimer bf bil mir v Evropi najbolj zavarovan. In ko je koncem zborovanja težko in grozno pohabljeni francoski častnik Piko govoril navdušen govor za ohranitev miru ter potem dal roko nemškemu častniku, ki se jc tudi bojeval v svetovni vojni, tedaj so v veličini ganljivega trenutka vsi udeleženci gnani po neki notranji potrebi vstali s sedežev, čuteč, da so v tem trenutku storili za razorožitev neprimerno več kot bodo državniki v Londonu s prisilno omejitvijo bojnih ladij. Oni so razorožiii svoja srca, le ti pa samo par križark.__ Novice Iz Beograda. Vrhovni zakonodajni svet zopet zboruje. Razpravljal je najprej o zakonskem načrtu o nadzorstvu nad živili ter zaključil to razpravo. Nato je pretresal načrt zakona o bolnicah in ga sprejel. Po tem načrtu bo odslej v naši državi deset državnih bolnišnic, in sicer 1 v Belgradu in po 1 v posameznih banovinah. Ljubljanska deželna bolnišnica bo poslej v državnih rokah. Vse blaznice ravnotako v državni upravi. Druge bolnišnice bodo oskrbovale banske, oziroma občinske uprave. — Vrhovni zakonodajni svet je pričel nato 7 razpravo o predlogu zakona o uni- Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union4, Obratovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. DOMOLJUB Stev. Ko pregledujemo seznam naših naročnikov, opažamo, da jih je še ved^o I precej, ki še niso poravnali letošnje na-1 ročcine. Prav lepo prosimo, da se to čim preje zgodi. To je najbolj pravično, pa tudi najbclj pripravno, ker s tem dobivate list v reda in nam ne povzročate nepotrebnega dela z ustavljanjem. Kdor nima položnice, aaj piše ponjo. Položnice naj ss napišejo pravilrc, drugače žal takoj lahiio nastane nered pri prejemanju lista. d Kongres katolikov Jugoslavije. Na evharističneni kongresu od 14. avgusta 1930 v Zagrebu se sestanejo katoliki iz vse Jugoslavije. Ne samo Hrvatje, Slovenci in Srbi, temveč tudi Madjari in Nemci. Istočasno pridejo k nam gostje vseh slovanskih in tudi neslovanskih narodov. Vse bo združila in navduševala ena misel, ena ljubezen, za eno mater: sveto cerkev katoliško in za enega očeta: Kristusovega namestnika na zemlji papeža Pija XI. Katoliki Jugoslavije in posebno mi Slovenci in Hrvatje smo ponosni in se zahvaljujemo Rogu, ker pripadamo po Njegovi volji veliki katoliški cerkvi, ki je postavljena na nerazrušljivi Petrovi skali. Mi dobro vemo, kaj vse dolgujemo svoji dobri materi sveti cerkvi. In naša živa vera in navdušenje za sveto cerkev naj bo vsakomur sveto, da nas nikaka sila ne bo mogla ločiti od nje. Ž njo živi Kristus, v njei je naša rešitev. d Nov minister za javna tlela. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na mesto nedavno umrlega ministra za javna de'a Savkovna, imenovan za njegovega naslednika Filip J. Trifunovič, dosedaj načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Sarajevu. d Otvoritev lastne tiskarne za bankovce. Dne 26. januarja so slovesno otvorili novo tovarno za novčanice v Belgradu. V imenu francoske vlade .ie prisostvoval tudi francoski poslanik Darcl. d Počasi gre, pa vendar gre. Izobražene žensko v Jugoslaviji so dosegle v svojem boju za enakopravnost z moškimi lep uspeh: gdč. Smilja Krikner, dosedaj tajni-| ca v pravosodnem ministrstvu v Belgradu, I je imenovana za inšpektorja. Prvi tak slu-■ čaj. d Spremembe v ljubljanskem občinskem svetu. Razrešeni so bili dolžnosti odbornikov mestne obč ine: Ambrozič Josip, I učitelj; Golmajer Metod, črkostavec; dr! Koprivnik Rudolf, profesor; Krek Miha, odvetniški pripravnik; Likar stane, tajnik OUZI); Miklošič Ljudevit, železničar; Može Edvard, posestnik; Osana Josip, profesor; Potočnik Alojzij, učitelj; dr. Puntar Josip, knjižničar; dr. Rožič Valentin, profesor, in Urbančič Karel, uradnik poštne direkcije, vsi v Ljubljani. — Na njih mesta so bili na novo imenovani: Zupančič Fran, inženjer; Jenko Avgust, posestnik; Knez Saša, trgovec; Kregar Ivan, obrtnik; Ludvik Avgust, postajenneelnik; Matenšek Janko, ravnatelj; Meden Viktor, trgovec: Mohorič Iv. n, tajnik Zbornice za TOI; Pavlin Josip, inženjer; Sušnik Ril ard, lekarnar; Hribar Rado, poslovodja; čeč Karel, ravnatelj Jugoslov. tiskarne, in šarabon Andrej, ve-letrgovec, vsi v Ljub'jani. — Za podžupana mestne občine v Ljubljani pa je postavljen gosp. Jarc Evgen, profesor v pokoju v Ljubljani. d Izplačevanje pokojnin se je vršilo doslej vsakega drugea v mesecu. Te dni pa je finančna direkcija v Ljubljani odredi'«, da se bodo pokojnine izplačevale z dnem. ko zapadejo taktično v plačilo, to je že 1. vsakega meseca. d Samo 15 km zračne črte jc (lo Ja tiranskega morja od južne meje čabarskoga okraja Dravske banovine. d 30 let je minulo 19. decembra 1029, odkar obstoja Zadružna zveza v Ljubljani. Stran 5-4. 1 V.: Kazenski Kaj je zakon? Kolikokrat čujemo, beremo to besedo, zlasti v zadnji dobi, ko nam tako rekoč čez noč rastejo novi zakoni — to, seve, iz državne potrebe, da se čim prej in tem bolje uredijo pravne razmere v državi. Zakon! Skoraj strah nas je ob tej besedi. Vidimo ga kot strogega zapovednika, z bičem v roki, ki grozi, da bo zdaj, zdaj udarii! Toda čemu ta strah pred zakonom? Mar ni baš on naš veliki dobrotnik, naš zaščitnik, varuh?! Njemu se imaš zahvaliti za varnost svojega življenja, zdravja in imetja. Kamorkoli greš, koderkoli bivaš, vedno in povsod čuva nad teboj. Čuva nad tvojo imovino, tvojo pravico in častjo, nad tvojo obrtjo, prometom, nad tvojimi odnosi do rodbine in družbe. Seveda pa je taisti zakon strog napram onemu, ki se mu ne pokorava, ki ga prezira. In ker teh dobrot zakona baš ne vidimo oziroma se jih ne zavedamo, vidimo pa le posledice neposlušnosti, kršenja zakona (ki so na zunaj bolj vidne), zato oni strah pred zakonom, da se nehote zdrznemo ob tej besedi. Pa saj je tudi v siceršnem življenju tako: če nam kdo izkazuje dobroto, ga ne vidimo oziroma vsaj ne od te strani; vidimo samo njega, ki nam učinja kaj zlega oziroma neprijetnega. Jeli zakon potreben? — Predstavljajmo si večjo družbo, n. pr. neko državo brez vsakih pravil oziroma zakonov. Vsak bi živel po svoje, kot bi se mu že pač zljubilo. Kdo bi kaznoval umore, tatvine, požige itd.? Vsak bi skušal sam maščevati sebi prizadejano krivico — a to bi rodilo spet nove, še hujše krivice, ker bi ne bilo nikogar tu, ki bi jih nepristransko raziskal in pravično razsodil; strast in gola pest bi odločevala; kdor bi bil jačji, ta bi obstal, a Ie dotlej, dokler ga ne bi izpodrinil spet jačji (močnejši). V takih razmerah bi bilo družabno življenje nemogoče. Niti najprimitivnejša državica ne bi mogla obstojati brez zakonov, kaj šele velika in moderna država z vsem ogromnim prometom in raznolikostjo kompliciranega življenja! Zakon tedaj ni neko zlo, temveč največja dobrota za narod in posameznika. Pošten človek se ga more le veseliti in ga spoštovati — boji naj se ga oni, ki ga krši! Zakon je, kot smo videli, za obstoj posameznikov in družbe nujno potreben. Baš zato pa je treba, da ima neko sredstvo, neko silo, ki more prisiti do spoštovanja tudi njega, ki se mu proti. In lo sredstvo je predvsem kazen. Kaj je kazen? To je neko zlo, ki se učini kršilcu zakona zato, da zadosti krivici ter da se zločinec poboljša, obenem pa odvrača druge od posnemanja. Oni zakoni, ki so postavljeni v zaščito najvažnejših dobrin (življenje, zdravje, imetje, država, njene ustanove, promet itd.) so opremljeni s kaznijo — in zato se naziv-Ijejo kazenski zakoni. V vseh teh zakonih je določno odrejeno, kako naj se kaznuje kršilec dntičnega zakona. Ni pa dovolj, da zakon samo obstoja oziroma velja, treba ga je tudi poznati! Tudi, če bi zakon ne določal, da ga moraš poznati, bi bilo to potrebno. A ker zakon izrečno določa, da »nepoznanje kazenskega zakona ne opravičuje nikogar« (n, pr. da bi se kdo izgovarjal pred sodiščem, češ, nisem vedel, da je lo in to prepovedano oziroma zapovedano), je to še dvakrat potrebno. Dokajkrat se dogodi, da pride kdo baš zaradi nepozuanja zakona z. njim navzkriž; ne ve, kake posledice ga čakajo, a zadenejo ga vendar. Morda ozir. najbrž bi v obratnem slučaju drugače ravnal. S 1. januarjem t. 1. je stop/l pri nas v veljavo novi kazenski zakon. Doslej je veljal pri nas (v Sloveniji in Dalmaciji) stari avstrijski kazenski zakon; poleg lega pa je bilo v naši državi še več različnih kazenskopravnih področij. Vsi ti zakoni so s tem ukinjeni in nadomeščeni z novim, za vso državo enotnim kazen, zakonom. Zakon spoznati in razumeti, to pa ni tako lahka stvar; zakai vsak zakon je fino izklesano delo in ena napačno razumljena beseda ima lahko tudi usodne posledice. Zato je zlasti za neukega človeka potrebna razlaga in to na njemu čim raz-umljivejši način. Skušal bom tedaj kot pravnik podati glavne stvari iz tega zakona oziroma one, ki v življenju najčešče pridejo v poštev, Naj ta poljudna razlaga ne bo brez uspeha, temveč naj pomore ljudstvu k vestnosti ter vsakemu posamezniku, da postane čim vrednejši člarL človeške družbe. Predvsem pa poudarjam, da to ni znanstvena razprava o pravnih vprašanjih, temveč v najboljšem namenu poljudno prirejena razlaga no vet? a kazenskega zakona, v Najprej hočem podati nekaj pojasnil iz občega dela kazen, zakona, nato pa pričnem z razlago posebnega dela, kjer se bom največ mudil. Kot za podlago st lahko kupile (slovenski) kaz. zakon, ki Ž« dobite v vsaki večji knjigarni šlcv. 5. DOMOLJUB SI ran 55. Zadruge, ki so sedaj pri tej zvezi včlanjene, Sl, po posameznih skupinah razdele kot slo-fli: kreditne 317, nabavne in konzttmne 65, mlekarske 37, živinorejske 32, kmetijsko-,lrokovne 26, obrtne 24, stavbne 24, olek-IroMrojne 22, razno 20, osrednje 2, torej skiipai 578. d Poljedelski delavci iz Vojvodino so zaposleni sedaj v velikem številu v Franci in so francoski delodajalci z njimi zelo zadovoljni. V kratkem bo sprejetih v Franciji 600 vojvodinskih delavcev za opekarne in 2000 delavcev za polja, s sladkorno peso obdelana. d Poroke so tu. Predpust je, čas že-pilev in možitev. Veliko sreče in blagoslova božjega želimo novoporočcncem. Na nekaj pa bi radi opozorili. Po mnogih krajih je navada, da fantje dobe od ženina bogato odkupnino za nevesto. To običajno poleni porabijo za pijačo, le prevečkrat za čezmerno pijačo. Vemo pa, da je v isaki župniji toliko resničnih potreb — ali ne bi bilo veliko dobro delo, če bi se ta denar vsaj deloma, če ne ves, daroval za to ali ono potrebno reč. Imaš siromaka, ki prezebuje in strada, imaš dobrodelen zavod, imaš knjižnico, imaš revno cerkev itd. Pravkar se nam sporoča, da so nekje na Gorenjskem fantje obrnili odkupnino za cerkvene sveče. Dobro! Kjer jc potreba. Fantje, pokažite, da imate srce za potrebne! d Znani 20:',, kronski boni, ki imajo, kakor znano, še povečala, ko bodo posekali ljudje še tistih par hrasličkov, ki so dočakali naših dni. Tudi vinarske zadruge bodo podprli. Toda — Be-lokranjci — to pa velja samo nam: Prvi moramo mi pokazati, da smo za zadružništvo zre'i! Vsi cikamo .s kanto, da bomo dobili, malo pa jih je, ki se zavedo, da je kravi treba tudi krme. Zadruga potrebuje sprva nekaj nege in krme, potem bo Išele donesla in donašala sad. Kje tak je še med nami? Dne 23. t. m. so prežalostno zadoneli vsi belokranjski zvonovi, ko smo dobili vest, da so umrli v ljubljanski bolnišnici naš nad vse ljubljen ii spoštovan g. dekan. Dasi so bili že poprej nekoliko bolehni, vendar tako hitre smrti se ni nihče nadjal. Da so bili v obče priljubljeni v celi Beli-krajini, je pričal njihov pogreb, kakršnega ne pomni zgodovina v našem kraju. Ljudstva je bilo gotovo nad 3000 iz domače in drugih fara. Zastopana so bila vsa društva s svojimi zastavami. Pred krsto je igrala metliška godba žalostinke, a za godbo je korakalo 24 duhovnikov, za krsto ljudstvo, ki je želelo spremiti tako vrlega in požrtvovalnega gospoda k zadnjemu počitku. Pri sv. maši in ob pokopu ni ostalo niti eno oko suho. Najbolj prizadeti in žalostni smo pa mi suhorski farani, ki smo izgubili tako blagega in vsem prijaznega dobrožele-čega gospoda župnika in dekana, ki je bil vsakemu m vsikdar odprt z dobro besedo in zgledom. Ako komu, gotovo najbolj njemu veljajo besede Gregorčičeve: »Umrl je mož, kje tak je še med nami kot on, ki spi v prezgodnji groba jami.« Naj jim ho lahka žemljica, a njih duša pa se gotovo že veseli pri svojem Bogu, kateremu so tako zvesto Muzili na zemlji. Ponesrečeni voznik. Janez Brodarič, pristojen v občino Griblje, ju do sedaj sluga pri nekem.gospodarju v Crnom-'iu, je vozil s parom konj vsak dan železniške trajne iz hrvaškega Marindola. 18. t. m. se je pa hudo ponesrečil. Udaril ga je konj tako močno, da Je moral takoj v bolnišnico v Kandijo, kjer je dobil zdravniško pomoč in se sedaj tam nahaja. Velike stave majhen konec. (Brezje.) A. in B. rada stavita in še rajši «e menita o porokah. Prvi dan 1U30. leta sta prav židane volje modrovala, kako se bodo drugi ženili. Da nista imela samo kozarcev za druščino, jima ije dobro došel bre-islu/beni, a spretni tajnik C. Povabila sta ga k svoji mizi ter mu oskrbela kozarec in pijačo. A. pravi: »Midva z B. hočeva staviti, kateremu bo prva letošnja poroka tu na Brezjah .prinesla več sreče. Ti C. pa vsako najino stavo dobesedno zapiši. Pripomni, da vsakokrat staviva za 20 dinarjev, vsak po 10. Ti boš dinarje hranil do sklepnega računa, ki ga boš tudi ti izpeljal. Midva se že zdaj brezpogojno ukloniva tvoji takratni odločitvi.« B.: »Brez ugovora!« C.: »Dobro. Sprejemam nalogo. Nič me ne skrbi, da bi 'je pravilno ne izpeljal.« 1. A.; »Začnimo! Jaz stavim, da bo prva popoka letos pred sv. Antonom Pušča vmikom.« — B.: »Jaz nasprotno. Dolg predpust je. Ne bo treba zaročencem preveč hiteti.« 2. A.: »Prva poroka bo z Gorenjske — nad Ljubljano.« — B.: »Ne. Od drugod bo.« 3. A.: »Oba zaročenca skupaj ne bosta imela nad (JO let.« — B.: »Bosta!« 4. A.: Ženin bo vsaj 10 let starejši cd neveste.« — B.: »Ne!« 5. A.: »Oba bosta samska, doslej še ne poročena.;: — B.: »Ne! Jaz držim z vdovci.« 6. A.: »Oba bosta posestniških staršev.« — B.: »Oba neU — C.: »Zapišem, da vsaj eden ne.c 7. A.: »Imela bosta vsaj polovico vseh roditeljev še živih.« — B.: »Manj!« »8. A.: »Oba praznujeta rojstni dan po sv. Petru in Pavlu.« — B.: »Zanikam. Trdim, da vsaj eden prej!« 9. A.: Oba imata rojstni kraj v istem glavarstvu.« — B.: »Vsak v drugem.« 10. A.: »Oba prebivata zdaj v isti župniji.« B.: VVsak v svoji.« — C.: »Zapisal bom: »Vsak v drugi. — B.: »Prav tako, g. C.« 11. A.: »Zaročenca bosta pripeljala obe priči s seboj.« — B.: »Stavim, da ne obeh.« 12. A.: »Vsaj polovico v poročnem listu zapisanih laslnih imen se bo začenjalo s Črkami iz Abecede pred M.« — B.: »Jaz pa trdim, da se jih bo začenjalo več 7, M in naslednjimi.« — C.: »Besede z L naj se nič ne vpoštevajo. V abesedi je 25 črk. L je srednja. Ce se la ne šteje, bo imel vsak 12 črk na svoji strani.« — B.: »Predlog je meni v škodo; pa mu vendar prikimam.« C.: »Ali imata še kaj?« — A.: »Jaz si ne domislim nič več.« — B.: »Jaz tudi ne.« — C.: »Ali naj vama zapisnik preberem?« — A. in B.: »Le!« — C. bere in prebere in dostavi: »Vseh stav je 12; torej dajta vsak 12 »kovačev« varščine, da bo pri končnem obračunu vse v redu.« — A. in B. naštejela po 120 Din. C. spravi in zapiše. še nikoli ni nihče tako težko čakal lastne poroke, kakor ti trije letos tuje. Šele 20. januarja so jo dočakali. Blagajnik C. je hitro oskrbel pri župniku poročni list, ki se je glasil: Dne 20. 1. 19B0 sla bila v kraju Brezje, v župniji Mošnje poročena: Ženin Zmerzlikar Franc, zemljak v Voklem št. 26, župnije Šenčur pri Kranju, rojen istotam dne 11. 9. 1885, vdovec, zakonski sin t zemljaka Zmerz-likar Janeza in njegove + žene Jerala Marije. Nevesta Cebašek Cecilija, bivajoča v Šenčurju št. 14-4, rojena v vasi Zagorica št. 48 v župniji Bled dne 25. 11. 1901, neomožena hči živega posestnika Cebašek Jožefa in njegove t žene Mubi Franice. Priči: Cebašek Matija, posestnikov sin, m Finžgar Alojzij, cerkvenikov pomočnik na Brezjah. Poročil: p. gvardijan Resman Bonaventurfi. Župnl urad Mošnje, dne 20. januarja 1930. Bieiweiss Franc, župnik. Primerjali so stavo s poročnimi podatki ta prišli do zaključka, da je A dobil pri točkah 2, 4, 6, 8, 10 in 12. B. pa je zmagal pri ostalih šestih točkah. C. je povzel besedo in zatrdil: »Vsak šestkrat sla zmagala in vsivk šestkrat propadla. Dobl-,/jo i lf!\"li "'O/P ček in izguba uta enaka. Kadar se pripeti to — in tu se je —, takrat se dobiček in zguba drug drugega snesta. Izid moje razsodbe se torej glasi: Nič ne dobita in nič ne izgubita. Iz varščine 240 dina.-jev sem oskrbel poročni list in plačam še tri litre najboljšega, da bomo vsi židane volje. Letošnja prva poroka nam bo tako vsem trefti ostala nepozabna.« —■ Da nista snedla moške besede, kakor izguba dobiček, eta se razsodbi molče uklonila. Tajnika C. pa priporočata vsem, Id ima. jo preveč »kovačev«. Čast možu. (Log pri Sevnici.) Osemdesetletnico svojega rojstva je slavil g. Anton Kmetič, mož stare korenine, ki se je pred dobrim četrtstoletjem priselil semkaj iz Svibna pri Radečah, ter si tu s svojo pridnostjo tekom časa svoje gospodarstvo tako preuredil, pomnožil in izpopolnil, da ga danes lahko prištevamo med najuglednejše posestnike svoje okolice. Ne spoštujemo pa ga samo radi njegovih gospodarskih sposobnosti, temveč in predvsem radi njegovega vzorno poštenega odkritega značaja in plemenitega srca, ki ga nihče, kdor je le enkrat z njim govoril, ne more prezreti. Vsi, ki ga osebno poznamo, mu ob tej priliki srčno želimo, da bi obhajal prav tako čil in zdrav kot je sedaj, vsaj še svojo devetdesetletnico. Pojasnilo. (Polhov gradeč.) V Vašem cenjenem listu št. 3 od 15. januarja 1930 je izšel dopis Dve mladini. Prosimo, da priobčite dodatek, da gospa Neža Hojkar, hišna št. 12, ni s tem dopisom v zvezi in da je vseskozi poštena in dostojnna žena. Naše prireditve. (Sinkov turn.) Gasilno društvo priredi v nedeljo dne 2. februarja Finžgarjevo dramo Razvalina življenja. Popoldne ob 3 v gradu. V letošnji sezoni se je naš oder malo zakasnil, vzrok je nekoliko nesporazuma med igralci. Upamo, da bo sedaj popravil, kar je zamudil. Dne 19. januarja so gostovali pri nas Trnovski fantje in dekleta iz Ljubljane z »Namišljenim bolnikom«. Podali so nam veliko nžitka in smeha. — Malo kedaj se oglasimo, dragi »Domoljub«, pn vendar je v naši vasi malo iiiš, kamor ne bi zahajal s svojimi poučnimi članki, vsakdo le ;>rebira z zanimanjem. Razno. (Blagovica.) Prosvetno društvo v Blagovici je na praznik sv. Treh kraljev popoldne priredilo v Blagovškem domu dve igri in sicer »Čevljarja Križnika sv. večer« in »Dva prepirljiva soseda«. Obe igri sta bili lepi, dostojni, zabavni in vzgojni tako da so bili ljudje prav zadovoljni. C&prav so nekateri igralci šele prvikrat nastopili, so v splošnem vsi dobro rešili svoje vloge, nekptari starejši igralci prav iz-borno. — Občinski možje so v svoji seji 12. t. m. sestavili občinski proračun za tekoče leto. Kakor beremo na občinski deski, bodo občinske do-klade na direktne davke sorazmerno zelo visoke, kar prejkone ne bo všeč revnim in prevdarnim občanom. Nova hranilnica. (Trstenik.) Z novim letom je za župniji Trstenik in Go-riče z okolico začela poslovati novo ustanovljena Hranilnica in posojilnica na Trsteniku r. z. z o. z., M je včlanjena pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Osnovali so ta prepotrebni zavod najboljši posestniki iz obeh župnij, kar ga že samoposebi priporoča v tem od središč oddaljenem kraju. Ker ie osnovana na zadružnem temelju, bo gotovo delala v procvit vsega prebivalstvo, posebej še, ko bo mladino napeljevala k varčnosti. Oklenile se vsi z zaupanjem tega zavoda, katerega toplo priporočamo in mu želimo obilno uspeha. Že lansko leto se je ustanovila na Trsteniku za vse vnsi prepotrebna vodovodna zadruga, ki naj bi omogočila za te res divnolepe kraje simo še eno, kar jim man jka — dobro pitno vodo. Naš starodavni Storžec jo hrani in tudi daje, a vsi jo pijemo šele, ko je že skvrjena — iz potoka Vedno strnhuje po naših vaseh legar in drugi taki ptiči. Poleti je treba vodo voziti včasih po celo uro daleč in še kakšno! Da bi se le vsi posestniki opogumili in pristopili k vodovodni zadrugi, pa bomo gotovo kmalu pili krletalnonisto vodo iz dolomitnega peska izpod Storžca. Stran 58. RUDARJEM MANJKA DEM. (Trbovlje.) l'ii podjetju Trboveljske premogokopne družiš se je pričelo z delom praznovati. Tako smo praznovali prvič 25. I. m. Ta dan je počivalo vso delavstvo zaposleno pri premogu, delalo se je na l. jiiih popravilih. Vzrok jirazuovauja v rudarski stroki že sedaj pozimi je, ker so vsi odjemalci že v jesenskem času napolnili svoje zaloge, boječ so hudega mraza. Ker pa je zima mnogo milejša nego je bila pretekla in so tudi ni bati v nadalje mraza, so zaloge le počasi-praznijo. Pri tem opozarjamo kmečke delavce, da ne prihajajo iskat dela v to podjetje sedaj, ker jo sigurno, da bo imelo podjetje, če ne 1» odjema premoga, spomlad ze. sedaj zajioslenih delavcev lia preobilju. Doznava se, da bodo nekateri še sedaj zaposleni izgubili deso in odšli na svoje domove, kateri jih pač imajo. Drugi pa s trebuhom za kruhom. Gospodarsko delo naše občine se vedno izboljšuje, kar mi delavci z veseljem pozdravljamo. Tako se je na plenarni seji 25. t. m. izvolil Gospodarsko upravni odsek za upravljanje podjetij . Ta odsek bo imel nalogo proučevati rentabilnost vseh občinskih podj tij. V preteklem letu se ie ^kazalo, da so bila nekatera pasivna. Potrebno pa je to tudi za bodoče, da je tukaj tak odsek, ker bo občina morala še veliko gra-Jiti. zlasti klavnico in .stanovanjske hiše. Kako živimo. (Orna pri Prevaljali.) Gibanje prebivalstva. V preteklem letu je bilo 19 porok (14 manj kot 1928), 109 porodov (21 manj), 57 pogrebov (1 manj). .Močno je čutiti odseljevanje mlajših delavcev od nidnika, kar jnočno vpliva na gosjiodarski položaj kraja. Gospodarski položaj kmetov. V preteklem letu se je obrnil nekoliko na lioljše, ker so cene lesu in živini nekoliko poskočile in ker je bilo to prvo leto rednega poslovanja mlekarne. Tudi je pretekla zima nudila zbog hudega mraza obilo zaslužka pri vožnji lesa. Nobenega napredka pa ni bilo čutiti glede izboljševanja jiosestev po kmetih samih. I.e dva sta se poslužila podpore oblastnega odbora za napravo gnojničnih jam, biki pleme-njalii, za katere sla država in občina prispevali težke tisočake, so šli jiod nož, ne da bi bilo čutiti izboljšanja pnmladka, kmetijska podružnica je ob svoji desetletnici zaspala. ker se je letos priglasilo premalo članov, kmetijski odsek občine, ki bo imel letos če/. 18.000 Din občinskega denarja na razpolago, j)a ima premalo usmerjenosti za svoje delo, kmetijsko nadaljevalna šola je zaspala po tretji nedelji svojega življenja, navzlic prizadevanju učitelja l.edineka. Vzrokov za lo mrtvilo je več. Občina je močilo razsežna, da je slik ined kmeti razen ob nedeljah skoraj nemogoč. Zaradi oddaljenosti od šole tudi večina ni obiskovala ljudske šole in le težko piše in bere. To je tudi glavni vzrok, da je zaspala nadaljevalna šola. Potem pa ludi gospodarska stiska še ni lako velika, da bi kmete prisilila k skupnemu nastopanju. Ko pn ta čas nastopi, bo prepozno. ,le tudi kraj tako oddaljen o.l prometa, da nima skoraj pričakovati pomoči od zunaj glede pouka po strokovnjakih. Položaj delavstva, število delavcev pri rudniku postaja vedno manjše. Mnogi gredo v Belgijo in Itolandsko. v novejšem času pa tudi v Kosovsko .Milrovico. Plač« bi še ne bile tako slabe, a Orna je gotovo najdražji kraj Slovenije. K temu pa liste večne govorice v redukeijah in krizi in tista mora v družabnem življenju, tako da ravno najboljši iščejo kruha drugod. Kmetijski tečaji nn Gorenjskem. Dne 23. januarja t. 1 se je slovesno ©tvoril šesltedenski kmetijski tečaj mi Brezniri pri Žirovnici, dne 24. januarja pa enak lečai v Šenčurju pri Kranju. V obeh slučajih je bila otvoritev i.rav duhovščina in učiteljsko. V obeli slučajih je bila Uspeh na bradavicah zelo dober, pošljite še tri lončke »Rio-Balzaraa«, piše Ignac Staro, Gorica vas 8, p. Ribnica. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože, brez bolečin, nevarnosti, noža. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din povzetje — pošlje: R. COTIC, Ljubljana VII, Kamnišk* 10 a. D O M O L j U B tudi udeležba prav dobra. Takoj po otvoritvi so se začela strokovna predavanja. Razpored pouUje zelo pester, poučevalo se bo poljedelstvo, travm-štvo in pašništvo, živinoreja, sadjarstvo, gozdarstvo zadružništvo, kmetijski zakoni, zdravmstvo, živinozdravništvo, kmetijsko spisje in računstvo i. dr Želeti je le, da bo udeležba stalno dobra. Zato nai vsi krajevni činitelji še nadalje agitirajo za večjo udeležbo. Pomisliti je tudi, da se bodo vršili ti tečaji vsako leto v drugi občini, tako da pride prizadeta občina šele čez dolgo let zopet na vrsto. Tr ba torej izkoristiti priliko, če se nudi Kar ua vasi dragocen in brezplačen pouki Prireditve. (Mmarlno pri Liliji.) Teden sHigijenske razstave: je presenetil prireditelje vsled nepričakovane udeležbe skozi ves čas presenetil je udeležence, ker tudi oni niso pričakovali, kar so videli in slišali. Do 2000 je bilo odraslih udeležencev samo liri predavanjih, saj je bila liri vseh predavanjih dvorana polna, iw>!eg teh je obiskale razstavo in prisostvovalo ljudskošolskini predavanjem 700 otrok in dve obrtni šoli. V ce-loli je bilo 12 predavanj, ki so bila tako porazdeljena, da so jih posečali lahko vsi stanovi, rudarji, tovarniški delavci, kmetje, gospodinje. Že med raz-• iavo so ie opažalo zanimanje za razne zdravstvene reforme: vodnjake, vodovode, stranišča, gnojnične ijame. Nad vse učinkovito pa je bilo predavanje o alkoholizmu, ki je bilo razdeljeno po stanovih in nad vse obiskano. Lepo je bilo videti polno dvo-rano samih fanlov v soboto zvečer, ki so z zanimanjem sledili alkoholnemu predavanju, pritrjevali govorniku in zadovoljnih obrazov ter veselili src zapuščali dvorano. Tudi možje so drugo jutro napolnili dvorano. Do zadnjega kotička pa je bila napolnjena dvorana pri predavanju za dekleta in žene. Prepričevalno, iz srca govorjeno predavanje je slehernega ganilo do solz. Upamo, da je razstava v polnem obsegu dosegla svoj namen, v podvojeni meri pa alkoholno predavanje, zato »aj bi besedam govornikov sledila dejanja poslušalcev. Otroci, fantje, dekleta, možje, matere, obrtniki, delavci v boj za zdravje, zalo v boj proti alkoholu. Na Svečnico po prvi sv. maši je predavanje o sadjarstvu. — .-Bogoljub-: in > Domoljub.' še nista dosegla lanskega števila naročnikov. Zadnji čas je zdaj za naročbo. Ne zaostali, ampak napredovali hočemo, ta misel naj nas vodi tudi pri naročanj u časopisov. — V nedeljo 2. lebr. po 11 (unijah se vrši , Uariiaii-ika proslava;, li kateri so vabljeni vsi fa-rani. '— Obeia se neprekosljiva veseloigra -Revizor , nu katero žc v naprej opozarjamo. Ako bo dopuščal čas, pride na vrsto še ta predpust. Zadovoljila bo vse sloje in stanove, lako inteligenco kot pviprosto. V polni meri je veseloigra "Utopljenci zadovoljila poslušalce, ker jim je res nudila obilo veselega razpoloženja. Na splošno željo občinstva sc bo ponovila v nedeljo, 9. februarja. Smrtna nesreča. (Kolovrat.) l'n leklo sredo smo pokopali posestnika in čevljarja Alojzija Kralj, ki so je ponesrečil, šel je namreč i/, sosednjega griča Okrog domov proii Brisani. Na poledenelih tleh mu je spodletelo. da je padel in so valil po strmini lin-v/dot. kjer je nesrečnež obležal /. razbito glavo. V cvetju mladosti... (Trebcluo pri Mokronogu.) /■■lo dolgo je čakala to leto smrt s prihodom v našo faro. Že devet novorojenih smo imeli, pa še nobenega mrliču. Kot iii se bala smrt zavihteli s koso, ker je bilo prvo na vrsti tako mlado življenje; odtrgana je bila januarja s tega sveta namreč: komaj 18 letna Ana Mikih: iz štaienberga. Bila jo vojno sirota — oče ji je p.,del v vojni — umrla je za jetiko. Pogreli ob izredni udeležbi je pričal o velikem sočutju, ki ga ima prebivalstvo do žalujočih rodbin Miklič in Piškur. — Kmetska zveza jo naročila en vagon lč, odstotnega rudninskega superlosfata. članom ga bo delilo po znižani ceni okrog 80 Din za 100 kg. Zvonik. (Sv. Duh nad Krškem.) ltcs je, oddaljena je naša vas. Le malokdaj se sliši kaj o njej, a vendar smo ludi tukaj vneti za Izobrazbo in splošen napredek. En sam posestnik štev. prejema menda kar celili 10 časopisov. Pa tudi dni. gače skrbimo, da ne zaostajamo za drugimi vasmi. Imamo svojo podružnico, posvečeno sv. Vidu. Ker jo groben njen zvonik nujuega popravila, smo vaš-čani sklenili napraviti novega. V ta namen smo že sestavili poseben gradbeni odbor, in sicer ga tvorijo poleg dveh ključarjev sledeči posestniki: Kapler Ivan kot načelnik, Kerin Alojzij, Piru Jo-sip Možje, ki so Mani tega odbora, so pač taki, dn bodo znali v kratkem času izvršiti nalogo, ki so si jo zastavili. Pa ludi ostali vaSčani bomo delovanje ml bora krepko podprli. Zgled nam bo oni, ki jg kar celih 1000 Din že v ta namen ponudil. Pričakujemo pa tudi od naših okoličanov, da nam bodo radevolge nekoliko pomagali. Razno. (Leskovcc pri Krškem.) Letošnjo zimo je življenje v domu :.-Pod lipo, zelo živahno. Prosvetno društvo je priredilo skioptično predavanje o papežu in ltimu, dalje kar sedem kino predstav, in sicer nekaj svetopisemskih in mnogo drugih filmov. Dne 15. pr. m. sta bili uprizorjeni dvo igri: V ječi: in Jurčlti«, Igri smo morali ponoviti. Kmetska zveza ima pogostne seje in sestanke. Dne 20. t. in. je oskrbela celodneven gospodarski tečaj. Ljudje so ga bili zelo veseli. Predavali so namreč izvrstni govorniki g. liigler, dr. Basaj in dr. Megušar. Slišali smo nekaj koristnih nasvetov za zboljšanje gospodarstva. Sklenili smo ustanovili živ inorejsko zadrugo. Poseben odbor, ki naj la važen sklep izpelje, smo že izvolili. Prav bo, dn bi sc vršil kaj kmalu zopet kak tak tečaj. Kinetski koledarček se še vedno lahko dobi pri tajniku Kmelske zveze. Noben posestnik ne sme bili brez njega. Stane skupaj s članarino K. %. 12 Din. Kmetovalci, zganite se in stopite vsi v svojo stanovsko organizacijo. Čim več nas bo, tem vco bomo dosegli. _ Radio. Vsak delavnik: 12.50 Reproducirana glasba; 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30 Iz ihinašiijiii dnevnikov; 17.30 Koncert Kudio-orkestra; 22.00 Časovna napoved iu poročala. Četrtek. 30. januarja: 18.30 O žiinicah sveta: 19.00 Srbohrvaščina; 19.30 Tedenski in književni pregled; 20.00 Koncert godbo Dravske divizije: Wugnerjev večer: 22.15 Koncert radio-orkestra; 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Petek. 31. januarja: 18.30 Sliko iz uineliiosi-lie zgodovino (predavanje); 19.00 Gospodinjska ura: Žena in tisk; 19.30 italijanščina; 20.00 Koncert šruniel-kvnrtetu; 21.00 Koncert rudio-orke-str«j 22.00 Napoved programa za naslednji dan. Sobot«, 1. februarja: 18.30 Kspčninto, 19.00 Nemščina; 19.30 Prenos iz llelgrada; 22.15 Koncert radio-orkestra; 23.00 Napoved programu za naslednji dan. Nedelju, 2. februarju: y.30 Prenos cerkvene glasbe: 10.00 Versko predavanje; 10.20 Kmolij-sko-gospodarsko predavanje; 11.00 Koncert r/i-dio-orkestra. vmesne speve poje gdčna Vedra-lovu; 15.00 Veseloigra -Pri belem konjičku*; 16.00-Ueproduciranu glusbu; lb.30 Pevski koncert dijaškega zbora iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano; 20.00 Koncert radio-orkestra; 22.00 Časovna napoved in poročila: -'2.15 Koncert radio-orkestra; 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 3. februarja: 17.30 Spominski večer pisatelju Milanu 1'uglju; 18.00 Reproducirana glasba; 18.30 Francoščina: 19.00 Zdravstvena ura; 19.30 Angleščina; 20.00 Koncert radio-orkestra: Prizori i/, narave; 22.00 Napoved programu za naslednji dan. Torek, 4. februarja: 18.30 O reklami (predavanje); 19.00 O napakah slovenskega pisanja; 19.30 Ruščina; 20.00 Prenos iz Zagreba: 22.15 Koncert radio-orkestra; 23.00 Napoved programa za naslednji dun. Sreda, 5. februarja: 18.30 Otroški kotiček; 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine (recitacije); 19.30 Francoščina; 20.00 Koncert viole (prof. Ivančič) s spremljevaiijem klavirju (ga. Os terena) jalova); 21.00 Koncert radio-or; Ji ostra; 22.00 Napoved programa za naslednji dan. Pretrgano zagrinjalo Mira je pozabljala svojo bol. Bila je otrok, 1« si je želel sreče in življenja. Zahvaljevala je Jezuščka za njegov čudež. Medtem ko sta Lucijan in Cecilija prinesla na posteljo kolač, v katerem so tičale majhne rožnate in modre svečke, se jima jc ljubeznivo nasmehnila in zaspala... Toda vse to so samo sanje, ki bi mogle |,iti bodočnost, a izginjajo kot preteklost. III. V koči uboge zavrženke prikazen izgine in spet nastane tema. Edino rožnata nebeška svetloba medlo proseva in razsvetljuje revno okolico in žalostno sedanjost. Mira se ne gane na svojem ležišču. Pokonci poleg nje molče stoji angelj Smrti in sprašuje s pogledom zamišljeno mater, ko-je obraz se je razjasnil. Blagoslavlja one, ki bodo po njeni smili sprejeli ubogo siroto. Razmišlja o novi usodi, ki čaka njenega otroka. Mira ne trn več trpela lakote, mraza in zaničevanja. Z navdušenjem gleda mati prikazen, ki se šo vedno ne gane, ter odgovori na vprašanje njenih oči: Kako naj bi se obotavljala dati svoje življenje, če bo otrok okusil tako srečo!-; Prepričana je, da je izgovorila končno besedo, ki ji bo vzela življenje, ter obudila malo Miro. Z ljubeznijo se skloni na ugaslo obličje svoje hčerke in opazuje, da li se v potezah ae vidi prebujanje k življenju. Toda angelj reče materi z resnim glasom: -Le poglej šo naprej, kaj bi bila Mira, ko bi imela dvajset let. : Dvajset let! Doba načrtov in odločitev, ki spreminjajo življenje. In znova se pretrga zagrinjalo bodočnosti, in mati vidi daleč naprej. Mira se prikaže svoji materi kot gospodična. Mati pa takoj spozna v tej elegantni mladi dami strastno in živahno ciganko. Kako bi bila Mira lepa v dvajsetem letu ... Mati jo opazuje s ponosom ter hvaležno pogleda an-gelja; zahvaljuje se mu za veselje, ki ga t LOVEN E< katoliški dnevnik, pisan v dubu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 9 straneh v ba-krotisku. — Slane na mesec 25 Din. Pišite, da se Vam pošlje na osled. Naslov: »SLOVENEC*, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA vživa v tem trenutku, ter opazuje z veseljem, a tudi s strahom v srcu prikazni bodočnosti, ki se razvijajo kot film pred njo. IV. Nekdanji inženjer je postal ravnatelj tvrdke Andrej Arnat, ki jo je bil ustanovil. Rodbina je bila razpustila bretonsko mesto ter se naselila v Parizu. Na dan odhoda je Mira svojo žalost vsem skrivala, hodila je po travnikih ter natrgala par cvetk in jih spravila v knjigo, da odnese s seboj spomin na to bretonsko zemljo, v kateri spi njena mati. Inženjer Arnat je bil postal s svojo energijo in delavnostjo eden prvih industrijalcev. Njegovo ime je bilo znano daleč preko meja Francije. Postal je zelo bogat. V svojih tovarnah je imel več tisoč delavcev, in vsi ti ljudje so ljubili svojega gospodarja, zakaj po pravici so ga smatrali za človekoljubnega moža, ki je skrbel za nje v vsakem oziru. Leta boja so zapustila svojo sled na Arnatovem obličju, lasje na njegovih sencih so postali sivi, in skrbi so izklesale gube v njegovo čelo. Njegova soproga je srečno živela v mirnem družinskem krogu treh otrok. Mira je bila sedaj veliko, vitko dekle, koje velike črne oči, ponosno zadržanje, malo divje kretnje in orijentalski tip so izdajali tuje pleme v Amatovi rodovini. Mala ciganka se je Ie težko navadila na pariško življenje. Silno se je čudila visokim hišam, v katerih so bila stanovanja drugo nad drugim, kakor v kletkah. Tudi mestni parki so jo kljub svojim lepotam razočarali; bili so preozki, preveč redno začrtani za tega otroka, ki je sanjal o brezmejnem obzorju. Iz oken je videla ulico, polno ropota in gibanja. Videla je tudi druga okna in uboga, vsa prašna drevesa. Zrak jo je v začetku dušil, in zaman je iskala svežega in slanega morskega vzduha. Polagoma se je bila Mira navadila na lirušč in trušč ogromnega mesta, na vozove in na prah. Rastla je, priljubljena pri vseh, vedno razno Toplota na luni. Opazovanja ir. merjenja so pokazalo, da znaša toplota najbolj vročih krajev na luni približno 120 stopinj Celzija. Za 20 stopinj ie tam bolj vroče kot znaša toplota vrele vode. Nauk torej, da je lunino površje ledeno, ne drži. Ako bi mogli postaviti na luno goro ledu, bi se v kratkem času raztopila in se nato naglo spremenita v paro. «c bi rabili peči tam; kar na bližnji skali bi si lahko ocvrti par jajecl Sodi v padalu. Nem' ška Lufthansa je pred kratkim poslala na Dunaj posebno poizkusno ■etalo za transporte. T« dni so se vršili poizkusni Poleti. Cilj jim je bila planina Rax, katero obiskujejo turisti in izletniki v velikem številu. Posebnost teh poletov jc ■»lo spuščanje sodov iz transportnega letala na Ka>:u. Sodi so bili privezani na padala, ki so se odprla, čim je sodček zdrknil z aeroplana proti -emtji. Na Ro*u ie te . Kako me je ljubil moj Nikolaj, a v pismih ne govori njegovo srce; iščem ga in nisem zadovoljna.« Oče jo je miril. Vedel je, da je silno občutljiva, bolj vznemirjena ko ptica na straži, ki čepi na veji in se ozira okoli in prisluškuje in že odpira kljun, da opozori mladiče, ko se pasejo po travi. Težko ji je izpodbijal slutnjo, ki jo je imela že od začetka: :>Da se le ne bi prišel k nam borit!« Učitelj je iskal po svojih zemljepisnih knjigah in na zemljevidih meril razdaljo, ki loči Husjatin od Križa. .»Vidiš«, je dejal, ;>če bodo ti ljudje, ki vedno pravijo .vbei uns« (pri nas), potrebovali ojačenjn, ga bodo poslali od bliže; nikakor ne bodo tekali za našim fantičem, ki mu ne zaupajo in so ga radi tega poslali na visoki severovzhod, tja v deželo divjih rac.« Poslušala je: čimdalje večja senca ji je-obrobljala oči in se držala tako, da bi vsi, razen moža, hčere in starega Leona na Hornji, mislili, da ji gre na jok. Toda ni plakala, ni marala plakati. Samo enkrat v prvem letu je bilo Nikolajevo pismo pisano s srcem, z dušo tako silno ljubljenega sina. Pisano je bilo koncem novembra 1917, očividno v prepričanju, da ga nemška vojaška oblast ne bo brala. Kdo neki je prevzel pismo in ga poslal materi? Kak osvobojeni ujetnik? Ranjenec, ki so ga poslali proti zapadui fronti? Zvest prijatelj, ki je nagloma odšel s svežo divizijo, ki jo je Hindenburg poslal na pomoč s Francozi se vojskujočim četam? Nikdar niso zvedeli. Imelo je švicarsko znamko in odgovarjalo glavni slutnji staršev: duše tega rodu so bile še vedno strnjene. Nič ne kaže, da bi nas poslali na zapad. Tovariši in jaz mislimo, da bomo končali vojno tukaj, kjer na zamrzlih tleh čuvamo jarke; časih posipamo pota, časih pa drvarimo v gozdih. Mama, pomirite se! Ko pridem na naše lorenske poljane, tedaj bo že vojske konec. Vzpel se bom na Križ, šel proti vrhu in potrkal na kuhinjsko okno tako tiho kakor taščica pozimi — saj se spominjate sneženih dni — in Vi boste čuli! Pa saj ne čujete; Vi uganete že davno prej nego vidite!« Nikolaj se je, žal, zmotil. Verdu«! Koliko vojakov si pomoril! Nemci niso mogli več odlašati, čete so jim kopnele. Vsak teden je bilo treba novih divizij. Koncem decembra je prišla na vrsto 15. nadomestna divizija, torej 17. pešpolk, pri katerem je služil sin kriškega učitelja. V veliki naglici so napravili težko pot. 27. januarja je stopila v bojno črto na levem bregu Moze. Odslej je Nikolaj Baltus še manj pisal. Stal je pred nepremagljivo trdnjavo, kjer so se borili brez prestanka. Nemški vojaki so padali v tako velikem številu, da sta napor in zavest brezplodne smrti potrla še tiste, ki so ostali živi. Vojskovodje so videli, kako se izčrpava cesarska armada in njihov nemir se je kazal v skrajno strogih policijskih predpisih. Bali so se, da bi vojaška pisma postavila na laž zvonove, ki so vsak čas oznanjali zmago. Baltusova Marija je vsak teden nesla na postajo zavoj a jestvinaini, ki so sinu ugajale: kolač z dvema zemljama gospe.pekarice; steklenico slivovke in višnjev zavitek tobaka. Orana ji je rekla: »Zakaj ne jaz? Mlada sem in Vam je pot že dolga!« Mati je odvrnila: »Uganil bo, da sem mu jaa vse pripravila. Zdi se mi, da ga znova povijam, kad?* 6* so jo imeli za hčerko in sestro. In vendar je včasih čutila v sebi zelo nejasen spomin na svojo skrivnostno in žalostno preteklost. Tedaj je ogledovala čudni znak, ki je bil narisan na njenem zapestju. Ob takih trenutkih je imela temne slutnje: imela je vtis, da vživa srečo, ki ji ni bila določena in ki ne bo vedno trajala. Ker je mislila, da se ima zahvaliti za svoje življenje inženjerju in njegovi ženi, bi bila r&da poplačala njih dobrote z vredno požrtvovalnostjo. Mira je bila izredno inteligentna, z lahkoto je končala vse študije ter slednjič pomagala inženjerju pri delu. Arnat se je čudil zanimanju, ki ga je kazala za delo, in jo je slednjič napravil za svojo tajnico. Nato je vsak dan občudoval dekletovo odločnost in delavnost, ki mu je slednjič postala neobhodno potrebna sotrudnica. Bila je v njegovi ravnateljski pisarni ter ga vsak dan zjutraj spremljala v urad. Uradniki so se najprej čudili, ko je bila začela z ravnateljem hoditi mlada dama v pisarno, a pozneje so jo vzljubili, ko so spozna'i njeno sposobnost in odločnost, 3 katero je dajala povelja v Arnatovi odsotnosti. Sedeč pri svoji mizi je podpisovala tekoče akte, ki jih ji je prinašal uradnik. In z energično roko, ki je nosila na zapestju ciganski znak, je podpisovala za svo ega krušnega očeta: Mira Arnat, taj, riica ■ eki dan je bila bolj sanjava kot ponavadi in je dolgo študirala modri znak na svojem desnem zapestju, ki ga nihče ni lr.o ;el razrešiti. Spominja'a se je žalostnega konca svoje prave maiere, šumenje stro- jev in drdranje jermenov pa je uspavalo njene misli. Eden uradnikov je vstopil, ne da bi ga bila zapazila. Ironično jo je gledal kako sanja, medtem pa je stopil Arnat v urad. Z nemo kretnjo je Arnat odslovil uradnika, ki se je slabe volje umaknil, toda ne dovolj naglo, da ne bi bil ujel nemirnega izraza ravnateljevega lica, ki se je sklonil k pohčerjenemu dekletu. Možak se je hudobno, a tiho nasmehnil, ko je zaprl vrata, ter dejal strojepiski, ki NEBEIJSHF Naslov: »SLOVENEC« L j u I>1 iana, Jugoslov. tiskarna Slotenec na lb velikih straneh in Je s prilog" slik na 8 stra eh v bakrotisl.il. — Najbnlše ne-delisko čtivo, — Stane za eno četrtletje samo 30 Din Minam jo je srečal na hodniku, s hudobnim glasom. »Verjemite mi, ravnatelj se stara. Zaljubljen je v ciganko ...« »Ne! — res?« Obadva sta se smejala pri misli na takšno romantično razmerje ... Tovarniško osobje se bo smejalo, ko bo slišalo z zanimivo novico. V ravnateljski pisarni pa je Arnat iz-praševal Miro: »No, Mira? Tvoje misli hodijo daleč od nas proč?... Zakaj si tako žalostna? Saj si vendar srečna. Ali te tare kakšna skrb?« Mira je bila ginjena ter se nasmehnila svojemu »očetu«, da ga pomiri. Ne, žalostna ni bila, temveč srečna, in je vedno hvalila usodo, da jo je privedla pod to streho. Arnat jo je ljubeznivo gledal. Potem po je počasi potegnil iz svoje listnice pismo ter ga ponudil dekletu. Občutil je potrebo, da zaupa svojo skrb Miri, ki ga je tako dobro umevala. Mira je čitala pismo. Bila je ženska pi. sava. Takoj pri prvih besedah ji je postalo tesno pri srcu. s AJi ne veste ničesar, kako živi vaš sin Lucijan?« je stalo v tem pismu. Mira je sočutno pogledala Arnata, zakaj dobro je vedela, kako živi Lucijan že tri ali štiri leta. Nič moškega ni bilo na njem, pač pa je bil sitno bahav, razsipal je denar in svojo mladost pri konjskih dirkah, v nočnih zabaviščih v družbi žensk in pustolovcev najhu-še vrste., Arnat je bil žalosten, ko je videl, da je Lucijan zabredel v to lenuharsko in izprijeno življenje. Ta veliki delavec je trpel, ko je pomislil, da je njegov sin tako raz'i-čen od njega. Izpraševal se je, kako bi mogel ta nesposobnež pozne.;e voditi tvrdko, ki jo jc bil vzpostavil s tolikim trudom in težavo. Mira je čitala pismo naprej.., Ženska je hotela denarja. S čisto odkrito nesramnostjo je pisa'a: »Bogati ste dovolj, da lahko plačate do'gove svojega sina.« Podpisana je bila Li-zija. Miro je zaskrbelo. Ali je bil poizkus te mu vezem zavoj. Orana, če bi bilo treba, tudi noge bi dala, samo e'a bi sina stregla. — »Bledi ste sedaj.« — rvgi so. Nisi opazila? Od novega leta naprej matere ne morejo biti več razmišliene. Če jih ogovoriš, ti sicer o'''tovore. a so kakor živi kipi. Možie sprašujejo: Kaj n'sliio? Čudno, čudno! Kako more tvoj oče misliti na kaj drugega in poučevati v šoli?« Med materami ie bilo mnogo iakih, ki so jih slut-n'e prevarile. Marija ni bila med niimi. 13. aprila je z občinsko kriško pošto prispelo uradno obves'ilo pod p atom 5. armade, ki ji je poveljeval pl. Gahvitz. »Občinski pisar : učitelj Baltus ga je odprl. »4. s!o!ni:a 17. nadomestnega polka. 12. armade, z žalostjo ra-fc-anja, da je Nikolaj fcaltus v bojih dne 15. t. m. iz-p nil. Prosimo s'arše, kakor hitro kaj zvedo o svojem !■ u. naj nemudoma sporoče stotniji. Ta vojak je bil izredno drzen. — Stotnik: (nečitljiv).;. -Pisar« je najprej spravil pismo, ne da bi komu kaj črbnil. Šele drugi dan, ko je prišla pošta — kdo ve kaj je pričakoval, popravek ali novo sporočilo, ki ni moglo več priti — je stopil v kuhinjo k Mariji in ji rekel, da je nekaj novega, ni sicer popolnoma slabo, dobro pa tudi ni. Žena je odvrnila: »Daj mi pisanje; močna sem! Ko je pismo prebrala, je vprašala: »Kaj ne, Ealtus, če je izginil, še ne pomeni, da je umrl?« — »Na srečo seveda ne! Vrnil se ni k svoji stotniji zvečer, drugi dan, najbrže še tretji dan ne ... Kaj takega se večkrat pripeti... Morebiti so ga ujeli? ...« Nesrečni mož je pozneie obžaloval, ker jo je skušal potolažiti. Bila je junaška duša in je utihnila. V vasi, kjer je stanovala, je tako rekoč izginila. Odslej je niso več videli, da bi pri vratih na stopnicah se pogovarjala. ali pri vrtnarju kupovala sočivje, ka.iar ga je zmanjkalo. Ni marala hoditi na sestanke, kamor so rade prihajale njene prijateljice, celo take. ki so žalovale za sinovi. Tudi sprejemala ni tistih, ki bi radi go-o" vorili o nieni bolečini. Zamahnila je z roko, kakor da bi zabrisala besede, ki so letele po zraku; /Hvala! Ni treba! Fusfite me!« Urno so io slušali; nekateri so pa dejali: . i altusova hira od bolečine.« Še njen svak Leon je ni mogel pripraviti do tega, da ne bi neprestano mislila na modri obrazek pogrešanega sina. »S kom govoriš?« je vprašal. »Ustnice se ti premikajo.« — »Zdaj s sinom, zrlai z Bogom.« je rekla. — »Pa kaj jima praviš?« — »Naj se vrne!« — Treha se ie bilo privaditi r,a bolest, ki ni marala ne za prijatelje, ne za pomilovanje. Mari;a Paltusova je doma še vedno skrbno gespodiniila. s ivra/ila orali, madeže in lenobo; neievolina ie bila na šolarie. če so laz'li preblizu kuhinji ali vrta; še je bila urlana možu, napram Orani p r nežna in jo ie časih tako krepko obirla. da je hčerka slutila: . Gotovo misli, da objema Nikolaja!« A ginilo ii je zdravje, ki ie itak bilo vedno rahlo. V par mesecih je izgubila vso svežost. vso mladost. Dolgi obraz, vrat in roke so ji tako pobledeli, da so otroci, ki so se igrali na trgu in jo videli mimo iti, doma pripovedovali: »Helo Ornnino mamo smo videli!« In to ime ji -je tudi ostalo, sai so ji mnogi rekli: »Pela mawa«, A kmalu so ji dali drug, še bolj nenavaden naziv. Preden se je to zgodilo, se je voina nagibala h koncu. Koliko stvari ie vznemirilo vsakega moškrga ali žensko ki je še živel na tem svetu. _ Abbe Gerard se je vrnil. To je bil pri Ealhisovih prvi dogodek, ki je pomen'al novo dobo. Do junija 1918 je imela družina o njem le malo novic: tri ali štiri vsakdanje, sirogo cenzurirane vrstice, pisane na dopisnice, ki so z znatno zamudo pri-ha ale zdaj na Križ na bra a Jakoba, zdaj na Hornjo na bra:a L eona i al tuša. Ko so neki popoldan sredi tega mese. a gospodar, ženske in otroci, ki so bili namesto moških najeti za poPsko delo, odšli na travnike kosit in sušit seno, je nenadoma stopil pred veliko , prizore opazovalo na ti« : soče ljudi, posebno smu-■ carjev. Poizkus prevaža-! nja piva v letalu in spu-| ščanje sodčkov s padalom se jc prav do'ro obnesel. Listi poročaio, da je te vrste transport ne le mnogo urnejši ka-j kor z drugimi prevozili, j amnak tudi znatno ce-neiši. Oba razloga s'a j pač merodajna za to, da se bo ta način prevajanja pijače na planiko Rax polagoma docela uvedel in udomačil Balkanski polotok ie od davna znan po svojih zlatih rudnikih. Tako je že Filip Macedonski plačeval svoja vojna podjel;a iz dohodkov zlatih rudnikov ob spodniem Vardar-iu. Tudi Aleksander Veliki je črpal iz teh rudnikov ogromna bodasiva, Kasneje so Rimljani preprečili nadaljnjo izkoriščanje. Najslavnejši policist, Nedavno je umrl v Los .Angelesu v Ameriki r-ai-stavneši detektiv na svetu William /lian Pinker-ton, star 67 let. Sprva i« bil trgovski pomočnik, a za ta posel ni čutil nobenega veselia. Vleklo ga je v oolicijsko službo w vstopil je v neko zasebno detektivsko podjet:«' Kmalu je v novem poklicu dosegel najsija|"e|-še uspehe in postal sla- Lizije izsiliti denar, ali pa jo hotel Lucijan na ta način«priti do večje vsole? Arnat je zmignil z ramami: To ni resno, moj dragi otrok. Ne bom plesal, kakor bo žvižgala ta Lizija, ki si predstavlja, da bo prestrašeni oče plačal vse, samo da prepreči družabni škandal.« Začuli so se koraki, ki so se bližali pisarni. Arnat je umolknil in hitro skril pismo. Njegova soproga in Cecilija sta vstopili. Soproga ni smela vedeti te stvari, za- kaj preveč bi trpela,- Cecilija pa je bila še preotroška, da bi mogla kaj takega razumeti ... Postala je bila krasno, dvajsetletno dekle. Bi'a je velika, vitka, njeni zlati lasje so jo napravljali posebno privlačno, vendar je imela še nekaj otroškega na sebi, kar jo je delalo prav posebno ljubko. Kako velika razlika je bila med pogledi teh dveh deklet. Eni so bili lahni in smehljajoči se, drugi pa temni in resni in ! so se blesteli. (Dalje prih.) Za delavskega otroka. Velika beda, ki sili danes po industrijskih krajih delavskega očeta in mater v tovarno na delo, je povzročila, da je delavski otrok danes skoraj brez vzgoje, brez oskrbe, brez ljubezni — prepuščen samemu sebi in cesli. Starši se ne morejo brigati mnogo zanj; delo jih ubija in jim jemlje vse možnosti ustvariti družinsko domačnost. Temu zlu, ki ugonablja našo mladino, skuša odpomoči.na eni strani državna oblast, na drugi pa krščanska ljubezen. Dan za dnem vidimo, koliko blagoslova v tem ozira prinašajo krščanske ustanove: Zavetišča in sirotišča, V zavetišču so otroci podnevi, kadar še ne hodijo v šolo ali pa ko že hodijo, kadar nimajo starši časa. Tu so pod nadzorstvom redovnic, ki jim nadomeščajo toploto materino in jih skrbno negujejo in vzgajajo v duševnem in telesnem oziru. Povsod, kjerkoli so danes pri nas že take ustanove (imamo jih, hvala Bogu, že precej), so kakor središča božjega blagoslova, ki vidno rosi na nje in na vso okolico. — Da bi vse take in slične ustanove rasle, Bogu v čast, ljudem pa v korist in prospeh; da bi jih bili lahko deležni tudi po onih delavskih krajih, kjer jih danes še ni! — mmmH fig! nudi najceneje Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska cesta 36. NAZNANILU. 11 Na OvsiSah pri Podnartu bo v petek, sv. Valentina dan, 14. februarja vsakoletni veliki cerkveni shod. — Sv. mftie bodo ob 7, ob 9 ter 10; pridiga pa ob pol desetih. Po z-dnji sv. maši bo darovanje. -- C:; tivei in faslivke sv. Valentina, ne zamudite) n K.ifo! slov. izobraževalno društvo v Dolu pri LjubVam naznanja, da se bo vršilo v nedeljo dne 9. februarja zanimiva žaloigra »Požigalec« v petih dejanjih, Pričetek ob pol 4 popoldne. Vabljeni stari in mladi. n Prosvetno društvo v Borovnici vprizori v nedeljo dne 2. svečana ob 3 popoldne »Lumpacij vagabund« ali »zanikrna trojica«, — K obilni udeležbi vabi — odbor. KRATEK ČAS bomo vnovlevali 20% kronske bone, požurite se, ako jih mislite odd iti. Kupu emo jih po dnevni ceni. MENJALNIGA REICHER & TURK -- Ljubljana Prešernova ulica 44 Štev. telefona 2598 otrebce kupuje po najvišji dnevni ceni v Liubljani na Bregu štev. 20 nasproti mostu Sv. Jakoba 8 ven. On je spravil naj-prebrisanejše zločince v loke pravice. Ustanovil je sam svoje detektivsko podjetje in šte.ilne podružnice po vseh velikih mestih sveta. V službi je imel nad 3000 agentov. Kar je pa posebno značilno zanj, je to, da je znal v nravnem oziru globoko vplivati r.a zločince ter je mnoge privede! nazaj na pot poštenja in časti. Umljivo ie, da ja Pinkerton veliko zaslužil, saj je imel svoje podpiratelje med največjim* bankami in zaseb-mmi bogataši. Njegova zapuščina znaša 20 milijonov dolarjev. Pri naboru. Rekrut: »Ce me kaj boli? Naduho "nam, gospod polkovni zdravnik, žclodec me boli. pa nervozen sem in napihnjen vrat imam, pa srčno hibo,« »Res, potem 1)0 junaška smrt za domovino dobral Potrjeni« Ženske v Nemčiji. V Nemčiji je 11-5 milijona "nsk, ki delujejo v raz-"'h poklicih. Med temi je milijona neomoženih, , nulijona poročenih, 1 milijon ločenk in vdov. Ognjenik Etna na Si-'"' ™a '»žen glavnega e 250 stranskih žrel. družinsko hišo suh duhovnik z majhnim in upognjenim nosom, duhovnik, ki je bil zdaj podoben s'.aremu menihu, ki ga je omililo globoko premišljevanje o smrti. Z leskovo palico je trikrat potrkal na lesena vrata. Ker se ni nihče oglasil, se je vsedel na stopnico pred pragom. Orana, ki so jo večkrat videli na kmetiji, ga js opazila na robu travnika kjer je delala. Z jasnim in drhtečim glasom iz nanetih ustnic je zaklicala: . Stric Gerard! On je! Vo.ine je torej konec?« Vojne še ni bilo konec. Nemci so izpustili duhovnika Gerarda s prav takimi razlogi, s kakršnimi so ga zaprli. Nekega jutra so mu rekli: »Svobodni ste.« Lo-renci so v takih skrivnostnih dogodkih hitro našli nekaj upania in so rekli: »Narod, ki je silno trd, kloni, najbrže mu trda prede ...« V takem pravilnem naziranju so jih potrjevale govorice, ki so krožile po Loreni. Preveč svobodne in na iavnem trgu si niso upali govoriti, pač pa so si na potih, v gozdu ali v liišah, kadar so bili sami Lorenci skupaj, pripovedovali novice, ki niso bile vse resnične, toda vse so bile vesele. Starčki, ki so imeli toliko vzrokov, da bi žalovali, so se vzradostili. Če si jih vprašal: »Kako je?« si jim videl plamenčelc v očeh, ko so odvrnili: »Izvrstno!« Beseda premirje — kakšna beseda! — je že kakor ptica selilka z milim petjem šumela po slivovih vejah. Na Križu so jo prvi izgovorili domači vojaki, ki so prišli na dopust in pripovedovali: »Nemški vojaki se ne marajo več vojskovati. Čutijo, da so premagani. Premirje ni več daleč!« Kaj so zvedeli septembra? In to pot je bila novica popolnoma sigurna: cesar se je s posebnim vlakom pripeljal v Courcelles-Chaussy triindvajsetega ob treh popoldne. Vsi so poznali cesarski grad, petnajst kilometrov od Metza. Prav blizu postaje Cotircelles stoji Urville, žolti grad, ki nikakor ni videti cesarski in ga je moral cesar kupiti, ker se ni mogel polastiti kakega starega, ple-menitaškega gradu. Že od leta 1910. ga ni bilo nikdar tukaj. Čemu je prišel zdaj? Ukazal je, naj grad izpraznijo. Komaj četrt ure se je pomudil, toliko, da je izbral, kaj naj odpeljejo. Dvesto metrov od tod ga je čakal njegov posebni vlak. Nekaj dni pozneje je osem cesarjevih hišnih služabnikov pobralo preproge, stenske ure in lestence in jih spravilo v zaboje; stole, naslonjače in postelje so pa vse navzkriž naložili na vozove in odpeljali naravnost v Berlin. To so naredili očitno in niso prav nič prikrivali. Radovedneži so se približali in skrili za grme v malem meščanskem parku ali na poti blizu postaje. Videli so, da se neljubi gost ne namerja več povrniti. Po kmetijah in trgovinah in po malomestnih ulicah so pozdravljali ta dogodek. Lorena ni več dvomila o svoji rešitvi. Skrivaj je mrmrala: »Srečno pot, Gigi!« V oktobru bo pa spoznala, da je čas že jako blizu. To pot se jim je novica zdela sprva neverjetna, pa je le bila resnična. Cesar je zapustil bojno črto pri Saint-Michelu, krenil kakor prej omenjeno grajsko pohištvo proti vzhodu in dospel v vas Vatimont ob glavni cesti v Saarbriick. Mnogo prič je bilo tukaj, ki so stali za okni in pridrževali sapo: očetje, matere in otroci v gručah. Kajti cesar gre tod mimo; spremlja ga generalni štab vojnih častnikov in dvora. Vojaki so razvrščeni po ulicah in po trgu; povelja se oglase in godba naznanjajo, da je tukaj. In res je že tukaj! Na konju je in na obeh straneh ga spremljajo orjaki v vojaški obleki tako tesno, da je škorenj ob škornju. Cesar je Smeren, upognjen in jaše molče, ko je tromba utihnila. In najdrznejši izmed gledalcev so privzdignili zastore in zapazili, da so vojaki brez orožja. Je li mogoče? Nobene puške! Nobenega samokresa! Bali so se napada in so razorožili častno stotnijol Cesar ni bil siguren ničesar — raze« svojega poraza. Tudi Vi boste lahko s ponosom zrli na svoje perilo, ako boste za pranje uporabljali dosledno le pravo terpen-linovo milo Gazela. MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI ustanovljena leta 18%. uaznanlo.j., jc z ,lnem 27. januarja 1930. zajela . poslovati njena podrcfnica m Jesenicah v bivši Hauptmanovi sedaj Presterlovi hiši severno od kolodvora. Daje Hipotekama posojila na amortizaci o. Uredite v tekočem lačunu, proti zastavi menic, posestev itd. sprcscni0:k.i0ge na knjižice. te! jči račun iv. obrestuje časovno na ugodneje, Račun PoStne hranilnice št. 10.4J1 Uradne ure vsak delavnik od 9-M ur« w GHZELH miLO Naročajte »Domoljuba"! SADJARJU Pokončuite sadne škodljivce z Arborin uporabljamo z najbol,-šim usptlu.nl v zimskem in po-mlaiansi.em času, ko še ni listja na drevju. -— Z Arfcorinom uničimo krvavo uš, listne uši. ka-parje, z n ,m odstran.ujemo rakove rane itd — Proizvajalec: „CHEi*HITE£llfti/i družba z omejeno zav zo LJUBLJANA - MESTNI TSU 10 < m M s* N N M M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vo.no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen cm, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. i ti K N N * MkiTi 8' iTiAifiiTaTiiTiAAAiTiinffiiTiAffiff' ^mmmifk^«^^^ Zb nskup DOMOLJUB ■■■■BoameraieHeieiMinie! • nua KnuaCI! Najboljši trdi iu mehki kohs in StOUaShS prem,) g Vam nudi DlUŽba „iriai liub!)gna Dunajska c. 46. Telefon 2820 Edino najboljši šivata strogi in pietilm švic. a„Dub!ed" stroji ter koiesč za rodbino, obrl in industrijo bo le los. Pel€li!l€*l Grsizeifir, Atfier Najnižje cene1 Tudi na obroke MH&sgaKa blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. 'ipVtp?! n 'arancija.. PREKLIC. Podpis «na Alojzija Kokalj preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih 4. t. m. govorila o gospodu Ivanu Leve in gospodični Ma-njiPotlboršck. Imenovana prosim tem potom odpuščanja in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbenega postopanja. Šmartno ob Savi, 20. januarja 1930. Alojzija Kokalj. 0W ^OSPefVa s-a naprodaj v Semberku, Wtne prenehajo' .Klsaiiuid" z varovan z zakonom t Zb 33 let je povsort eenje'0 (>i pre z-ku-eno narodno sredstvo in koime i-ku m. — Poizkusita en za u daženjo lio ciin pri revmat zrnu, protnu, pre-lil.ijonju, ne><>ziinsli. hot »nšrilo prati gim; »oranje ta sladko ju proti želodčnim krčem, s a ios im in kašlju. To pomaga! \ IcUrnah n vseli poilo nih tritovlnuli: poizkusa* sle-Kleni, ica Din li"-, dvojim uti-klenlea Din s'-, spocijatrm steklenica Din 2li'—. I' nnjmanjo 1 zavoi ■/. n poizkusuimI ali II dvoj- ?.""••«'' - speoiialnlmA - lokleiicnma s«ono Din C:rebujote dobro odvajalno sred- H stvo ki krepi želo icc, leda] zahtevajte 5» f ollerjovi) Elsa krogljico, C Skatljio B 1)1 u 12*—, 2 Ponseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. ModFDGB pogine —— vložke, diva-ne in tapelniši e izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, Krekov trg 7. Uaisaca za!kara?0; —- ses o obrt sprejme takoi ICARL NOVAK, kamnoseški iro ster, Št. Vid nad Ljubljano. - Oskrbi, v hiši. ZasiopniHE ?a >>fsa — ' m šivalne stroje sprejmemo v vsakem kraju pod ?elo ugo nimi pogoji. Ponudbe ni »Centra« v Ljubljani, poštni predal 248. Rnjn,e za žganjekubo . ' 0 a Din 2 75 nudi Sever & Komp,, Ljubljana, HgvaShega naieaca 15 do 17 let starega sprejmem takoj na 3 leta. Hrana, stanovanje in perilo pri mojstru. Z vso oskrbo brez doplačila 4 letna učna doba. Drugo po dogovoru. Ivan Krašovec, kovač in podkovski mojster, Tomišelj p. Ig pri Ljubljani. ki bi bila vajena kmečkega dela, se takoj sprejme. Od 24 do 35 leta imajo prednost. Henrik Bi-tenc, Vižmarje 77, p. Št. Vid nad Ljubljano. Predam gahriče za živo me o. Franc Vršič, Rožički vrh p. Sv. Jurij ob Ščavnici, uoiiiiiiii jermena, firvovrstna in trpežna astni izdelek, priporoča Ivan Turšič, Vrhnika 186. Mizarsiieiia najema sprejme VIDMAR Sp. Šiška. jg nova dclav-- niča po zelo ugodni ceni. 11 m dolga 6 m široka ob Tržaški cesti s stanovanjem ter 1100 m zemljišča, primerno za vsako obrt. Gregorin Ivan, Vič pri dolgem mostu št. 85. Puhasto perje 3^Df° razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130— in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Iiica 82. Mjarsln stroj star se poceni proda pri Hodnik Karol, Vrhnika 178. POIlft v krojnem risa-■ nju in prikroje-vanju damskih oblek daje redno za dom in poklic edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega atelje ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstr. nasproti magistrata. Kroji po StfiiO P°košen° Pr0" -— dam. Iz celega gozda, odvoz ugoden. Prodaja se na vozove. Iščem tudi delavca za košnjo. Ponudbe na lastnika Viktor Omersa, Kranj. Eegjiarshep »ajenca sprejme J. Marolt, Sa-dinja vas p. Sp Hru-šica pri Ljubljani. Prifiična hišica na Dolenjskem, z dvema sobama, kuhinjo in z malim vrtičkom se proda. Cena nizka. Po-izve se pri gosp. trg. gostiln. Trapučarju vas Log, p. Boštanj ob Savi. Iščem fanta i)rid"ct^ -- in poštenega 14 let starega za mlinarskega vajenca. Nastop takoj I Hrana in stanovanje v hiši, Janez Kersnik, št. 7, Ribno pri Bledu, v starosti od 14 do 16 let, sprejme Jožef O kom, orodni kovač, p, Sorica. Ure, zlatnino in srebrnino i