/Primorski
Št. 18 (15.462) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul Montecchi 6-Tel 040/7796600 GORICA-Drevored 24 moggbl-Tel 0481/533382
CtDAD - Ul Rfetori 28 -Tel 0432/731190
J500 LIR
POSIHNA PUČANA V GOTOVH SPEĐ. M AB8.POST.G8. l/50\
Vztrajnost
jekla
tokrat
poplačana
Vlasta Bernard
Vztrajnost in odločnost sicer nista vedno ustrezno poplačani, vendar se je tokrat taktika delničarjev goriske Kmečke banke oziroma njihovih predstavnikov na srečo izkazala za zmagovito. Od članov odbora delničarjev te slovenske banke, ki je že drugo leto v prisilni upravi, ne bomo najbrž nikoli potanko izvedeli, koliko energije so morali porabiti, koliko prepričevalnih sposobnost^ so morali potegniti iz sebe, koliko črnih trenutkov jim je bilo treba prebaviti. Toda na koncu je bil njihov trud poplačan, in to je tisto, kar je zdaj najbolj pomembno.
Spomnimo naj, da je bila ta peščica slovenskih ljudi sposobna reči »ne« mogočni italijanski centralni banki, kar se v njeni praksi najbrž Se ni primerilo. Odbor članov Kmečke banke je namreč zavrnil »sugestijo« Banke Italije, naj se za delniško partnerstvo pogodi z mogočno hranilnico iz Verone, in se odpravil v Bologno, kjer je po dolgih in zapletenih pogajanjih prišel do - v danih razmerah - optimalne rešitve. Banka je bila dostojno ocenjena na približno trideset milijard lir, kar delničarjem zagotavlja ohranitev, če ne celo ovrednotenja njihovih vložkov, novi partner bo v banko prinesel več kot Sest milijard lir, po petnajstih mesecih komisarske uprave pa je zdaj tudi uradno znano - in to je nedvomno največje zadovoljstvo delničarjev -da je banka zdrava, da njeno premoženje ni bilo načeto in da je ohranila tudi del rezerv.
S tako izkaznico, z zajetno dokapitalizacijo in s preobrazbo v delniško družbo se za banko začenja novo obdobje. Z ukinitvijo komisarske uprave se namreč ne bo samo vrnila v roke svojih zakonitih lastnikov, ampak bo hkrati dobila osnovo za nov razvoj. Ne dvomimo zato, da bodo dosedanji delničarji odigrali svojo vlogo pri dokapitalizaciji banke, saj bodo tako - poleg ugodnosti brezplačnega deleža zvišanja kapitalske glavnice, ki je bodo deležni - zagotovili banki trdno slovensko večino. To pa je bil konec koncev tudi smisel trdega boja, ki so ga zanje izbojevali njihovi predstavniki.
■ S prihodom novega partnerja kmalu I odhod komisarjev iz Kmečke banke
, GORICA - Potem ko je odbor delničarjev pod vodstvom odvetnika Petra Sancina dosegel partnerski sporazum z bolonjsko hranilnico oziroma tamkajšnjim bančnim holdingom CAER, sta komisarska upravitelja goriske Kmečke banke razpisala sklicanje izrednega občnega zbora, ki bo že 11. februarja.
Člani se bodo na njem odločali o delniškem pristopu grupacije CAER, ki naj bi z več kot 6 milijardami svežega kapitala postala 35-odsto-tni manjšinski delničar Kmečke banke, o zvišanju delniške glavnice na 18,1 milijarde lir (k dokapitalizaciji naj bi poleg novega partnerja prispevali tudi sami člani) in o pre-
Na 9. strani
obrazbi sedanje bančne zadruge z omejeno zavezo v delniško družbo.
Komisarska uprava v goriski slovenski banki se torej bliža h koncu, kar ni samo izredno pomembno za člane in uslužbence Kmečke banke, ampak za vso našo narodno skupnost in tudi za širšo goriško družbeno-gospodarsko stvarnost.
1	Protest železaijev
I za varnost na (Mi
TRST - Delavci Skedenjske železarne so včeraj stavkali in manifestirali v srediSču mesta. Spor z novim lastnikom je nastal predvsem zaradi nespoštovanja varnostnih norm oz. ureditve delovnih skupin, v katerih je po mnenju sindikatov preveč mladih in neizkušenih delavcev, kar bi lahko povzročile nesreče pri tako nevarnem delu.
Predstavniki železarjev so se srečali z županom in prefektom.
Na 5. strani
ITALIJA / KLJUB DOGOVORU MED USTAVNIMI IZVEDENCI
Italijanska politika še tava v nejasnosti
D 'A/ema zahtevo, naj se Kartel svoboščin odloči
V EVROPSKEM PARLAMENTU
Agnellijeva o vstopu Slovenije v Evropo
BRUSELJ - Italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelh je včeraj nastopila pred posebno skupino Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo ter odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev o odnosih Slovenije z Italijo in Evropsko unijo. Ministrica je poudarila, da Slovenija ne pred cannskim ne pred madridskim vrhom ni spoštovala klavzul sveta ministrov Evropske unije, zato ni moglo priti do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu, ki je bil parafiran junija lani.
Agnellijeva je dejala, da »smo si
zadevali, toda Slovenija ni sprejela nobenega kompromisa«. Italijanska ministrica sicer ni hotela govoriti o sloven-sko-italijanskih odnosih, temveč je poslance prosila, naj se v razpravi omejijo na odnose med Slovenijo in EU. Znova je izrazila upanje, da bo do podpisa
pravzaprav vse leto in Se štiri dni pred madridskim vrhom decembra lani pri-
sporazuma med Slovenijo in petnajsterico prišlo kmalu. »V mojem interesu je, da sporazum podpišemo pred koncem italijanskega predsedovanja EU,« je dejala.
Agnellijeva je nezadovoljna s predlogom slovenske vlade, da tujci lahko pridobijo lastninske pravice na slovenskih nepremičninah šele, če tri leta živijo v Sloveniji. Opozorila je, da to ni zadovoljivo za »ezule, ki so bili izgnani« iz Slovenije. Na vprašanje, kaj lahko skupina Evropskega parlamenta za Slovenijo stori, da bi pripomogla k sporazumu, je odgovorila, da lahko pomaga tako, da Slovenijo pripravi k sprejetju kompromisa. V primeru, da bi Slovenija privolila v kompromis, ki ga je predlagalo špansko predsedstvo EU, Agnellijeva ne bo nemudoma predlagala podpisa sporazuma svetu ministrov, temveč želi odločitev Slovenije »videti v pisni obliki in jo preučiti«.
RIM - Ustavni izvedenci leve sredine in desnice so našli kompromis, toda dogovor med njimi ni razjasnil položaja na politični sceni. Massimo D’Ale-ma je menil, da je osnutek sporazuma, ki predvideva nekoliko prikrito neposredno izvolitev predsednika vlade, dokončen in pozval Silvia Berlusconija in Gianfranca Pinija, naj se o njem dokončno izrečeta. Gianfiranco Fini pa je menil, da gre komaj za izhodiščno besedilo, ki ga »je treba izpopolniti v duhu predsedniške republike«.
Natezovanje vrvi se nadaljuje in ni zelo jasno, kdaj se vrv lahko pretrže. Rocco Buttiglione je bil sicer dokaj optimist, toda osnutek dogovora, ki ga je včeraj delno objavil milanski II Giomale, je med silami obeh taborov povzročil precej nejevolje.
Iz Macerate, kjer je bil na uradnem obisku, pa je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, pozval stranke k tvornemu dialogu.
Na 2. strani
ZaloZba Devin predstavila letošnji Jadranski koledar
TRST - Založba Devin je včeraj predstavila Jadranski koledar ’96 z zbirko. Kot je takoj povedal urednik Andrej Furlan, prihaja Jadranski koledar med bralce tokrat z zamudo, ki so jo zakrivile predvsem finančne težave založbe. Od prvega januarja pri Devinu ni več soudeležen Jaro Mihelač, ki je odstopil. V zborniku so tokrat dali veliko prostora mladim ustvarjalcem, nekaj novosti pa so uvedli tudi pri namiznem koledarju, ki ga je uredila Majda Železnik. V letošnjem paketu sta z zbornikom in uporabnim namiznim koledarjem še roman Dušana Jelinčiča Tema na pomolu in pesniška antologija Primorska, moja duša in srce. Pesmi za brošurico, ki so posnete tudi na cd-ploSči oz. kaseti, je izbral Aleksij Pregare.
Na 6. strani
ZADNJA VEST
Italijanski vojak ubit pri eksploziji granate v Sarajevu
SARAJEVO - Mirovna misija Nata v Bosni je zahtevala včeraj prve žrtve. V eksploziji v sarajevskem zimskem stadionu, kjer so nastanjene italijanske in portugalske enote, so trije vojaki izgubili življenje, šest pa je hudo ranjenih. Eden je v življenjski nevarnosti.
Po prvih skopih novicah iz sarajevskega glavnega mesta kaže, da gre za nesrečo in ne za atentat. Eksplodiral naj bi nek naboj, ki so ga italijanski in portugalski vojaki upravljali. Podatek sicer ni dokončen, saj je glasnik enot Ifor najprej govoril o
nesreči in zanikal možnost atentata, pozneje pa je dejal, da vzroki eksplozije se niso bili ugotovljeni.
V nesreči je skupaj z dvema portugalskima vojakoma izgubil življenje italijanski podoficir Luigi Antonucci, star 22 let, hudo ranjen pa je 21-letni vojak Massimo Addio. Lažje ranjenih je bilo drugih pet italijanskih vojakov.
Do eksplozije je prišlo v sarajevskem zimskem stadionu, kjer je povelstvo enot Nata in kjer je tudi sedež glavnega poveljnika mirovne misije admirala Le-ightona Smitha.
NEAPELJ / NESREČNO NAKLJUČJE, ALI ZLOČINSKA MALOMARNOST
Sodni izvedenci iščejo vzroke tragične eksplozije
NEAPELJ - Medtem ko še vedno ni znano dokončno število mrtvih v torkovi eksploziji v neapeljski četrti Secondigliano, ker gasilcem ni uspelo prečesati predora, v katerega se je zrušila trinadstropna stavba, pa so sodni in drugi izvedenci na delu. Ugotoviti morajo namreč, kaj je botrovalo tragediji. Večina krivi gradbena dela v cestnem predoru pod tem mestnim okolišem, po njenem se je zrušil obok predora, vanj naj bi torej zgrmela stavba, ki je pri tem prelomila plinske cevi in povzročila eksplozijo. Ni pa izključeno, da sta cevi počili zaradi drugih vzrokov.
Na 3. strani
RIM / ŠE NEJASNI IZGLEDI ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Izvedenci so se dogovorili, politiki po še vedno oklevajo
Za D'Alemo je kompromis sprejemljiv. Fini pa noče popustiti
RIM - Osnutek sporazuma med levo sredino in desnico je bil pripravljen. Toda to ni privedlo k večji jasnosti na italijanski politični sceni. Gianfranco Fini, ki se je včeraj popoldne štiri ure pogovarjal s predsednikom Forza Italia Silviom Berlusconijem, zagotavlja, da je dokument, ki so ga pripravili ustavni izvedenci obeh strani, samo delovno gradivo, na katerem bo treba še veliko delati. Massimo D’Alema pa meni, da gre za dokončni dokument in da se moraj sedaj Kartel svoboščin dokončno odločiti, če ga sprejme ali ne. »Mi mirno čakamo na njihovo odločitev, zavedati pa se morajo, da časa ni več veliko in da je jasna odločitev potrebna,« je izjavil novinarjem D’Alema. Pierferdinando Casini, ki se je skupaj z Roccom Buttiglionejem srečal z Belusconijem po njegovem pogovoru s Finijem, je bil zelo previden, medtem ko je bil Buttiglione nekoliko bolj spodbuden, saj je po njegovem mnenju dokument ustavnih izvedencev korak naprej do dogovora.
Del besedila, ki so ga izoblikovali Domenico Fisichella (Nazionalno zavzništvo), Giuliano Urbani (Forza Italia) in Franco Bassanini (Demokratična stranka levice), je včeraj objavil milanski II Giornale. Osnutek dogovora predvideva, da bi volilci nakazali ime premiera, zmagovita koalicija pa bi dobila 10-odstotno nagrado, ki naj bi zajamčila jasno večino in upravljivost države.
Lider zmagovite koalicije bi postal avtomatično novi predsednik vlade (ne bi ga več imenoval predsednik republike). V primeru, da bi mu parlament izrekel nezaupnico, bi bil avtomatično razpuščen in razpisane bi bile nove volitve. Po nakazanem dogovoru bi dober del parlamentarcev izvolili z večinskim sistemom v enomandat-nih okrožjih, manjšinski del (približno četrtino) s proporčnim sistem. Kandidati enomandatnih okrožij, ki bi v prvem krogu ne presegli določenega praga (govori se od 40 odstotkih glasov) bi se morali pomeriti v drugem krogu.
To je kompromisna rešitev, ki je po mnenju Massima D’Alema
»srečanje na pol poti«. »Dogovor je bil napisan, sedaj morata Fini in Berlusconi povedati, ali ga sprejmeta,« je dejal D’Alema in dodal, da ni več veliko časa za razmišljanje. Fini je bil različnega mnenja. Na izrecno vprašanje novinarjev je izjavil, da sporazum ni še tako blizu.
Osnutek dokumenta, ki ga je objavil milanski časopis, je vzbudil veliko dvomov. Tudi v Krščanskem demokratskem centru ga je marsikdo ocenil za nesprejemljivega, nasprotovali so mu Pannellovi reformatorji, na levem bregu pa so ga za »nesprejemljivo klofuto« označili Zeleni. Zelo previdna je bila Ljudska stranka, medtem ko ga je
PODKUPNINSKA AFERA
DiPietro sprožil 90 tožb proti tistim, ki ga napadajo
BRESCIA - Brescian-sko tožilstvo ne sme priložiti zahtevi po formalni obtožbi Antonia Di Pietra telefonskih prisluškovanj na Di Pietrovemu telefonu. Tako je sklenila sodnika za predhodni postopek Anna Di Martino, ki je osvojila zahtevo Di Pietrovega branilca Massima Di Noie.
Di Pietrov zagovornik je bil zelo zadovoljen s sklepom sodnice, čeprav je dodal, da je imela njegova vloga zgolj načelni značaj. »Prepis pogovorov je bil že objavljen in škoda povzročena,« je rekel odvetnik novi-
narjem. O sklepu je obvestil tudi bivšega milanskega sodnika, ni pa povedal, kako je reagiral Di Pietro.
Bivši sodnik je spregovoril z novinarji dnevnika La Prealpina iz Vareseja. Rekel je, da je sprožil kar 91 sodnih postopkov proti obrekovalcem in tistim, ki ga napadajo.
Di Pietro ni dokončno odgovoril, ali bo vstopil v politično areno, branil pa je svoj politični projekt in dejal, da je hotel nakazati možnost političnega boja proti korupciji.
Mario Segni ožigosal kot neresno skrpucalo. Tudi bivšemu predsedniku poslanske zbornice Giorgiu Napolitano osnutek ni bil všeč, bivši minister Antonio Martino pa ga je odločno zavrnil. Oba sta bila tudi precej skeptična, da bi se bloka lahko dogovorila in da bi odložili predčasne volitve ter reformirali italijansko ustavo ter napisali nova pravila igre.
Iz Macerate, kjer je bil na uradnem obisku, pa je predsednik republike Scalfaro pozval politične stranke k »tvornemu dialogu« in k naporu za »ustrezno sintezo«, dodal pa je, da ni lahko uskladiti različnih pogledov in različnih političnih odgovornosti.
Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini
Obsojen fant, ki je zabodel navijača Genove
Simoneju Barboglii je sodnik prisodil 11 letin 4 mesece
GENOVA - Enajst let in 4 mesece zapora je kazen, na katero je genovski sodnik za predhodni postopek Girgio Ricci obsodil mladega navijača Milana Simoneja Barbaglio. Bar-baglia je pred enim letom v Genovi do smrti zabodel navijača tamkajšnje enajsterice Vincenza Spagnu-la. Barbaglii so sodili s skrajšanim postopkom.
Po razsodbi je Barbaglia zapustil sodno dvorano v spremstvu karabinjerjev, da bi se izognil srečanju z novinarji in radovedneži. Njegov zagovornik je pozneje povedal, da je Barbaglia kot vkopan poslušal branje razsodbe.
Od svojcev Vincenza Spagnuola, ki so se prijavili kot prizadeta stranka, je bila včeraj v dvorani samo sestra Simona. Po nje-
nem mnenju je tudi Barbaglia žrtev voditeljev navijačev, ki so ga »navili«. »Kar me najbolj boli je, da tudi bratova smrt ni prispevala k zmanjšanju nasilja na stadionih. Vse se nadaljuje, kot da bi se nič ne zgodilo.« Po umoru Vincenza Spagnuola je bilo nogometno prvenstvo prekinjeno za eno nedeljo, toda dogodek je Sel kaj kmalu v pozabo.
Po Barbagli bo genovski sodnik marca sodil tudi voditeljem navijačev Milana in genovskim »ul-trajem«, ki so bili vpletem v spopade. Vsi so zahtevali paktiranje obsodbe, toda Spagnuolova družina se tej zahtevi upira in zahteva, naj voditeljem navijačev sodijo zaradi »sodelovanja v umom« in ne zaradi pretepa.
CATANIA / CONFALONIERI ZANIKAL, DA BI PODPLACALI MAFIJO
Fininvest ni klonil pritisku
CATANIA - Na procesu proti mafijcem v Catanii je včeraj pričal ves glavni štab Fininvesta. Obravnava zadeva med drugim požar veleblagovnice Štanda v mestu v pod Etno.
Predsednik Fininvesta Fedele Confalonieri in poverjeni upravitelj Stande Giancarlo Foscale sta zanikala, da bi po požigu veleblagovnice koncer plačal mafiji »protekcijo«. Javni tožilec pa je predložil pričevanje skesanca, po katerem naj bi mafijcem obljubil podkupnino predsednik Publitalie Marcello Dell’Utri. (Na sliki Ap s Confalonierijem)
NEAPELJ / SODELOVALI SO S KAMORO
DELOVNA MESTA / PO PODATKIH ISTATA
Trije karabinjerski in sedem policijskih podčastnikov v zaporu
Ob koncu lanskega leta je začela brezposelnost spet nevarno rasti
NEAPELJ - Na ukaz okrajnega protimafijske-ga tožilstva so agenti protimafijske preiskovalne strukture Dia aretirali sedem policijskih in tri karabinjske podčastnike. Vsi so obtoženi, da so v mestecu Torre del Greco pri Neaplju ščitili kamoristični klan družin Gargiullo in Mennella, razpečevali drogo in v zameno dobili od kamoristov masten »honorar«.
Včerajšnje aretacije sodijo v okvir širše preiskave, ki jo je protima-fijsko tožilstvo začelo lani poleti po umoru Čira Gargiulla, pripadnika kamorističnega klana, ki od začetka osemdesetih let dejansko obvljaduje Torre del Greco in okolico. Po aretaciji morilcev so preiskovalci izkoristili zbrane infor-
macije tudi za kontrolo tekočih računov osumljenih mož postaje, od katerih jih je večina še v službi na policijski ali karabinjerski postaji kampanjskega mesteca. Neapeljsko protimafij-sko tožilstvo je v sporočilu poudarilo, da je »slika korupcije presunljiva, saj so bili vanjo vpleteni ljudje, ki so bili dolžni zatirati kriminal«. Aretirani naj bi sproti obveščali kamoristični klan o načrtovanih preiskavah, sprejemali pa naj bi tudi ovadbe ljudi, ki jih je klan izsiljeval.
Med aretiranimi je tudi karabinjerski ma-rešal Pietro Bernardo, ki je bil poleg vsega tudi ljubimec sestre Gar-giulovih in je tudi na lastno pest prodajal mamilo in orožje.
RIM - Odnosi med sindikati in delodajalci postajajo vse bolj napeti. K temu prispevajo tudi podatki o gospodarski konjunkturi v Italiji, ki kažejo, da so je v lanskem letu krepko razprle škarje med zaslužkom podjetij in osebnimi dohodki uslužbencev.
Povod za polemiko so bili torkovi podatki državnega statističnega zavoda Istat, po katerih je industrija podražila svoje proizvode v lahskem zadnjem trimesečju, ko je bila bitka proti inflaciji najostrejša. Zaostrila pa je napetost včerajšnja objava podatkov Istata o zaposlitveni ravni. Potem ko je v prvi polovici lanskega leta število brezposelnih začelo rahlo upadati in se je zdelo, da se stanje izboljšuje, se je proti koncu leta trend obrnil. V oktobru je po podatkih Istata število zaposlenih padlo za 0,3 odstotka v primerjavi s septembrom v industrijskih obratih in za 0,4 odstotka v
terciarnem sektorju. V septembru je v primerjavi z avgustom število zaposlenih padlo za 0.1 odstotka. Vse to pa po oceni Istata potrjuje, da se je pri zaposlitvi spet začel negativen trend.
Generalni tajnik CGIL Ser-gio Cofferati je bil v ocenjevanju teh podatkov precej previden. Rekel je, da bo treba počakati na razčlenjeno analizo, kljub temu pa je povsem jasno, da novi gospodarski sistem z uvanjenjem sodobne tehnologije »požre« tista delovna mesta, ki so bila ustvarjena s širjenjem proizvodne osnove. »Minil je čas, v katerem so nove naložbe ustvarjale nova delovna mesta,« je meni Cofferati, ki je kot zdravilo nakazal krčenje delovnega urnika in drugačno porazdelitev dela. »Skrčenje delovnega urnika bo osrednja tema pogajanj v prihodnjih letih,« je menil tajnik CGIL.
O problemu sta včeraj v Ri-
mu debatirala podpredsednik zveze industrijcev in eden od kandidatov za novega predsednika Giorgio Fossa ter generalni tajnik CISL Sergio D’Antoni. Fossa je branil podjetja s trditvijo, da so dober del prihodkov naložila (7 odstotkov profita v letu 1994, 14 odstotkov lani) v razširitev proizvodnje. Dodal je, da je najbrž treba počakati še nekaj mesecev, preden bo mogoče korektno oceniti Istatove podatke.
Toda Sergio D’Antoni je bil nasprotnega mnenja. Po njegovi oceni podjetja mislijo samo na profit, nadaljujejo s prestrukturiranjem in ne upoštevajo problema delovnih mest. Po njegovem mnenju so podjetja začela s cenovno politiko, ki je v nasprotju z interesi države, saj spodbuja inflacijo in dviga ceno denarja v času, ko si Italija prizadeva, da bi znižala inflacijo in z nižjimi obrestmi tudi državni dolg.
Sindikati zahtevajo, naj vlada zamene vse tarife
RIM - Jutri se bo sestal medmini-sterski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe, ki bo med drugim preučil vprašanje tarif električne energije.
Pred jutrišnjo sejo so vsekakor sindikati, ki so se v tem času o vprašanju tarif spoprijeli z vlado, posvarili ministre, naj nikar ne dvigujejo tarif. Generalni tajnik CISL Sergio D’Antoni je zahteval, naj vlada zamrzne tarife in naj odpove sejo Cipe, če so na dnevnem redu poviški. »Povišanje tarif lahko prepreči ukrotetitev inflacije,« je menil D’Antoni. Se ostrejši je bil konfederalni tajnik UIL Adriano Musi. »Če bo vlada povišala tarife, bodo sindikati preklicali veljavnost sporazuma o dohodkovni politiki,« je dejal Musi, po katerem niso odvisni elavci edini, ki morajo zategovati pas.
Tragedije v Neaplju krivo nesrečno naključje, ali zločinska malomarnost?
NEAPELJ - Devet mrtvih in od štiri do šest pogrešanih je še vedno ne-dokoncen obračun torkove tragedije v neapeljskem predmestju Secon-digliano, kjer se je zrušilo trinadstropno poslopje, pri tem baje preklalo plinske cevi, tako da je strahotna eksplozija odkrila strop cestnega predora, ki ga gradijo pod to mestno Četrtjo. Pogojnik v takih primerih je obvezen, ker je v teku preiskava in še vedno niso znani toCni vzroki tragedije.
Od žrtev jih je bilo šest delavcev podjetja La Sor-gente, ki je gradila predor, trije pa so bili v osebnem avtomobilu, ki je zgrmelo v tridesetmetrsko luknjo, ki je nastala na cestišču ob eksploziji. Dva delavca sta se rešila iz predora, medtem ko je število pogrešanih še vedno nejasno, ker poleg štirih uradnih pogrešanih, še vedno ni vesti od dveh dekletih, ki sta se ob eksploziji peljali z mopedom. Težave glede števila pogrešanih povzroča dejstvo, da je eksplozija uničila vodovodne in greznične cevi, tako da so voda in odplake zalile predor, v katerega se je zrušilo poslopje in v katerega so zgrmeli avtomobili in mimoidoči.
Državni ustanovi za električno energijo Enel je vCeraj uspelo obnoviti dobavo električne energije, še vedno pa je brez pitne vode in plina veC kot 100 tisoC ljudi na širšem območju Secondi-gliana. Neapeljska občina je že poskrbela za zasilno bivališče družin, ki so jih morali izseliti s prizadetega območja.
Neapeljski župan Antonio Bassolino je s prefektom Achillejem Cata-lanijem, z odgovornimi za civilno zaščito, z vodstvom gasilcev in s tehniki predsedoval vrhu, na katerem so sprejeli prve konkretne ukrepe za
Gasilci so se več ur trudili
s plameni (slika levo) in čakali, da je ves plin zgorel, preden so lahko začeli iz orjaškega jaška dvigovati razbitine
osebnih avtomobilov (slika spodaj), ki jih je jašek pogoltnil (AP)
sanacijo posledic in za namestitev brezdomcev, ki so začasno v nekem motelu in pri sorodniki. Uslužbenci tehničnega urada in izvedenci sedaj preverjajo stabilnost bližnjih poslopij, iz katerih so izselili ljudi. Notranje ministrstvo je že predsinoCnjim nakazalo 300 milijonov lir za prve ukrepe. Znesek bo seveda nezadosten, saj je škoda ogromna.
Kot vedno v takih primerih so že izbruhnile polemike. Ljudje namreč trdijo, da je gradnja predora naCela stabilnost poslopij nad predorom, a da se ni nihče menil za proteste in obvestila. Za sedaj so te polemike še kar umirjene, če pa oblasti ne bodo Cim-prej poskrbele za sanacijo, se lahko izrodijo v kaj hujšega.
V Italiji premalo skrbijo za varnost v gradbeništvu
RIM - Torkova tragedija v Neaplju je le zadnja v nizu podobnih tragedij, ki so se v Italiji pripetile v zadnjih petindvajsetih letih.
Najhujša nesreča se je pripetila 16. septembra 1959 v Barletti pri Bariju, ko je 60 oseb izgubilo življenje pod ruševinami nekega poslopja. Kasnejša preiskava je ugotovila, da se je poslopje zrušilo, ker so mu nezakonito dodah nekaj nadstropij, temelji pa niso vzdržati dodatne obremenitve.
Druge podobne nesreče pa so bile:
27. december 1981: zaradi eksplozije plina se je zrušilo neko poslopje v zgodovinskem središču Pize. Življenje je izgubilo devet oseb.
7. februar 1985: infiltracije vode so načele temelje neke šestnadstropne stavbe v Castella-neti pri Tarantu. V nesreči je umrlo 34 oseb.
22. januar 1986: zaradi eksplozije plinske jeklenke v avtomobilu je v Modeni življenje izgubilo sedem oseb, devet pa jih je bilo ranjenih, ko se je zrušila neka stavba.
18. december 1987: zaradi uhajanja plina je eksplozija povzročila rušenje dveh kril neke palače iz 18. stoletja v Leccu - sedem mrtvih.
30. september 1993: zaradi uhajanja plina so v nekem poslopju v Serramazzoniju pri Modeni življenje izgubile tri osebe, dve pa sta biti ranjeni.
13.	november 1993: eksplozija plinskega rezervoarja v otroških jaslih v Ciccianu pri Neaplju je ubila dva oboka, ranila pa drugih šest otrok in dva odrasla.
16. december 1993: okvara na plinovod-skem omrežju je povzročila eksplozijo, v kateri se je porušila trinadsbopna stavba v neapeljski mestni Četrti Ponticelti. Umrlo je petnajst oseb, štiri pa so bile ranjene.
14.	julij 1994: v domu onemoglih v Motti Visconti med Milanom in Pavio je močna eksplozija ubila 27 oseb.
Iz seznama je razvidno, da je večini hujših stanovanjskih nesreč v zadnjih 25
letih povzročilo uhajanje plina. Italijanska Crna kronika pa beleži na stotine podobnih nesreč z manjšim številom žrtev, ki jih je prav tako povzročil plin. V glavnem prihaja do takih nesreč v mestih in le v manjši meri na podeželju, kjer je metaniza-cija sodobnejša. Plinsko omrežje je namreč marsikje v mestih dotrajeno, vzdrževanje pomanjkljivo, priključki pa nestrokovno izvedeni. Oblasti seveda valijo krivdo na stanovalce, ki naj bi notranja vzdrževalna dela poverili nestrokovnim osebam.
Ob plinu pa ne moremo mimo dejstva, da je Italija med zadnjimi državami Evropske unije glede gradbenih varnostnih norm. V Italiji se kaj rado zgodi, da zakupnik da dela v podzakup, ne da bi prizadete obvestil o morebitnih nevarnostih. 2e sama praksa podzakupa je skrajno vprašljiva, ker ne jamCi tiste strokovnosti, zaradi katere so nekemu podjetju dati v zakup javna dela.
Sodstvo bo skušalo ugotoviti vzroke
NEAPELJ - Državno pravništvo je že uvedlo sodno preiskavo o torkovi tragediji v neapeljski mestni Četrti Se-condigliano. Javna tožilka Gloria San-severino je že imenovala dva tehnika, ki morata preveriti, ali je eksplozijo res povzročilo rušenje poslopja, kot to trdijo tehniki neapeljskega podjetja za distribucijo plina Napoletanagas, ali pa se je poslopje zrušilo zaradi eksplozije plina. Vsekakor je vsem jasno, da so plinske cevi popustile. Sanseveri-nova je že zaslišala enega od preživelih delavcev podjetja La Sorgente, ki gradi avtocestni predor med Secondi-glianom in Arzano. Obstaja namreč sum, da je do rušenja baje prišlo, ker je popustil predorov obok. Ekspertiza bo seveda težavna in zamudna. Marsikdo pa že sedaj zagotavlja, da krivcev ne bodo odkrili, ker je za tragedijo sokrivih preveč ljudi.
Kot je včeraj povedal glavni direktor civilne zaščite in protipožarne službe
notranjega ministrstva Leonardo Čorbo, so na kraju tragedije našli dve preklani plinski cevi. Lahko sta se zlomili, ker je prišlo do usada, vzroki pa bi bili lahko tudi drugačni, vsekakor pa je uhajanje plina povzročilo nastanek eksplozivne zmesi. Pred ali po rušenju poslopja bo seveda morala ugotoviti preiskava. Za sedaj izključujejo, da bi cevi poškodoval kak vrtalni stroj podjetja, ki gradi predor, ker se ta nahaja 15 metrov pod površjem, plinski cevi pa sta bili položeni bolj plitvo. Ekspertiza bo seveda morala ugotoviti tudi, Ce so bile te plinske cevi res strokovno izdelane in so jih namestili po vseh predpisih.
Sodstvo bo moralo obenem odgovoriti na obtožbe ljudi, ki so po začetku gradbenih del za predor oblasti obveščali o sumljivih razpokah v poslopjih in o še bolj sumljivih ropotih. Pred Časom je namreč prišlo do pravih pouličnih protestov, a nihče ni ukrepal.
GLOSA
S krstami na ramenih
V knjigi o »Titovem komunizmu« pripoveduje Josef Korbel o svojem prihodu v Beograd leta 1945, ko je bil imenovam za veleposlanika Češkoslovaške republike v novi Jugoslaviji. Prvi vtis, ki ga je dobil, je bil nadvse turoben: komaj se je namreč izkrcal iz letala, s katerim je priletel iz Prage, se je moral soočati z neskončno vrsto srbskih kmetov, ki so z vozovi, na katerih so bile naložene krste, šli na Sremski front po trupla svojih padlih sinov. Da je bila pošastna scena v Beogradu še dolgo dokaj navadna in pogosta, mi je te dni potrdil s svojimi spomini Gojko Nikoliš, ko v zaključku knjige »Koren, steblo, pajčevina« opisuje, kako se je po vojni vrnil v srbsko glavno mesto. »Z okna urada, na vogalu ulic kneza Nemanje in generala Zda-nova, gledam procesije kmetov z mrtvaškimi krstami na rami. Starci in dedki gredo iskat svoje vnuke in sinove, brate in zete. Prepoko-vali bodo grobove po Sremu, Vinkovcih, Djakovu, Pletrnicah, Striživojni, Požegi, Pakracu, Čazmi... Eni gredo po ulici Nemanje, drugi se vračajo. Skrinjice iz cinkaste pločevine se belijo na ramenih zgrbljenih starcev. Tako po cele dni, mesece, dve leti. Kaj se šele dogaja na cesti Obreno-vićev ali na tisti za Smederevo. Včasih stopim na ulico in mi ni dano, da bi zaznal
Jože Pirjevec
obžalovanje temveč samo pečat grenkobe na obrazih. Ustavljam jih, toda nihče ne toži, razen: »Moralo je tako«.
Mislil sem, da so te pripovedi in te scene samo pričevanja iz daljne preteklosti, odraz neke patriarhalne, že preživele stvarnosti, toda zmotil sem se. Srbi, ki se te dni v okolici Sarajeva umikajo pred Bošnjaki, ker niso zmožni in pripravljeni živeti z njimi v miru, spet odkopavajo svoje mrtve in jih odnašajo s seboj. Zgleda, da je posel grobarja danes eden od najbolj donosnih... Ko sem pred leti poslušal Slobodana Miloševiča, ki je trdil, da je Srbija povsod, kjer so srbski grobovi, sem mislil, da gre samo za pokopališko metaforo od sle po moči ponorelega politika. Ko sem bral o truplu kneza Lazarja, ki so ga leta 1989 ob stoletnici Kosovske bitke nosili po Srbiji od cerkve do cerkve, od samostana do samostana, sem bil prepričan, da gre samo za prenapet politični Spektakel, kakršnega so si izmislili mračnjaki bujne domišljije kot je Dobriča Cosič. Sele v zadnjem času sem se dokopal do spoznanja, da je šlo za nekaj vec, za ubeseditev in udejanjenje neke miselnosti, k: je globoko zasidrana v srbski kolektivni psihi in je še kako zgovoren pokazatelj zaostalosti srbske družbe. Trajan Stojanovič, ki je bil učenec francoske šole, nastale
ob reviji Annales, in ima torej smisel za zgodovino dolgih obdobij, pravi v svoji knjigi »Balkanski svetovi. Prva in zadnja Evropa«, da so na tem prostoru množice še v 19. stoletje v bistvu živele tako kot v neolitiku. Mislim, da pri ocenjevanju dogajanja v Bosni in Hercegovini in tudi v bivši Jugoslaviji ne moremo mimo te ugotovitve. Komunizem je sicer delno naCel neko v tisočletjih zakoreninjeno zaostalost in je bil v tem smislu brez dvoma dejavnik modernizacije (kot so bili tudi drugi totalitarizmi v našem stoletju), vendar mu ni uspelo globlje prekva-siti miselnosti in ču-stovanja ljudi ter jih preoblikovati po vzorcu razvite industrijske družbe. Po izkušnji, ki smo jo preživeli, vemo, če ne drugega, da za tako preobrazno ne zadostuje dobra volja bolj ali manj razsvetljenih diktatorjev, pa tudi ne življenje ene ali dveh generacij.
PRIPOMBE DSL K OSNUTKU RESOLUCIJE O MANJŠINAH
Manjšine kot dejavnik utijevanja meddržavnih odnosov
Posegi v korist manjšine naj bodo normativno urejeni
TRST - Slovenska komponenta Demokratične stranke levice je Odboru za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije posredovala svoje pripombe na predlog Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije
V daljšem dopisu slovenska komponenta DSL izraža mnenje, da je prav, da so primombe kar se da načelnega in splošnega značaja,«saj kaže po našem tudi v tem specifičnem primeru tako po formalni kot po vsebinski plati izpričati dejstvo, da so Republika Slovenija in slovenske manjšine v sosednjih državah vsekakor različni samostojni subjekti. Zaradi tega je potrebno, da kar se nas tiče - tako metoda priprave dokumenta Državnega zbora RS kot seveda njegova vsebina - odražata dejstvo, da je organizirana povezava matice s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah nujna stvar na kulturni ravni v najširšem smislu, nikakor pa ne politična zadeva, saj so matica in manjšine na ravni politične dejavnosti neodvisni subjekti, ki naj ne bi v nobenem primeru izpadli kot en in isti osebek mednarodne politike.«
Razmerje matica-manj-šine bi moralo po mnenju DSL sloneti tudi na predpostavki, »da imajo manjšine v kontekstu meddržavnih odnosov pozitivno vlogo povezovalnih dejavnikov, ki morajo imeti možnost prispevati za utrjevanje meddržavnega sodelovanja in integracije, ne
smejo pa imeti nobene povezave - ne kot dober ne kot slab zgled - s kon-fliktualnimi oziroma slabimi odnosi med državami, saj so razmere mednarodnih napetosti za obmejne manjšine žal skoro "praviloma” obremenje-valne. Sama skrb matice za manjšino oziroma urejena povezanost mati-ca-manjšina naj bi torej imela kot motivacijo in cilj prispevati za boljše meddržavne odnose. Formalno vključevanje urejanja manjšinske zaščite v meddržavno dvostransko dogovarjanje je po našem zato tvegana stvar, ker lahko potisne manjšino v "vlogo” oz. položaj predmeta, katerega usoda postane lahko neposredno
odvisna od drugih meddržavnih vprašanj.«
DSL želi, »da bi z državniškimi dokumenti, kakršen je obravnavana resolucija, dobila podporo tista stališča politične narave, ki so v manjšini čimbolj enotna oziroma skupna njenim različnim političnim komponentam; tudi zgolj slučajna podpora pristranskim stališčem te ali one komponente manjšine v uradnih dokumentih njenih uradnih sogovornikov, predstavlja objektivno ošibitev za manjšino kot celoto ter lahko deluje reduktivno tudi na razmerje manjsi-na-matica.«
Prav tako slovenska komponenta Hrasta podčrtuje nujnost, da bi bili
odnos državnih forumov matice do manjšine oziroma njeni posegi v korist manjšine kar se da normativno in detajlno urejeni, tako da bi dopuščali Cim manj prostora za osebno ali pristransko interpretacijo v fazi izvajanja.
Na koncu pa dokument DSL izraža »odločne pomisleke v zvezi s predlogom za dvojno državljanstvo, saj gre po našem za "institucijo”, ki spada v pojmovanje države kot entitete na enonarodni osnovi, kar se nam ne zdi v skladu z zaželjeno politiko evropske integracije. “Posebne statusne ugodnosti za Slovence, državljane drugih držav, ” so pa seveda druga stvar.«
DFS: Poudarek na subjektiviteti posameznih manjšinskih stvarnosti
Tudi Demokratski forum Slovencev v Italiji je Odboru za mednarodne odnose slovenskega parlamenta posredoval svoje pripombe k besedilu osnutka o resoluciji o slovenskih manjšinah, ki ga je pripravil parlamentarni odbor.
Izhodišče, ki naj bi vodilo Republiko Slovenijo pri obravnavanju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah, po mnenju DFS, mora sloneti na samih ustavnih načelih RS in na subjektiviteti posameznih manjšinskih stvarnosti. To sta nosilna elementa, na katerih temelji odnos ma-tica-manjšina. V tem okviru naj se torej razvija sodelovanje in pomoč, ki mora postati sistemska, zakonsko zapisana, da se bomo izognih morebitnim strankarsko-političnim interpretacijam, ki so se že pojavile v odnosu matica-manjšina. Z zakoni in podobnimi državnimi ukrepi naj se torej uredi ta odnos, ki mora biti naravnan tako, da bo upošteval manjšino kot osebek in spoštoval stvarnost, ki se odraža v manjšinski skupnosti.
Vsaka druga formulacija sodelovanja in pomoči, ki temelji na drugač-
nih razmišljanjih, bi skvarila takšne odnose in temu smo bili priča tudi v zadnjem času, ko so notranjepolitični odnosi v Sloveniji večkrat kvarno plju-snili v zamejstvo.
Organiziranost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bogastvo, ki ga ne smemo zanemariti ali ga kako drugače usmeriti, kjer je to »potreba«, enega ali drugega politicno-strankar-skega pogleda.
Organiziranost manjšine, naj se torej udejanja in spreminja znotraj manjšine same z instrumenti in preverjanji, ki jih bo določala manjšina. Le tako bo izstopala subjektiviteta manjšine, ki je predpogoj za manjšinski obstoj in razvoj. DFS je predlagal, da se pri predsedniku republike, kot najvišjemu predstavniku države, ustanovi posebna komisija, ki bo naravnana na to tematiko. V tej komisiji, ki bi morala imeti naloge usmerjevalca na tem področju, pa bi morah sedeti tudi predstavniki manjšine, tako civilne kot pohticne družbe. V tem odboru naj bi se sprejemale strateške odločitve, kar zadeva odnos med matico in manjšinami.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
KOROŠKA / ČASTNA PODELITEV V CELOVŠKEM SLOMŠKOVEM DOMU
Tischlerjeva nagrada Zvezi slovenskih izseljencev
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta v torek zveCer v Slomškovem domu ob navzočnosti najvišjih predstavnikov političnega in kulturnega življenja koroških Slovencev in tudi zastopnikov R. Slovenije podelila letošnjo Tischlerjevo nagrado Zvezi Slovenskih izseljencev. Izseljeniška organizacija je bila ustanovljena po vrnitvi leta 1942 nasilno izseljenih Slovencev iz pregnanstva v domovino leta 1946, odlikovanje pa je prevzel njen dolgoletni predsednik Jože Partl.
Nagrada, ki so jo letos podelil že sedemnajstič, med nagrajenci pa najdemo imena in organizacije kot Pavleta Zablat-nika, Bogo Grafenauerja, Valentina Omana, Lojzeta Peterleta, Slovensko gimnazijo, Zvezo slovenskih zadrug, itd, je poimenovana po Jošku Tischlerju, ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev. Odločitev za podelitev nagrade Zvezi slovenskih izseljencev sta organizaciji utemeljila s tem, da je bil dr. Tischler osebno tesno povezan z vprašanjem iz-seljeništva in s tragično usodo izseljenih koroških Slovencev, katerim je v odločilnih trenutkih pomagal pri vrnitvi v domače kraje in skupaj z njimi pred oblastmi in v javnosti izpričal trdno voljo za ponovno uveljavitev slovenskega življa na Koroškem.
Slavnostni govornik, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vosper-
nik, je opozoril, da je dejstvo, da podeljuje prav NSKS skupno s KKZ Zvezi slovenskih izseljencev Tischlerjevo nagrado, lahko signal, da temeljita tako Narodni svet kot tudi Zveza slovenskih organizacij (v katero je včlanjena Zveza izseljencev) »na istih nespornih temeljih polpretekle narodne zgodovine«. »Izhajajoč iz zavesti tega skupnega utemeljevanja naše biti, iz legendarne lager-
ske skupnosti, ki ni poznala nobenih ideoloških jarkov etnocentrizma in multikulturnosti, marveč le željo po ohranitvi individualnega in narodnega življenja tedaj in za bodoče dni, nam mora biti naročilo, da najdemo - ob vseh razlikah ideoloških okopov - skupne ohranitvene koncepte«, je zaključil govornik in menil, da je to - oh izseljeniškem izročilu za ohranitev slovenske istovetnosti - druga, nic manj pomembna oporoka izgnancev.
Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Partl je poudaril, da z visoko nagrado ni bila odlikovana le Zveza slovenskih izseljencev, »marveč tudi vsi tisti, ki so trpeli pod nacističnim terorjem v koncentracijskih taboriščih in zaporih, Selske žrtve ter junaki, ki so se kot partizani borili v okviru NOV za svobodo«. Hkrati je zagotovil, da bo Zveza slovenskih izseljencev, ki prav letos praznuje 50. obletnico svoje ustanovitve, nadalje prispevala svoj delež k medsebojnemu prijateljstvu in sodelovanju v slovenskih vrstah. Napovedal je še, da bodo izseljenci ob letošnjem jubileju na Radišah postavili »spomenik preganjanja«, prvotno mišljeno postavitev spomenika v Celovcu je mestna uprava namreč odklonila.
Ivan Lukan
Na slikupredsednik Jože Partl (desno) je za Zvezo slovenskih izseljencev prevzel listino o odlikovanju s Tischlerjevo nagrado.
SINDIKAT / PROTEST 2ELEZARJEV
NIZ SESTANKOV DOLINSKIH UPRAVITELJEV Z OBČANI
Že spet stavka v škedenjskem obratu
Spor z novim lastništvom predvsem zaradi organizacije in varnosti na delu
Predstavnike delavcev železarne je sprejel tržaški župan llly (foto Balbi/KROMA)
Delavci škedenjske železarne so že spet stopili na ulico: včeraj so stavkali cel dan in se zbrali na protestni manifestaciji na osrednjem Trgu Unita. Sindikalni predstavniki obtožujejo novo lastništvo, ki je lani prevzelo skedenjski obrat, da ne spoštuje sindikalnih dogovorov, da krši norme o varnosti v podjetju zlasti pri vpeljevanju v delo mladih delavcev in da zahteva več nadurnega dela, kot ga dopušča delovna pogodba, to je dve uri dnevno in do osem ur tedensko.
Predvsem delavci nasprotujejo, da bi dosedanje tri delovne skupine nadomestili s štirimi, ker bi tako odpadlo na vsakega izkušenega delavca več »novincev«, zaradi česar bi se nujno zmanjšala stopnja varnosti na delovnem mestu. V železarni je sedaj zaposlenih 699 uslužbencev, med njimi je 143 mladih s pogodbo za izobraževanje ob delu, 99 pa bi jih morali predčasno upokojiti.
Protestno gibanje se je začelo v jeklarskem oddelku, kjer namerava podjetje vključiti v delovni postopek tudi mlade in po mnenju sindikatov se neizkušene delavce, in se je v nekaj dneh razširilo na ostale oddelke železarne. Med drugim so sindikalni predstavniki obvestili
o nepravilnostih pri vodenju proizvodnje pokrajinsko nadzorništvo za delo in urad za zdravstvo pri delu, tako da strokovnjaki že preverjajo, če varnostni pogoji odgovarjajo predvidenim zaščitnim normam.
Sindikati zahtevajo tudi, naj izplačajo odpravnine delavcem, ki so bili predčasno upokojeni, cesar kljub dogovoru podjetje še ni storilo.
Med včerajšnjo manifestacijo sta predstavnike delavcev sprejela tržaški Zupan Riccardo Illy in prefekt Mario Muscatello. Zupan Illy je stavkajočim izrazil nujnost, da poiščejo sprejemljivo rešitev z delodajalcem in se je obvezal, da bo posredoval njihova stališča novemu lastniku, predvsem okvirno zahtevo, da so delavske organizacije soudeležene pri obnovitvi delovnega postopka v obratu.
V kolikor ni doslej lastništvo sploh odgovorilo na zahteve zaposlenih, so včeraj na skupščini sklenili, da bodo po 24-urni stavki izvedli še vrsto razčlenjenih stavk po oddelkih vse do prihodnjega 9. februarja. Potem pa bodo delavci spet posegli po splošni stavki, skrajnemu orožju, ki so ga železarji škedenjske-ga obrata žal še preveč vajeni.
Domjance najbolj moti zvočno onesnaževanje
Župan Pangerc napovedal načrt najnujnejših posegov
Torkovo srečanje dolinskih upraviteljev s prebivalci Domja (foto KROMA)
Z javnim sestankom, ki je predsinočnjim bil v dvorani KD Fran Venturini pri Domju, se je sklenil krog srečanj, s katerimi si je dolinska občinska uprava zadala nalogo, da nesporedno »spregovori« s svojimi občani. Sogovorniki župana Pangerca, odbornikov Lovrihe in Brajnika ter svetovalcev Kraljiča in Jercoga so tokrat bili prebivalci Domja, Krmenke in Lakotišča.
Posebno občutena je nesporedna bližina indu-shijske cone, tovarne Velikih motorjev in naftnih hranilnikov SIOT, poleg tega pa še hitra cesta in vse ostale prometne povezave. Tako gosto naseljeno industrijsko področje povzroča krajevnemu prebivalstvu nemalo težav; posebno poleti postaja nevzdržno zvočno onesnaževanje, neprijeten je smrad, ki se občasno pojavlja, nadležen je tudi prekomerni prah. Čeprav so hitro cesto opremili z visoko protiz-vočno ograjo, ostaja za hiše na pobočju Cepa prenizka in zato neučinkovita.
Na vprašanje, kaj storiti v takih primerih, so občinski upravitelji povabili prebivalce, da nemudoma javijo problem na županstvo, na pristojni urad KZE ali pa - ko se tiče naftovoda - na zeleno telefonsko številko družbe SIOT, ki nudi 24-urno dežurstvo prav za tovrsten stik z okoliškimi kraji.
Razgovor ni mogel obiti enega izmed važnejših javnih del, s katerimi se v zadnjih letih ukvarja dolinska občina: metanovod je najprej dosegel Domjo
in Lakotišče, sosednja Kr-menka pa bo še počakala na dan, ko bo poverjeno podjetje Acega takorekoč sklenilo krog glavne plinske cevi po vsem občinskem ozemlju. Po Kr-menki so sicer tačas napeljali plinsko cev, ki pa jo podjetje Italgas gradi po naročilu miljske občine. Tudi ta okraj sodi med tista, ki jih bo metanovod dosegel v bližnji
prihodnosti, kot je poudaril tudi odbornik Lo-vriha, pa imajo prednost tisti predeli, kjer je bilo povpraševanje najštevilnejše.
V razpravo je posegel tudi bivši odbornik Cre-vatin: oglasil se je predvsem v zvezi z uresničevanjem metanskega omrežja, saj je prav prejšnja občinska uprava sklenila potrebne pogodbe s
podjetjem. K nekazanim je dodal še problem nevarnosti v nekaterih točkah glavne prometne žile, ki pelje mimo treh vasi.
Že v uvodu k predsi-nočnjemu srečanju je župan Pangerc napovedal oblikovanje nekakšnega načrta z razčlenjenim seznamom najnujnejših posegov, ki se jih bo občinska uprava v najkrajšem lotila na osnovi doslej zbranih podatkov. Javnih sestankov je od poletja do danes bilo skupno devet, udeležilo se jih je skoro 500 občanov, ki so v približno 20 urah intenzivnega pogovora predočili upraviteljem najrazličnejše težave raznih kajev. Omenjeni načrt bo upošteval nujnost in možnost posegov, bo tudi vsakomur na razpolago za vpogled.
Damiana Ota
Drevi v Bridarjevi hiši v Devinu skupščina Prodijevega odbora
Drevi ob 18.30 bo v Bridarjevi) hiši v Devinu (v neposredni blizini vaškega trga) javni sestanek organizacijske skupine za Prodijev odbor »Kras Morje«. Namen srečanja je formalna ustanovitev odbora gibanja Oljke za krasko območje. Na sestanek so vabljeni prebivalci in predstavniki organizacij devin-sko-nabrezinske občine, Zgonika in Kriza. O Prodijevem odboru bo spregovoril koordinator gibanja Marino Vocci.
Podoben sestanek je bil sinoči v Prešernovem gledališču v Boljuncu, o čemer bomo se poročali.
STEČAJ CANTIERI TRIESTE
V TKB so bili na preiskavo finančne straže pripravljeni
Sodna preiskava o stečaju ladjedelnice Cantieri Trieste se razpleta in je zdaj v fazi zbiranja dokaznega gradiva. V tem okvim je finančna straža po nalogu in z neposrednim sodelovanjem namestnikov javnega tožilca Antonia De Nicola in Federica Frezze izvedla v torek široko akcijo s hišnimi preiskavami v poklicnih študijih in na domovih vseh v stečaj vpletenih oseb. Tri ure so se finančni stražniki mudili tudi v Tržaški kreditni banki, kjer so pregledali in zasegli dokumentacijo o klientih, ki so vpleteni v stečaj ladjedelnice. To je normalna dokumentacija, ki jo ima banka za vsakega svojega klienta, nam je pojasnil generalni direktor Adrijan Semen, ki smo ga vprasah za komentar.
»Preiskava je bila pričakovana, kot posledica kazenskega stečaja in tudi kot posledica tožb proti naši banki ter protitožb, ki smo jih sprožili mi. Sodišče se-
veda hoče iti zadevi do dna in mora torej tudi v TKB preveriti dokumentacijo v zvezi z družbo Cantieri Trieste,« je dejal Semen. V banki vsekakor z zaupanjem čakajo na dokončno razčiščenje položaja, ki pa bo najbrž zahteval veliko časa, kar pomeni, da se bo slovenska banka še večkrat pojavljala na prvih straneh krajevnega tiska. To je sicer za vsak denarni zavod neugodno, vendar zadeva med klienti TKB in v naši skupnosti ne bi smela zbujati pretirane vznemirjenosti ah celo strahu, saj je prav banka sama najbolj zainteresirana, da se položaj v celoti razčisti.
Po direktorjevih besedah je bila preiskava finančnih stražnikov v banki korektna in diskretna in je trajala približno tri ure. »Zanimivo je,« je zaključil Semen, »da so pregledali oziroma zasegli prav dokumente subjektov, ki nas tožijo in ki jih mi hranimo kot za vsakega klienta.«
PO ROPU V ZLATARNI COLOMBO
Lastnica prepoznala roparja
V Italiji, kjer so ga sprejeli kot begunca, je bil že dve leti
Silva Colombo je prepoznala enega od dveh mladeničev, ki sta jo predvčerajšnjim zjutraj napadla, ranila in ji zvezala roke in noge z lepilnim trakom, nakar sta oropala njeno zlatarno v 2. nadstropju poslopja na Trgu Sonnino 9. Mladeniča, 19-letnega bosanskega državljana Sadila Bariča, doma iz Tuzle, je policija prijela še istega dne. Zanikal je kakršnokoli odgovornost, vendar imajo še nekaj drugih dokazov, ki ga bremenijo, poleg tega ni nudil nobenega alibija za uro napada.
Policija zbira še druge dokaze na Baričev račun. V prvi vrsti skušajo ugotoviti, v kateri trgovini so bili kupljeni nahrbtnik, v katerem sta roparja odnesla plen (okrog 3 kilograme zlata: zapestnice, uhani, ogrlice, prstani v vrednosti okrog 60 milijonov) ter drugi predmeti, ki sta jih
Sadil Harič, eden od dveh domnevnih roparjev
uporabila pri ropu (lepilni trak, s katerim sta privezala Colombovo, in posebno rezilo, s katerim sta jo ranila).
Barič je v Italijo prišel pred približno 20 meseci, sprejeli so ga kot begunca. Bil je brez stalnega bivališča, dovoljenje za bivanje pa so mu nudili iz humanitarnih razlogov. Preiskovalci domnevajo, da je pajdaš (po pripovedi Colombove naj bi bil nekaj let starejši od Bariča, ki je sedaj na razpolago sodnim oblastem, in sicer namestniku državnega pravd-nika Giorgiu Nicoliju) prav tako iz Bosne. Policija obenem naproša vsakogar, ki bi lahko posredoval za preiskavo pomembne vesti, naj stopi v stik z letečim oddelkom (poklice naj telefonsko številko 113).
Po mnenju preiskovalcev ni nobene povezave med ropom na Trgu Sonnino ter ropom, do katerega je prišlo v soboto v urami Dobner v Ul. Dante, v kateri je bil tudi plen obilnejši, znašal je okrog pol milijarde lir.
BREZ HUJŠIH POSLEDIC
Zaradi kratkega stika ogenj zajel TV sprejemnik
Precej strahu, veliko dima, škoda pa je bila na srečo dokaj omejena. Včeraj zjutraj so gasilce poklicali v Ul. Giuha 21, kjer so v stanovanju v 4. nadstropju plameni zajeli TV sprejemnik, ki se je zatem prevrnil na tla. Ogenj se je razširil na preprogo, poškodoval je tudi parket, vendar ni bilo hujšega. Gost, čm dim je sicer napolnil vse stanovanje, vendar so gasilci s plameni kaj hitro opravili. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika. TV sprejemnik je bil sicer ugasnjen, vendar le z daljinskim upravljačem.
Nasedle so neznancu
Mladim ženskam se je te dni po telefonu oglašal neznanec, češ da je nanje padla izbira in jih bodo kot prodajalke zaposlili v nekem velikem skladišču. Zanimalo ga je, če so že prejele ustrezno obvestilo, ki pa nalaga tudi majhno obveznost, in sicer poravnavo stroškov za obleko, s katero bodo nastopile novo službo. Odgovor je bil seveda negativen, nobenega obvestila niso prejele, zato jim je svetoval, naj pismo s svojimi podatki in denarjem (od 40 do 60 tisoč lir) pošljejo v neki poštni nabiralnik v Ul. Giu-lia. Nekaj žensk je neznancu nasedlo, a služba je ostala le pobožna želja. Obrnile so se do policije, ki je v Ul. Giuha res našla postni nabiralnik, vendar je bil prazen, na njem so bih znaki vloma. Pripadal je neki stanovalki, ki o vsej zadevi ni nič vedela.
Illycaffe ni držal obljube
Najbolj zvestim odjemalcem je Illycafie obljubljal v darilo škatlico kave, vendar je bila konfekcija, ki so jo izročili, manjša od obljubljene. Tako početje je garant za konkurenco in tržišče (antitrust) ocenil za zavajajočo propagando in ga je seveda obsodil.
NOVICE
ZALOŽBA DEVIN / JADRANSKI KOLEDAR '96
Drevi se sestane Glavni svet Kmečke zveze
Na sedežu v Ul. Cicerone 8/b se drevi ob 19.30 sestane Glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo imel pregled delovanja KZ in stanja krajevnega kmetijstva, v drugi točki pa obravnavo zakonskih novosti v kmetijstvu. Med organizacijskimi vprašanji bo tekla beseda o vlaganju prošenj na Deželo za prispevek po deželnem zakonu št. 56/78, o ustanovitvi družbe za fiskalne usluge in o selitvi v nove prostore v isti ulici, ki so zdaj v zaključni fazi preurejanja.
Glavni svet bo moral določiti tudi datum letnega rednega občnega zbora stanovske organizacije tržaških kemtovalcev,
Film Breme jutri v Saležu
S prispevkom, ki ga je Pokrajina dodelila v skladu z DZ 15/87 "Za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi”, bo zgoniška občinska uprava organizirala nekaj filmskih in dokumentarnih večerov na temo jezikovno mešane družbe in različnih aspektov tega vsakdana. Podobne pobude je Občina priredila tudi v preteklih letih z namenom, da pripomore v prizadevanjih za krepitev kulture miru in sožitja. Prvi izmed filmskih večerov je bil predviden že decembra meseca, a je odpadel zaradi slabega vremena. Ponovno je v programu jutri ob 20.30 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu s predstavitvijo filma Breme (v srbo-hrvaščini in madžarščini in podnaslovljen v italijanskem jeziku) s prisotnostjo režiserja Vuka BabiCa. Naslednji večeri se bodo zvrstili v prihodnjih tednih.
Začenja se 27. sezona »italijanske glasbene mladine«
Pianist Andrea Padova bo drevi zaCel letošnjo sezono tržaške sekcije združenja Gioventu- Musicale d’Italia. V gledališču Miela bo pianist, ki je lani zmagal na mednarodnem natečaju Bach v Leipzigu, igral Bacha, Chopina in Liszta, koncert se bo začel ob 20.30. Naslednji koncert bo 8. februarja, ko se bosta občinstvu predstavila Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Niz koncertov se bo zaključil junija.
Ženski kabaret v Tommaseu
V italijanskem gledališkem svetu se uveljavlja vse več komičnih igralk, ki so velikokrat tudi avtorice tekstov. Pia Engleberth zaenkrat izvaja, tekste pa ji piše Paolo Piferi, ki med drugim sodeluje tudi s Paolom Rossijem. Z delom Piferija Scherzi da prete se bo Pia Engleberth drevi predstavila v kavami Tommaseo, ki je v svoj pisani kulturni program uvrstila tudi kabaretne predstave. Drevišnja se bo pričela ob 22. uri in bo predstavila dogodivščine ženske, ki na vsak način Zeli postati duhovnik.
Oddaja o islamu v Trstu
Jutri dopoldne bo tretja mreža Rai v okviru rednega programa o islamu predvajala prispevek o Trstu. Oddajo, ki se bo začela ob 10.57, je pripravil priznani islamist Mahmoud Salem Elsheikh, v njej pa bodo prikazah poglavitne zgodovinske spomenike, priče o starodavni prisotnosti muslimanske vere in kulture v našem mestu. Kot tokratna gosta pa bosta v oddaji nastopila tržaški župan Illy in turški konzul Dario Samer.

■

■
1
111
m
: ::
m

y ; '■ ::i

V	zborniku veliko prostora odmerili mladim avtorjem
V	knjižnem paketu Jelinčičev roman in pesniška antologija
Založba Devin je včeraj predstavila Jadranski koledar za leto ’96 s knjižnim paketom. Kot je takoj naglasil urednik Andrej Furlan, prihaja letošnji koledar z veliko zamudo, ki jo gre pripisati velikim finančnim težavam založbe. Od prvega januarja letos namreč Jaro Mihelač ni več soudeležen v založbi (v Jadranskem koledarju še vedno nastopa kot odgovorni za založbo, ker gre za izvedbo lanskoletnega načrta). Čeprav prihaja z zamudo, je bil zbornik pripravljen v kratkem času, zato se je vrinilo precej napak, za katere se je urednik oprostil, izpostavil pa je vsebinsko plat zbornika.	Stalni
spremljevalec zbornika je sila praktični namizni koledar, ki ga je uredila Majda Železnik, v knjižnem paketu pa sta roman Dušana Jelinčiča Tema na pomolu in pesniška antologija Primorska, moja duša in srce, ki jo je uredil Aleksij Pregare.
Novost letošnjega zbornika, ki ga je likovno opremil Rado Jagodic, je velika pozornost do mladih. Mladi nastopajo kot vsestranski ustvarjalci, njim pa so odmerili tudi devet strani, ki so jih sami izzivalno napolnili. Drugače pa zbornik prinaša teme, ki smo jih vajeni, katerim pa so bili dani sodobnejši naglasi.
Roman Dušana Jelinčiča je novost v vsšh ozirih, gre namreč za prvi roman iz programa RNC (roman novega časa), v Temi na pomolu pa avtor načenja zanj povsem novo tematiko. Primorska, moja duša in sr-
ce prinaša izbor slovenske poezije primorskih in nekaterih zdomskih avtorjev, pesmi so objavljene v brošurici, originalom so pridani angleški in španski prevodi, posnete pa so tudi na cd-ploščo oz. kaseto. Glede namiznega koledarja je Majda Železnik opozorila na nekatere spremembe.
In seveda še nujno pojasnilo o Jaru Mihelaču, ki je dve leti vodil založbo Devin, od tega prvo (’94) zelo uspešno, lansko pa veliko manj oz. že nekorektno. Do uradne »razveze« med Devinom in Mihelačem je prišlo prvega januarja letos, ko je Mihelač odstopil. Za Devin, je rekel včeraj Andrej Furlan, se sedaj odpira novo obdobje. (hip)
Andrej Furlan in Majda Železnik med včerajšnjo predstavitvijo (foto KROMA)
Založba Devin v glavnih obrisih izdelala program za letošnje leto
Težave so, vendar je založba Devin že izdelala okviren program za letošnje leto. Ob predstavitvi Jaranskega koledarja 1996 sta Andrej Furlan in Majda Železnik v glavnih obrisih tudi orisala smernice delovanja in navedla naslove publikacij, ki jih založba v kratkem namerava izdati.
Kot je povedal Andrej Furlan, bo med prvimi na vrsti (ko bodo informacije o finančni podpori postale medne) bogato ilustrirana publikacija o društvenih praporih na Tržaškem in Koprskem. Gre za pobudo, ki jo založba želi izpeljati v sodelovanju z ZSKD. Sploh pa je sodelovanje med bistvenimi postavkami za uspešno delovanje male založbe: rezultat
skupnega napora s tržiško italijansko založbo La Laguna bo zanimiva knjiga velikega formata o arhitektu Maxu Fabianiju. V sodelovanju s tržaško založbo Lint pa naj bi izšla knjiga Rimska najdišča avtorjev Lidije Rupe in Stanka Flega.
Dve knjigi sta že izšli in čakata na uradno predstavitev: gre za beneško pravljico Ljubica in arpit, ki jo bodo predstavili občinstvu v špetrski Beneški galeriji 10. februarja, in za obširen pregled šavrinskih pesmi, ki ga je pripravila Rožana Koštial, Ljudske pesmi Savrinije bodo predstavili v Kopru 2. februarja. V kratkem pa bi morala iziti pričevanja beguncev v prvi svetovni vojni Pregnani, ki jih je
zbral Vili Prinčič. V otroško-mladinskem programu sta v pripravi pravljica Marka Kravosa Zlati rok, ki jo je ilustriral Klavdij Palčič, in kratke zgodbe Marjana Tomšiča z ilustracijami Magde Tavčar.
Pri založbi Devin načrtujejo tudi izdajo knjige spisov o Trstu, točneje antologije lirike in proze posvečene mestu, gradivo pripravlja Miroslav Košuta. Program predvideva še izdajo dveh romanov in dveh priročnikov, vendar pa bodo - predvsem glede slednjih - odločilnega pomena finančna sredstva. Teh ni veliko, pogojevala bodo obseg delovanja, nikakor pa ne obstoja založbe, je poudaril Andrej Furlan. (bip)
NA PODLAGI DEŽELNIH ZAKONOV ZA LETO 1995
Tržaška Pokrajina sporoča, da so na podlagi ustreznih deželnih zakonov odobrih prispevke za delovanje na glasbenem, športnem in rekreacijskem področju za lansko leto.
GLASBENO PODROČJE
Accademia di mušica e canto corale
1.000.000; Accademia musicale univer-sitaria 1.000.000; Zveza cerkvenih pevskih zborov 3.000.000; Ass.culturale compagnia Buhi e Pupe 1.300.000; Ass. musicale Serenada Ensemble - Accademia bandistica regionale 1.000.000; Mestna godba Giuseppe Verdi 11.000.000; Godba na pihala Ricmanje 1.900.000; Godba San Sergio 1.000.000; Centro gio-vanile Claret 1.000.000; Mladinski center Finžgarjev dom 1.000.000; Centro promozione 1.400.000; Circolo culturale ricreativo Jacques Maritain 1.000.000; Circolo ricreativo sportivo Julia 1.700.000 in 1.500.000; Zavod jadranskega združenega sveta 2.000.000 in 1.400.000; Godba na pihala Breg 1.300.000; Godba na pihala Viktor Parma 1.000.000, Občina Devin Nabrežina
1.000.000; Občina Zgonik 1.300.000; Občina Trst Cappella Civica 2.900.000; Občina Trst sekcija godb rikreatorijev Gentilli in Toti 1.000.000; Corale San Pio X 1.400.000; Slovensko pevsko društvo Primorec Tabor 1.000.000; Coro Alabarda 1.000.000; Coro Claudio Nolia-ni 1.000.000; Coro delle comunita istria-ne 1.000.000; Coro Hortus musicus 1.500.000; Federazione diocesana Pueri Cantores 1.500.000; godba od Korošcev
1.000.000; Glasbena matica 7.000.000; Godbeno društvo Prosek 1.000.000; Gruppo folkloristico Refolo 2.200.000; Gruppo Incontro 1.000.000; I cameristi triestini 1.000.000; 11 punto musicale 1.600.000; Lega nazionale 1.000.000;
Oratorio Salesiano S. Giovanni Bosco 2.400.000; Parrocchia di San Luca Evangelista - Oratorio 1.300.000; Pueri Cantores Piccolo coro S. Giovanni 1.400.000; Societa Alpina delle Giulie 1.000.000; Zveza slovenskih kulturnih društev 2.900.000; Unione societa corah itahane
4.100.000.
REKREACIJA
Accademia musicale universitaria 1.500.000; Arniči delle iniziative scout 3.500.000; Arci Nova 1.000.000; Asso-ciation Internationale Du Temps Libre
2.000.	000; Ass. Alfieri Seri 1.500.000; Circoli ricreativi aziendali TS 2.000.000; Corale Caprin 1.500.000; Corale Max Re-ger 2.500.000; Ass. Culturale Compagnia Buhi e Pupe 2.500.000; Ass. Fra i sordo-muti San Giusto 1.000.000; Ass. Italiana cultura e sport 1.000.000; Ass. Italiana guide e scouts d’Europa cattolici
1.000.	000; Ass. musicale Serenade Ensemble 1.000.000; Ass. nazionale atleti azzurri d’Italia 2.000.000; Ass. nazionale bersaglieri - sez. prav. E. Toti 1.500.000; Ass. per Tautogestione servizi e la soli-darieta 1.000.000; Ass. Stella aplina
1.000.	000; Mestna godba G. Verdi
19.000.	000; centri: giovanile Claret
1.500.000,	giovanile Maria regina del mondo 2.000.000, giovanile studenti
1.500.000,	promozione 1.000.000, Studi scout Eletta e Franco Olivo 2.000.000; Chromas - ass. mušica contemporanea
1.000.	000; Circolo Arci ragazzi
1.000.	000; Krožek Arci Rumena hiša 1.500.000; krožki: culturale e ricreativo Luigi Frausin 1.000.000, damistico trie-stino 1.000.000, Ghisleri 1.000.000, marina mercantile N. Sauro 2.000.000, ricreativo aziendale Fincantieri 1.000.000, ricreativo culturale Altipiano Ovest
1.000.	000, ricreativo culturale sportivo
Duinate Castelvecio 1.000.000, ricreativo operatori giustizia 1.000.000, ricreativo sportivo Juha 3.000.000, ricreativo vigili del fuoco 1.000.000; Club cinematografi-co triestino 1.000.000; Club triestino Fer-modelhsti Mitteleuropa 1.300.000; Compagnia bandistica folcloristica muggesa-na Ongia 1.500.000; Compplesso bandi-stico Arcobaleno 1.000.000; Comunita cattolica di lingua tedesca 1.000.000; Corale San Pio X 2.000.000, Antonio Iller-sberg 2.000.000; zbori: Claudio Nohani
2.000.	000, Hortus Musicus 2.500.000, Le voci bianche della citta di Trieste
2.000.	000; Corpo nazionale giovani esploratori ed esploratrici italiani 3.500.000; FNDAS 1.000.000; Federazione attivita ricreatice TS 1.800.000; Federazione dei circoli sportivi culturali e ricreativi 1.800.000; Federazione diocesana Pueri Cantores 2.000.000; godba od Korošcev Barbara 2.500.000; Fuori Centro 1.000.000; Gruppo bandistico folkloristico Triestinissima 2.000.000; Gruppo d’arte drammatica II Gabbiano 1.100.000; Gruppo fokloristico Refolo 2.500.000; Gruppo Incontro 2.500.000; Gruppo sportivo Camera di commercio
1.000.	000; Gruppo sportivo Veterani cal-cio Muggia 1.000.000; I cameristi triestini 1.500.000; I cavalieri delTesagono
1.000.	000; II Gorilla Lilla 1.000.000; II Trifoglio 2.000.000; La Marmotta 2.500.000; Magna ffatemitas universalis 1.300.000; Marionette & Co. 1.000.000; Opera Figli del popolo 1.300.000; Oratorio salesiano S. Giovanni Bosco 2.500.000; Panathlon intemational club
2.000.	000; Parrocchia di S. Antonio Traumaturgo 2.500.000; Parrocchia di San Bortolomeo Ap. 1.500.000; Parrocchia di San Luca Evangelista 3.000.000; Parrocchia di S. Teresa del B.G. 2.500.000; Polisportiva Opicina
1.300.000; Pro Senectute 3.500.000; Pueri Cantores Piccolo coro San Giovanni
2.500.000; Puglia club 1.000.000; Robin Hood folk country club 1.000.000; Societa Alpina delle Giulie 1.000.000 in 1.100.000; Societa cichstica Gentlemen
1.000.000; Societa polifonica Santa Maria Maggiore 2.500.000; Teatro Degli Asi-nelli 1.000.000; Unione italiana spori per tutti 1.000.000; Unione societa corah italiane 2.500.000. SKUPNO:
156.000.000
SPORT
Allround Kayak Club 2.300.000; Al-tura sporting club 1.000.000; Slovensko planinsko društvo 2.100.000; Ass. Bocio-fila triestina 1.000.000; Ass. calcio San Luigi 4.400.000; Ass. Ginnastica artistica ’81 TS 7.000.000; Ass. italiana cultura spori 1.500.000; Ass. nazionale sportiva handicappati fisici 2.500.000; Ass. Nuo-va pallavolo TS 1.700.000; KK Bor
5.000.	000; OD Bor 6.500.000; Ass. Poggi Paese 1.800.000; AS Compagnia Arcieri 1.500.000; AS Costalunga 3.000.000; AS Edera 9.000.000; AS Libertas čarate club 1.500.000; AS Libertas 5.000.000; AS Montebello Don Bosco 3.000.000; AS Pallavolo 4.400.000; SD Primorec 1.700.000; ASR Bociofila Duinese 1.500.000; AS Rozzol 1.500.000; AS Santos Basket 1.500.000; AS Servola
2.000.	000; AS Stella azzurra 1.000.000; AS Suishin-Kan 1.200.000; AS Triestina 1.500.000; AS Union 2.200.000; AS XXX Ottobre 1.800.000; Canottieri TS
2.000.000; Centro educazione fisica Pre-venire 4.000.000; Centro giovanile Chia-dino 1.500.000; Centro giovanile studenti 3.00.000; Centro ippico FVG Gropada 1.500.000; Centro sportivo intemaziona-le 3.500.000; Centro sportivo italiano 2.500.000; Centro universitario sportivo
8.500.000; Krožki: Canoa Carso
1.000.000; Canottieri Satumia 5.000.000; Degli scacchi Antico caffe San Marco
1.000.000; Della vela 1.200.000; Ghisleri 1.800.000; Lavoratori del porto 2.500.000; Lavoratori del porto - sez. ginnastica 2.300.000; Marina mercantile N. Sauro 3.200.000; Ricreativo aziendale Fincantieri 5.500.000; Ricreativo sportivo Juha 1.500.00; Scacchistico Costalunga 1.000.000; Sportivo internazionale 1904 4.500.000; Sportivo internazionale Muggia 4.400.000; SK Kras 8.500.000; Sportivo Ponziana 5.000.000; SD Sokol 3.900.000; SD Zarja 5.500.000; Tergeste sub 1.500.000; Club alpinistico triestino 1.500.000; Club del gommone 1.500.000; TPK Sirena 2.500.000; Club sportivo TS Pugilato 1.300.000; Dopolavoro Ferrovia-rio 1.500.000; Dopolavoro Postelegrafo-nico 1.300.000; Endas 1.000.000; Feder club TS 1.800.000; Federazione nazionale Liberi circoli 1.500.000; SK Kras 1.700.000; SD Primorje 3.900.000; Golf club 1.000.000; KK Adria 1.500.000; Gruppo marciatori Arniči del tram di Opicina 1.500.000; Fortitudo 2.500.000; Lelio Team 1.000.000; Mario Fani 1.500.000; San Vito 1.800.000; Scoglietto 1.200.000; Silenzioso 2.000.000; Inter-club Muggia 2.000.000; Killjoy
1.000.	000; La Marmotta 2.300.000; Lega navale itahana 1.000.000; Marathon club Alabarda 1.000.000; Mountain biciclub 1.300.000; Nuova pesistica 1.000.000; Pera figli del popolo 1.000.000; Oratorio Maria Ausiliatrice 2.800.000: Oratorio salesiano San Giovanni Bosco 1.800.000; Orienteering TS 1.500.000; Pahacanestro Saba 1.500.000; Pahamano TS 2.500.000; Pattinaggio artistico Johy 3.500.00; Patti-naggio artistico triestino 2.300.000; Poli-sportiva Barcolana 1.800.000, Chiarbola
1.500.000,	Junior Aurisina 2.200.000, Le
volpi 1.800.000, Lega nazionale Aurisina
1.500.000,	Libertas Judo club A&R
3.300.000,	Pellicana 1.500.00, Rozzol
1.500.000,	San Marco 3.000.000; Sci club 70 5.000.000; SK Brdina 2.300.000; SK Devin 1.500.000; Shinkai karate club 1.500.000; Skating club Gioni 2.300.000; Societa Alpina delle Giulie 4.400.000; Balinarsko društvo Nabrežina 1.000.000; Societa cichsti veterani Cottur 1.500.000, Ginnastica TS 11.000.000, Ginnastica TS - nautica 4.400.000, nautica canottieri Nettuno 1.800.000, Nautica G. Pulimo
2.300.000,	Nautica Pietas Juha 1.500.000, Pentathlon moderno 1.500.000, Scacchi-stica TS 1.300.000; SD Breg 3.300.000; Societa sportiva Fiamma TS rugby
1.000.	000, SZ Gaja 4.400.000; SD Konto-vel 3.000.000; SD Mladina 2.300.000; Olimpia calcio 2.800.000; SD Polet
2.000.	000, San Giovanni 3.800.000; SD Vesna 2.300.000; Canottieri Adria 2.500.000; Della vela 3.300.000; Sport del mare 1.500.000; SVBG 5.500.000; Sub Sea club 1.800.000; Tennis club Muggia 2.300.000; Tennis club Obelisco
1.000.	000, Tennis club Triestino
1.000.	000; Triathlon 1.800.000; ZSSDI 2.200.000; Unione itahana sport per tutti 3.900.000; US Ach 2.000.000; US Adi pol. Crevatini - Cologna 1.500.000; US Alpina - Tergeste 3.900.000; SZ Bor
7.000.	000; US Chiadino 1.000.000; US Cologna 1.500.000; US Don Bosco Pall. 1.700.000; US Esperia 1.500.000; SZ Jadran 6.600.000; US Muggesana 3.300.000; US Roianese 2.500.000; US Sant’Andrea 5.500.000; SZ Sloga 5.500.000; US Triestina hockey su prato 1.500.000; US Triestina nuoto 8.500.000; US Virtus 2.300.000; Virtus basket
1.000.	000; Vohey 93 TS 1.000.000; Vol-ley club TS 2.000.000; JC Cupa
4.400.000.	SKUPNO: 407.000.000.
SKR / TISKOVNA KONFERENCA
Priziv na DUS proti privatizaciji podjetja Acega
Nasprotovanje ni načelno, ampak iz konkretnih razlogov
Včeraj dopoldne so na tiskovni konferenci predstavili priziv Stranke komunistične prenove na deželno upravno sodišče proti sklepu tržaške občine o privatizaciji podjetja Acega. Kot je znano, namerava občina spremeniti javno podjetje, ki dobavlja občanom vodo, plin in elektriko, v delniško družbo, v katero bo lahko vstopil zasebni kapital z do največ 49 odstotkov delnic.
Priziv na DUS je predstavil občinski svetovalec SKP Jacopo Venier, podpisali so ga Fausto Monfalcon, Marino Cal-cinari in Renato Kneipp in sloni na ugotovitvi, da ne bi privatizacija ustanove zagotovila dosedanjega zadovoljivega nivoja uslug in cen. Med drugim je leta 1994 Acega ustvarila kar 10 milijard lir dobička, ta sredstva so se stekla v občinske, torej v javne blagajne in je torej od tega imela korist vsa skupnost, kar se ne bi več dogajalo po privatizaciji.
Predstavniki SKP so poudarili, da niso načel-
no proti privatizaciji, vendar ugotavljajo, da zakon dopušča tak postopek le, če zasebniki prispevajo k izboljšanju uslug in ekonomske računice, kar pa je v tem primeru zelo vprašljivo. Vprašljivo je tudi, zakaj so svojčas ocenili, da je podjetje Acega yredno 400 milijard lir, pred morebitno privatizacijo pa se je ocena vrednosti zmanjšala na 280 milijard lir. Vsekakor se je proti privatizaciji izreklo kar 6 od 7 rajonskih svetov, so še poudarili predstavila SKP.
Tudi v Zgoniku ogrevanje 16 ur dnevno
Uprava občine Zgonik obvešča, da je bila s sklepom občinskega odbora dovoljena uporaba ogrevalnih naprav do 29. februarja 1996 za največ 16 ur dnevno in sicer od 5. do 23. ure, naknadno se dopušča razčlenitev dnevnega urnika v dve ali veC obdobij.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
25.	januarja 1996
SAVEL
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 23.18.
Jutri, PETEK,
26.	januarja 1996 ' TIT
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zračni tlak 1011,8 mb pada, veter vzhodnik 15,1 km na uro, vlaga 80-odstotna, v jutranjih urah je padlo 6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Felician, Andrea Pitacco, Veronica Pacor, Desiree Peršič, Isabel Cassanelli, Loris Collareda.
UMRLI SO: 61-letni Et-tore Marchesini, 95-letna Eugenia Zezlina, 24-letna Emilia Germanis, 100-letna Virginia Levi Minzi, 90-let-na Stefania Giacomini, 81-letna Laura Scomersi, 79-letna Neha Zafred, 72-letni Mario Cassetti, 82-letni Antonio Fedrigp, 84-letna Elisabetta Pregare, 61-letni Sergio Belich, 81-letni Gio-vanni Peras, 89-letna Elsa Ogris, 71-letni Antonio Ba-sile, 83-letni Domenico Rumi, 89-letna Italia Cer-mel, 71-letna Margherita Marchi, 75-letna Carmela Idolo.
U LEKARNE
Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 27. januarja 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179.
BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj
-	Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6.
BAZOVICA (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.15 in
21.00	»Underground«, r. Emir Kusturica.
EKCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 2-2.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
EXCELSIOR AZZURRA-
16.30,	18.20, 20.10, 22.00 »Guantanamera«, r. Tomas Guitierrez Alea in Juan Carlos Tabio.
AMBASCIATORI
17.30,	19.50, 22.15, »007 Goldeneye« i. Pierce Bro-snam.
NAZIONALE 1 - 17.30, 19.50, 22.15 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Babe - un maialino coraggioso«.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i.
Brad Pitt, Morgan Free-man.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Ver-done, Veronica Pivetti.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anomania«, por., prepovedan mlaidni pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Blue in The Face«, r. Paul Auster, i. Harvey Keitel, Madonna, Michael J. Fox, Lou Reed.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stwood, Meryl Streep.
s	IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva treh dežel. Vpisovanje na sedežu kluba , Proseška ul. 131 na Opčinah danes, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573.
H ČESTITKE
Mamica Katja je prijateljčku Damjanu povila brhko sestrico ESTER. S sreCno družino se veselimo tudi otroci in osebje otroškega vrtca v Sempo-laju.
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOIS vabi ob sklepu 1. polletja vse starše na roditelj stki sestanek, ki bo jutri, 26. t. m. na sedežu šole, Vrdelska cesta 13/2, ob 17.30 za: 3.A, 4.A, 5.A, 3.B, 4.B, 5.B, 3. Geo, 4. Geo in 5. Geo; ob 18.30 za: l.A, 2.A, 2.B, 1. Geo, 2. Geo. Dnevni red: 1. Izročitev spričeval ob sklepu 1.polletja, pojasnila in navodila profesorjev; 2. Dopolnilni (podporni) pouk od 29.1. do 9.2.1996; 3. Delovna praksa za dijake tretjih in Četrtih razredov od 29.1 do 9.2.1996; 4. razgovor s posameznimi profesorji.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v UL {Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter vse letnike otroških vrtcev. Rok zapade 28. februarja tl.. Vpisovanje se vrši na sedežu ravnateljstva v Dolini št. 419, tel. 228282.
\M PRIREDITVE
. ZENSKI pevski zbor L GRBEC in MePZ SILVU-LAE CANTORES iz Skednja vabita na KONCERT ZA ENRICA, ki bo jutri, 26.t.m., ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Prispevki, zbrani na koncertu, bodo pripomogli k kritju stroškov za zdravljenje Enrica.
UPRAVA
OBČINE ZGONIK
vabi jutri, 26.t.m., ob 20.30 na predstavitev filma
BREME,
ki bo v prostorih KD RdeCa Zvezda v Salezu. O filmu bo spregovoril režiser Vuk Babič.
SD SOKOL vabi jutri,
26.	t. m., ob 20.30 v župnijsko dvorano v Nabrežini na predstavitev knjige Branka Lakoviča 30 LET NASE KOŠARKE in na razstavo SOKOLOVA KOŠARKA V SLIKAH.
KD JOŽE RAPOTEC prireja - v okviru pobud ob vaškem zavetniku sv. Antonu - v dvorani srenjske hiše v Prebenegu v soboto,
27.	t.m., ob 20.30 gostovanje MePZ Slavec-Slove-nec in dramske skupine PD Slovenec z veseloigro Ta prelepa spomladanska ljubezen; v nedeljo, 28. t.m., od 15. ure dalje pa Pokušnjo domačih vin s kulturnim sporedom, v katerem bodo okrog 18.30 nastopili godba Long Zlunk, godec na diatonično harmoniko Tiberio Mauri in moški nonet MePZ Primorsko iz Mackolj. Vljudno vabljeni!
ARS NOVA vabi na tradicionalno revijo HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! Vanka in Tonca show ob 10. obletnici delovanja, v nedeljo, 28. t.m., ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: gostilna Guštin - Zgonik (Pavla in Tamara), tel. št. 229123, Rože Miki - Nabrežina trg, tel. št. 200286.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, šolski orkester in gojenci pripravnice. Gosti veCera bodo gojenci trobil Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA - Koper vabita na predstavitev in razpravo o knjigi prof. dr. Jožeta Pirjevca JUGOSLAVIJA 1918-1992. Nastanek, razvoj in razpad Ka-radjordjeviceve in Titove Jugoslavije. V torek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II.nad.).
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - OpCine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 29. januarja, diskusijski veCer o zamejskem revial-nem tisku ob 40. rojstnem dnevu tržaške Mladike. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
GLASBENA MATICA -Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu - V Četrtek, 1. februarja, ob 20.30: Črtomir Siškovič, violina in Emanuele Aciuli, klavir (Kogoj, Busoni).
MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KONTOVEL priredi v soboto, 27.t.m. PLES v prostorih kulturnega doma na Proseku. Informacije na vseh slovenskih višjih šolah.
□ OBVESTILA
FOTOKROZEK TRST 80
vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
OBVESTILO ČLANOM FOTOKROZKA TRST 80.
Vsedržavna zveza fotografskih društev F1AF predlaga
vsem včlanjenim društvom temo ”11 ritratto” do jeseni. Pogoji veljajo kot lansko leto in sicer 12 C/b ali barvnih fotografij na vsak krožek in do 4 fotografij na vsakega elana.
ODBOR SKD TABOR -OpCine vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
V NEDELJO, 28. t.m., bo ob 11. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah MLADINSKA MASA. Vabljeni vsi mladi. Ob prazniku sv. Janeza Boška bomo po maši v MarijaniSCu imeli skupno kosilo, nato pa družabno popoldne. Vabi Odbor za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije oz. pomoč pri pisanju domačih nalog osnovnošolcem in srednješolcem 1-krat ali 2-krat tedensko (po dogovoru), cena ugodna. Tel. 040/211258 v večernih urah.
TRGOVINA išCe vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina”.
ZEMLJIŠČE 5000 kv m v Mošu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah.
PRODAM avtomobil Alfa 33, quadrifoglio oro, letnik ’85. Cena 1.000.000 lir ( možen dogovor). Tel. št. 040/360739 v večernih urah.
LADA NTVA, letnik ’90, v dobrem stanju in VOLVO 740 turbo-intercooler, letnik ’85 prodam. Tel. 228932.
TELIČKA starega 14 dni prodamo po 7000 lir za kg, živa teža. Tel. 228932.
ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. št. 823293 v večernih urah.
PIVNICA ”111. Genera-zione” v Boljuncu bo danes, 25.t.m., spet odprta. Jutri, 26. t.m., bo ob 21. uri koncert skupine Bakala jazz band.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto.
OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. Toci odlično belo in rdeče vino.
OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toci belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v PreCniku.
OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. ToCi belo in Črno vino.
TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost!
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Egi-dija Tula darujeta žena Ada in hci Rozana 300.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ivana KreseviCa darujeta Nevenka in Vinko Ozbic
100.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V spomin na Ivana KreseviCa daruje Zdenka
25.000	lir za Zadružni cen-
ter za socialno dejavnost.
V	spomin na Marico Obad daruje Boris Simone-ta 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Ivana KreseviCa daruje Boris Simoneta 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob strica Ivana darujeta Jožko in Alenka 50.000 lir za KD RdeCa zvezda in 50.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivana KreseviCa darujeta Bjanka in Srečko 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na strica Ivana KreseviCa daruje družina •Benulic iz Podgrada
100.000	lir za KD RdeCa zvezda, 50.000 lir za SK Kras in 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Ivana KreseviCa darujejo družine Sulli, Kiraz, Štolfa in Nu-merati 100.000 lir za KD RdeCa zvezda, 100.000 lir za SK Kras in 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Ivana KreseviCa in Jožka Ceha daruje Lidia Cok 15.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Jožka Ceha daruje Bjanka 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Ob 3. obletnici smrti drage mame Marije Kocman darujeta hčeri Ada in Marica 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Saležu.
Zerjul Lovrenc daruje
35.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev. .
Namesto cvetja na grob Ivana KreseviCa daruje Silvana Malalan 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Anice Cibic daruje Sonja Majevski 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Lojzko Ukmar in Morano Sardoč daruje Sonja Majovski z družino 60.000 lir za pro-seško cerkev.
Namesto cvetja na grob Silvane Scabar por. Della Schiava darujeta Mila in Dre j e Terčon 50.000 lir za SKD Igo Gruden in 50.000 lir za SD Sokol.
V spomin na tov. Ivana KreseviCa daruje družina Malalan z Lonjerja 30.000 lir za Kulturni društvo Lonjer-Katinara.
Olga Ban daruje 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Gospa Lorella Adam (Pa-driče) daruje 10.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V spomin na Darka Čoka daruje Angela z Lonjerja
20.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
V spomin na Milko Batič darujeta družini Gombač in Kuret 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V spomin na Ivana KreseviCa darujeta Stanko in Sonja Budin 50.000 lir za Skupnost Dmžija OpCine.
Namesto cvetja na grob Anice Cibic darujeta Milka, Zofka in Miranda Kapun 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob pokojnih (Col 20) daruje Marta 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
Ob 20-letnici smrti moža Virgilia daruje žena Vida
100.000	lir za Godbeno društvo nabrežina.
Namesto cvetja na grob MarjuCe Cac daruje Paulina 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Milka Kalc vd. Pecar
Pogreb pokojnice bo v soboto, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ulici Costalunga v gropajsko cerkev.
Žalujoči: sinova Pavel in Enzo z družinama in ostalo sorodstvo.
Gropada, New York, Melbourne,
27. januarja 1996 (Pogrebno podjetej -Ul. Torrebianca 34)
Ob izgubi drage mame izrekamo Enzu Pecar in družini občuteno sožalje
direkcija in delovni kolegi Tržaške kreditne banke
Ob izgubi drage mame Milke Pecar izreka Enzu in Pavlu ter družinama občuteno sožalje
Športno združenje Gaja
t
Zapustila nas je naša draga
Elizabeta Pregare vd. Grahonja (Jolanda)
Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo sinova Marino in Stojan z družinama, brat Ignacij z Bruno in vsi sorodniki
Rocol, 25.1.1996
25. 1. 1993	25. 1. 1996
Danes potekajo tri leta od smrti našega dragega
Joška Lukeša
gledališkega igralca SSG
Z ljubeznijo se ga spominjajo njegovi:
žena Neva, hčerka Nevica z družino, brat Boško in ostalo sorodstvo.
Trst, 25. januarja 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-!ax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
NOVICE
PROJEKCIJE IN NAČRTOVANJE PROSTORA
V Kulturnem domu nocoj srečanje z župnikom Gujonom
Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni dom vabita drevi, ob 18. uri, na srečanje z matajur-skim župnikom gospodom Pasqualom Gujonom, ki je v zadnjem Času, tako kakor številni drugi kulturni delavci v Benečiji, tarča podlih napadov nacionalističnih skrajnežev. Kljub spoštljivi starosti še vedno skrbi za vernike v Matajruju in nekaterih drugih krajih. In prav v Matajurju je prišlo v novembru do Čudnega in še zmeraj uradno neposanje-nega dogodka, ko so karabinjerji v cerkvi in zakristiji iskali orožje. Srečanje bo v mah dvorani Kulturnega doma, uvedel pa ga bo prof. Viljem Cemo.
Spraviti in uničiti stebla koruze
Županstvo je izdalo ukaz o obveznem uničenju koruznih stebel s ciljem zatiranja in preprečevanja širjenja koruznega zavijača in drugih škodljivcev. Koruzna stebla je treba uničiti - požgati, podorati ali uporabiti za nastilj živini - do 15. aprila.
Sojenje radi požiga Baobaba Postopek se pričenja znova
Pred porotnim sodiščem v Trstu bi se moral včeraj pričeti proces proti Štirim obtožencem, zaradi požiga lokala Baobab pred sedmimi leti, ko sta dve osebi izgubili življenje, tretja pa je zadobila telesne poškodbe s trajnimi posledicami. Proces proti Mau-riziu ludaru, Flaviu Loviniju in Paolu Livonu, ki morajo odgovarjati za požig in umor ter proti Enzu Mastrorillu, ki je obtožen prikrivanja, pa se ni niti pričel. Sodišče je namreč ugotovilo, da v preiskovalnem postopku niso bila upoštevana določila o vodenju postopkov v prehodnem obdobju iz starega na novi kazenski postopnik. Celotno zadevo je zato vrnilo državnemu pravdništvu v Gorici, kjer je treba postopek začeti znova.
Pretepel ga je neznanec
Na kvesturi skuSajo ugotoviti okoliščine dogodka, ki se je pripetil v torek dopoldne na območju mejnega prehoda, kjer naj bi neznani moški fizično napadel uslužbenca družbe SDAG in mu povzročil telesne poškodbe. Do napada naj bi prišlo v stranišču. Napadeni se bo zdravil deset dni.

:
:
Kolikšna je nevarnost obsežnejših poplav med Gorico in Vilešem ?
Včeraj srečanje na županstvu v Zagraju


li
KULTURNI DOM GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na solidarnostno srečanje z
ms gr. Paskvalejem GUJONOM,
ki bo danes, 25. januarja 1996, ob 18. uri, v go-riškem Kulturnem domu (ul. Brass, 20).
Uvodna misel: Viljem Cemo, predsednik Zveze Slovencev za videmsko pokrajino.
Kolikšna je možnost, oziroma nevarnost obsežnejših poplav v spodnjem toku SoCe, med Gorico, Gradiščem in Vilešem in kakšno stališče naj bi sprejeli glede gradbenih posegov na najbolj izpostavljenih območjih. O tem dokaj	zapletenem
vprašanju, so včeraj popoldne razpravljali na srečanju v Zagraju med predstavniki občin, deželne uprave in državnega tehničnega urada. Bilo je to prvo srečanje o aktualnem, vendar	zapletenem
vprašanju. 2e v začetku februarja je napovedan sestanek v Benetkah pri Ustano-
BANCA AGRICOLA C.R.A G.L. KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ.
GORIZIA - GORICA
AVVISO Dl CONVOCAZIONE Dl ASSEMBLEA GENERALE STRAORDINARIA
Ai sensi degli articoli 13 e 14 dello Statuto e convocata I' assemblea generale straordi-
naria della BANCA AGRICOLA C.R.A G.L. - KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ. per II giorno
11 febbraio 1996. alle ore 10,
presso II Kulturni Dom dl Gorizia, via Brass n. 20 per deliberare sul seguente
ORDINE DEL GIORNO:
1.	Trasformazione della BANCA AGRICOLA C.R.A G.L. - KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ. in societa per azioni.
2.	Modificazione degli articoli da 1 a 47 dello Statuto e adozione del nuovo Statuto sociale, depositato presso gli uffici della Banca a disposizione dei soci.
3.	Aumento gratuito del capitale sociale da L. 2.000.000.000 a L. 7.000.000.000, me-diante imputazione dl riserve; ulteriore aumento del capitale sociale da L. 7.000.000.000 a L.18.100.000.000 mediante nuovi conferimenti, con esclusione del diritto dl opzione per L. 6.340.000.000.
I Commissari Straordinari
Giancarlo Castellani Leonardo Di Brina
BANCA AGRICOLA C.R.A G.L. KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ.
GORIZIA - GORICA
OBVESTILO O SKLICANJU IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA
Na podlagi 13. in 14. člena statuta je dne
11. februarja 1996, ob 10. uri,
v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, sklican izredni občni zbor zavoda BANCA
AGRICOLA C.R.A G.L. - KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ. s sledečim
DNEVNIM REDOM
1.	Preoblikovanje zavoda BANCA AGRICOLA C.R.A G.L. - KMEČKA BANKA R.Z.Z OJ. v delniško družbo.
2.	Sprememba členov statuta od št. 1 do 47 in sprejem novega družbenega statuta, ki je članom na razpolago pri uradih Banke.
3.	Brezplačno zvišanje glavnice od L. 2.000.000.000 na L. 7.000.000.000, z uporabo rezervnih skladov; naknadno zvišanje družbene glavnice od L. 7.000.000.000 na L. 18.100.000.000 z novimi doprinosi, z izključitvijo opcijskepravice za L. 6.340.000.000.
Izredna Komisarja
Giancarlo Castellani
Leonardo Di Brina
vi za vodno gospodarstvo, dokončen razplet pa je pričakovati šele proti koncu leta, oziroma v začetku prihodnjega leta.
Za boljše razumevanje problematike, velja pojasniti ozadje, kako je vprašanje prišlo na dnevni red. V Zagraju pripravljajo nov občinski regulacijski načrt. PO zakonu mora biti ta dokument uravnavanja izrabe prostora opremljen tudi z geološko študijo. Da so nekatera območja" občasno izpostavljena poplavam, je splošno znano, vendar pa je prišlo med pripravo gradiva do nekaterih novih ugotovitev in predvsem pomiu-slekov. Na podlagi zbranih podatkov o količini padavin v preteklih desetletjih in dvigovanju rečnega dna, naj bi Soča v prihodnjih desetletjih ogrožala precejšnje površine v bližini struge. Po zdravi pameti sodeč, na takih območjih ne bi bili možni gradbeni posegi.
Ker je vprašanje širšega značaja, smo dali pobudo
za sestanek upraviteljev vseh občin, ki se soočajo s podobnimi problemi, pojasnjuje zagrajski župan, ki hoče sicer zadevi priti do dna in to čimprej. "Novost" utegne namreč za lep časa zaustaviti že itak dolgotrajen postopek priprave in sprejemanja novega regulacijskega načrta.
Kolikšna je verjetnost, da bi se večje površine v slučaju izrednih padavin, znašle pod vodo ? Na vprašanje bo mogoče zane-sliveje odgovoriti konec leta, ko naj bi dokončali Studijo o hidrološkem sistemu Soče. Do zdaj so menda bili na razpolago le delni podatki. S podobnimi vprašanji kakor v Zagraju se soočajo upravitelji v So-vodnjah (spodnji del Vasi) , Fari, Gradišču, Vilešu in morda še v kateri drugi občini, saj vodna ujma ne pozna administrativnih meja. Zato je zagrajski župan Visintin sklical širši sestanek predstavnikov omenjenih občin. (Foto Bumbaca - narasla Soča v Zagraju).
V CENTRU E. KOMEL
Pozabljene skladbe iz goriških arhivov
V komorni dvorani centra E. Komel bo drevi drugi koncert glasbene sezone. Na sporedu bo glasba iz konca 18. in začetka 19. stoletja in to avtorjev, ki jih je v goriških arhivih (Pokrajinski arhiv) "odkril” mladi go-riški glasbenik in muzikolog Alessandro Arbo. Koncert so poimenovali "Glasba 19. stoletja v goriških arhivih”. Gre za skladatelje takoimenovane dunajske šole, ki so, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, ostali v senci, čeprav so bili sodelavci ali učenci znanih mojstrov. Na sporedu bodo dela VVrattnega, Dušika, Gobbija. Izvajalci bodo: Annalisa Clemente, (violina), Roberto No-nini in Fabio Comand (klarinet), Fulvia Antoni ali (fagot) ter Alessandro Arbo (klavir). Kot vokalna solista bosta nastopala Enza Pecorari (sopran) in Martin Srebrnič (bas). Na sliki Srebrnič, Pecorarijeva in Arbo.
PROTESTNA AKCIJA DR. GEATA
Druga stran medalje
Dr. Baratti zavrnil očitke in pojasnil domnevno ozadje
Dr. Mario Geat, zdrav- nili navedbe, da se je na
nik v goriški splošni bolnišnici, se je spet odločil za gladovno stavko, da bi s to obliko protesta opozoril na vrsto težav na medicinskem oddelku. Gre za težave različne narave, od higienskih razmer, ki so po zdravnikovem mnenju nevzdržne, do prezasedenosti, oziroma premajhne razpoložljivosti postelj. Zdravnik je odločitev o protestu (podobno pobudo je izpeljal že pred dvema, oziroma tremi leti) sporočil v pismu glavnemu ravnatelju Zdravstvene ustanove, in še nekaj deset osebam, in tudi tisku.
V pismu dr. Geat sporoča, da 1. aprila odstopa z delovnega mesta. Menda odhaja v pokoj.
Včeraj je ravnatelj Zdravstvene ustanove sklical tiskovno konferenco, kjer je predvsem zavrnil ugotovitve, ki jih v pismu navaja dr. Geat ter izjave označil kot "neodgovorne” in podatke za "neresnične” in omenil možnost tudi legalnih korakov proti uslužbencu, zaradi kršitve kodeksa javnih uslužbencev.
Dejstvo je, da eksperiment, ki smo ga pričeli izvajati aprila lani ni uspel in smo to vzeli na znanje, je pojasnil dr. Baratti. Omenil je seveda reorganizacijo oddelkov, kjer je zaposlen dr. Geat, kar naj bi predstavljalo pomembno novost s ciljem boljšega poslovanja in smotrnejšege uporabe osebja in sredstev.
Prav tako so na včerajšnjem srečanju zavr-
KINO
GORICA
CORSO 17.15- 19.40-22.00»Agente 007 - Gol-deneye«.
TRŽIČ
COMUNALE 20.30 koncert.
RAZSTAVE
V	prostorih Osnovne šole v Romjanu je do konca tega tedna odprta bogata razstava z naslovom "Človek in les”.
V	Kulturnem domu v Gorici je do konca tedna odprta razstava del E. Calabreseja in VValterja Dusattija.
li PRIREDITVE
V KULTURNEM DOMU v Gorici bo jutri nastopil ansambel "Štajerskih sedem”. Vstopnice so v prodaji v pisarni Kulturnega doma.
Na sedežu goriške sekcije CAI prirejajo drevi, ob 21. uri, večer diapozitivov o turnem smuku. Avtor je Matteo Moro.
oddelku znižala raven splošnih higienskih pogojev.
Glede prezasedenosti, oziroma premajhnega števila postelj, kar je eden glavnih očitkov, pa v Zdravstveni ustanovi navajajo, (na podlagi analize, ki so jo opravili na določenem številu pacientov) da je vsaj petnajst odstotkov pacientov po nepotrebnem v bolnišnici, ker bi se lahko zdravili doma ali v ambulantah ali drugih primernejših ustanovah. Gre torej po besedah odgovornega pri goriski Zdravstveni ustanovi, za nekorektno rabo struktur javne zdravstvene službe, ali, z drugo besedo, zastarelo pojmovanje vloge bolnišnice.
Nadležna
vprašanja
Kar nekaj nadležnih vprašanj so na torkovi seji občinskega sveta postavili svetovalci opozicije. Tako je Zamparo (neodvisni) želel vedeti če je občina seznanjena z deli, ki se opravljajo v nekdanji psihiatrični bolnišnici in po kakšnem kriteriju je uprava dovolila da odlagališče v ulici Bg. Sassari poveča za nadalnjih 80 tisoč kub. metrov. Občino je kritiziral, ker se ni izrekla o osnutku deželnega načrta za izkop gline, gradbenega materiala in drugih posegov.
ji PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. uro) ter poverjeniki.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes, ob 10.25, Giuseppe Brumat, iz splošne bolnišnice v Gradišče; ob 10.30, Simeone Marsan, iz bolnišnice sv. Justa v Gradišče; ob 11. uri, Marija Pintar, iz splošne bolnišnice, v cerkev sv. Ivana, pokop v LoCniku.
BANKE / PO SPORAZUMU Z BOLONJSKIM BANČNIM HOLDINGOM CAER
Komisarski upravi v goriški Kmečki banki se izteka čas
O vstopu novega delničarja bodo člani odločali že 1L februarja
GORICA - Komisarski upravi v goriški Kmečki banki se iztekajo dnevi. Odbor članov banke, ki ga vodi odvetnik Peter Sancin, sestavljajo pa člani Hadrijan Corsi (ki je tudi podpredsednik), Darko Bratina, Karlo Devetak in Damjan Terpin, je namreč dosegel partnerski sporazum z bančno grupo CAER iz Bologne, ki bo prevzela 35 odstotkov delniškega kapitala goriške slovenske banke. Komisarja, imenovana od Banke Italije, ki je uvedla prisilno upravo v Kmečki banki 4. oktobra 1994, sta že razpisala izredno sklicanje občnega zbora delničarjev, ki bo v nedeljo, 11. februarja ob 10. uri v goriškem Kulturnem domu. Za šest mesecev podaljšan rok enoletne komisarske uprave bi moral zapasti 4. aprila, vendar ni izključeno, da se tehnični roki tudi skrajšajo.
V tiskovnem sporočilu odbora članov oziroma delničarjev banke je podčrtano, da iz dnevnega reda sklicanja izredne skupščine izhaja, da je Kmečka banka ohranila svojo kapitalsko glavnico in tudi del rezerv. To dejstvo še enkrat potrjuje, da so bili dvomi o utemeljenosti in torej upravičenosti uvedbe komisarske uprave vse prej kot brez osnove. Kakorkoli že, zdaj se za banko odpira novo obdobje, v katerem se bo kapitalsko okrepila s povišanjem delniške glavnice in z dotokom svežega kapitala od dosedanjih delničarjev in od novega partnerja.
Člani banke se bodo na izrednem občnem zboru morali izreči o delniškem vstopu grupe CAER, holdinga hranilnic iz Emilije-Romagne, med katerimi je najmočnejša bolonjska Cassa di Risparmio di Bologna (ali s kratico CARI-SBO). Novi delničar, ki želi stopiti v Kmečko
banko s 35-odstotnim kapitalskim deležem, bo zavod okrepil tudi po tehnični in profesionalni plati in mu tako omogočil ponoven zagon. Ce bodo delničarji predlog za prihod bolonjskega partnerja odobrili, bo CAER soupravljala Kmečko banko skupaj z upravitelji, ki jih bodo izvolili sedanji člani.
Odbor delničarjev banke, ki je bil ustanovljen takoj po uvedbi komisarske uprave, je z velikim prizadevanjem in v skrajno težavnih razmerah dejavno sledil dogajanjem okrog zavoda in seveda ščitil predvsem interese članov in krajevne skupnosti, saj se je dobro zavedal pomena Kmečke banke v vsem goriškem in Se posebno slovenskem družbeno-gospodarskem okolju. Banka je namreč eden izmed stebrov go-riskega gospodarstva, zato je odbor - piše v njegovem tiskovnem sporočilu -smatral za svojo dolžnost, da sodeluje pri izvajanju natančnih navodil Banke Italije za pozitiven zaključek sedanje izredne uprave. To je namreč v interesu članov banke, njenih uslužbencev, klientov in vseh, ki jim je pri srcu prihodnost krajevne skupnosti, zaključuje sporočilo odbora članov Kmečke banke.
Na februarskem izrednem občnem zboru se bo Kmečka banka iz zadruge z omejeno zavezo spremenila v delniško družbo, kar je bilo sicer v načrtu že pred inšpekcijo centralne banke. Druga točka dnevnega reda predvideva brezplačno zvišanje delniške glavnice od 2 na 7 milijard lir (z uporabo rezervnih skladov) in nadaljnje zvišanje od 7 na 18,1 milijarde z izdajo novih delnic, za katere bo 6, 34 milijarde odrinil nov partner, 4,76 milijarde pa bi morali vplačati stari delničarji banke. (V.B.)
Prizor z manifestacije za vrnitev Kmečke banke njenim delničarjem, ki je bila lani jeseni
Kdo bo novi partner Kmečke banke?
BOLOGNA - Kdo je pravzaprav no- Konsolidirano premoženje grupe vi potencialni delniški partner je sredi lanskega leta doseglo 2.386 Kmečke banke v Gorici?	milijard lir, zbrana sredstva klientov
Bančni holding CAER je bil usta- so bila vredna 13,450 milijard, ponovljen 13. julija 1992 v okviru re- deljeni krediti pa 15.429 milijard lir. strukturacijskega nacrta, ki so ga za- V aktivi so še krediti do bank, ki so snovale hranilnice iz naslednjih cen- 30. junija 1995 znašali 2.757 mi-trov Emilije-Romagne: Bologne, Car- lijard, vrednotnice in obveznice, ki pija, centa, Imole, Luga in Faenze. so bile vredne 3.013 milijard, in del-Nacrt je slonel na zahtevah zakona niške udeležbe, ki so dosegle vredno-(st. 218/90) o preoblikovanju javnih st 443 milijard lir. V pasivi pa so po-hranilnic v delniške družbe. Tako je leg vlog klientov še dolgovi do bank, nastala delniška družba z nazivom ki so v obravnavanem obdobju »Gruppo bancario Casse Emiliano znašali 5.172 milijard lir.
Romagnole«, katere ustanovni namen Družbe holdinga CAER opravljajo je prevzem in upravljanje delniških poleg bančnih še naslednje dejavno-udeležb v bančnih in finančnih draž- sti: leasing, factoring, kreditiranje šibah in zavodih. Večinski, skoraj 90- roke porabe, finančni, zavaroval-odstotni delež ima v tem holdingu - s niški in nepremičninski posli, infor-kapitalsko glavnico v vrednosti 818, matske in administrativne storitve. 505 milijarde lir - fundacija bolonjske Institucionalni namen samega hol-hranilnice CARISBO, drugi največji dinga pa so izboljšanje in razširjanje delničar pa je s 3,64 odstotka zavaro- ekonomske vloge celotne bančne valna družba Unipol. Med delniškimi grupe in podjetij, ki jo sestavljajo. V udeležbami holdinga v dragih grupa- tem smislu se holding ukvarja cijah pa naj poleg CARISBO (kjer je predvsem s strateškim in operativ-CAER udeležen z 72,5 odstotka kapi- nim usmerjanjem in usklajevanjem tala) omenimo še privatizirano finan- dejavnosti ne samo svojih podjetij, čno dražbo IMI (1,1%) in bančni hol- ampak tudi tistih, v katerih je ude-ding Rolo (0,5%).	ležen s kapitalskimi vložki.
ČET PET PON TOR SRE
15782 15842	1591,1	1597,8 15913
739 10735	1074,4	10849 10703
pl	»RA IN BORZA
Trgi sicer pozitivni, vendar zelo občutljivi za politiko
MILAN - Kljub nezanesljivim političnim razmeram, je lira včeraj potrdila pozitivno usmerjenost in se posebno v prvi polovici dneva okrepila do vseh glavnih bankovcev. Po tečajnici centralne banke je v menjavi z dolarjem pridobila 6, 5 lire, z marko 14, z ekujem pa kar 25 lir. Na gibanje lirinega tečaja so včeraj vplivali predvsem trije dejavniki: večje zaupanje v rešitev vladne krize, popuščanje marke in jena ter okrepitev pričakovanj za pocenitev denarja. Tudi borzni sestanek se je končal z rahlim napredovanjem‘kazalcev (MIB +1,36%, Mibtel +0,30, Mib-30 +0,23%), čeprav je bil dopoldanski del veliko bolj spodbuden. Crn dan je bil včeraj za delnice Olivetti, ki so izgubile več kot 6 odstotkov vrednosti.
JAVNE FINANCE / PO ANALIZI
CNEL predvideva dodatni manever za 15 tisoč milijard
RIM - Lanski rezultati procesa sanacije javnih financ so sicer »izredno ugodni« in dajejo »solidne temelje za nadaljnje delo«, vendar bi bila za dosego ciljev na področju javne porabe v letošnjem letu potreben »dodatni finančni manever v vrednosti 14 do 15 tisoč milijard Ih«. Ce pa bi zraven hoteli uresničiti tudi to, da se razmerje med javnimi potrebami in bruto domačim proizvodom še pred koncem leta 1997 (in torej leto prej kot to predvideva ekonomsko-finančni programski dokument) zniža na 3 odstotke, potem bi bil potreben še en dodatni javnofinančni manever za leto 1997, vendar ne v višini predvidenih 27 tisoč milijard, ampak kar 55 tisoč milijard lir.
To je zaključek, do katerega so v konjunkturni raziskavi za CNEL (Nacionalni odbor za gospodarstvo in delo) prišli razisko-
valni instituti Cer, Irs in Prometeia; konjunkturno poročilo je včeraj sprejela Cnelova skupščina. Iz analize v bistvu izhaja potreba po dodatnih izdatkih za 43 tisoč milijard Ih, ki bi omogočili spoštovanje ciljev za preseganje primanjkljaja v javnih računih in hkrati tudi izpolnitev maastrichtskih kriterijev.
V analizi dveletja 1996-97 poročilo raziskovalnih zavodov riše manj optimistični scenarij od tistega, ki ga je začrtala vlada. Ta razlika sloni na treh osnovnih elementih: višje tržne obrestne stopnje, skromnejši učinek komaj odobrenega finančnega zakona na račune za leto 1996 (za približno 6 do 7 milijard manj) in poslabšanje konjunk-turnega gibanja gospodarstva. To pa je hkrati še ena posredna potrditev stališča guvernerja centralne banke, po katerem nas še pred poletjem čaka korektivni javnofinančni poseg.
5
'E ,2.
24. JANUAR 1996	v LIRAH	
valuto	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1569,00	1617,00
nemška marka	1063,00	1095,00
francoski frank	310,00	319,00
holandski gulden	946,00	975,00
belgijski frank	51,30	53,40
funt šterling	2376,00	2449,00
irski šterling	2462,00	2537,00
danska krona	274,00	282,00
grška drahma	6,40	6,80
kanadski dolar	1148,00	1183,00
japonski jen	14,70	15,30
švicarski frank	1319,00	1359,00
avstrijski šiling	150,70	155,30
norveška krona	242,00	249,00
švedska krona	229,00	236,00
portugalski escudo	10,20	10,60
španska pezeta	12,50	13,20
avstralski dolar	1151,00	1186,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	11,60	12,40
hrvaška kuna	265,00	290,00
		
24, JANUAR 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1569,00	1614,00
nemška marka	1065,00	1090,00
francoski frank	309,00	319,00
holandski gulden	944,00	969,00
belgijski frank	51,40	53,20
funt šterling	2370,00	2450,00
irski šterling	2455,00	2550,00
danska krona	273,00	283,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1145,00	1180,00
švicarski frank	1323,00	1351,00
avstrijski šiling slovenski tolar	150,40 11,50	154,90 12,00
			
24. JANUAR 1996		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1591,290	—
ECU	—	1968,580	—
nemška marka	—	1070,280	—
francoski frank	—	312,570	—
funt šterling	—	2398,870	—
holandski gulden	—	955,730	—
belgijski frank	—	52,062	—
španska pezeta	—	12,710	—
danska krona	—	276,750	—
irski funt	—	2486,230'	—
grška drahma	—	6,491	—
portugalski escudo	—	10,334	—
kanadski dolar	—	1163,220	—
japonski jen	—	14,897	—
švicarski frank	—	1331,400	—
avstrijski šiling	—	152,190	—
norveška krona	—	244,550	—
švedska krona		231,460	—
finska marka	—	340,360	—
avstralski dolar		1172,780	
			
12. JANUAR 19%		v DEM	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4415	1.4455	1.4495
funt šterling	2.2229	2.2229	2.2369
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.0574	1.0614	1.0654
nizozemski gulden	89.18	89.29	89.4
švicarski frank	123,97	124.07	124,17
belgijski frank	4.855	4.865	4.875
francoski Irank	29.113	29.173	29.233
danska krona	25.805	25.865	25.925
norveška krona	22.71	22.77	22.833
švedska krona	21.835	21.895	21.955
italijanska lira	0.9138	0.9178	0.9128
avstrijski šiling	14.2	14.22	14.24
španska pesela	1.1865	1.1905	1.1945
portugalski escudo	0.9612	0.9442	0.9672
japonski jen	1.3687	1.3702	1.3717
finska marka	33,02	33.1	33.18
ABDULAH SIDRAN
»Moral sem ostati s svojim narodom«
Sarajevskega književnika so nagradili na tržaškem festivalu Alpe Adria dnema
»V Sarajevo je končno prišel mir, no, nekakšen mir, svoboda ni prišla in ne vemo, če bo prišla, pravica ni prišla, in vemo, da ne bo prišla,« tako je pisatelj, pesnik in scenarist Abdulah Sidran začel svoje razmišljanje na srečanju o notranjem izgnanstvu in pripadnosti, ki je bil prejšnji petek v Trstu v okviru filmskega srečanja Al-pe-Jadran (foto KROMA). Eden od znakov normalnega življenja, ki se vrača po štirih letih odrezanosti od sveta, bo tudi začetek snemanja filma po njegovem scenariju. Pripovedoval bo o življenju v obkoljenem mestu, kjer se ne umira samo zaradi vojne, ampak tudi od mraza, lakote, teme, kjer se živi v stalnem boju, da najdeš kruh, vodo, vendar to ne bo vojni film, vojna, pokoli, vse kar smo videli po televiziji, bo le v ozadju. Glavni junak bo podoben Sidranu samemu: bohemski pesnik, ki morda preveč pije, vendar ga zaradi njegove simpatije sprejemajo vsi, tako lahko vstopa v različne situacije. O teh bo pripovedoval film skozi prizmo humorja, saj je bil humor v Sarajevu potreben za preživetje, Sarajevčani so dihali skozi humor kot ribe skozi škrge.
Tragična izkustva med dolgim obleganjem rojstnega mesta je Sidran izpovedal predvsem v pesmih, objavila jih je tržaška založba Edizioni ”E”. Poezij že leta ni pisal, mislil je, da je celo, da je njegov vir poezij usahnil, med vojno pa se je zopet odprl. Pisanje pesmi je popolnoma drugačno od pisanja predloge za film, pri pesmi imaš občutek, da je že obstajala in da si ti edini imel možnost, da jo prebereš, je povedal. Pri pisanju filma pa moraš poznati vse elemente, poznati moraš finale, tega v Sarajevu danes ne poznajo, še precej časa bo moralo miniti, da ga bodo poznali. Zato Sidran svoj novi film vidi kot nekakšno monodramo, ”mono-film”, to bo odprt film, ki ne bo dajal rešitev. Film z delovnim naslovom Popolni krog bo snemal rešiser prijatelj Ademir Kenovič, v njem pa bo nastopal znani bosanski igralec Mustafa Na-darevič, ki sedaj živi v Zagrebu in je že igral v filmih, posnetih po njegovih scenarijih, denimo v Kusturicovih.
V obkoljenem Sarajevu ni bilo več pomembno, kaj je kdo, vloge so izginile. Kaj pa misli o svoji vlogi intelektualca sedaj, ko se za Bosno vendarle nakazuje rešitev? »Če se ne bom strinjal z bodočim režimom, bo moja naloga ta, da se borim proti temu, kot je bilo potrebno boriti se v pogojih agresije s strani tega fašizma. Lojalnost je obvezna. V pogojih miru, je obveznost iti tja, kamor gre demokracija, bo-
riti se za demokracijo. V vseh urbanih območjih Bosne smo resili duh tolerance in rešili smo subsatanco demokracije. Ne vemo, kako bo to v miru, morali se bomo pač boriti za to.«
Vprašanju o sporu z Emirjem Kustu-rico, ki je po njegovih scenarijih posnel svoja najuspešnejša filma, Se spominjaš Dolly Bell in Očka na službenem potovanju, se Abdulah Sidran seveda ne more izogniti. »Med nama ni nikakršnih odnosov, saj so iz konkretnih fizičnih vzrokov sploh nemogoči. Aprila 1992. leta je poslal pome zasebno letalo, da bi me odpeljalo iz Sarajeva. Jaz nisem mogel in tudi nisem hotel oditi. To je bila nedvomno prijateljska gesta. Vendar se je on postavil na stran Beograda in mnoge stvari mu niso jasne, in tudi noče, da bi mu bile jasne. Jaz sem moral ostati s svojim narodom, ker je jezik moja domovina, zunaj svojega naroda, svojega jezika ne morem delati. Kusturica se ukvarja z mednarodno govorico filma in je lahko naredil, kar je naredil. Je velik režiser, a bojim se, da je sam sebi naredil nesrečo, ko je zapustil svoj narod. Talent ni snov, ki se ne izrabi, nasprotno, lahko celo umre. V njegovem primeru se bojim izgube velikega daru. Jaz nisem zmožen peti v madžarščini, tudi režiser ne more delati zunaj svojega naroda, nekaj se pri tem izgubi. Za Ku-sturico bi bilo najbolje, ko bi se inco-gnito vrnil v Sarajevo, da mu prijatelji odpustijo in da začne spet živeti in delati kot nekoč.« (bov)
ANKETA MED MLADIMI O POZNAVANJU SLOVENŠČINE
Ko »brodolomec« postane »vlomilec«..
»Veleumen« pa pomeni »zelo neumen«
V Književnih listih ljubljanskega dnevnika Delo je bil pretekli teden objavljen prispevek Karle Zajc Brzelak o zelo zanimivem eksperimentu o poznavanju slovenskega jezika med srednješolsko mladino. Zajčeva poučuje na štiriletni srednji šoli. Eksperiment je opravila v prvem razredu, ki ga obiskuje 32 deklet: »Prihajajo iz različnih osnovnih šol, večina je bila v osmem razredu prav dobrih, nekaj je bilo odličnih in nekaj dobrih,« je pojasnila v premisi.
Za izhodišče eksperimenta je profesorica izbrala obdobje, s katerim se bodo dijakinje srečale že v prvem letniku - romantiko. Iz besedil ali njihovih odlomkov, objavljenih v Berilu 1 (J.W.Goethe: Trpljenje mladega VVertherja, G.N.G. Byron: Romanje grofica Harolda, H. Heine: Lorelei, G. Leopardi: Neskončnost, A.S. Puškin: Zimski večer in M.J. Lermontov: Jadro) je izpisala 23 besed: brodolomec, čer, gladina, greben, ihteti, jambor, kolovrat, krasotica, marmor, obok, ohlapen, preminiti, raglja, rakev, sla, srh, starožiten, turoben, uročiti, uperjen, veleumen, zastirati. »Zagotovo presegajo nivo vsakdanjega praktičnega sporazumevanja, vendar se mi zdi, da bi povprečno izobražen Slovenec večino moral spoznati,« je obrazložila svojo izbiro avtorica eksperimenta.
Liste z napisanimi imeni je razdelila dijakinjam in jih prosila, naj poskušajo s svojimi besedami razložiti pomen naštetih izrazov. Eksperiment je dal tak rezultat. »Samo ena učenka je poznala 22 besed (starožitnosti ni), ostale pa so izraze prepoznavale tako: ena 20, ena 19, ena 16, tri 15, štiri 14, pet 13, ena 12, dve 11, ena 10, štiri 9, dve 7, tri 6 in tri 5.«
»Med pravilne odgovore nisem štela takih, ki so bili asociativni, niso pa definirali pomena, npr. jambor - nekaj na ladji ali metež -snežni metež, kajti že pri besedi gladina sem opazila, da pojem sicer znajo postaviti v kontekst (morska gladina) ne poznajo pa pomena (morska gladina je dno morja),« je obrazložila profesorica Zajčeva, ki je nato objavila verjetno najbolj zanimiv izsledek eksperimenta. Ker so bili odgovori zanimivejši od statističnega preštevanja, jih je navedla v celoti in avtentično - brez korektur.
Iz seznama odgovorov je mo-
goče tako prebrati kar nekaj cvetk, ki zgovorno pričajo o (ne) poznavanju slovenskega jezika v »eksperimentalnem« razredu. Naj navedemo nekaj primerov:
Brodolomec je za 14 dijakinj »tisti, ki doživi/preživi brodolom«, a je tudi »človek, ki je na morju potepuh na ladji«, »tisti, ki vozi brodolom«, »lomilec skal, stroj«, »človek, ki nekaj prelomi« in celo »vlomilec«.
Cer je »skala (v morju)«, a tudi »morska obala«, »bolezen«, »skrajšan pomen za dober večer«in »starinsko ime za hčer«.
Gladina je bila za dve dijakinji »globina«, za eno pa »višina«.
Greben: za pet dijakinj je to »petelin«, za dve »neka luknja«, tri dijakinje pa so takole odgovorile: »kamela ima dva grebena«, »nekaj podobnega votlini ali jami«, »luknja, večja od navadne.«
Itheti pomeni (med drugim) »tresti se«, »dišati, drhteti«, »cveteti, biti zelo vesel«, »hiteti, sopihati«, »močno si želeti«.
Jambor je med drugim »neka stvar na ladji«, »drog, na katerem je vedro na ladji« in tudi »stopica«.
Kolovrat je »star šivalni stroj«.
Krasotica je »nekaj krasnega, z čimer si ponosen«, pa tudi »nek okrasek«.
Marmor so »ploščice za stanovanje« in »pesek za spomenike«.
Metež je »nekaj ko vržeš« in »velika gužva«.
Obok ni nič drugega, kot »hrbtna stran«, pa tudi »rob« in »ovinek«.
Ohlapen je »grabežljiv«, »premalo oblečen«, »debel, nabit človek«, »ozek« in »mogočen, požrešen«.
Preminiti pomeni »prepovedati«, »da nekaj pretrpiš, da ti mine«.
Raglja je predmet »za na tekmovanje, za navijanje«.
Rakev je lahko »nekakšen pripomoček, ki so ga uporabljali za peč«, »trma« in »vrsta raka«.
Sla je drugo ime za »pomočnico, služabnico, služnjičad«, pa tudi »novice, pismo«.
Srh »je v kruhu«, in sicer »slaboten, nemočen«.
Starožiten »ni več užiten«, je pa lahko tudi »izven mode«.
Turoben je »dolgočasen«, »zloben«, »krut«, »zaprt«, »ošaben« in »hudoben«.
Uročiti pomeni »dati nekomu nekaj po naročilu«.
Uperjen je »razburjen, jezen«.
»mogočen«, »človek, ki je neumen«.
Veleumen pa je »zelo neumen«.
In končno zastirati: pomeni »starati se«.
Seveda smo povzeli le najbolj kričeče primere. Avtorica je članek o eksperimentu takole •zaključila: »Mislim, da zapisani odgovori razkrivajo vso tragikomično paradoksnost slovenščine v šoli in slovenščine nasploh. Je treba dodati se kaj?. Mogoče anekdoto. K Einsteinu je nekoč prišla skrbna mati, ki je želela, da bi njen sin zrasel v dobrega matematika. Velikega znanstvenika je vprašala, kaj naj naredi. Odgovoril je zelo preprosto: "Pravljice naj bere.“«
Pa poskusimo izmisliti si pravljico z besedami, ki so jim dijakinje določile »svoje« pomene. Glasila bi se nekako takole:
Ladja s »stopico« je plula na morski »visini«, a je naenkrat potonila. Eden od »tistih, ki vozijo brodolom«, je zaplaval do »bolezni« ob obali in se rešil. Bil je sam, zato je začel »dišati,« »cveteti, biti zelo vesel« in »tožiti«, pa tudi »močno si želeti«. In želja se mu je izpolnila. V daljavi je videl »petelina«, morda pa je bila to »kamela, ki ima dva grebena«. Na »nekaj podobnemu votlini ali jami« ga je čakalo »nekaj krasnega, s čimer si ponosen«, ki je predlo na »star šivalni stroj« s podstavkom iz »peska za spomenike«. »Nek okrasek« je sedela pod »ovinkom«. Oblečena je bila v »grabežljivo« oblačilo. »Človek, ki nekaj prelomi« se ji je približal. Ko ga je zagledala, jo je prevzela »pomočnica, služabnica«. Njen pogled je bil »razburjen, jezen« vanj. »Nekomu je dala nekaj po naročilu«, da ga je spreletel »tisti, ki je v kruhu«, in postal je »dolgočasen«, »zloben«, »krut«, »zaprt«, »ošaben« in »hudoben«. Skušala ga je zdramiti s predmetom »za navijanje«, a ji ni uspelo. »Vlomilec« je »nekaj pretrpel, da ti mine«. Takrat je imela »nek okrasek« »zelo neumno« domisel: »Človeka, ki je na morju potepuh na ladji« je položila v »nekakšen pripomoček, ki so ga uporabljali za peč«, in ko se je poslavljala od njega, je »velika (snežna) gužva« »zagledala« pogled na »starinsko ime za hčer«, od koder je »lomilec skal« prispel. (M.K.)
Pianist AJexander Longuich odličen
gost Moškega Koncertnega društva
Alexander Lonquich, ki je v ponedeljek nastopil v tržaškem gledališču Rossetti, je s sijajno tehniko in občuteno muzikalno-stjo polno uveljavil sloves, ki ga uživa med svetovno pianistično elito. Poleg koncertnega udejstvovanja se Longuich intenzivno posveča tudi vzgoji pianističnih talentov na visokih glasbenih šolah vKoelnu in Frankfurtu.
Prvi del tržaškega ponedeljkovega koncertnega sporeda sta izpolnili dve skladbi Roberta Schumanna (1810-1856).
V rondo formi grajeno Arabesko op. 18, ki sodi med značilna fantazijska dela slavnega romantika, je pianist predstavil z lahkotno naravnanostjo, ki se prilega osnovnemu nastrojenju te prijazne poetične umetnine. Pianistova ubranost s Schumannovim romantičnim utripom pa je
prišla polno do izraza v izvedbi Sonate v fis-molu op. 11. Skladbo, ki je ob svojem nastanku 1. 17833, s svojo strastno nastrojenostjo - ki jo srečamo šele v Chopinovih delih - pomenila novost v tedanji klavirski literaturi ter si je le s težavo utrla pot na koncertne odre, je Longuich oblikoval s prepričljivo umetniško doživetostjo.
V drugem delu so bile na vrsti najprej Etude op. 42 Aleksandra Skrjabina (1872-1915), ki se jim do neke mere - enako kot njegovim drugim didaktičnim delom in Preludijem - pozna Chopinov vpliv. Tako v izvedbvi le teh kakor v naslednji skladbi Visle joyeuse Claude Debussyja (1862-1918) in še posebno v ciklusu Ga-spard de la Nuit Maurice Ravela (1875-1937) - enem največjih del svetovne klavirske literature - se je Longuich izkazal kot sijajen
virtuoz. Ce se je v »veselem otoku« predvsem predal oblikovanju čutne zvočne barvitosti De-bussyjeve umetnine, pa je višek njegovega ponedeljkovega koncerta predstavljala poustvaritev znamenitega Ravelovega cikla.
Tako v Ondini z vizijo neke skrivnostne odmaknjene pravljičnosti kakor v grozljivem glasbenem prikazu Le Gibet s pritajeno tesnobnostjo in v Fantastičnem scherzu škrata Scarbo-ja, ki s svojimi vragolijami kali načni počitek, se je pianist predstavil kot izvrsten interpret. Njegovo podajanje je bilo zvokovno in vsebinsko obdelano brez najmanjše praznine, v skladu z avtorjevo zamislijo, a tudi individualnim poudarkom.
Ni manjkalo ovacij navdušenih poslušalcev.
DG
VIDEM / V DVORANI PALAMOSTRE
Bergonzonijeve nore besede
Avtor-izvajalec bo nastopal v Vidmu od drevi do nedelje
V posebnem delu gledališke sezone Teatro Contatto, ki ga videmski CSS namenja komičnemu teatru, bo od drevi do nedelje zvečer nastopal priljubljeni Alessan-dro Bergonzoni. Kot ponavadi se bo Bergonzoni predstavil v dvojni vlogi avtorja in izvajalca, tokrat bo v videmski dvorani Palamostre nastopal s predstavo La cucina del frattempo. Vsakič se bo Bergonzonijev »brezvez-ni« monolog začel ob 21. uri, v njem pa se bodo besede noro podile druga za drugo z redom in naglico, ki ju zna urejati samo velik besedni čarodej, kakršen je Alessandro Bergonzoni.
JAPONSKA / NOVI SOVRAŽNIKI DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA
AVSTRIJA / SKLADIŠČA OROŽJA
Sramoten policijski izgon klošarjev iz tokijske postaje
Akcijo so človekoljubne skupine ožigosale kot »etnično čiščenje«
ZDA so se uradno opravičile
Točen seznam lokacij bo nared v prihodnjih dneh
Policisti so s silo odnesli klošarje iz podzemskih hodnikov tokijske železniške postaje (AP)
TOKIO - Za sodobno Japonsko niso vec naravni sovražniki Rusi, Američani ali tuja konkurenca temveč domači klošarji, reveži brez doma in stalne zaposlitve. Pred zoro, podobno kot ob letalskem napadu na Pearl Harbour, je 400 policijskih agentov s palicami in sol-zilcem napadlo kakih 300 klošarjev, v glavnem priletnih oseb, bolnikov in alkoholicarjev. S silo so jih poskušali izgnati iz podzemskih hodnikov osrednje tokijske železniške postaje Sinžuku. Prišlo je do pravega spopada, ki so ga v neposrednem prenosu prenašale televizijske kamere raznih televizijskih hiš in s tem pokvarile zajtrk številnim še zaspanim Japoncem.
Vzroka tega neobičajnega izgona, ki ga je ukazal tokijski guverner Jukio Aošima, sta predvsem dva. Protestirali so namreč lastniki bližnjih trgovin, ki so bili zaradi smradu ob stranke, v podzemskih hodnikih pa bi morali zgraditi premične stopnice in trakove, ki bi olajšali napore potnikov.
Aktivisti človekoljubnih organizacij pa so akcijo ze ožigosali kot japonski primer »etničnega čiščenja«. Številni reveži so namreč Burakumini, potomci »nedotakljivih«, in priseljenci. Na Japonskem jim evfemistično kar z angleškim izrazom pravijo »homeless«, a to niso samo ljudje brez bi-
Pokol slonov v zaščitenem Kmgerjevem naravnem parku
JOHANNESBURG - Ko pilot s pomočjo porušenih dreves, razce-franega grmovja in velikanskih kupov iztrebkov izsledi Čredo, preide v nizki let. Živah se prestrašene zaradi hrupa motorja zbirajo okoli glavne samice in odhitijo k svojim družinam. Eno od vodnic helikopter Žene pred seboj proti poti, po kateri običajno po južnoafriškem Krii-gerjevem nacionalnem parku (KNP) prevažajo »safori-turiste«.
' Danes je pot zaprta zaradi prihoda kolone tovornjakov, namenjenih pokolu. Izza odprtih vrat Bell Jet Rangerja ostrostrelec Kobus Kroger sproži svojo polavtomatsko lovsko puško kalibra 7.62 mm. Pok se izgu-■ bi v žvižganju mehanizma. Le malo zatem na tleh obleži kak ducat mrtvih slonov.
Med velikanskimi trupli po-: morjenih, stoji nekaj prestrašenih mladičev, ki so preživeli le zaradi svoje majhnosti. Kasneje jih privežejo in odpeljejo.
Divji lovci se nato spravijo na trupla. S hitrimi potezami razparajo trebuhe mrtvih Živah, iz katerih sili drobovje, na katero prežijo jastrebi, ki so zaslutili plen in sledili helikopterju. Izpraznjena trupla dvignejo na tovornjake in odpeljejo , proti klavnici. Vse skupaj traja le i slabo uro.
Mednarodne organizacije za : zaštito Živah se borijo proti* krvavemu ritualu iztrebljanja slonov, t.i.
»cullingu«, v katerem v najstarejšem afriškem nacionalnem parku, ki ga je leta 1898 ustanovil Paul Kriiger, vsako leto pobijejo do 400 slonov.
Južnoafriška Fronta za varstvo in ohranjanje narave meni, da je pobijanje divjih Živah, še posebno na področjih, kjer so slednje zavarovane, moralno nesprejemljivo.
Roland VVitschel, ustanovitelj in vodja nemškega oddelka angleške organizacije za zaščita divjine, je krvavo pobijanje v parku, ki ga letno obišče pol milijona ljudi, označil za popolnoma nesmiselno, saj bi morali po njegovem uravnavanje populacije slonov prepustiti naravi.
Velikanski rezervat s svojimi 19 500 kvadratnimi metri površine po mnenju uprave KNP parka lahko nudi zavetje 7500 debelokožcem. Evropski zaščitniki živah pa prisegajo na mnogo višjo številko, saj bi po njihovih izračunih Tsavo, kenijski nacionalni park približno enake velikosti, lahko sprejel 40 000 slonov.
Delavci parka, kot npr. Harold Braack, si sicer prizadevajo za sprejetje argumentov zaščitnikov Živah, vendar pa naj bi bilo potrebno za ohranitev ravnotežja vsako leto število slonov zmanjšati za 400, kar ustreza 5- odstotnemu letnemu prirastku.
Braack pojasnjuje: »Ker smo prisiljeni k izločevanju, se trudimo, da
bi bilo to Čimbolj neboleče. Živah streljamo s posebnim orožjem in merimo naravnost v slonove možgane; Ce strelec dobro meri, žrtev podleže že po prvem strelu.«
Letos je culling-sezono preživelo petdeset slonov, dve družini pa so preseliti v nov rezervat. Osem mladih slončkov so s posebnimi letati prepeljati v Nemčijo, dva sta svoje zatočišče našla v živalskem vrtu v Rostocku, ostati pa so na začetku meseca prispeti v vvuppertalski živalski park.
Nemški kupci ne potrjujejo domneve zaščitnikov živali, da so mladi sloni - priče poboja svojih družin -pretrpeti težke psihične posledice.
Tudi namestnik direktorja wiip-pertalskega parka ni zasledil vedenjskih motenj. »Živah so umirjene in so se že navadile na oskrbnika.«
VVitschel očita nemškima živalskima vrtovoma, da sta z nakupom mladičev posredno podprla poboj živali. Vendar pa tam očitek spodbijajo z argumentom, da bi slone sicer predelati v salame.
Zaščitnike Živali vznemirja tudi dejstvo, da pobiti sloni ne strohnijo, saj predelajo vse dele telesa. Nekako še tolerirajo prekajeno slonje meso, namenjeno lokalni delikatesi, in konzervirane slonje filete, medtem ko za kopičenjem oklov in kož po njihovem mnenju tiči mednarodna komercialna kuhinja.



di pripravljeni sodelovati pri odstranjevanju teh skladišč.
Avstrijska zvezna vlada pa je medtem ustanovila posebno komisijo, v kateri bodo sodelovali tako zgodovinarji kot tudi vojaški strokovnjaki. Medtem postaja vse bolj jasno, da so bila vsaj nekatera skladišča zgrajena ne le z vednostjo, temveč celo na željo avstrijske vlade pred letom 1955. Sedanje »odkritje« vojaških priprav na morebiten napad komunizma na Avstrijo pa nekateri komentatorji povezujejo tudi s tekočo razpravo o nadaljnji ohranitvi avstrijske nevtralnosti oz. zahtevi de-sno-konsorvativnega tabora, ki želi Čimprejšnjo vključitev Avstrije v vojaško zvezo Nato.
Ivan Lukan
Spet doma
Avstralska filmska igralka Nicale Kidman s sinom Connorjem v naročju in njen mož Tom Cruise s hčerko Isabello sta prispela v Avstralijo na obisk sorodnikov (AP)
vafišCa, to so pravi izrinjen-ci, ki nimajo ne družine, ne dela, ne zdravja in za katere je umrlo celo upanje.
Guverner jim je ultimativno ukazal, naj se nastanejo v neki opuščeni avtobusni remizi in jim za dva meseca obljubil tople obroke in posteljo. Klošarji pa so to zavrniti, Ceš da je remiza pravo koncentracijsko taborišče, ki jo obdaja dva metra visoka bodeCa žica. »Nismo nevarna golazen in niti kriminalci,« je izjavil 49-letni Sinici Baba in dodal, da so reveži tudi v tujini. Odvetnik Juici Kaido pa je na televiziji poudaril, da Japonska nima denarja za prizadete po potresih, prav tako ne za klošarje, a takoj dobi 20 milijard lir za nesmiselne premične
DUNAJ - Uradnemu obvestilu veleposlanice ZDA na Dunaju Svranee Hunt, da je ameriška obveščevalna služba CIA v letih 1951 do 1955 na od ameriške vojske zasedenem ozemlju Avstrije zgradila 79 skritih skladišč orožja, je zdaj sledilo še uradno opravičilo. Glasnik State Departementa Burns se je uradno opravičil, da ZDA vse avstrijske vlade po letu 1955 niso obvestile o obstoju takih skladišč, ki so bila zgrajena za boj proti morebitni sovjetizaciji Avstrije. V skladiščih orožja, ki so bila zgrajena v zveznih deželah Salzburg in Zgornja Avstrija, so shranjene puške, pištole in razstrelivo, ne pa takoime-novano ABC-orožje, so zatrdili Američani, ki so tu-
BIH / KOSCHN1CK OBUPUJE NAD PREBIVALCI MOSTARJA
Sporazum med Hrvati in Muslimani ni mogoč
Sprte strani še vedno zadržujejo 645 vojnih ujetnikov
SARAJEVO, MOSTAR (Reuter, STAJ - Prihodnji teden naj bi se v Bosni in Hercegovini mudil ameriški državni sekretar VVarren Christopher, ki bo tja odpotoval prav v Času, ko so ameriški vojaki v Bosni v popolni bojni pripravljenosti zaradi morebitnih terorističnih napadov.
Ukaz za stanje bojne pripravljenosti je bil po trditvah ameriškega obrambnega sekretarja Perryja izdan po tem, ko je v štab ameriške vojske prispelo sporočilo, da skrajneži, med kateremi je menda celo neki American, utegnejo napasti ameriške vojake. Perry je dejal, da poročil o tem, da bi skrajneži skušali priti v ameriško oporišče v Bosni, za zdaj ni. Ameriška obveščevalna služba je vojaškim poveljnikom v BiH poročala o okrepljeni dejavnosti islamskih skrajnežev v tej državi, s kateremi se je pred kratkim povezal ameriški državljan, ki bi utegnil biti terorist. Perry je poudaril, da razlogov za zaskrbljenost ni, Čeprav je sporočilo izzvalo dvome pri načrtovanju mirovne operacije VVashingtona v Bosni.
Predstavnik Mednarodnega rdečega križa je včeraj v Sarajevu izjavil, da sprte strani v BiH ne spoštujejo daytonskega miro-
vnega sporazuma in Se naprej zadržujejo 645 vojnih ujetnikov. Po podatkih rdečega križa je v srbskem ujetništvu 150 ujetnikov, Hrvatje naj bi zadrževali še 177 ujetnikov, bosanska vlada pa naj bi zavračala izpustitev 318 ujetnikov nasprotnih strani. Italijanski, francoski in britanski veleposlaniki v BiH so včeraj v imenu EU od bosanskega predsednika Izetbe-goviča zahtevali, naj BiH brezpogojno osvobodi vojne ujetnike in tako izpolni obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom mirovnega sporazuma. Rdeči križ bo oblikoval delovno skupino, v okviru katere bodo predstavniki sprtih strani iskati pogrešane osebe; skupina naj bi skrbela za izmenjavo informacij, saj samo vlada v Sarajevu zahteva podatke o približno 20 tisoC pogrešanih osebah.
Pogajanja o razdelitvi mesta med predstavniki Hrvatov in Muslimanov, ki živijo v Mostarju, niso bila
uspešna, vendar jih bodo kljub temu nadaljevali, je poročal hrvaški radio. Zupan hrvaškega dela Mostarja Mijo BrajkoviC je po pogovorih z evropskim upraviteljem mesta Hansom Koschnikom dejal, da so Hrvatje pripravljeni privoliti v razdelitev mesta na šest okrožij in en okraj. Za muslimanskega župana Sa-
feta OruševiCa ta načrt ni sprejemljiv, saj bi z njim Mostar tudi formalno razdelili na hrvaški in muslimanski del. »Sporazum med Hrvati in Muslimani v Mostarju ni mogoč,« je po pogovorih sklenil Kosc-hnik, ki je zaradi tega odpotoval v Bruselj, kjer naj bi se v ponedeljek sešel z zunanjimi ministri EU.
Američanom poleg min največ strahu vzbujajo islamski mudžahidi (Reuter)
MIROVNE SILE V BOSNI IN HERCEGOVINI
Iforju se nihče ne posmehuje
SARAJEVO (dpa) - Zapisati velja poučno zgodbo iz Mostarja, ki kaže na bistveno razliko med Unproforjem in Iforjem: ko je v hercegovskem glavnem mestu divjala vojna med Muslimani in Hrvati, se je vsak dan v oblegani vzhodni del Mostarja odpeljalo oklepno vozilo Španskega bataljona modrih čelad, da bi opazovalo dogajanje.Takoj ko je obstreljavanje s hrvaške strani postalo močnejše, so se Spanci skrili v svoja vozila in se odpeljali - posmehovali so se jim obleganci in oblegovalen Odgovoriti na ogenj niso smeti - le zakaj bi stali sredi ognja?
Zdaj položaj v Mostarju vnovič opazujejo španska oklepna vozila, morda v njih sedijo celo isti vojaki. Vozila so prebarvana s temnozelena barvo, na njih pa z belimi Črkami piše
IFOR. Ko se je položaj v Mostarju pred nekaj dnevi vnovič zaostril, je evropski upravnik mesta Hans Kosc-hnik poklical na pomoč Spance, ki so nemudoma prišli in razporedili svoje
orožje. Tokrat se jim ni nihče posmehoval.
To, kar Unproforju nikoli ne bi uspelo, je Ifor dosegel v nekaj tednih. Te mirovne sile spoštujejo Srbi, Hrvatje in Muslimani, saj nočejo, da bi nanje padel sum, Ceš da ne upoštevajo Iforje-vega vodstva. Seveda jih Caka še najzahtevnejša izkušnja, ko bodo morali Srbi predati svoje dele Sarajeva -toda vsaj do zdaj je Ifor s svojim veličastnim prihodom naredil velik vtis. Toda spopadati se mora s čedalje večjimi pričakovanji:
od Iforja vse pogosteje pričakujejo, da bo opravljal tudi naloge, za katere nima pooblastil. To velja tudi za posredovanje v Mostarju, saj spori med Muslimani in Hrvati v mirovnem sporazumu niso predvideni - Ifor mora skrbeti le za odnos med federacijo in Srbi.
Se en takšen primer so domnevna množična grobišča: v Iforjevem mandatu piše, da mora sodelovati z mednarodnim sodiščem za vojne zločine, ne pa nadomeščati njegovih preiskovalcev. Zato Ifor le opazuje
območja, kjer naj bi bila množična grobišča. Ne glede na vse to: Ifor ne bi smel le zagotavljati varnost preiskovalcev, temveč po potrebi tudi poskrbeti, da ti pridejo do območij, kjer naj bi bila množična grobišča. Vsi z zanimanjem opazujejo boj za prevlado v bosanskem vodstvu, kjer se Čedalje bolj uveljavlja funda-mentalistiCno krilo okoli predsednika Izetbegoviča. Zdaj se bo pokazalo, ali je odstop zmernega predsednika vlade SilajdžiCa okrepil razvoj v tej smeri.
NOV BEGUNSKI VAL V BURUNDI J U
Sprava in kompromis sta le utopija
Jens Schneider, Suddeutsche Zeitung
BUJUMBURA - Burundi je kot nenehna nočna mora. Vsak dan umre nasilne smrti od dvajset do petdeset ljudi, to pa se dogaja že skoraj dve leti. Čeprav je bilo v Ruandi v nekaj tednih ubitih petsto tisoC ljudi, sovraštvo ni nic manjše.»Nobenega približevanja ali znakov sprave med ljudmi ni, obstaja le ideologija genocida,« je dejal burun-dijski predsednik vlade Antoine Nduwayo v svojem Črnogledem novoletnem govoru.
Vse kaže, da se bo letos pisalo eno najbolj črnih poglavij burundijske zgodovine. Odkar je leta 1993 predstavnik hutujske večine zmagal na prvih uradnih predsedniških volitvah, kmalu po tem pa so ga ubiti v državnem udaru. Burundi živi v nenehni krizi. Zaradi strahu pred najhujšim so se tut-sijske in hutujske stranke leta 1994 dogovorile za delitev oblasti, toda ta dogovor Burundiju ni prinesel ne miru ne stabilnosti.
Predsednik Silvestre Ntibantuganja, sicer Hu-tujec, je nemočen. Burun-dijska vlada, v kateri vladajo enako globoka nasprotja kot v bumndijski družbi, je ohromila samo sebe. Vojska, ki šteje 5500 mož in jo že od nekdaj sestavljajo predvsem Tutsi-ji, je samostojen dejavnik
oblasti. Vojski stojijo nasproti do zob oboroženi hutujski gverilci, od katerih imajo vsaj nekateri tesne ideološke in logistične stike z ruandskimi morilskimi milicami, ki so pobegnile v Zair. Ni dvoma, da bi ti burundij-ski hutujski šovinisti zadevo izpeljali »po ruandsko«, Ce bi le imeti priložnost za to. Na drugi strani po burundijskem glavnem mestu Bujumbura krožijo oborožene skupine Tutsijev, ki nameravajo po lanskem »etničnem CišCenju« (glavno mestu Tutsijem, deželo Hutu-jem) iztrebiti hutujsko elito in za vse Čase zagotoviti vladavino manjšine.
Kaj lahko mednarodna skupnost stori, da bi pomagala Burundiju? Mnogi se bodo vprašali: Ali naj sploh pomaga? Ali Burundi ni predaleč? Ali se nas to sploh tiče? Dokler mednarodni odnosi ne bodo postali sredstvo za izravnavo egoizma posameznih nacionalnih držav, dokler bodo etična načela še uravnavala odnose med narodi, velja: mednarodna skupnost naj pomaga. Burundi je enako blizu kot Bosna; kam bi prišli, Ce bi sočustvovanje, človekoljubje in pripravljenost za pomoč postali odvisni od geografske oddaljenosti? Toda kaj storiti v državi, kjer sta
Tisoče Hutujcev je včeraj skušalo pobegniti v Tanzanijo (Reuter)
sprava in kompromis le utopija?
Generalni sekretar Združenih narodov je predlagal namestitev modrih Čelad v sosednjem Zairu in mednarodnih opazovalcev v Burundiju. Pustimo ob strani, da bi se morala Bujumbura s tem strinjati - ta predlog so vplivni krogi v ZN že označili kot »smešnega in neodgovornega«. Po polomih v Somaliji in Ruandi nihče noCe ponuditi denarja in svojih vojakov za Burundi. Četudi bi ZN na zairski meji postavila vojake, ki naj bi predstavljati grožnjo - ali bi Butros Gali res ukazal vkorakanje modrih Čelad v Burundi, Ce bi se položaj zaostril? In koga naj bi tam ščitile?
Frontne Črte so tako prepletene, da se nobena mednarodna sila ne bi mogla uspešno postaviti med sprti strani. Izkušnje so pokazale, da so mirovne misije modrih čelad uspešne le v primeru, Ce pri sprtih straneh obstaja vsaj minimalna pripravljenost, ne glede na to, ati so spoznale nesmiselnost dogajanja, ati pa so preprosto izčrpane. Toda pripravljenosti primanjkuje skrajnežem z obeh strani.
Kjerkoli se bo ponudila možnost, je treba podpreti Šibke sile v politiki in družbi, ki stavijo na spravo, kar pa je zelo težavno, Ce so morilci nekaznovani. Namestitev mednarodnih opazovalcev po vsej državi gotovo
ne bi bila brez koristi in seveda občutno cenejša od modrih Čelad - toda celo rdeči kriz je svojo dejavnost iz varnostnih razlogov omejil.
Srednjeročno lahko tujina stori zelo veliko: na primer to, da sodelovanje Hutujcev v vojski postavi kot predpogoj za denarno pomoč državi. Drugo možnost predstavlja okrepitev pravnega sistema, s Čimer bi odpravili položaj, ko storilci niso kaznovani za zločine. Ati pa bi veljalo podpreti svobodo tiska, s Čimer bi onemogočili objavljanje seznamov vseh, ki jih je treba ubiti. Toda vse to je v sedanjem položaju nesmisel: Burundi se mora najprej zbuditi iz noCne more.
RUSIJA / TALCI NA PROSTOSTI
Čečenski uporniki so izpolnili svojo obljubo
MOSKVA (Reuter) -Čečenski uporniki so včeraj v Novogroznen-skem izpustili 45 talcev, ki so jih zajeli v Dagestanu. »S talci smo bili v dobrih odnosih. To so miroljubni ljudje, ničesar niso zakrivili,« je dejal Salman Radujev. Uporniki so nameravali talce osvoboditi že v torek, vendar so se bali, da bi jih takoj po tem napadle ruske Čete, ki bi se jim hotele maščevati.
Za svojo usodo so po osvoboditvi v skrbeh tudi talci. Bojijo se namreč, da jih bo Rusija obtožila sodelovanja s Čečenskimi uporniki. Arkadij Gasrati, ki so ga skupaj s soprogo in štirimi otroki zajeli v Kizliarju, je dejal, da se zaveda, da jih v Rusiji ne bodo imeli za junake. Po Gasratijevih besedah so bili talci iz Pervomajske prisiljeni oditi z uporniki, ker bi jih v nasprotnem primeru pobila ruska vojska, ki je vas porušila do tal. »Bili smo talci zvezne vojske. Edini izhod je bil pobeg, zato smo odšli s CeCeni. Prebili smo se skozi tri obroče ruske vojske. Zdaj se bojimo za svoja življenja,« je dejal Gasrati.
Po podatkih ruskega notranjega ministrstva je bilo vCeraj v Čečeniji devetnajst spopadov med ruskimi in čečenskimi silami. Do večine spopadov je prišlo v Groznem, kjer so nezakonite oborožene bande - tako so gverilce, zveste Dzoharju Du-
dajevu, poimenovali v Moskvi - napadale rusko vojsko in pripadnike sil notranjega ministrstva. V bojih je bilo ubitih Sest ruskih vojakov, dva pa sta bila ranjena.
Boris Jelcin je vCeraj podpisal odlok, s katerim je za obnovo Čečenskega gospodarstva namenil 3, 4 milijona ameriških dolarjev. Ruski predsednik pa je vCeraj doživel novo kritiko. Prvi namestnik ruskega premiera Oleg Soskovec je namreč izjavil, da je Rusija naredila napako, ko je pri izvajanju gospodarske reforme skušala posnemati zahodno gospodarsko ureditev. »To je bila slaba izkušnja. Pri izvajanju reforme je prišlo do številnih napak, ki so bile posledica prenašanja zahodne tržne ekonomije na ruska tla, pri Čemer pa nihče ni upošteval ruskih posebnosti,« je dejal. Imen ljudi, ki naj bi bili za to odgovorni, sicer ni navedel, dejal pa je, da bi bilo treba v vladi izvesti nekaj strukturalnih in finančnih sprememb. So-skovecova kritika je se eno znamenje, da se bo gospodarska politika bržkone odmaknila od stroge finančne discipline in ukrepov, ki bi povečali gospodarsko rast. Jelcin je izjavil, da bodo reforme še naprej izvajali, zavzel pa se je tudi za preoblikovanje socialne politike, kar bi milijonom »navadnih« Rusov olajšalo življenje v obdobju reform.
AMERIŠKI PREDSEDNIK JE GOVORIL V KONGRESU
Ploskali so le demokrati
Clinton trdi, da je svoje delo opravil dobro
VVASHINGTON (Reuter, STA) - Ameriški predsednik Bill Clinton je sinočnji nagovor ameriškemu kongresu in ljudstvu namenil zlasti notranjepolitičnim zadevam, na kratko pa je spregovoril tudi o dejavnosti ZDA v svetu. V zelo neprijaznem okolju - spodnjem domu ameriškega kongresa z republikansko večino - je demokratski predsednik govoril prav v času, ko s svojimi političnimi nasprotniki bije ogorčen boj o izravnavi zveznega proračuna, njegova soproga Hillary pa se otepa obtožb o nezakonitem odvetniškem delu.
Clinton je obtožbe na račun prve dame na kratko omenil le na začetku. Dejal je, da je Hillary, ki je njegov govor spremljala z balkona galerije v predstavniškem domu, »izjemna sporoga in mati ter enkratna prva dama«. Gospa Clinton je po teh besedah možu namenila hvaležen pogled, nato pa je vstala in se demokratom v predstavniškem domu zahvalila za naklonjen aplavz; republikanci so ob teh besedah in pravzaprav vseh 61 minut predsednikovega nagovora sedeli »okamenelih obrazov«. Nekateri mlajši, bolj radikalni konservativci so menda načrtovali celo zasmehovanje Clintona med nagovorom, a so jih starejši strankarski kolegi posvarili, naj se dostojno vedejo.
Clinton je torej večji del nagovora namenil notra-
njepolitičnim vprašanjem. Hkrati je predstavil osrednje »teme« svoje predvolilne kampanje. Poudaril je, da je ameriško gospodarstvo v času njegovega predsednikovanja bolj uspesno kot kdajkoli v zadnjih 27 letih; v tem obdobju naj bi bili po njegovih besedah najnižji tudi stopnji inflacije in brezposelnosti. »Ustvarili smo osem milijonov novih delovnih mest,« je poudaril predsednik Clinton, ki je nato naštel sedem glavnih izzivov, s katerimi se srečuje Amerika v obdobju visoke tehnologije, informatike in globalne konkurence. Po Clintonovih besedah naj v prihajajočem obdobju zlasti družina prispeva k zmanjševanju nasilja in zaščiti otrok, na gospodarskem področju pa predsednik predlaga zvišanje naj-
nižjih plač, večjo zaščito upokojencev in ugodnejše zdravstveno zavarovanje. ZDA morajo po njegovem mnenju ohraniti vodstvo v svetu in si prizadevati za ohranitev miru. Clinton je kongres pozval, naj ratificira sporazum START II in zakon o učinkovitejšem boju proti terorizmu, ki je aprila lani z eksplozijo v zvezni stavbi v Oklahoma Cityju razkril domače sovražnike reda in miru.
Med domače izzive je Clinton uvrstil tudi prizadevanja za zvišanje ravni v javnih šolali, boj proti mamilom, kriminalu in nezakonitemu priseljevanju ter velikemu obsegu vlade. »Obdobje velike vlade je končano,« je zatrdil Clinton, ki je republikanski kongres hkrati pozval, naj si nikdar več ne drzne ohromiti delovanje vladnih služb. »Vsem je jasno, da je treba odpraviti primanjkljaj v javnih financah, razlike med stališči o tem, kako to storiti, pa so Se naprej velike. Pripravljen sem sodelovati pri zbliževanju razhajanj, lahko se sestanemo že jutri,« je zatrdil Clinton. Med zunanjepolitičnimi temami je predsednik omenil Bosno, kjer »ameriški vojaki skupaj z močno zvezo Nato in partnerji iz srednje in vzhodne Evrope pomagajo pri vzpostavljanju miru. Clinton je Se poudaril, da Amerika ne sme zapasti v osamitev, da je treba najti srednjo pot. Amerika po njegovih besedah ne sme postati svetovni policaj, ne more pa si dovoliti, da bi se zaprla pred svetom; zato naj ZDA Se naprej delujejo kot tvorec miru in zaščitnik njihovih tradicionalnih vrednot.
Senator Dole ni bil navdušen
VVASHINGTON (Reuter) - Voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole je po nagovom ameriškega predsednika v kongresu predstavil republikansko videnje Clintonovih besed. Najprej se je ponorčeval na račun Clintonovega oklica novega obdobja, dejal je namreč, da je prav predsednik tisti, ki zagovarja večjo in bolj nadležno vlado, ki naj bi bila zascitnica socialne države. »Predsednik predstavlja največjo oviro na poti do izravnave proračuna in je zadnji javni branilec osovraženega statusa quo,« je izjavil Dole, ki je Clintona tudi obtožil, da je sovražnik osebne pobude, moralnih vrednot in fiskalne odgovornosti. »Predsednik govori o spremembah, njegova dejanja pa so nasprotujoča; trdi namreč, da se ozira v prihodnost, pri tem pa se oklepa politike preteklosti,« je Se dejal Dole.
Ameriški predsednik tudi po 61 minutah ni prepričal svojih nasprotnikov (Reuter)
_____________ANALIZA___________
Ljubkovanje srednjega sloja
VVASHINGTON - Predsednik Clinton je s svojim nagovorom kongresa odločno odskočil v predvolilno predsedniško kampanjo, v kateri se bo potegoval za drugi mandat v Beli hiši. Osrednji del govora je bil namreč namenjen volilcem srednjega razreda, katerih glasovi bodo 5. novembra nedvomno odločili predsedniške volitve.
Devetinstiridesetletni demokratski predsednik je zadnji nagovor kongresa, ki so ga predvajale vse osrednje televizijske mreže, izkoristil za predstavitev najpomembnejših tem svoje predvolilne kampanje, pri čemer se je zadovoljno izognil sodnemu »nadlegovanju« soproge in podrobno predstavil težave z (republikanskim) kongresom. Čeprav je ponosno oznanil, da je čas obsežne vlade minil, je Clinton že v naslednjem stavku napadel minimalistično filozofijo, ki jo nekateri tekmeci tako ponosno zagovarjajo v zvezi s prihodnostjo ameriške zvezne vlade. »Ne moremo se vrniti v čase, ko so bili naši državljani
prepuščeni sami sebi; hoditi moramo naprej, kot ena Amerika - kot en narod, ki se skupaj sooča z novimi izzivi,« je zatrdil Clinton.
Clintonov pomemben trenutek v soju žarometov so zasenčile nove podrobnosti afere VVhitevvater, ki bolj kot njega bremenijo njegovo soprogo. Predsednikovi svetovalci sicer vztrajajo, da HiUaryjine težave z zakonom ne bodo usodno vplivale na njegovo vnovično izvolitev, če jim predsednik v svojih javnih nastopih ne bo posvečal pretirano velike pozornosti. Čeprav bo Clinton formalno Sele spomladi napovedal kandidaturo, je jasno, da se je predvolilna kampanja v njegovem štabu že zdavnaj začela; to potrjuje tudi predsednikov napolnjen umik, v katerem pa je vendarle našel čas za dve potovanji v New Hampshire in dve v Iowo v prihodnjih tednih; Clinton torej odhaja tja, kjer se navadno bijejo odločilne bitke za Belo hišo.
Poleg tega bo demokratski predsednik bržkone Se naprej ponavljal svoje dobro premišljene poteze, kot je deni-
mo predlog za Stipendije v znesku tisoč ameriških dolarjev, in sicer za pet odstotkov učencev, ki so končali srednjo Solo, pa zagotavljanje zaščite mladoletnikov pred kriminalom na televiziji, napovedal pa je tudi dokončni obračun z mladoletnimi tolpami in prekupčevalci z mamili. Med pomembnimi zadevami Cliliton seveda ni pozabil omeniti tistih, ki sta - sodeč po izidih anket - najpomembnejši, namreč proračuna in zmanjševanja javnega dolga. Clinton je z včerajsno razlago svojega videnja proračunske bitke med kongresom in Belo hišo Se okrepil mnenje večjega dela javnosti, ki za taksen položaj in dve ohromitvi vlade (z grožnjo tretje!) bremeni republikance. »Cas je, da končamo to zadevo,« je dejal Clinton in pred več deset milijoni televizijskih gledalcev republikance, ki so se ves Cas govora opirali na roke ter brezizrazno spremljali dogajanje na odru in demokratski strani predstavniškega doma, po-* vabil na nov krog pogajanj o izravnavi proračuna Gene Gibbons / Reuter
MIROVNI PROCES NA SEVERNEM IRSKEM
Bodo Američani izbrskali Irino orožje?
DUBLIN (Reuter) - Mirovna komisija pod vodstvom ZDA je včeraj predstavila poročilo z 62 členi, s pomočjo katerega zeli doseči, kar Britancem in Ircem ni uspelo 25 let - najti in uničiti Irino orožje. Komisija pod vodstvom Georga Mitchella je predlagala, naj se Ira in protestantski lojalisti odpovejo nasilju in se po začetku mirovnih pogovorov postopoma razorožijo. Veliko Britanijo pa je pozvala, naj mirovne pogovore neha pogojevati z razorožitvijo Ir e, saj s tem tvega vrnitev groze iz preteklosti.
»To je kritičen trenutek v zgodovini Severne Irske. Mirovni proces se bo nadaljeval - ali pa bo dežela vnovič zdrsnila v grozote,« piše v poročilu mirovne komisije. Poročilo je britansko vlado postavilo pred izziv, da ovrže glavni razlog, zaradi katerega je prišlo do enoletnega zastoja v mirovnem procesu. Britanija je namreč začetek mirovnih pogovorov pogojevala z razorožitvijo Ir e. V poročilu piše, da je namenjeno tako M, ki se že 25 let bori proti britanski
vladavini, kot lojalistom. Mitchell je predlagal, naj se Ira in druge skupine javno zavežejo, da se ne bodo nikoli več zatekle k nasilju. Vse stranke, vpletene v severnoirski spor, je pozval, naj ne uporabljajo nasilja, razorožijo vse gverilske organizacije, privolijo v nadzor razoroževanja in vztrajajo pri iskanju rešitve.
Vodja Stranke ulstrskih unionistov David Timble je odgovoril, da se mora Ira razorožiti, če naj pride do mirovnih pogovorov. »V tem smislu so se avtorji poročila zelo potrudili, vendar jim ni uspelo najti rešitve za težave, s katerimi se že dolgo ukvarjamo,« je dejal Timble. Lojalisti trdijo, da je oborožitvena premoč na strani Ire, zato se bodo razorožih Sele po tem, ko se bodo tudi republikanci.
Velika Britanija do uradne objave dokumenta noče dajati uradnih izjav, vendar je minister za Severno Irsko Michael Ancram dejal, da bo njihov odgovor pozitiven in predvsem realističen. »Se naprej si bomo prizadevali, da bi vse stranke spravili za pogajalsko mizo, saj brez tega ne bomo
Andrew Hill / Reuter prišli do rešitve za Severno Irsko.« Britanija si prizadeva, da bi Ira predala orožje, s katerim naj bi zakrivila 60 odstotkov nasilnih smrti, do katerih je prišlo v zadnjih 25 letih vojne. To zahtevo utemeljuje s tem, da ne more priti do trdne rešitve, če se katerakoli oborožena skupina odloči, da jo bo preprečila z oživitvijo gverilske vojne. Toda Ira, ki je bržkone najbolj izurjena in disciplinirana gverilska organizacija v Evropi, že predajo praznega naboja pojmuje kot izdajo republikanskega idealizma, na katerem temelji njen boj. Po Irinih pravilih, ki so zapisana v tako imenovani Zeleni knjigi, lahko vsakogar, ki preda ali sodeluje pri predaji orožja, streliva ali razstreliva, ki je pod Irinim nadzorom, obtožijo izdajstva. Kazen za taksen prekršek je po teh pravilih - smrt.
Ira je bolje izurjena in oborožena kot lojalisti, vendar bi po mnenju uradnikov predaja orožja zagotovo pomenila konec vojne, saj bi se za taksen korak pozneje odločili tudi lojalisti. Irin orožarski zaklad obsega tako imenovane Tommy guns iz 30.
let, angleške revolverje, doma izdelane bombe, napolnjene s češkim plastičnim eksplozivom, sofisticirane težke strojnice in avtomatske puške vzhodnega porekla... To orožje je Ira v zadnjih 25 letih uporabljala, da bi odpravila delitev Irske, ki jo je pred sedmimi desetletji izpeljala Velika Britanija. Tako severnoirski kot britanski vladi do zdaj ni uspelo najti večje količine orožja, ki ga je po nekaterih ocenah od sto do tristo ton. Varnostne sile menijo, da je orožje skrito v bunkerjih in prenosnih zabojnikih, zakopano pa naj bi bilo tudi na številnih kmetijah in v močvirjih po vsej deželi. Verjamejo tudi, da ima Ira skladišča v Veliki Britaniji, kjer je izvajala svoje najbolj spektakularne napade. Leta 1984 je Ira v Brig-htonu povzročila eksplozijo v hotelu, v katerem je med letno konferenco Konservativne stranke prebivala tedanja premierka Margaret Thatcher. Leta 1991 je Ira izvedla poskus atentata na Johna Majorja, člani te organizacije so napadli njegovo rezidenco na Dovming Streetu. Leta 1994 je Ira
po tem, ko je z Britanci podpisala skupno deklaracijo, v kateri so bili osnutki nadaljnjega mirovnega procesa, podstavila bombo na letališču Heathrovv. Bombe k sreči ni razneslo. Prav to dejanje je vzbudilo veliko pozornost, saj je Ira pokazala, da lahko deluje tudi v najbolj zastraženih objektih. Ko je policija preiskovala dogodek, je pred njenim nosom razneslo Se bombo na daljinsko upravljanje.
Varnostne sile menijo, da je Ira v 80. letih iz Libije, kjer je našla zaveznika v osebi predsednika Gadafija, ki je nasprotoval britanskemu »kolonializmu«, pretihotapila približno sto ton orožja. Orožje so največkrat plačevali s prispevki irskih izseljencev in bančnih roparjev na obeh straneh irske meje. Po mnenju varnostnih služb imajo češki plastični eksploziv tudi lojalisti, le da ga ne znajo uporabljati tako učinkovito kot Ira. Najpogosteje pozno ponoči potrkajo na vrata kakšnega katoličana in mu po tem, ko odpre vrata, izstrelijo kroglo v glavo. Uporabljajo kalasnikove, ki jih kupujejo na evropskem črnem trgu.
SLOVENIJA
Četrtek, 25. januarja 1996
_ g <7> S2 uš
g>i
osi
z o. <
Sredi februarja izide razpis za vpis na obe univeizi
Rezultati vpisa morda znani konec julija - Bodoči študenti bodo pisno seznanjeni z rezultati vpisa
LJUBLJANA - Ministrstvu za šolstvo in šport je uvedlo nekatere novosti pri opravljanju mature in vpisu na visoke šole. Maturantje bodo po novem imeli pravico do pisne razlage načina izračuna njihove ocene, ki so jo dosegli na maturi. Če bodo to želeli, bodo po opravljenih in ocenjenih izpitih lahko pogledali v svoje izpitne pole oziroma v ocenjevalni list.
Rezultate o uspehu na maturi bo Republiški izpitni center posredoval Visokošolski prijavno-in-formacijski službi (VPIS) prej kot lani, in sicer najpozneje do 19. julija. S tem pa obstaja možnost, da bo VPIS objavil rezultate vpisa na visoke šole že do konca julija. Razpis za vpis na obe univerzi in na samostojne visokošolske zavode v študijskem letu 1996/97 bo sicer letos izšel kot samostojna publikacija 15. februarja. Prejeli ga bodo vsi četrtošolci, v njem pa bodo objavljeni podatki o študijskih programih, pogojih za vpis, številu prostih mest in drugi.
Spremenjeni pravilnik o maturi tudi rokovno omogoča opravljanje popravnih izpitov v začetku junija, ker se rok o predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje mature skrajšuje z osmih na dva dni pred začetkom izpitnega roka. Novost je tudi v tem, da lahko Republiška maturitetna komisija določi datum za opravljanje dela posameznega izpita pred spomladanskim oziroma jesenskim rokom. To možnost naj bi izkoristih zlasti pri ' pisanju eseja iz materinščine. Tudi pri izpitnem redu je več sprememb, ki naj bi dodatno zagotovile tajnost in korektnost postopkov pri pripravi in izvedbi mature. Republiške predmetne komisije
bodo pripravile več kompletov vprašanj, po najmanj tri komplete izpitnih vprašanj za vsako leto pa bosta določila predsednik komisije in še en član. Za vsak izpitni rok, pa bo - ne da bi poznala vsebino - Republiška predmetna komisija izžrebala en komplet vprašanj. Šolski minister dr..Slavko Gaber je menil, da je tak postopek potreben zato, da bi preprečili, da bi govorice o tem, da so še pred opravljanjem nekaterim posameznikom znana maturitetna vprašanja,
dobile realno osnovo. Tudi vnaprej pa bodo ostali tajni podatki o vrednotenju šol glede na rezultate, ki jih njihovi dijaki dosežejo na maturi.
In kar zadeva vpis v visoke šole: vsa strokovna, tehnična in druga opravila, potrebna za izvedbo prijavnih postopkov, bo opravljala Visokošolska informativno-prijavna služba (VPIS). Tabo letos vse kandidate pisno obvestila o tem, ali se lahko vpišejo v želeni program ali ne. Novi pravilnik, ki ga je ministrstvo uskladilo z univerzama, uvaja samo dve prijavi za vpis. V drugi polovici marca morajo vsi kandiati za vpis oddati prvo prijavo. V njej navedejo študijski program, v katerega se želijo vpisati, lahko pa po prednostnem
redu v tej prijavi navedejo še enega, dva ali največ tri druge programe, za katere bodo izpolnjevali vpisne pogoje. Ti programi se v izbirnem postopku upoštevajo, če je za študijski program, ki je naveden na prvem mestu, omejen vpis ali se zanj ugotavlja umetniška nadarjenost ali psihofizična sposobnost. Do 25. septembra bodo drugo prijavo lahko oddali tisti kandidati, ki se s prvo prijavo niso uvrstili v nobenega od navedenih programov. V drugi prijavi bodo lahko kandidati navedli en sam program, v katerega se žebjo vpisati. Pa še to: sklepi o omejitvi vpisa ah o naknadnem povečanju vpisnih mest bodo sprejeti v drugi polovici aprila.
Mateja Bertoncelj
Letos le dve prijavi za visokošolski vpis (Foto: Uroš Potočnik)
ZVEZA PARAPLEGIKOV / O ANALIZI GLASOVANJA V DRŽAVNEM ZBORU
Šest milijonov je izginilo v dveh minutah
Vse kaže, da so poslanci kršili poslovnik - Invalidi prikrajšani za marsikaj nujno potrebnega
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so prejšnji četrtek glasovali tudi o sprejetju dveh amandmajev, ki bi slovenskim invalidom namenila nekaj proračunskih sredstev za izboljšanje življenja. Prvi bi Zvezi paraplegikov namenil šestdeset milijonov tolarjev za gradnjo rehabilitacijskega centra in v prvem glasovanju ga je 24 poslancev podprlo, 23 pa zavrnilo.
Nato so na pobudo poslanca Janeza Kopača (LDS) glasovanje ponovili in amandma zavrnili (26 za, 27 proti). Predstavniki Zveze paraplegikov so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili analizo glasovanja v parlamentu. Ta je pokazala, da si je v dveh minutah premislilo de-
vet poslank in poslancev, trije pa so glasovali samo drugič. Predsednik zveze Ivan Peršak je opozoril, da so poslanci očitno kršili poslovnik državnega zbora: »Iz magnetograma seje je razvidno, da je poslanec Kopač zahteval vnovično glasovanje šele takrat, ko je predsedujoči Lev
Kreft že dal na glasovanje naslednjo točko.« Poslovnik državnega zbora v 93. členu namreč določa, da je mogoče zahtevati vnovično glasovanje le neposredno po izvedenem glasovanju. Janez Kopač je zatrdil, da je roko dvignil pravočasno, a Kreft tega ni takoj opazil, ker je bral naslednjo točko. Naslednji amandma, ki omogoča ureditev stanovanjske skupnosti za invalide, je bil sprejet. Predsednik zveze je dejal, da paraplegiki načrtujejo gradnjo novega rehabilitacijskega centra v
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJA / PROJEKT ZA UREJENOST MEJNIH PREHODOV
Odprta in urejena meja - ugled zelenega zaklada Evrope
Projekt naj bi pripomogel k izboljšanju razmer na mejnih prehodih
LJUBLJANA - »Turizmu naše države odgovarja odpr ta in urejena meja, gostoljubje in gostu primerna ponudba. Turist naj občuti, da je prišel v državo, kjer ga ljudje in okolje prisrčno in gostoljubno sprejmejo in kjer vladata mir in varnost,« je dejal podpredsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) in koordinator projekta Dino Pu-cer. Pri projektu, katerega pobudnik, nosilec in usklajevalec je TZS, sodelujejo še ministrstvo za notranje zadeve, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Adriatic, d. d., Kompas - MTS (Mejni turistični servis), Slovenske železnice, Petrol Ljubljana, Radio Koper in Maribor.
»Ker smo del Evrope, se zavzemamo za evropsko raven gostoljubja, ponudbe in storitev. To naj velja za območje pred mejnim prehodom, za sam mejni prehod in za prostor neposredno za mejnim prehodom. Izrazimo turistu dobrodošlico že na prvem koraku, nagovorimo ga po možnosti v njegovem jeziku. Opozorili so na težave, ki nastajajo in ki bi jih morali sprotno reše-
vati, to je predvsem problem cestnih oznak in signalizacije, ki bi lahko opozarjala turista na znamenitosti kraja (te oznake niso tipizirane), treba bi bilo zgraditi primerne objekte, obogatiti turistično in gostinsko ponudbo zlasti na meji s Hrvaško, povečati število infrastrukturnih objektov.
Prav tako se na mejnih prehodih (MP) izboljšuje ponudba telefonskih stori-
tev. Predstavnik Telekoma Slovenije Jože Šorli je dejal, da bodo na MP poskušali v čimkrajšem času ukiniti javne telefonske govorilnice in jih zamenjati s tistimi na kreditne kartice - dotlej pa bodo obstajale še na žetone.
Predstavnik ministrstva za notranje zadeve Rajko Komat je dejal, da je lani v obe smeri potovalo 187 mihjonov potnikov, od tega je bilo 46 mihjonov državljanov Slovenije. Lani so zastoji v glavnem nastajali zaradi stavke italijanskih mejnih organov, problemov tovornega prometa v Dolgi vasi ter zaradi prevelike koncentracije tujcev na mejnih prehodih. Slovenske ceste niso bile pripravljene sprejeti takšnega števila avtomobilov, zato je prihajalo do
zastojev. Vendar letos ne pričakujejo daljšega čakanja na meji, zagotovih bodo zadostno število policistov in carinikov, da bo delo potekalo čim hitreje in brez potrebne hude krvi in jeze. Morda bodo letos nastali večji zastoji zaradi Schengenskega sporazuma, katerega podpisnici sta Avstrija in Italija, vendar bodo takšne in podobne težave reševali, ko se bodo pojavile - prva priložnost bodo vsekakor velikonočni prazniki.
Predsednik TZS Marjan Rožic je dejal, da bo projekt pripomogel k izboljšanju stanja na vseh slovenskih mejnih prehodih in srčno upa, da bodo turisti zadovoljni in jim bo prihod v Slovenijo užitek, ne mora.
Barbara Sedmak
Lazaretu pri Ankaranu, ker so izgubili svoj center v hrvaški Pineti. Za nakup zemljišča, načrte, infrastrukturo ter gradbeno in lokacijsko dovoljenje bi morali do konca lanskega leta zbrati 120 milijonov tolarjev. PlaCali so samo dobro polovco zneska (le pol milijona tolarjev iz državnega proračuna), zato so državnemu zboru predložili amandma, ki bi jim zagotovil manjkajočih šestdeset milijonov. Očitno jih ne bodo dobili. Večina poslancev iz vrst krščanskih demokratov se glasovanja ni udeležila, poslanci LDS in ZLSD pa so večinoma glasovali proti. Vsi navzoči poslanci ostalih poslanskih skupin (SLS, SDSS, SNS, SND, DS) so glasovali za sprejetje amandmaja. Brane Urbanija, ki je kot opazovalec zveze spremljal zasedanje državnega zbora, je stvar komentiral takole: »Tudi poslanci lahko postanejo invalidi.«
Sergeja Širca
LDS / O AKTUALNIH DOGODKIH
Koalicija o usodi ministra Tajnikarja ni usklajena
LJUBLJANA - Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobič je na včerajšnji redni novinarski konferenci stranke govoril o aktualnih notranjepolitičnih temah ter izpostavil zaključek izredne seje državnega zbora o proračunu in razpravo ob noveliranju pokojninskega zakona.
V zvezi s tem je omenil, da naj bi se včeraj opoldne se-šli predstavniki vlade, ki sta jo zastopala ministrica za delo Rina Klinar in finančni minister Mitja Gaspari, ter predstavniki upokojencev. Po Golobičevih besedah so natančneje predstavili predlog, ki bi zagotovil stabilnost pri izplačilu pokojnin oziroma da se v primeru padca plaC pokojnine nominalno ne bi zmanjševale. Ob tem je dejal, da trditve upokojencev, da se na pogajanjih borijo tudi za vse prihajajoče generacije upokojencev, niso resnične. Po njegovem mnenju bodo prav te generacije v znantno slabšem položaju, ob tem pa je izrazil tudi upanje, da se bodo vse vladne stranke držale podpisa sporazuma o proračunu, v nasprotnem primeru je nesporno, da bo stranka, ki bo ravnala drugače, nase prevzela »hipoteko bremen«.
Predstavniki koalicijskih strank so se ta teden govorili o spremembah volilne zakonodaje. NaCelno so se dogovorili, da bodo podprli uvrstitev predloga SDSS za noveliranje zakona o volitvah v državni zbor na februarsko sejo državnega zbora. Pri tem je Golobič dejal, da bodo v LDS pripraviti le nekaj amandamajev k predlogu. Po njegovem mnenju je ključen tudi koalicijski dogovor, da naj ne bi znižali osnovnega praga za vstop v parlament, ampak znižati tisti prag, ki omogoča neposredno izvolitev v državni zbor. Koalicija se bo o delu vlade do volitev zopet pogovarjal že konec tedna. Poslanska skupina LDS se namerava po končani izredni seji sestati in razpravljati o »epizodi Anderlič« ter o mnenju Ljerke Bizilj. Glede minstra Tajnikarja pa je Golobic ob koncu dejal, da se bodo po razpravi in pojasnilih ministra poslanci LDS odločali po lastni presoji. Vesna Vukovič
Na meji s Hrvaško med drugim manjka tudi gostinska ponudba (Foto: B. Plavevski)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 25. januarja 1996
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 25. t. m., ob 19.00 (red F) bo na sporedu Wagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 25. t.m., ob 20.30 uri (red Četrtek); Plexus T »II prigioniero della seconda strada® Neila Simona. Režija Tonino Pulci, nastopa Massimo Dapporto. V Abonmaju: odrezek 6-rumen.
Danes, 25. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Vstop prost.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »II ritorno di Scara-mouche« (odrezek 18-bel), » Le Troiane«
(odrezek 19- bel), »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 27. t.m., ob 20.30 premiera F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beruschi. »Povem ti pravljico«: v nedeljo, 28. t. m., ob 11. uri»Circo tre dita«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
DUNAJ
Literarna hiša
Literaturhaus, 7. okraj, Zieglergasse 26A: danes, 25. t. m., ob 20. uri Ob zaključku razstave Gustava Januša bereta Drago Jančar in Žarko Petan iz svojih knjig in esejev; sledila bo razstava na temo »Slovenija in konec vojne držav naslednic Jugoslavije« (vodi Chri-stine von Khol).
CELOVEC
Mestno gledališče
danes, 25. t.m., ob 20.00 J. Strauss »Netopir«
- opereta; ponovitev v soboto, 27. t.m. ob 19.30.
HODIŠE
Pri Svetiju na PleSerki
(Gostilna Allesch)- V soboto, 27. t.m., ob 20.00 - Hodiski ples, igrajo Koroški muzikanti.
BELJAK
(Studijski oder)
danes, 25. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini (Branje).
ZGONIK
Športno kulturni center
v nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri vabi Zadruga Ars Nova na »Vanka in Tonca show«, ob 10-letnici delovanja.
TRST
Glasbena akademija (Ul. Torino 22/0. nadstr.)
sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, ki ga vodi S: Sacher. Za informacije telefonirati na st. 040/313124 ali 312513.
SNG LJUBLJANA Erjavčeva 1
Danes, 25. januarja, ob 14. uri: Ivan Cankar: HLAPCI. Zaključena predstava za srednji soli iz Murske Sobote in Slovenj Gradca.
Jutri, 26. januarja, ob 20. uri:
T. Stoppard: ARKADIJA. Gostovanje na dnevih komedije v Celju.
Mala drama
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, (foto). Danes, 25. januarja, ob 20. in 22. uri, za IZVEN in KONTO. PREMIERA.
Sobota, 27. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana

Premiera bo danes, 25. januarja, ob 20. uri. RAZPRODANO!
Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: jutri, 26., in nedelja, 28. januarja, ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri.
Sreda, 31. januarja, ob 19.30:
J. Strauss ml: NETOPIR,
za IZVEN in KONTO.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN m KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14
Alfred Jarry: KRALJ UBU Danes, 25. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Jutri, 26. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
M. Camoletti:
PRIDI GOLA NA VEČERJO
Sobota, 27. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Mala scena
Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Torek, 30. januarja, ob 21. uri. PREMIERA.
Četrtek, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
L. Wilson: ZAŽGI!
Sreda, 31. januarja, ob 17. uri, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUŠČE Krekov tra 2. Ljubljana
Jutri, 26. januarja, ob 19.30:
D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO.
Nedelja, 28. januarja, ob 16. uri:
A. E. Greidanus: HODL DE BODL,
vesela igra za oboke.
MSV H116
**mv**>
ob 20. uri:
SLOVENSKO
MLADINSKO
GLEDALIŠČE
Vilharjeva
1L
Lubljana
Nedelja,
28. januarja,
INTERVJU S PARADOXOM.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA.
Režiser Vito Taufer.
Gostovanje v Kranju.
Danes, 25, januarja, ob 19.30.
Jutri, 26. januarja, ob 19.30.
Sobota, 27. januarja, ob 19.30. Sobota, 27. januarja, ob 19.30:
T. M. Plavt: KAZINA. Gostovanje na Dnevih komedije v Celju. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Krekov trg 2
Veliki oder
Danes, 25. januarja, ob 19.30:
B. Jakopič: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za IZVEN.
Sobota, 27. januarja, ob 11. in 17. uri: Z. Kriliti: JAJCE, za IZVEN.
KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana
Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC.
Jubi, 26. januarja, ob 20. uri.
Nedelja, 28. januarja, ob 20. uri: Nepopravljivi optimisti:
DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Nedelja, 28. januarja, ob 11. uri:
Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od 3. leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Sreda, 31. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Harold Pinter: PREVARA Cebtek, 1. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Petek, 2. februarja, ob 19.30,
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	Četrtek, 1.2., ob 20.30: Črtomir Siškovic (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni.
V	torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 recital sopranistke Gemme Bertagnolli in pianista Antonia Ballista.
V	Četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z Ivonne Naef.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
Danes, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianista Andrea Padova. Na sporedu Ba-
ch, Chopin in Liszt.
Naslednji koncert bo v Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu Weber, Čamili in Diabell.
»No man’s Land«
Do 31. t.m. se bo v gledališču Miela v sklopu prireditev Filmskega festivala Alpe Adria zvrstilo 8 glasbenih in filmskih srečanj.
V soboto, 27. t. m., ob 21. uri koncert Francisa Bebeya.
Gledališče Cristallo
Jutri, 26. t. m., ob 20.30 koncert godb občinskih rikreatorijev Gentili in Toti, ki ju vodi Roberto Tramontini ter PZ devinskega Zavoda združenega sveta. Vstop prost.
GORICA
SCGV E. Komel Koncertna sezona 1995/96
Danes, 25. t. m., ob 20.30 Glasba 19. stoletja v goriških arhivih. Izvajalci Alessandro Arbo in vokalno-instrumentalna skupina.
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih).
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1)
Do 29.2. je na gled razstava slikarja Bruna Munarija.Urnik: ob delavnikih 17-20.
Galerija Lipanjepuntin (UL Diaz 4)
do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Browna.
GORICA - Kulturni dom
do 28. t. m. razstavljata goriška slikarja W. Dusatti in E,- Calabrese.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala
je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
ŠPETER
Beneška galerija
Jutri, 26. t. m., ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija
Do 28.t.m., razstavlja nizozemski umetnik Karel Appel.
Galerija Ars temporis
razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Hiša umetnikov (Goethe park 1)
do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995.
BV Galerie
razstavlja Andreass Strasser.
BEDAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli.
TINJE
Galerija Tinje
stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
BOROVUE
Posojilnica-Bank
na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla.
Gledališče Jutri, 26. januarja, ob 20. un: F. Kafka: AMERIKA. Gostovanje Drame SNG Maribor. Nedelja, 28. januarja, ob 19. un: B. Slade:
OB LETU OSOREJ. Glasba
Ponedeljek, 29. januarja, ob 19.30: Koncert japonske skupine TABLATU-RA. Program: stara japonska glasba in glasba evropske renesanse.
Torek, 30. januarja, ob 19.30: KOMORNI VEČER - TROBILNI TRIO:
Stanko Arnold, trobenta; Radovan Vlatkovič, rog;
KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana
Danes, 25. januarja, ob 20. uri: HIC ET NUNC in DICKY B. HARDY.
Jutri, 26. januarja, ob 23.30: KLUBSKI VECER,-Rokenrol party z bendom PIKO & PILOTI.
Sobota, 27. januarja, ob 20. uri: Najmlajši upi domačega rocka. Nastopili bodo SREČNA MLADINA in RACIJA iz Ljubljane ter GOD SCARD iz Kranja.
KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE
Jutri, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene Sole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir.
Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. Program: J. F. Mic-hel, C. Saint-Saens, G. Enesco, J. Golob, F. Pou-lenc, N. Rota.
Razstave CIRIL TAVČAR (1904-1980). Obsedenost z ustvarjanjem. Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja. Film
MIKE LEIGH OBDOBJE BBC Danes, 25. januarja, ob 20. uri:
Nuts in May
GRAD FUŽINE LJUBLJANA
Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas-Fritzsch (Zwickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, Čembalo. Program: G. P. Telemann: Tri sonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso conti-nuo.
DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana
Jutri, 26. januarja:
RISING SUN RA VE.
DJ Stefano Noferini (I),
DJ Christian Hornbostel (I), DJ Alessandro Decillia (I), DJ Nadja (I),DJUmek (SLO) in DJ P-Twin (SLO). SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Danes, 25. januarja, ob 19.30: Matjaž Drevenšek, saksofon; Zoltan Peter, klavir.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Bal-dessarja THIS NOT THAT.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9, Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja
v Sloveniji.
RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor
PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE.
Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana
V	galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek.
GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoitiija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Ljubljana
VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja).
GALERIJA ŠKUC Stari trg 21. Liubliana
Borut Hlupič
Soya Holland. Ljubezniva
vesoljska ladja.
Razstava bo na ogled do 31. januarja.
GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava grafik Janeza Mateliča (foto).
GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana
V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina.
MESTNA GALERIJA
LJUBLJANA. Mestni trg S
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
GALERIJA FARA Cesta talcev 2.
Škofja Loka
V	galeriji je do 12. februarja na ogled razstava fotografij-Eda MamšiCa.
AVLA NOVE
LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Liubliana
Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE.
V	galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
KOŠARKA / ČETRTFINALNE TEKME KOPAČEVEGA POKALA
V polfinale sta se uvrstila Stefanel in Teamsystem
Bolonjčani so popolnoma nadigrali Scavolini Milančani pa so imeli s Cagivo precej več dela - Prve polfinalne tekme bodo 7.2.
Milanski Stefanel in bolonjski Teamsystem sta se uvrstila v polfinale košarkarskega KoraCevega pokala.
Teamsystem - Scavolini 100:89 (62:40)
TeamSystem: Djordjevič 23, Blasi 8, Pilutti 8, Ruggeri 8, Grossi, Myers 23, Gay 22, Frosini 5, Damiao 3.
Scavolini: Rossi 9, Labella, Magnifico 2, DeU'Agnello 5, Conti 14, Pieri 3, Daniels 19, Riva 20, Thompson 15, Costa 2.
SODNIKA: Ramos (Spa) e Zavlanos (Gre). PROSTI METI: TeamSystem 23:30, Scavolini 19:23. PON: Thompson (69:92). TRI TOČKE: TeamSystem 9:18 (Djordjevič 3:4, Blasi 2:3, Pilutti 1:3, Myers 3:7, Grossi 0:1), Scavolini 6:18 (Pieri 0:1, Daniels 5:10, Riva 1:2, Rossi 0:5). TEHNIČNA NAPAKA: Scavolini, Djordjevič in Damiao.
GLEDALCEV: 5.300.
BOLOGNA - Po tesni zmagi v Pesaru je Teamsy-stem v povratni tekmi povsem nadigral Scavolini. Že po prvem polčasu so imeli gostitelji 25 točk prednosti.
Stefanel - Cagiva 89:90 (48:45)
Stefanel: Gentile 12, Porta-luppi, Fučka 16, De Pol 6, Bocfiroga 20, Alberti 8, Canta-rello 10, Blackman 17, Sam-bugaro.
Cagiva: Biganzoli 16, Morena 2, Vescovi 11, Petruška 23, Meneghin 12, Edvvards 22, Ravaglia, Panichi 4, Caz-zaniga.
SODNIKA: Mas (Spa) e Richardson (Vbr). PROSTI METI: Stefanel 31:39; Cagiva 27:33. PON: (28) Meneghin, (30) Alberti, (31) Cantarello, (36) Panichi, (38) Fučka, (39) Vescovi, (39) Bodiroga. TRI TOČKE: Stefanel 8:19 (Genti-
NOVICE


|
Žalgiris še drugič izgubil Olimpija pa sedmič
LJUBLJANA - V 9. krogu košarkarskega evropskega pokala je ljubljanska Smelt Olimpija gostovala na Poljskem proti Nobilesu iz Wloclaweka in doživela sedmi poraz, kar pomeni, da so ob zmagi Kaleva nad Zrinjevcem na lestvici na zadnjem mestu. V derbiju četrfinalne skupine B je solunski PAOK doma premagal Dinamo iz Moskve. Obe moštvi imata po sedem zmag ter dva poraza in sta si že zagotovili nastop v polfinalu.
Izidi - skupina B: Kalev Talin - Zrinjevac Zagreb 82:80, PAOK Solun - Dinamo Moskva 64:59, Nobi-les VVloclavvek - Smelt Olimpija 97:85; vrstni red: PAOK Solun in Dinamo Moskva 14, Zrinjevac Zagreb 10, Kalev Tallin in Nobiles VVloclavvek 6,
Smelt Olimpija 4. skupina A: Limoges Gean - Zal-giris Kaunas 82:68, Partizan Beograd - Sunair Ostende 88:67, Vitoria Taugres - Bnei Hertzelia 81:67; vrstni red: Žalgiris Kaunas 14, Limoges in Vitoria Taugres 12, Partizan Beograd 8, Bnei Hertzelia in Sunair Ostende 4.
■
Prva Brazilija, Italija tretja Slovenija na 70. mestu
ZURICH - Na najnovejsi lestvici mednarodne nogometne zveze FIFAdo sedmega mesta ni opaziti spremembe. Se vedno vodi Brazilija, Italija pa ostaja na 3. mestu. Sele na osmem zabeležimo prvo novo ime, in sicer reprezentanco Mehike, ki se je povzpela za Štiri mesta. Slovenija je na 70. mestu.
Egipt premagal J. Afriko
JOHANNESBURG - Egipt je v zdnji tekmi kvali- jj| fikacijske A skupine afriškega nogometnega pokala z 1:0 premagal Južno Afriko. Obe moštvi sta se uvrstili v četrtino finala, kot tudi Alžirija, ki je z 2:1 odpravila Burkina Faso in Zambija, ki je s 4:0 ugnala repretenanco Siere Leone.
lil
Kazni za prvoligaše
V zvezi z nedeljskimi tekmami nogometne A lige je Športni sodnik za eno diskvalificiral naslednje igralce: Aldair in Statutu (Roma), Cois, Amoruso in Bigica (Fiorentina). Mannini in Pesaresi (Sampdo-ria), Benarrivo (Parma), Muzzi (Cagliari), Pinato (Atalanta), Polonia in Rossini (Piacenza), Tacchi-nardi in Vierchovvod (Juventus).
Mark Davis se vrne jutri
GORICA - Američan Brescialata Mark Davis, ki se je v nedeljo zvečer nenapovedano vrnil v ZDA je sporočil klubu, da se bo jutri vrnil v Gorico. Vodstvo Brescialata je sporočilo, da bo morebitne disciplinske ukrepe sprejelo po pogovoru z Davisom in njegovim agentom. BresciaJat je baje odločen odsloviti igralca in najeti enega centra. Med kandidati so Binion, Lampley, Paddio in VVood.
Zavrnjen priziv Primorca
Nogometni sodnik za amaterje je za eno kolo med drugimi diskvalificiral Micheleja Sclaunicha (Zarja), Paola Vivo in Emanuela Naperottija (oba Primorec) ter zavrnil priziv Primorca zoper diskvalifikacijo Srebemicha do 6. junija 1996.
le 2:5, Portaluppi 0:3, De Pol 0:1, Bodiroga 2:5, Blackman 4:5); Cagiva 7:17 (Biganzoli 2:2, Morena 0:1, Vescovi 1:5, Meneghin 0:1, Edivard 4:8). GLEDALCEV: 6.500.
Se pet minut pred koncem tekme je imela Cagiva sedem točk prednosti (v prvi tkemi je izgubila z 81:72) in konkretno upanje, da pripravi presenečenje. V končnici se je pri Stefanelu razigral Blackman.
Ostala četrtfinalna izida:
Efes Pilsen - Fenerbache 56:74 (prva tekma 95:68), Vil-leurbanne - Alba Berlin 82:76 (75:79). Polfinalna para (7.2. in 14.2): Teamsystem - Efes, Villeurbanne - Stefanel.
Euroclub: Iraklis premagal CSKA!
Trenutno stanje
Skupina A
SINOČNJA IZIDA: Uni-caja Malaga - 01ympiakos Pirej n.p., Iraklis Solun - CSKA Moskva 71:68. VRSTNI RED: Cska 16, Benetton 14, 01ym-piakos 12, Ulker 10, Unicaja 8, Antibes 8, Bayer 8, Iraklis 6. DANES: Antibes - Ulker, Bayer Leverkusen - Benetton.
Skupina B
VRSTNI RED: Barcelona in Panathinaikos 14, Real Madrid in Gibona 12, Macca-bi in Pau Orthez 10, Buckler 8, Benfica 2. DANES: Barcelona - Maccabi Tel Aviv, Buckler - Benfica Lizbona, Gibona Zagreb - Real Madrid, Panathinaikos Atene - Pau Orthez.
Saša Obradovič (Alba Berlin)
stacurt., Di Livio Cripp, od 78. min.), Albertini, Del Piero (Casira-ghi od 73. min.}, Zola, Ravanelli.
Sodnik: Goethals (Bel).
TERfJl - Na ložkein in tazniooe-

mi brez težav premagala zelo skromni Wales. Selektor »azzurrov«
.	, V ,	*. j	.Z j-v
lom navkljub - dolgočasna in malo koristna
KOŠARKA
Rusconi se (za zdaj) ne vrača v Italijo
Trenutno je poškodovan
PHOENIK - Italijanski košarkar NBA moštva Phoenix Suns Stefano Rusconi je zanikal govorice, da se namerava v kratkem vrniti v Italijo, potrdil pa je, da se je o tem pred časom resno pogovarjal s funkcionarji svojega prejšnjega moštva, Benettona iz Trevisa. Rusconijev nastop v ZDA je bil dosedaj porazen, povrhu pa mora zdaj italijanski košarkar počivati zaradi vnetja Ahilove tetive na levi nogi. Igralci Sunsov so s tekmo proti Indiani začeli dolgo serijo Šestih gostovanj. Rusconi obžaluje, da ne bo mogel igrati proti Bullsom v Chicagu, ki so po njegovem mnenju nesporni favoriti za končno zmago.
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ZA GRAND SLAM
Pri ženskah 4, pri moških 3 nosilci v polfinalu
Agassiju uspel preobrat proti Courierju - Becker s servisom ukrotil Kafelnikova
MELBOURNE - Američan Andre Agassi, drugi nosilec prvega letošnjega Grand Siam teniškega turnirja v avstralskem Melbournu, je verjetno najsrečnejši polfinalist tega turnirja. Potem ko je proti osmemu nosilcu rojaku Jimu Courierju že izgubljal z 0:2 v nizih mu je po prekinitvi dvoboja uspel preobrat, s katerim je dosegel zmago s 3:2.
Agassi je s to zmago spet prevzel prvo mesto računalniške lestvice rojaku Petu Samprasu, ki je padel na tretje mesto za Avstrijcem Thomasom Mustrom. Agassija v polfinalu čaka peti nosilec rojak Michael Chang, ki je imel precej manj težav s Švedom Mikaelom Tillstromom (6:0, 6:2). V njunih prejšnjih dvobojih je Agassi dosegel devet zmag, Changu pa je tekmeca uspelo premagati Štirikrat.
V	drugem polfinalu bosta igrala četrti nosilec Nemec Boris Becker in »nepostavljeni« Avstralec Mark VVoodforde. VVoodforde je v četrtfinalu ugnal Šveda Thomasa Enqvi-sta. VVoodforde je prvi Avstralec, ki se je prebil do polfinala od leta 1988, ko je to uspelo Patu Cashu. Pred tem se VVoodforde nikoli ni prebil niti do četrtfinala kakšnega Grand Siam turnirja. Z Beckerjem se je doslej pomeril dvakrat in obakrat je zmagal Nemec. Boris Becker se je prvič po petih letih, ko je leta 1991 zmagal na odprtem prvenstvu Avstralije, prebil do polfinala. V četrtfinalu je s 3:0 v nizih odpravil Šestega nosilca Rusa Jevgenija Kafelnikova, za kar ima največ zaslug njegov močan servis.
V	ženskem delu turnirja igra prva nosilka Američanka Monika Seleš
po pričakovanju zelo dobro. V polfinalu pa jo čaka izredno razpoložena temnopolta Chanda Rubin. V drugem polfinalu se bosta pomerili Nemka Anke Huber, ki je izločila drugo nosilko Španko Conchito Martinez z 2:1 v nizih, in šestnajsta nosilka Amanda Coetzer iz Južne Afrike. Slednja je izločila najmlajso udeleženko četrtfinala v zgodovini tega turnirja. Švicarka Martina Hingis ima Sele 15 let in je naredila vse preveč nevsiljenih napak, njena igra pa je bila zelo nervozna.
Izidi četrtfinala - moški: Becker (Nem, 4) - Kafelnikov (Rus, 6) 6:4, 7:6 (9), 6:1, Agassi (ZDA, 2) - Courier (ZDA, 8) 6:7 (7), 2:6, 6:3, 6:4, 6:2, VVoodforde (Avs) - Enqvist (Sve, 7) 6:4, 6:4, 6:4; ženske: Huber (Nem, 8) -Martinez (Spa, 2) 4:6, 6:2, 6:1, Coetzer (JA, 16) - Hingis (Svi) 7:5,4:6,6:1.
gjg
r SMUČANJE / SK DEVIN USPEŠNO ORGANIZIRAL TEKMO ZA POKAL ADRIAIMPEX NA PIANCAVALLU n
Nastopi naših smučarjev dokazali, da so letos dobro pripravljeni
Konec prejšnjega tedna so bile na vrsti tri tekne F1SI, katerih se je udeležilo precej naših smučarjev.
Za naša društva je bila najvažnejša nedeljska tekma na Pianca-vallu za cicibane v organizaciji S.K. Devin, ki je veljala za trofejo Adriaimpex. Tu je treba najprej pohvaliti športne delavce tega našega zamejskega društva, kajti organizacija tekme je bila res brezhibna, tako da so bili Devinča-ni na koncu tekme deležni pohval vseh ostalih društev, ki so se udeležili tekme. Tudi s končno društveno lestvico moramo biti zadovoljni, kajti Devin je bil celo tretji, Brdina pa se je uvrstila takoj za njim. Zmagalo je smučarsko društvo iz Pordenona, drugi pa je bil Sci Club 70. Tekmovalce selekcije ZSSDI je tu spremljal demonstrator Tomi Omejc. Kot vedno je bila proga Sauc dobro pripravljena za veleslalom. V fantovski konkurenci je v kategoriji »baby« zmagal član Sci Cai Federico Maracchi s časom 50.93. Tudi tokrat je zelo dobro smučal član Brdine (sel. ZSSDI) Andrej Marušič, čas 53.51
pa mu je prinesel odlično 4. mesto. Zelo dober je bil tudi član Devina (sel. ZSSDI) Alessio Sibilla, ki se je s Časom 53.65 uvrstil na peto mesto. V tej kategoriji je tekmovalo 19 smucajev.
Tudi med dekleti, kjer je tekmovalo 15 predstavnic, so naše »baby« smučarke dosegle vidne uvrstitve. Zmagala je Alesia Segu-lin (Sci Club 70) s časom 54.05. Na odlično 5. mesto se je uvrstila s časom 58.87 članica Devina (sel. ZSDSI) Martina Gantar. Sedmo mesto je pripadlo Mateji Piccini (Brdina sel. ZSSDI) s časom 1:04.41. V kategoriji cicibanov je bilo na startu 36 tekmovalcev. Tu je zmagal Eduardo Sirca (Sci Cai TS) s Časom 44.92. Na 9. mestu je pristal smučar Brdine (sel. ZSSDI) Denis Petrovčič s Časom 48.91, kar pa je nekoliko manj, kot so najbrž vsi od njega pričakovali. Jaro Furlani (Devin sel. ZSSDI) je bil s časom 51.09 na 16. mestu, na 26. mestu je pristal smučar Mladine Danijel Ghezzi s časom 57.35. Denis Polissa (Brdina) je bil s časom 58.24 29., takoj za njim pa sta se
uvrstila smučarja Devina Marko Volčič s časom 1:02.10 ter Matej Štolfa 1:03.71. V konkurenci 18 ci-cibank je zmagala Članica Sci Club PN Paola Veseo s časom 45.57. Tudi tokrat je solidno smučala članica Devina (sel. ZSSDI) Mateja Paulina. Cas 52.21 ji je prinesel 6. mesto. Nekoliko je razočarala Roberta Purič (Brdina sel. ZSSDI), ki je s časom 1:03.71 zasedla 11. mesto.
V Sappadi je bil za meščane B kategorije veleslalom za mladince in elane. Nastopili so smučarji iz naše dežele in iz Veneta. Alex Prašelj (Mladina) je kljub pomanjkanju treninga v soboto in nedeljo dosegel spodbudne rezultate v precej hudi konkurenci. V soboto je bil med 184 smučarji šestdeseti, medtem ko je bil v nedeljo med 213 tekmovalci na 79. mestu. V soboto so tekmovali še pionirji. Pozna ura, trd sneg, hud mraz in tehnično zelo zahtevna proga so delali precej preglavic mladim smučarjem. Klub temu pa moramo biti z rezultati naših smučarjev zadovoljni, kar doka-
zuje, da se je v pripravljalnem obdobju dobro treniralo. Dobro sta v kategoriji dečkov smučala člana Devina (sel. ZSSDI) Matej Križ-mančič (1:08.35) in Patrik Kocijančič (1:08.64).
Takoj za njimi pa je bil Erik Piccini (Brdina, sel. ZSSDI) s časom 1.10.45. V kategoriji deklic je članica Mladine (sel. ZSSDI) Martina Bogateč kljub nekaterim tehničnim napakam dosegla spodbuden čas 1.23.17. Med naraščajniki pa sta dobro smučala člana selekcije ZSSDI Tomaž Sirca (Devin, 1:11.19) ter Borut Bogateč (Mladina, 1.12.35). Ce pomislimo, da so ti naši zadnji tekmovalci imeli zelo visoko startno številko, lahko v bodoče računamo še na boljše rezultate. Vsi pionirji so se naslednjega dne udeležili treninga pod vodstvom Matjaža Martinška na Piancavallu.
V nedeljo čaka pionirje veleslalom na Piancavallu, medtem pa bodo devinski delavci zopet na delu v Trbižu, kjer bo v nedeljo na programu Pokal treh dežel.
EM.
NAMIZNI TENIS / MOŠKA C2 LIGA
KOŠARKA / ZAČELA SE JE TUDI PRVA DIVIZIJA
Mlada Krasova vrsta v težavah proti starejšim nasprotnikom
Bolje gre ekipi v prvensivu »under 14«
Na startu uspeh Jadrana in poraz peterke Sokola
Jadran z mladinci, za Sokol igrajo pretežno Kontovelci, v ligi tudi Dom, ki pa tokrat ni igral, ker ni bilo sodnikov
Kras - Azzurra 1:5
G. Milic - R. Martina 1:2	(22:20,	13:21,
17:21), Simoneta - Ma-rangotto 0:2 (9:21, 14:21), Bole - M. Martina 1:2 (17:21, 21:17, 18:21), G. Milic - Ma-rangotto 0:2 (17:21, 9:21), Bole - R. Martina 2:0 (21:7, 21:13), Simoneta - M. Martina 1:2 (21:16, 14:21, 17:21).
Kras je tudi povratno tekmo z Azzurro izgubilo z istim rezultatom. Smola Krasovih fantov je v tem, da se morata mlajša igralca Bojan Simoneta in Gorazd Milic spopadati s starejšimi, le Edi Bole, ki je tudi tokrat osvojil točko, se bori s svojimi vrstniki. Rezultat je ta, da so krasovci še na-
Prva
tekma
za
novinarje
izFJK
Športni Časnikarji iz naše dežele so v soboto zaceli s svojim belim curkusom. Na Piancavallu se jih je namreC skupaj z družinskimi Calni zbralo približno 40. Tekma na dobro a zahtevno izpeljani progi sicer ni prinesla nobenih presenečenj.
Absolutni zmagovalec je bil že dobro znani Mario Marzari, drugo mesto pa si je priboril Erik Dolhar. Tudi ostali naši predstavniki so se dobro uvrstili, saj je bil Marko Lutman 5., pa tudi drugi niso zaostajali.
Povejmo še, da so sestavili tudi posebno lestvico z upoštevanjem starostnega bonusa. Na tej lestvici je drugo mesto pripadlo Gorazdu Veselu.
Letošnje prvenstvo se bo nadaljevalo, ko bo za to vreme ugodno, še na Trbižu, Forni di Sopra, Ravasclet-tu in na Nevej-skem sedlu. Najprej pa bi morala biti na sporedu tekma na Mokri-nah, kjer tekmovanje deželnih Časnikarjev organizira tamkjašnje turistično društvo. (Marij)
prej na zadnjem mestu med šestimi ekipami. Pohvalo pa tokrat zasluži Bojan Simoneta, ki je dodobra preznojil izkušenega nasprotnika Martino v zadnji tekmi. S takšno igro obeh mlajših igralcev bi se Kras lahko do konca prvenstva C2 lige otresel neugodnega položaja na lestvici.
Ostali izidi 7. kroga: Latisana - Rangers 5:3 (Under 14 0:5) Sakura -San Giovanni 5:4 (Under 14 0:5)
Kras - Azzurra 4:1 (Under 14)
B. Milic - Coceancig 2:1	(21:23,	22:20,
24:22), Fabiani - Petito 2:0 (21:8, 21:5), Milic, Fabiani - Coceancig, Petito 2:0	(21:19,
21:14), Fabiani - Coceancig 1:2 (22:20, 22:24, 18:21), B. Milic -Petito 2:0 (21:4, 21:2).
Med svojimi sovrstniki je Krasova postava Under 14 v vzporednem C2 prvenstvu dosegla svojo Četrto zmago. Kot je razvidno iz poročila nedeljske tekme, sta imela krasovca največ dela s Cocean-cigom, dosegla zmago v igri dvojic ter nove prvenstvene točke, ki ekipi Krasa prinaša drugo do Četrto mesto.
Vrstni red po 7. krogu: Rangers Videm 14, Azzurra Gorica, Libertas Latisana in Kras Zgonik 11, San Giovanni Pordenon 9, Sakura Gradež 7 točk. (J.J.)
Konec prejšnjega tedna se je pričelo prvenstvo 1. divizije, v katerem nastopajo tudi tri zamejske peterke, in sicer Jadran in Dom v skupini A ter Sokol v skupini B. V prvem kolu Dom ni igral, ker ni bilo sodnikov, medtem ko so bili mladinci Jadrana uspešni, igralci Sokola pa so izgubili.
SESTAVI SKUPIN
Skupina A: Pallacane-stro Saba, Dopolavoro Fer-roviario, Jadran, Inter Mug-gia, Basket Civica Romanel-li, Baloncesto Isontina, Pal-lacanestro Monfalcone, Dom.
Skupina B: Sokol, Stella Azzurra, Magic Basket, Mo-mogio. Dinamo Basket, Eddy Kosina, Golden Basket in Planet Basket.
Pallacanestro Saba - Jadran 74:76 (40:52)
H KOŠARKA / DEČKI
NoDOke v obrambi
usodne za domovce
(0|).Z„]„ui.Sp,d5|,:,|.r.6eliu

dolu ste se še posebno izkazala Figelj in Ra-dikon, ki ste zares uspešno zaMjučevate napade belordecilr. Na^lovi^tje četrtine
držali vse do konca srečanja. Mladi domove! so tokrat pokazali, da dovolj dobro obvladajo košarkarsko tehniko, primanjkuje jpa jim zbranosti, predvsem v obrambi, kjer prevečkrat zaspijo. (S.L)
KOŠARKA / PRVENSTVO PROPAGANDE
Tokrat uspešni samo borovci
Jadran, Kantove! in Polet so morali priznati premoč nasprotnikov
Servolana - Bor Dentalex 57:85 (31:34)
BOR: D. Pozzar 6, Floridan 16, Kemperle 8, L. Pozzar 4, Jevnikar 4, Dolhar 3, Rebula 2, Zanon, Premru 26, Bamca 14, Pitacco, Su-nerga 10; trener Stojan Corbatti.
V drugem kolu prvenstva so borovci po lepi tekmi premagali Servolano. Prvi dve Četrtini sta bili zelo izenačeni, vendar so z odlično pressing obrambo naši v tretjem delu zanesljivo povedli. V zadnjem delu pa so Corbattijevi varovanci nadaljevali s solidno obrambo in nato brez težav polnili nsprotnikov kos.Za igro vsi zaslužijo pohvalo. (Niko Stokelj)
Barcolana - Kontovel 51:37 (21:6)
KONTOVEL: Sossi, Rogelja 8, Stoka 2, Zavadlal 2, Budin 9, Nabergoj 16, Emili, Privileggi, Kosmi-
na, Cerniava. TRENER: BrišCik. PON: Zavadlal.
Tudi v drugem srečanju so Kontovelovci izgubili. Visoki igralci Barcolane, med temi je izstopal Milovan, ki je bil s 34 točkami najboljši igralec na srečanju, so našim prestrezali žoge in visoko povedh. V prvem polčasu so bili Kontovelovci predvsem pomanjkljivi v metu na koš. Po premoru pa so se z bolj organizirano igro v napadu in z dobro obrambo približali nasprotniku na 34:29. Igrišče je moral zaradi 5 osebnih napak tedaj zapustiti Zavadlal in Barcolana je spet prevzela pobudo, povečala prednost in zmagala. (J. Rogelja)
Azzurra - Jadran 87:37 (50:22)
JADRAN: A. Guštin 4 (0:2), Ferluga 2, Matjaž Suhadolc 6, Mitja Suhadolc 10 (0:1), Milic, Pe-
ric 1 (1:2), Grilanc 2 (0:1), Švab 4 (0:2), Jerman 2, P. Guštin.
Azzurra je bil za naše predstavnike objektivno premočna ekipa, toda razlika ne odraža pravega poteka tekme, kajti naši so se v prvi Četrtini dobro upirali in so zaostajali le za 8 točk (20:12). V nadaljevanju pa je prišla na dan večja izkušenost nasprotnikov, ki so bili boljši v vseh elementih igre. (A. Pavlica)
Poegi Basket B - Polet 85:27
Poggi
(52:13)
POLET: Daneu 4, Milic 2, Schillani 4, Guštin, Starec 2, Malalan, Lorenzo Milic 11, Vajtho 4.
3 točke: L. Milici.
O tekmi ni dosti kaj povedati, kajti Poggi je bil razred zase. Naši so po slabem začetku vendarle bolje odigrali in zadeh tudi nekaj lepih košev. (A. Pavlica)
r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET h
Izlet na Trstelj
Čemerno nedeljsko vreme ni bilo zadosten razlog, da bi se planinci SPDT ne udeležili izleta na Trstelj. Kar 31 se jih je podalo na ta kraški hrib, ki se dviga nedaleč od Komna in ločuje v verigi z drugimi hribi Komenski kras od Vipavske doline. Na vrhu hriba stojita lahko dosegljiva koCa in radijski oddajnik, ki označuje lego hriba, ki je po višini malo nižji od Kokoši na Tržaškem Krasu. V isto verigi spada tudi Fajtji hrib, ki je znan po krvavih bitkah iz 1. svetovne vojne. Naši izletniki so se povzpeli na vrh iz vasi Lipa, kjer so pustili avtomobile. Pot so nadaljevali mimo koce do Stola, ki je Trsteljev sosed, nakar so se vrnili mimo Železnih vrat spet v vas Lipa po treh urah pohoda.
Čeprav dan ni bil idealen za Čudovite razglede, so bili vsi udeleženci zadovoljni z organizacijo izleta.
Smučarski tečaji SPDT
V nedeljo, 21. t.m. so se zaceli smučarski tečaji v organizaciji Smučarskega odseka SPDT. Avtobus je udeležence popeljal iz Trsta na smuCišCa na Zoncolanu. Kljub neidealnim snežnim razmeram v naših Alpah, so bile vse proge na Zoncolanu lepo zasnežene, vsesplošna skromna udeležba obiskovalcev pa je omogočala res idealno
smuko. Letošnjega tečaja SPDT se udeležuje kakih 30 smučarjev, ki vadijo v štirih skupinah pod vodstvom društvenih vaditeljev. Ze v nedeljo se tečaji nadaljujejo, kdor se Zeli udeležiti izleta z avtobusom, pa se lahko prijavi pri Jasmin Rudež na tel. St. 572585.
Tečaj snovvboarda
Novost letošnjih tečajev SPDT je nedvomno teCaj snovvboarda ali deskanja. Udeležujejo se ga štirje tečajniki pod vodstvom učitelja iz Smučarske šole iz Ravascletta. Tečaji so vsako nedeljo na Zoncolanu, interesenti pa se lahko prijavijo še v nedeljo. Desko lahko najamete v Ravasclettu. Informacije na tel. st. 572585.
Predavanje »Z besedo in glasbo po Istri«
V počastitev praznika slovenske kulture je Slovensko planinsko društvo Trst uvrstilo v svoj program predavanj nekoliko drugačen veCer. Prihodnji Četrtkov veCer to je 1. februarja bo namreč posvečen Istri.Tokrat bomo deželo, ki jo poznamo iz tolikih izletov in sprehodov doživljali tudi skozi narečno pesem in pristno domačo muziko. Sprehodili se bomo po njej in pobrskali po njeni preteklosti tja do 300 - 350 let nazaj ter se poglobili v dušo istrskega človeka, v njegovo Čutenje, spoz-
nali njegove upe in strahove, ki ga spremljajo od daljne preteklosti do današnjih dni. VeCer bodo oblikovali narečna pesnica Nelda Vojska in vokalno instrumentalni trio Istrian-ske muzikante. VeCer bo v Gregorčičevi dvorani Ulica S. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
Tečaj turnega smučanja
Letos bo poleg ostalih tečajev SPDT stekel tudi teCaj turnega smučanja. Vodil ga bo inštruktor iz Planinske zveze Slovenije, začel pa se bo v februarju. Interesenti se lahko javijo pri Jasmin Rudež (tel. 572585), ki zbira prijave. Datum in kraj teCaja bo znan kasneje. (R.D.)
V nedeljo se zaključi tradicionalni smučarski tečaj SPDG
Kljub težavam zaradi pomanjkanja snega, oziroma moCne odjuge, ki je pritisnila sredi januarja, se bo v nedeljo, 21. t.m. na Trbižu, kjer bodo tudi tekme za Pokal prijateljstva, sklenil tradicionalni teCaj smučanja (spust, tek in deskanje) v priredbi SPD Gorica. Tečajnikov je, v vseh treh disciplinah, štirideset. Društvo je letos priredilo tudi tečaj deskanja (snow-board), ki se ga udeležuje šest tečajnikov in teCaj smučarskega teka (odvija se v Zabnicah), ki ga prav tako obiskuje Sest tečajnikov. Društ-
vo je poskrbelo za avtobusni prevoz, mnogi udeleženci teCaja pa se na Trbiž vozijo z avtomobili.
Sredi februarja načrtujejo prvi smučarski izlet, predvidoma v Sap-pado, 10. marca bo na Trbižu društveno tekmovanje, pred tem ali neposredno za tem datumom pa bodo priredili še en avtobusni izlet na sneg.
Priprave na občni zbor
Glavni odbor SPDG je na svoji zadnji seji poleg drugih zadev razpravljal tudi o rednem obenem zboru. Skupščina bo 14. marca v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Z ozirom, da mineva petdeset let od obnovitve društvene dejavnosti, pripravljajo tudi priložnostni kulturni spored.
Gradivo za publikacijo ob 50-letnici SPDG '
Ob petdesetletnici obnovitve SPDG pripravlja uredniški odbor, ki ga vodi Zdenko Vogrič, tudi publikacijo, ki bo prikazala delovanje društva s posebnim poudarkom na obdobje 1945 - 1995.
Uredniški odbor naproša elane in prijatelje društva, ki morebiti hranijo gradivo (fotografije, listine, predmete), ki bi prišlo v poštev za objavo, da to sporočijo na društvenem sedežu, najkasneje do konca februarja.
Jadran: Brazzani 27 Oberdan 8, Požar 22 Franko 6, Stokelj, Starc 5 Gej 8; trener: Vremec
SON: 14. 3 točke: Poza 2, Brazzani in Starc 1.
Jadranovi mladinci so • 1. kolu prvenstva 1. divizij tesno premagati ekipo Pal lacanestro Saba. Po negoti vem začetku so Vremcev’ fantje zaostanek nadokna dili in skleniti prvi polčas z 12 točkami prednosti.
V drugem delu so naši vso prednost izgubiti in do konca je bila tekma zelo izenačena. V odločilnih trenutkih pa so biti jadranovci vendarle prisebnejši in dosegli tesen a zaslužen uspeh. Od posameznikov sta se izkazala predvsem Brazzani in Požar (na sliki) , ki sta bila tudi najboljša strelca ekipe. V prihodnjem kolu bodo naši igrati na domačih tleh proti ekipi Inter Muggia Panauto. (NIKO)
Sokol - Magic Basket 50:63 (14:38)
SOKOL: Križman 15, Rizzante 4, BrišCik 3, Stoka 6, Čeme 12, Zingerla 3, Ban 4, Danieli 1.
3T: Križman in Danieli 1; SON 25.
Sokol, za katerega igrajo pretežno Kontovelci, je prvenstvo začel s porazom. Odločilen je bil prvi polčas, v katerem so Kontovelci proti precej višjim nasprotnikom zaigrati preveč prestrašeno in precej zaostati. V drugem delu so medili svoje vrste, zaigrali lepo in s hitrimi protinapadi v 30. minuti zaostanek zmanjšali na 45:34. Toda v zadnjih desetih minutah niso imeti dovolj moči, da bi poskrbeti za preobrat. Z nekoliko veC samozavesti, bodo rezultati nedvomno boljši, za igro v drugem delu pa vsi zaslužijo pohvalo.
Obvestila
SD POLET
vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 28. t.m., IX. Pokal prijateljstva treh dežel, ki bo v Trbižu. Prijave sprejemajo na tel.št. ali faxu 220423 do 12. ure 25. t.m. Toplo vabljeni vsi zamejski smučarji. Istočasno klub sporoča, da prireja istega dne tudi avtobusni smučarski izlet. Za informacije in prijave poklicati št. 200782 (Francko) in 200236 (Bruno).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva dežel. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah v Četrtek, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na St. 212859 ali 299573.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Četrtek, 25. januarja 1996
A
Horoskop
TABORNIŠKE NOVICE
Gradnja zimskih bivališč v snegu
Igluji, bivaki luknje, zavetišča, guinziji...
Čeprav snega ni več na pretek, bodo letošnja zimovanja bržkone potekala v pravem zimskem vzdušju. Taborniški rodovi se bodo med počitnicami odpravili v opustele osnovne šole po vsej Sloveniji, nekateri pa bodo pripravili prave zimske in pohodne tabore. Za vse te ne bo odveč osvežiti spomin o gradnji zimskih bivališč, Id jih bomo tokrat predstavili v sliki in besedi. Ilustracije in besedilo o quinziju smo si sposodili v januarskem Taboru, besedila o drugih bivališčih pa iz knjige Življenje v naravi ter publikacije Tabornikov priročnik.
Pri gradnji bivališč v snegu moramo zlasti paziti, da jih ne delamo na plazovitih območjih, pa tudi preveC na soncu ne smejo stati. Ogrodje je lahko izdelano izključno iz snega, lahko pa si pomagamo z vsem, kar imamo pri roki (skale, šotorsko krilo, ruševje, smuči...) Za ležišče v teh bivališčih je pomembna do-
Bivak ob drevesu
bra toplotna izolacija med podlago (snegom) in telesom. V ta namen imamo na voljo razlicnne umetne podlage (arma-flexe), dober izolator je tudi zrak (zračna blazina), lahko pa uporabimo tudi smrečje ali podobne naravne materiale. V snežnih bivališčih moramo paziti tudi na izvore toplote, saj ti utegnejo povzročiti taljenje snega.
Gradnja quinzija
1.	Nahrbtnike in drugo opremo zložimo na majhen prostor. Oprema bo oblikovala notranjo plast zavetja in bo zmanjšala količino snega, ki ga bomo potrebovali za gradnjo quinzija (kanadski izraz) - snežne kupole.
Zrak med snežnimi delci bo vnovič zmrznil.
Z glajenjem površine kupole bomo utrdili sneg.
2.	Sneg namečemo čez nahrbtnike in ga zbijemo.
Pri tem seveda uporabimo krplje. Počakamo najmanj 30 minut, da sneg pomrzne, nato dodamo naslednjo plast snega, da odebelimo kupolo.
3.	Ko je kup snega debel približno en meter, kupolo zgladimo in jo pustimo vsaj eno uro, da otrdi. To je pomembno, da sneg vnovič kristalizira in da se delci snega povežejo med seboj.
4.	Naberemo nekaj palic, dolgih približno 60 centimetrov. Zapičimo jih v sneg po vsej kupoli.
5.	Na spodnejm delu kupole izkopljemo vhod. Iz notranjosti previdno vzamemo nahrbtnike in opremo,* nato pa toliko Časa odstranjujemo sneg iz notranjosti, da začutimo konice palic, ki smo jih prej zapičili v kupolo.
Snežna luknja
Izkopljemo jo v večjem kupu snega (snežnem zametu) in je navadno le zasilno, začasno bivaišCe. V njej lahko le sedimo. Vhod zapremo z večjo klado snega, paziti pa moramo na dovod zraka.
iglu
Iglu za neizkušenega graditelja predstavlja dokaj težaven objekt. Gradi-
Zasilno bivališče pod podrto smreko	Snežna luknja
Quinzi med gradnjo in po njej
mo ga iz večjih snežnih klad, ki jih spiralasto zlagamo eno na drugo v krogu, tako da se z vsako vrsto pomikamo proti sredini. Vrhnjo odprtino nazadnje zapremo z večjo klado snega in izrežemo polkrožen vhod na zavetrni strani. Za iglu sta potrebna vsaj dva: eden je v igluju in ga zida, drugi reže in prinaša klade. Pri delu si pomagamo z lopato, Ce je nimamo pri roki, pa s taborniškim nožem, smučko, cepinom ali kosom deske.
Zavetišče ob steni
Izkoristimo steno na eni strani, iz snežnih blokov pa izdelamo bivališče, ki je podobno polovi-
ci strešnega šotora. Pri gradnji iz snežnih blokov je treba vedno najprej očistiti sneg na tleh. Težave se pojavijo, ko je treba zapreti luknjo na vrhu, zato na to računajmo že na začetku. Pomembno je, da so špranje med bloki Čimbolj zatesnjene, sicer skoznje prodira mraz.
Druga bivališča lahko naredimo s takšnim ogrodjem kot letna, le da jih namesto s smrečjem pokrivamo s snegom (strešni bivaki...) Zlasti primerni so zimzeleni iglavci (smreke), pod katerimi pozimi ni veliko snega in so njihove spodnje veje zaradi snega včasih že spuščene do tal.
Pripravil Igor DrakuliC
																				
/	VRSTA ZRAČNIKA	KRIVULJA NA KROGLI	IGRALEC WALLACH	DOLINA POD TRIGLAVOM	SREDISCE GRUZIJE	RADIJ	ŠPAN. PISATELJ (EUGENIOD)	NJEGOSLAV	NOVICA	KANADSKA PROVINCA	PRIVRZ. SRBSKEGA POLITIKA LJOTICA	PRETEP	AVTOR: LUKA PIBER	IGRALKA IN PEVKA STREISAND	ORIENTA- CIJSKA TOČKA	NAOCARKA	PRAH. DIM IN IZPUŠNI PLINI	TKANINA ZA OBVEZE	BITJE ENEGA SPOLA	PTIC, KI ČIVKA
ENERGIJA ELEKTRONA													BOKSARSKI DVOBOJ							
MENJAVA RASTLIN NA NJIVI													DEL ROMUNSKEGA NARODA							
SCITI						HOJA Z GORE							LOVLJENJE RIB							
						RASTLINA ZVRTA							KRAJ UMRLIH							
HIŠNI SVET			VSEBINA MISLI	RIMSKA 55			ŠTAJERSKI DVOREC											SLOVAŠKA		
																		ATENSKI DOSTOJAN- STVENIK		
							AM.PEVEC (FRANKE													
BEOTIJEC				AZIJSKA DRŽAVA					OBRAT ZA OBDELAVO RIZA								AVSTRIJSKA AGENCIJA			
																	BILL CLINTON			
				PREDAJA																
STANJE VDOVE ALI VDOVCA									. IVAN ČARGO			EL MERA ENOTA				RASTLINA BROSC				
												RDEČI PLANET				TAJSKA				
									ELIZABETA											
CENTER								IZGUBLJEN GENIJ					DEL VINOGRADA	AVSTRUSKO ZDRAVILIŠČE						STARI OCE
								JADRANSKI OTOK						JUDOVSKI KRALJ						
TOMISLAV					TENISAČ NASTASE					IT. SLIKAR (GIORGIO)							AMER. PEVKA IVOKOI			
					ALEŠ VALIČ															
																	RENU			
NESTABIL- NOST										OTOK V KVARNERJU					SLOVENSKI SKLADATELJ (BLAŽ)					
EGIPC. BOG SONCA			GLASILO IT. SOCIALISTOV							PODSTREŠNA IZBICA					NEKDANJA SMUČARKA JERMAN					
VXL3W
‘VdSI
‘LLNVAV
‘va
‘OINHV
‘sam
TsoNvfmo
‘ONO
‘IWSVA
‘aru
'vran,
‘THOSI
‘raoa
'VNiaaas
‘xraa
‘IVA
‘oi
‘OAJ.SAOOA
'Vctv
‘VNHVZM
‘wtn
‘NOV
‘MS
‘OH3HN3XVXS
‘Al
‘SH
‘AOioara
‘doisas
‘I1IMS
‘iNTMOtrv
‘alNalavaoioM
‘03NSM08
TlOANO&LMaia
lOUABJOpOA
••A31IS3X
TV SPORED
Četrtek, 25. januarja 1996
S RAI 1
6.30
9.35
11.05
11.30 12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30
17.50 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
23.05
23.10
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8,30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Pugno proibito (dram., ZDA '62) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi ,(vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solieti-co, risanke, nanizanke Man.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: 1 talin Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park Aktualne teme: D fatto Variete: Garramba! Che sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carra) Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Potihoma
RAI 2
7.00
8.15
9.30 9,40
9.45
11.30
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 Ilme-tiico di campagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33, 11.45 dnevnik
12.00
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15
18.45
19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.20
Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki' o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete; I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - Oddaja o izletih in potovanjih
Vreme, dnevnik in šport I ginstizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart DnevnikTg2 ob 20.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. G. Clooney) Aktualne teme: Film vero (vodi A. Scalfati) Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija
m RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme TG3 o Deželah Dokumentarec Videosapere: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Me-dia/Mente, Znanstveni dnevnik Dnevnik
Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articoio 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. Geo: Volk Nan.: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Aktualno: Temporeale Dnevnik, deželne vesti Sport: Beli cirkus Dok.: Matupa gori Dnevnik, pregled tiska
RETE 4
7.50
Nad.: Valeria in Massi-miliano, 8.40 Un vol to.
12.30
13.30
14.00
14.15
15.15
17.10
18.00
20.00
20.30
23.00
due donne, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia,
11.15	La forža deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan,: Chicago Hope Dnevnik Tg 4
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Un cuore per cam-biare (dram., ZDA ’89) Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno j per giorno, vmes (19.30)
| dnevnik in vreme Variete: Le piti. belle Scene da un matrimonio Film: Relazione mortale (dram., ZDA '92, i. C. Sa-randon, V. Madsen) Film: I diamanti deli’ ispettore Kluto (krim.. ZDA '73, i. R. Duvall), 23.30 dnevnik
CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišCe [vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5
13.25
13.40
14.15
14.45
16.00
18.00
Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash
18.05
20.00
20.40
22.45
23.15
1.30
Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Miss & Mister 96 (vodita Gerrv Scotti, Mirjana Trevisan, 2.) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi guotidiani
RAI 3
slovenski
program
$T SLOVENIJA 1
n.oo
11.25
13.00 13.05
13.30 14.40
15.30
16.25
17.00
Videostrani
Črni tulipan, kratki igrani film
Batman, 15. del ameriške nanizanke
Opazujmo naravo, 12. del kanadske dok. serije Pb domače Porobila
Kolo sreče, pon. Videostrani
; Glive James, 1, del angle-; ške dok. serije : Televizijska konferenca j Skrivnostni svet Arthurja Clarka, dok. serija TV dnevnik 1
17.10 18.05
18.35
19.00
19.10
Otroški program: Ziv zav V najboljših družinah, 13. del norveške serij e Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
19.20
19.30 20.05
20.30
21.20 22.20 22.35 23.00 23.15 00.05
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport Norec v množici, 5. del Tednik
Larry Adler, dok. film Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Poslovna borza Umori, 10. del serije Poročila
ITALIA 1
6.30
11.25
11.30
12.25
13.00
14.30
16.00 16.15
18.30 19.05
20.30
22.30
23.30 0.40
Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Aktualno: Village i Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-| sfatti, 12,50 Šport studio Variete za najmlajše,
! vmes risanke i Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X i Aktualno: Village | Nan.: 1 ragazzi della pra-i teria, 17.15 Družina Ad-j dams, 17.45 Primi baci ! Odprti studio, vreme, j 18,45 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Non dirmelo... non ci čredo (kom., ZDA '91, i. R. Pryor, G. VVilder) Film: Pioggia di soldi (krim., ZDA’92) Aktualno: Fatti e misfatti j Italija 1 šport
# TELE 4
13.30
20.30 22.00
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi TV film: Ordinary Heroes Gospodarstvo
® MONTECARLO
IT SLOVENIJA 2
■	Euronews
RJI	Univerzitetni razgledi
	V žarišču
B	Ljubljanica, reka, ki izginja, 1. del
B	Tenis - Grand Siam, polfinale, posnetek
	Beetlejuice, amer. film
	Norec v množici, 4. del ameriške nanizanke
	Izigrati kralja, 3. del angleške nadaljevanke
	VCeraj, danes, jutri
	Po Sloveniji
	Svetovni poslovni utrip
	Tok, tok
	V žarišču
	Okus po zločinu, 4. del angleške nanizanke
	Povečava
	Večer v Jazz Klubu Gajo: Janša Ugrin kvartet
	EP v umetnostnem drsanju - moški, posnetek iz Sofije
A KANALA
08.05
10.00
12.30
Novice
Družina Adams, pon. A-Shop
20 Novice
II Spot tedna, A-Shop lili Dance Session, pon.
US Koper
	Eumnovvs
	Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, posnetek
	Vesolje je...
	Slovenski program, Primorski: forum
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Vesoljeje...
	Alpe Jadran
	Četrtkova Športna oddaja
	Meridiani, aktualna tema
	TV dnevnik
	Euromuvs
	Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
(DIHIF Avstrija 1
	Carry On - lo je noro v puščavi ni vode, angleška komedija
	Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, posnetek
	Otroški program: Ostržek
	Confetti Paletti
	Alfred J. Kwak
	Am, dam, des
	Mini čas v sliki	|
	Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija: Tajno poslanstvo na Cetisu 3
	A-Team: Težave na kolesih
	Gol deri palače: Zakon na ledu
	Kdo je sef?. Obisk iz Palerma
	Dr. Quinn, Vesela noč čarovnic
	Roseannc, Govorica telesa
	Čas v sliki
	Vreme
	šport
	Komisar Rex: Tri sekunde do smrti
	Na jug. Dekle na slabi poti, 2, del
	Kobra: Globoko spodaj
	Smrt pride po prstih, ameriška kriminalka, 1971
	Čas v sliki
	Umor je vštet v vozovnico, francoska kriminalka, 1965
	Santa Barbara - Kalifornijski klan
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Na jug, ponovitev
EEMF Avstrija 2
9.00 9.55
10.40
11.00 12.00
13.40
14.25
15.15 16.00
17.00 17.05 18.50
19.00 19.30 19.53
20.00
20.15
21.00
22.00
Čas v sliki Bogati in lepi Vreme
Schiejok, pon.
Čas v sliki Umor, je napisala, Eksplozija na severu Santa Barbara - Kalifornijski klan, 48. del Bogati in slavni, 18. del Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Mojstrski kuharji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Zgodbe iz Avstrije, Učiteljica/Grofica Vera, klepet Čas v sliki
			Generacija transforme-	
*	18.45, 20.25, 22.50, 0.20		rjev II, ponovitev Obalna straža, 7. del	
I	Dnevnik, 13.30 Sport Variete: Tappeto volante	m	A-shop Pika na A	
	Variete: Zap zap		Družina Adams, 19. del	
B	Film: Airport 80 (’79) Film: Stripes-Un plotone	H	ameriške risane serije Pot flamingov.	
	di svitati (kom., ’81)		3. del ameriške serije	
Šiling,
gospodarska oddaja Naseljenci na planoti Golan, dokumentarni film Rojstvo Evrope, 4. del: Pokrajine, ki so ustvarjale zgodovino Kultura, pon.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeid tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestita; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6,30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz;
21.00	Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Skušnjave miganja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 O jeziku; 15.00 Evropska radijska zveza; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.05	Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12,10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...;
15.00	Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis: 17.15 Borza: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(itolljanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naSe mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d1taly;
11.00	Kulturna oddeli.30 Aktualnosti; 13,00 Glasba po željah; 16,00 Modri
L val; 18.45 Jazz; 20.00
RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 17.00 Z dr. Drnovškom; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 0.00 Camera...
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema;
10.40	Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko Športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7,15 Dobro jutro; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr..
Radio študent
11.00	Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator);
17.00	Borzni parket; 19.00 TB: Yat-Kh; 20.00 Voglata miza: Invalidi Slovenije -Združite sei; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10,00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete;
8.40	Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ udeležencev seminarja ZCPZ 95: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Ra-dio-kamera-ekran; 15.00 Soft mušic: 15.30 Mladi val: 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Gruppo incontro, PZ G. Peresson; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda;
18.30	Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Rož -Podju-na-Zila.
r	eorr
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA	SREDIŠČE ^ANTK*
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin Cerkno
Na Veliki Planini obratujeta le nihalka in' sedežnica. Na Kalicu vozi vlečnica Zajček, v Logarski Dolini žičnica ne obratuje. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje, Straža pri Bledu. Tekaške proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Rogla, Kope, Soriška Planina, Logarska doima, Rateče in Planika. Sankališča: Rogla, Kranjska Gora, Kalič. Smučarski avtobusi: Ribniško Pohorje. Rogla, Vogel, Cerkno, Mojstrana-Planika. Zimska oprema ja obvezna za Ribniško Pohorje, Pokljuko in Cerkno.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
Tveganje pred snežnimi plazovi je majnno - stopnje 1. Le v visokogorju, kjer so območja napihanega snega, je krajevno tveganje 2. stopnje po petstopenjski lestvici. Poledenelih površin je razmeroma malo, vendar je zaradi trde skorje skoraj nujna uporaba derez in cepina < za varno hojo.
UMAG

OPATIJA PAZIN	q
REKA 3/10
i
V Sloveniji: Nadaljevalo se bo oblačno vreme z občasnimi, manjšimi padavinami. Na Primorskem bo zaCela pihati bu-rja. Se bo hladno.
Obeti: Tudi v soboto ne bo večje spremembe vremena.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
e^Ks
Hi®
:a| In zmag#
PEKING - Med tradicionalnimi smrtnimi grehi Kitajcev nedvomno spadajo igre na sreCo. Pred zmago komunistične revolucije si je marsikateri Kitajec zaigral hišo, večkrat se je celo zgodilo, da je zaigral Ženo in otroke. Režim se je dolga leta trudil, da bi v kali zatrl to strast, a mu to ni uspelo kljub zapornim
kaznim. Z liberalizacijo pa so spoznali, da so srečelovi lahko izreden vir dohodkov za državo in krajevne ustanove. Seveda dobitniki Se vedno ne prejemajo denarnih nagrad, temveč le dobrine: stanovanja, avtomobile, kolesa, hladilnike, vreče cementa...
Februarja pa bodo v sodelo-
vanju z neko francosko družbo zaceli prodajati loterijske lističe »spraskaj in zmagaj«. Trenutno so jih natisnili 120 mihjonov, izvedenci pa trdijo, da bi jih z lahkoto prodali tudi do 600 milijonov. Izkupiček od prodaj bo šel državi in raznim kitajskim človekoljubnim organizacijam.

Akrobatska skupina britanskega vojnega letalstva Red Arrovvs (Rdeče puščice) je svoje akrobatske like uresničila nad sydneysko opero in pristaniščem (Jelefoto AP)
Na Antarktiki sta preživela 12 mesecev
SYDNEY - Zakonca Don in Margie Mclntyre sta se vrnila v rodno Avstrabjo, potem ko sta na Antarktiki v samoti prebila 12 mesecev in s tem pobila vse dosedanje rekorde. V Zalivu Commonivealth sta 41-letni elektronski inženir in 35-letna bolničarka preživela kratko antarktično poletje in Se daljšo zimo v zavetišču iz lesa ojaCenga s plastičnimi steklenimi vlakni, ki je meril le 6, 24 kvadratnega metra. Ko je zunaj temperatura zdrknila na 32 stopinj pod ničlo, je bilo tudi v tem bivaku izredno hladno, saj sta izmerila kar 18° pod ničlo. Skoraj celo antarktično zimo nista niti za trenutek zapustila svojega zavetišča, ker so zunaj divjali srditi snežni viharji. Pred njima je na Antarktiki leta 1913 prezimila le odprava Douglasa Mavvso-na, ki je beli kontinent prekrstil v »domovino snežnih bizarov«.
Paznica živalskega vrata v Chincinnatiju (Ohio) Dawn Strasser bodri v naročju pred kratkem rojeno gorilo Timu, ki sojo predstavili novinarjem in ljubiteljem živali (AP)