DESET LET “SVOBODNE SLOVENIJE”

“SVOBODNA SLOVENIJA”
stopa pred Vas, dragi čitatelji, v
znaku jubileja. List slavi te dni
svojo desetletnico. Skromno je de¬
jansko to število let in v domovini
bi v rednih razmerah tak jubilej
proslavili komaj z nekaj več vrsti¬
cami. Toda okoli našega jubileja je
nanizanih toliko mejnikov sloven¬
ske narodne in kulturne preteklo¬
sti, da jih navaja najbrž malo ena¬
kih zgodovina našega naroda.

V jeseni 1941 so začele iz¬
hajati prve številke našega lista;
bil je čas nemške in italijanske o-
kupacije, napovedovala se je na¬
šemu narodu strahotna doba ko¬
munistične revolucije, ki je izra¬
bila navzočnost okupatorja zato,
da je po okupaciji spravila na ves
naš narod hujši jarem, kakor pa so
bili vsi dotedanji. Sovražnik je za¬
trl svobodno slovensko besedo, ko¬
munisti so obsojali na smrt in po¬
bijali tiste, ki so hoteli ohraniti
svobodo slovenski misli.

Toda list je izšel in ves čas oku¬
pacije in krvave komunistične re¬
volucije redno izhajal. Z listom
smo hoteli posredovati v časih ti¬
ste groze vsem svojim prijateljem
in somišljenikom dokaze o pravem
odporu, zagovarjali smo v listu
ideale svobode in pravice tako, ka¬
kor je to učila tradicija vsega na¬
šega dotedanjega razvoja in kakor
je to čutil ves slovenski narod. Po
listu smo našo borbo doma vezali
na boje in napore naših zastopni¬
kov v tujini — bili smo most med
njimi in našimi doma, saj smo jim
želeli vedno ves uspeh in jim izre¬
kali vso vero, poznavajoč njih po¬
štenost in idealizem.

Drobne in skromne liste te¬
danjih naših izvodov pa je na ža¬
lost spremljala vedno pogosteje
rdeča vez prelite krvi tolikih na¬
ših sodelavcev in prijateljev, ki so
padali pod kroglami okupatorja in
komunistov, ker so ostali zvesti
tem idealom in trdni v boju zanje.
Med tem ko jih je lovila okupator¬
ska policija in jih podila v koncen¬
tracijska taborišča, jih je večino¬
ma izza ogla in zahrbtno lovila
krogla komunističnih atentatorjev.
Zločini obojih pa niso zmogli zadu¬
šiti našega dela in zatreti vrst ti¬
stih, ki so listu pomagali, ga širili
in ga brali.

V maju 1945 je ta kupa našega
trpljenja dosegla svoj višek. V tu-

' jino smo morali vsi tisti, ki smo
vedeli, da se je nad našo domovino
zgrnila ječa terorja in tiranstva.
Z nami so krenili desettisoči, ki so
vedeli, da gredo v bedo in v še težje
preizkušnje —• zvestoba veri v svo¬
bodo in v zmago pravice jim je
bila pogosto edina prtljaga, ki so
si jo nesli za mejo. Pa še na pra¬
gu emigracije je bila mnogim na¬
ložena zadnja in najhujša brid¬
kost: še ie butnil kot zadnji val
komunistični zločinec za mejo med
naše vrste in nam z zadnjo slepa¬
rijo in bednim zmagoslavjem od¬
trgal nad desettisoč naših najbolj -
ših in najmlajših in jih potegnil
nazaj v smrt.

Tistim, ki spe doma v zabrisa¬
nih grobovih in vsem tem, ki so si
morali na svoi križev pot po gro¬
bove v kočevske gozdove — velja
naša beseda najgloblje zahvale in
najlepšega spomina. Ostali bodo
trajno, prekrvavo spričevalo naše
največje narodne nesreče.

Služba svobodni besedi in njene¬
mu poslanstvu pa je šla z nami v
emigracijo. V domovini danes ni
tiska, ki bi bil svoboden. Pisati,
znanstveno delovati in umetniško
ustvarjati ne sme, kdor ne služi
propagandi komunistične partije.

Ko smo začenjali z obnovo lista
v Buenos Airesu, smo vedeli, ka¬
ko veliko bo moralo biti poslan¬
stvo lista med nami. V tujini je

slovenska beseda svobodna, znan¬
stvenemu in umetnostnemu razi¬
skovalcu in ustvarjalcu niso polo¬
ženi okovi nasilja in izza ogla mu
ne sledi oko tajne policije. Toda
navdajal nas je drug strah in
dvom: ali bomo kos svoji nalogi in
ali bomo zmogli bremena, ako nas
dovolj ne podpro naši bratje, ki
jim naj list služi.

Naša desetletnica je lepo spri¬
čevalo obojega: okoli lista in oko¬
li naše založbe se je zbrala lepa
vrsta idealistov, ki poleg svojih ve¬
likih dnevnih skrbi in boja za ob¬
stanek vedo žrtvovati dovolj svojih
sil, da more list redno izhajati in
da se založba vztrajno posveča
svojim ciljem. Zmogli smo prema¬

gati prve denarne težave in v vso
čast nam je, da šteje list toliko ra¬
zumevajočih naročnikov in pod¬
pornikov, ki mu omogočajo redno
izhajanje.

Ta naš praznik tega desetega j u-
bileja tako ni samo hišno slavje
več ali manj pomembnega podje¬
tja. Ta praznik je veliko potrdilo
osnovnih vrlin vsakega naroda, ki
hoče dokazati, da hoče živeti: naši
junaki doma so nam dokaz velike
vere,  ki nas je vodila skozi vse
trpljenje, zvestoba  desetletne bor¬
be za njih ideale nam je bila edina
vodnica pri tem delu, služba svo¬
bodni besedi  pa nam je porok, da
bomo mi v emigraciji in oni do¬
ma enkrat doživeli, da bo zavel ta
duh svobode nad vsem tistim pod¬
ročjem, kjer danes strahuje bese¬
da nasilja in zločina.

Los eslovenos anticomunistas en la Argentina recordamos siem-
'pre con profunda gratitud la decision del Senor Presidente gral Pe¬
ron con la cual permitio personalmente, hace cinco ahos, el 20 de no-
viembre de 19 4 . 6 , el ingreso a la Argentina a los refugiados eslove¬
nos con sus familias.

Esta decision, de vital interes para nosotros, nos obliga a nues-
tra continua gratitud al Presidente gral Peron y a nuestra nueva Pa-
tria, la gran Argentina.

Protikomunistični Slovenci v Argentini se spominjamo z globo¬
ko hvaležnostjo odločitve predsednika grala Perona, ko je pred peti¬
mi leti dne 20. novembra 19U6 osebno dovolil veselitev slovenskih be¬
guncev z družinami v Argentino. Ta, za nas šivi jensko važna odloči¬
tev, nam narekuje trajno hvaležnost predsedniku gralu Peronu in na¬
ši novi domovini  — Argentini.

Tito obljublja svobodo
nadškofu Steplncu

»»

Evropski dopisnik “N. York Timesa”
C. L. Sulzberger je svojemu listu poslal
dolgo poročilo iz Rima. V tem poročilu
napoveduje, da bo Tito v kratkem izpu¬
stil na svobodo zagrebškega nadškofa
drja Stepinca. Po 5 letih zapora bi bila
vrnjena svoboda primasu jugoslovanske¬
ga katoliškega episkopata, vendar bi Ti¬
tova vlada nadškofa Stepinca poslej več
ne priznavala za zagrebškega nadškofa
in jugoslovanskega primasa.

Dopisnik pravi v svojem poročilu, da
bodo nadškofa drja Stepinca iz zaporov
v Lepoglavi odvedli v njegov rojstni
kraj Krašič; povrnjene bi mu bile vse
politične pravice in vrnjeno tudi ob iz¬
reku obsodbe zaplenjeno osebno premo¬
ženje — pač pa se dr. Stepinec ne bi
mogel vrniti na sedež svoje nadškofije
in ga titovska vlada tudi ne bi več pri¬
znavala za nadškofa. V svojem doma¬
čem kraju bi moral dr. Stepinec živeti
kot zasebnik in moral bi se obvezati, da
se ne bo politično udejstvoval.

V tem svojem poročilu meni Sulzber-
ger, da misli Tito s svobodo drju Ste-
pincu pridobiti na zahodu, kjer je vpra¬
šanje zagrebškega nadškofa vedno ovi¬
ralo delo zbliževanja med ameriško vla¬
do in Titovo Jugoslavijo. Vendar pa
pravi dopisnik, da bo tako, kakor misli
Tito, zadeva z drjem Stepincem urejena
le na pol, ker je gotovo, da Vatikan tak
zaključek zadeve ne bo priznal kot pra¬
vilen. Tito misli nadškofa drja Stepinca
izpustil in zaporov na podlagi predpisov,
ki da dovoljujejo znižanje kazni pripor¬
niku, ki se je ves čas v zaporu vzgledno
obnašal. V Beogradu so že dalj časa
proučevali, kako bi odpravili to zadevo,
ki jim je bila tolikšna ovira na zapadu.
Titovi svetovalci so zadnje čase pripra¬
vili dva predloga: 1. nadškofa Stepinca
so mislili prepeljati v nek samostan in
mu tam ukazati nadaljnje bivanje. To¬
da ta predlog so odložili, ker bi ne po¬
menil “popolne svobode”; 2. nasvetovali
so tudi, da bi nadškofa Stepinca odvedli

EL PRESIDENTE DE LA NACION A LOS LEGISLADORES
NORTEAMERICANOS

La semana pasada visitaron a la Republica Argentina los legisladores de los
Estados Unidos de Norteamerica, pertenecientes al Comite de Comercio exteriorr
e interstatal de la Camara de Representantes de ese pais.

El jueves, 22 del mes corriente fueron recibidos por el Presidente de la
Nacion gral JUAN D. PERON. Despues de saludarle y hacerle votos por el
pronto restablecimiento de la Senora Eva Peron dirigieron al Presidente varias
preguntas respecto de la situacion economica y del futuro del Pais. El gral Peron
les dio en forma cordial todos los datos referentes a las preguntas propuestas.
En cuanto a la politica exterior subrayo el Presidente la necesidad de combatir
al comunismo mundial por ser este el nemigo mas peligroso de la libertad y
civilizacion de los pueblos libres del mundo. Entre lo demas destaco especial-
mente:

“En mi modo de ver, el mundo tiene un objetivo que es comun a todos los
pueblos; enfrentar el terrible peligro que representa el comunismo. La solucion
esta en que todos los pueblos subordinen todos los problemas secundarios para
servir a ese objetivo principal.

Nosotros hemos cumplido siempre esta premisa. Cuando le regalaban un
sable de oro a Stalin, nosotros ya eramos profundamente anticomunistas. Nos¬
otros pensamos que al comunismo no se lo puede batir con la policia ni con el
ejercito; hay que batirlo con medidas economicas y sociales que sean mejores
que las que el comunismo ofrece a los pueblos. El comunismo es una doctrina,
y para destruir a una doctrina es preciso otra doctrina mejor. Eso es lo que-
hemos hecho en la Republica Argentina para enfrentar el peligro del comunismo.
El resultado, comprobado con los numeros, es bien elocuente: en 1946 cuando
yo fui elegido presidente en la Republica Argentina, votaron 75.000 comunistas;
en el ano 1948, en una eleccion intermedia, solamente votaron 35.000; y en esta
ultima eleccion, en la que yo soy reelecto presidente, no han alcanzado a ser
20.000 los comunistas, lo que quiere decir que en la Republica Argentina el comu¬
nismo ha dejado de ser un peligro. Creo que si se utilizara el mismo sistema en
todos los paises democraticos, el comunismo dejaria de ser un peligro para el
mundo. Porque Rusia comunista no es un peligro para el mundo, siempre que
al comunismo no lo metan en nuestros paises, y Rusia no resistira mucho si nos¬
otros terminamos en nuestros paises con el comunismo. El grave inconveniente que
cxiste en esa lucha, es que Rusia tiene un comando unico y actua sobre todos los
paises que son sus satelites, con un profundo acuerdo y una direccion “brutal”.
En cambio, nosotros actuamos todos dispersos, haciendo čada uno lo que se le
ocurre y muchas veces peleandonos entre nosotros por pequehas cosas, en vez
de luchar unidos contra el comunismo.”

PREDSEDNIK GRAL PERON GOVORI AMERIŠKIM
KONGRESNIKOM

Prejšnji teden se je mudila v Argentini na obisku skupina ameriških poslan¬
cev, članov am. kongresnega odbora za zun. trgovino in meddržavne gospodarske
odnose. V četrtek, 22. L m. jih je sprejel v avdienci tudi predsednik graj JUAN
D. PERON.

Po prisrčnem pozdravu, ki so ga izrekli am. poslanci njemu in njegovi ge
soprogi Evi Peron z željo da bi čimprej ozdravela, je predsednik gral Peron
v več kot enournem prijateljskem razgovoru odgovarjal na številna vprašanja
ameriških kongresnikov glede sed. gospod, stanja in bodočega razvoja republike.
Gral Peron jim je na podlagi statističnih podatkov prikazal velikanski razvoj,
ki ga je Argentina dosegla v letih njegove prve predsedniške dobe na socialnem,
gospodarskem in političnem področju. Vsa prizadevanja negove vlade streme za
tem, da bi bili ljudje srečni in zadovoljni in živeli v miru.

Glede zunanjepolitič.nih odnosov Argentine do bližnjih in daljnih ameriških
sosed, je predsednik gral Peron podal važno izjavo, posebno glede komunizma
kot največjega sovražnika svojbodnih narodov in civiliziranega sveta sploh. Med
drugim je naglasil: “Vprašanje dobrih odnosov med USA in Argentino je vpra¬
šanje dobre volje. Kakor jaz gledam stvari, mislim, da ima svet eden in isti cilj,
ki je splošen vsem narodom: boriti se proti strašni nevarnosti, ki jo predstavlja
komunizem. Rešitev je v tem, da vsi narodi podredijo vse drugovrstne probleme
rešitvi tega glavnega vprašanja. Mi smo vedno izvrševali v tem svojo dolžnost.
Ko so drugi še darovali zlato sabljo Stalinu, smo mi bili že skrajni protikomunisti.
Mi smatramo, da komunizma ni mogoče uničiti s policijo ali z vojsko; treba ga
je pobijati z gospodarskimi in socijalnimi sredstvi, ki so boljša kakor tista, ki
jih komunizem ponuja narodom. Komunizem je doktrina in za uničenje te doktri¬
ne je treba imeti boljšo doktrino. In to smo mi napravili v Argentini v borbi
proti nevarnosti komunizma. Rezultati, potrjeni s številkami, so najboljši dokaz:
1. 1946, ko sem bil izvoljen za predsednika, je glasovalo 75.000 komunisov, 1. 1948,
na vmesnih volitvah že samo 35.000, na teh zadnjih volitvah, ko sem bil spet
izvoljen za predsednika, pa niso dosegli niti številke 20.000, kar pomeni, da ko¬
munizem v Argentini ne predstavlja več nevarnosti. Mislim, da bi komunizem
prenehal biti nevarnost za svet, če bi v vseh demokratskih državah uporabljali
take metode. Kajti komunistična Rusija ni nevarnost za svet, če ne vsiljuje ko¬
munizma v naše države in Rusija ne bo dolgo vzdržala, če bomo izpodrinili ko-
munizme iz naših držav. Težka neprilika ki jo imamo v tej borbi, je v tem, da
ima Rusija enotno poveljstvo in poveljuje nad vsemi državami, ki so njeni sateliti,
v temeljitem soglasju in z brutalno komando. Nasprotno pa mi delujemo razpršeni,
delamo vsak zase, kakor komu pade v glavo in se mnogokrat še prepiramo med
seboj za majhne stvari, namesto da bi se skupno borili proti komunizmu.”

do meje in ga izgnali, toda tudi to mi¬
sel so opustili, ker so bili nekateri stro¬
kovnjaki mnenja, da ne more biti noben
državljan Jugoslavije izgnan brez svo¬
jega lastnega pristanka. — Dopisnik
pravi dalje, da računajo v Beogradu, da
bi nadškof Stepinec takoj po osvobodi¬
tvi izrazil željo za potovanje v tujino.
Za ta slučaj napovedujejo, da bi mu ta¬
koj dali potni list in mu nakazali tudi
dovolj deviz. Prepričani pa so, da ne bo
nadškof krenil na pot v tujino, dokler
se ne bi posvetoval z Vatikanom.

Sulzberger se vprašuje, ali bo Tito s
svojimi sedanjimi načrti, da nadškofa
Stepinca izpusti, dosegel kak poseben

uspeh. Vatikan gotovo ne bo priznal
omejitev, ki jih misli Tito naložiti nad¬
škofu Stepincu na svobodi. V Beogradu
so tudi dovolj obveščeni, da vedo, kaj bo
Vatikan storil. Toda člani politbiroja ju¬
goslovanske kom. stranke menijo, da bo¬
do z osvoboditvijo drja Stepinca — ta¬
ko, kakor to oni mislijo izvesti — ven¬
darle dosegli, da se bodo polegle strasti,
ki da spremljajo vso zadevo in da se bo
dalo potem lažje o marsičem govoriti.
Predvsem pa računajo na to, da zahod¬
ne vlade titovskim agentom ne bodo mo¬
gle očitati, da je ječa nadškofa Stepin¬
ca kriva, da je javno mnenje v nekate¬
rih zahodnih državah tako odločno prati
podpori Ttiovemu režimu.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. XI. 1951

Spominska proslava desetletnice
Svobodne Slovenije

če še bolj brskam po spominu, kje bi
v naši domovini našel podoben prostor
društvenega življenja kakor je naš
“Martine” v Buenos Airesu,, mi ne uspe,
Ob številnih dvoranah in zbornicah, pro¬
svetnih domovih in bralnicah, ki so bile
tudi priče vlikega prosvetnega dela med
nami Slovenci v domovini, naš Martinc
po svoji zunanji pojavi skromnosti in
majhnosti spričo velikega Buenos Ai¬
resa utone. Pa je morda prav zato po¬
stal še močnejše središče vsega našega
žitja in bitja, kakor pa je že sam po
sebi bil zaradi namestitve Društva Slo¬
vencev v njegovih prostorih. Kajti pre¬
mnogim od nas se prileže, da po cestnem
trušču, razbeljenem asfaltu in\ vročino
izžarevajočih visokih stenah palač za
kratek hip ali kakšno urico stopi v ob¬
močje slovenske drobnosti in domačno¬
sti, ki je je na Martincu v izobilju. Pa
je sredi najhujšega vrvenja na Martin¬
cu še vedno lahko govoriti o oddihu.
Sestajajo se prijatelji, srečavajo znan¬
ci, obrazi nasmihajo ob prejemanju po¬
šte in srca plamte ob oddajanjih pake¬
tov za domovino. Vsakovrstne trenut¬
ke našega življenja na svobodnih tleh,
vse utripe slovenskega srca je sprem¬
ljal Martinc. Od rednih uradnih ur do
sej v vseh štirih sobicah, od ropotanja
pisalnih strojev do zasedanja okrog miz
in mizic, vse je že šlo preko Martinca.
A samo enkrat do pretekle nedelje se je
Martinc “vrgel v gala”: takrat, ko je
bil med nami naš Prevzvišeni! Tiste
nepozabne dni!

Preteklo nedeljo pa so uredniki „Svo-
bodne Slovenije’’ povabili na Martinc
častne goste, predstavnike vseh v Bue¬
nos Airesu delujočih društev in svoje
sodelavce. Tako so se povabilu odzvali
čiam odbora Društva Slovencev, pred¬
stavniki Slovenskega katoliškega aka¬
demskega starešinstva, Slovenske dek¬
liške organizacije, Slovenske fantovske
zveze, Družabne pravde, Slovenskega
katoliškega akademskega društva Slove¬
nija, Slovenskega planinskega društva
in Misijonskega krožka. Navzočih je
bilo nadalje več članov Pisateljske dru¬
žine France Balantič, predstavniki Slo¬
venskega pevskega zbora Gallus in San
Martin ter zastopniki igralskih družin
IDNAVE in Slovenskega izseljenskega
odra.

Naš verski mesečnik “Duhovno živ¬
ljenje” je zastopal, njegov urednik č.
g. Ladislav Lenček CM; preč. g. svet¬
nik Karel Škulj, ki vodi konzorciji “Slo¬
venska beseda”, je svojo odsotnost o-
pravičil zaradi službene zadržanosti,
poslal pa navzočim najlepše pozdrave;
vabilu so se odzvali tudi gg. uredniki
“Vrednot”.

V lepem številu so se povabilu odzva¬
le gospe povabljenih predstavnikov, kar
je zbrani družbi dalo lepo domače obe¬
ležje.

POZDRAVI

Kmalu po šesti — uri, ko je bilo na
vrtu “Martinca”, okrašenem z argen¬
tinsko in slovensko zastavo, ob veliki
mizi zbranih okoli 100 povabljencev, je
g. Miloš Stare v imenu uredniškega od¬
bora “Svobodne Slovenije” najprej po¬
zdravil preč. g. prelata dr. Alojzija O-
darja, rektora slovenskega semenišča,
g.  Jožeta Juraka kot zastopnika slo¬
venskega dušnega pastirja v Argentini
g. Antona Orcharja, generalštabnega
polkovnika in bivšega vojnega atašeja
g. Vladimirja Vauhnika, starosto sloven¬
skih javnih delavcev g. ravnatelja Bo¬
gomila Remc* ter starosto slovenskih
novinarjev v Argentini g. Franceta
Kremžarja. Za tem je pozdravil vse na¬
vzoče, posebej pa še vse sodelavce, ka¬
kor tudi poedine vodje večjih skupin na¬
ročnikov. Vsem se je g. Stare najlepše
zahvalil, da so se odzvali vabilu.

PRESEDN1KU REPUBLIKE
GRALU PERONU

Nato je predlagal in prečital po¬
zdravno pismo g. predsedniku Republi¬
ke gen. Juanu D. Peronu. V pismu se
mu slovenski novonaseljenci še posebej
zahvajujejo, ker je ravno te dni minilo
5 let, ko je g. predsednik Peron oseb¬
no dal dovoljenje za naselitev Slovencev
v Argentini. Pismo predsedniku Peronu
zaključuje tako:

“Uživajoč sadove tega Vašega veli¬
kega uspehov polnega dela Vas pred¬
stavniki Slovencev v Argentini ob jubi¬
lejnem prazniku pozdravljamo kot ve¬
likega državnika in pobornika miru z

velikim upanjem, da bo pod Vašim mod¬
rim vodstvom Argentina dosegla velike
cilje, ki ste jih ji Vi namenili. Tudi ob
tej priliki izrekamo vročo zeljo, da bi
Beg čimprej naklonil zdravje Vaši gos¬
pe soprogi Evi Peron, da bi mogla na¬
daljevati delo za dobro nas vseh.”

KARDINALU COPELLU

Nato je prečital pismo kardinalu pri-
masu Argentine Eminenci Copellu. V pi-‘
smu sporočajo med drugim:

“Predstavniki slovenskih protikomu¬
nističnih naseljencev v Argentini Vas
ob tej jubilejni priliki, Vaša Eminenca,
kot najvišjega cerkvenega kneza naše
nove domovine v imenu vseh Slovencev
najudaneje pozdravljamo in Vas zago¬
tavljamo da ne bomo odstopili od naših
načel, ampak, da bomo vztrajali v bor¬
bi proti brezbožnemu komunizmu”.

SV. OČETU

Sv. Očetu, ki je ves čas spremljal
naše trpljenje in stalno bedi nad našo
usodo, so zbrani predstavniki poslali pri¬
srčno vdanostno pismo, poudarjajoč ne¬
omajno voljo do nadaljevanja borbe pro¬
ti brezbožnemu komunizmu za uresni¬
čenje krščansko demokratskih načel v
javnem življenju. Pismo zaključuje:

“Proseč Vašega blagoslova pri našem
' delu Vam obljubljamo, Vaša Svetost, da
bomo vedno, kjerkoli bomo, hodili po
stopinjah nauka sv. Cerkve, zavedajoč
se, da je le v njenem nauku tudi dokon¬
čna rešitev naše domovine iz temne
sužnesti brezbožnega komunizma.”

Gospod Stare je nadalje prebral po¬
zdravni pismi g. predsedniku Narodne¬
ga Odbora za Slovenijo dr. Kreku in na¬
šemu škofu prevzvišenemu g. dr. Rož¬
manu, ki ves čas budno spremljata naše
delo, posebno pa z veseljem gledata na
uspešno delo slovenske skupnosti v Ar¬
gentini.

PREDSEDNIKU NO G. DR. KREKU

“Javni delavci slov. skupnosti v Ar¬
gentini in sodelavci “Svob. Slovenije” se
danes s ponosom spominjamo tudi Vas,
gospod predsednik, izrekajoč Vam za
Vaše dosedanje delo našo globoko zahva¬
lo z željo, da bi mogli tudi v bodočno¬
sti tako uspešno zastopati slovenski na¬
rod v svetu, kakor ste' ga doslej. V tem
Vašem delu Vas bodo vedno spremlja¬
la stremljenja Slovencev v Argentini,
spremljal pa tudi ves £ & s glas naše
“Slobodne Slovenije”.

PREVZVIŠENEMU ŠKOFU
G. DR. ROŽMANU

Pismo našemu Prevzvišenemu pa se
glasi.

"Na slavnosti se spominjamo tudi
Vas, Prevzvišeni, in Vas pozdravljamo
kot Svojega ljubljenega nadpastirja.
Zagotavljamo Vas, da se bomo Sloven¬
ci v Argentini s svojim glasilom “Svo¬
bodna Slovenija” tudi v bodoče z ena¬
ko odločnostjo borili za zmago krščan¬
skih in demokratskih načel v sloven¬
skem javnem življenju.”

Vsa pozdravna pisma so bila spreje¬
ta z dolgotrajnim^ in navdušenim odo¬
bravanjem.

Nato je g. Stare v svojem govoru opi-
I sal razmere, v katerih je nastal list v
domovini pred desetimi leti. Pri tem je
poudaril, da zaslužijo glavno in največ¬
jo zahvalo tisti, ki so pri tem delu sode¬
lovali pa darovali življenje in danes ne
morejo biti med nami.

Zatem je opisal kako in v kakšnih ra¬
zmerah je list začel nadaljevati svoje
delo v Argentini. Število novonaselje-
jencev je bilo tako malo v januarju
1948, da je bilo zelo tvegano izdajati ti¬
skani list. Pa so priskočili na pomoč
posamezni dobrotniki in omogočili izda¬
janje l'sta vse dotlej, da se je nabralo
toliko Slovencev, da je list dobil trdnej¬
še osnove.

Danes je list postal prijatelj ne le
Slovencem v Argentini, ampak tudi pre¬
mnogim raztresenim širom sveta. Toi
dokazujejo številna pisma, ki jih preje¬
ma uprava.

Pa nismo ostali samo pri listu. Tudi
knjige je “Svobodna Slovenija” dala slo¬
venskim novonaseljencem. Začetek je bil
prav tak kot z listom. Naši dobri možje
in fantje so zbrali skromne prihranke
in dali posojila, da so knjige mogle za¬
čeli izhajati.

Pred koncem svojega govora je g.
j Stare omenil, da je član uredništva po¬
kazal pred nekaj dnevi prvi izvod no¬

vega koledarja, ki je prišel iz tiskarne
in Tineta Debeljaka pesniško zbirko
“Poljub”. Ko je ta inozemec v Argen¬
tini, sin bogatega evropskega naroda,
videl ti dve prekrasni knjigi, je izjavil:
“To imate Slovenci denarja, da si dovo¬
lite tak luksuz.” Temu in mnogim dru¬
gim bi odgovoril: To za nas ni luksuz.
Naš narod nima bogastva. Naš narod
nima mogočne vojske. Dokler pa bodo
ustvarjali naši pesniki in pisateljj, do¬
kler bo živela slovenska knjiga, dokler
bodo naši ljudje čutili potrebo po knji¬
gi in svobodni besedi, toliko časa, se nam
ni bati za obstoj. Gorje pa tistemu dne¬
vu, ko bo umolknila slovenska beseda in
ko ne bo sleherni Slovenec več čutil po¬
trebe po njej!

Zatem je g. Stare prebral pozdravno
pismo bratom in sestram v domovini, ki

ga objavljamo na drugem mestu, in
poudaril, da ne vemo kedaj bo prišel čas,
ko ga bomo mogli izročiti našim bratom
in sestram v domovini. Ostal pa bo zapi¬
san kot dokaz, da smo na današnji slav¬
nostni dan “Svobodne Slovenije” mislili
pred vsem na naše brate in sestre, trpe¬
če v zasužnjeni domovini.

Navzoči so pismo pozdravili z enoduš-
nim odobravanjem.

Pozdravi Svobodni Sloveniji

PRELAT G. DR. ODAR

Nato je povzel besedo preč. g. prelat
dr. Odar. Uvodoma je povedal, da da¬
našnje slavje “Svobodne Slovenije” po¬
zdravlja najprej kot zadnji predsednik
Katoliškega Tiskovnega Društva in kon¬
zorcija listov v domovini; spominja se
enih časov, ko se je delo moralo zaradi
nastalih razmer ločiti in so eni prijeli
za borbo s komunizmom in okupatorjem
na odprtem področju, drugi pa odšli v
podzemlje, kar je bilo sicer lepše, pa za¬
to bolj nevarno delo. Vsem pa je bil isti
cilj in skupno poslanstvo — služiti na¬
rodu. Čestita tedniku, ki še je iz maj¬
hnega ilegalnega lista razvil v teku de¬
set let v tako ugleden tednik. Druga
misel pa, ki jo je poudaril g. prelat dr.
Odei;, je bila, pozdraviti idealizem, ki
preveva tako uredništvo, kakor sodelav¬
ce. Če lahko danes kdo govori o idealiz¬
mu, potem to lahko on, saj je znano,
da mu je kot rektorju slovenskega se¬
menišča v tujini najbolje videti, da vse
slovensko semenišče obstoji na samem
idealizmu vse slovenske skupnosti. Ne¬
precenljive vrednosti za nas v tujini je
naš idealizem. Koliko truda stane danes,
sodelovati pri listu, ki je posel, ki nič
ne nese, vedo le tisti, ki se s takim de¬
lom ukvarjajo; kako koristno bi mo¬
gel ta ali oni vnovčiti silo, potrošeno pri
listu, za svoj osebni napredek in dobro¬
bit, pa tega ne stori; idealizem je, ki
ga drži v delu, koristnem za narod v
tujini. Naj ta idealizem “Svobodni Slo¬
veniji” omogoči, da postane čimprej v
osvobojeni domovini vodilni list proti¬
komunističnih Slovencev.

PODPREDSEDNIK DRUŠTVA SLO¬
VENCEV G. ING. ALBIN MOZETIČ

V imenu Društva Slovencev je nato
g. ing. Albin Mozetič kot njegov pod¬
predsednik izrekel naslednje pozdravne
besede:

“V imenu Društva Slovencev čestitam
“Svobodni Sloveniji” ob priliki jubileja,
ki ga ta mesec praznuje. Pred desetimi
let;, ko je Slovenija bila razdeljena med
tri okupatorje, in ko je brezbožni komu¬
nizem pod vabljivo krinko OF začel
izvajati svoje zločinske načrte za zasuž-
njenje slovenskega naroda, je bila “Svo¬
bodna Slovenija” eden prvih glasnikov
resnice, svobode, prave narodne zavesti
in neomajljive. borbe proti obema sovraž¬
nikoma' - okupatorju in rdečim zločin¬
cem. Vsi vemo, kako težka je bila ta
borba, ovirana po človeški naivnosti in
neumnosti, borba proti sovražniku, rod¬
nemu bratu, ki se je posluževal vseh
sredstev laži, klevete, groženj, telesne¬
ga mučenja, pokol ja celih družin, umo¬
ra naseče žene in celo nedolžnega otro¬
ka. Kako osamljen je bil naš narod v
tej borbi, toda branil se je in boril, da-
si brezupno — zmagal in po zmagi bil
premagan ne po svoji krivdi, temveč po
naivni zapeljanosti zapadnega sveta,
istega, ki danes zbira razkropljene sile
za borbo nroti komunizmu in čigar si¬
novi. podajo s kroglo v tilniku kot so
radali pred leti naši, samo s to razliko,
da se takrat svet ni zgražal kot se da.
nes.

Ko smo po viharju revolucije in živo¬
tarjenju v taboriščih prispeli v Argen¬
tino po zaslugi samega predsednika re¬
publike grala Perona in po prizadevanju
našega požjftvovnega duhovnika g. Ja¬
neza Hladnika, smo ponovno zagledali
“Svobodno Slovenijo” in priznajmo, kar
takoj se nam je zdelo bolj domače v Ar¬
gentini.

Društvo Slovencev je tesno povezano
s “Svobodno Slovenijo”. Ta navidezna
povezanost je takoj jasna, če pogledamo
na cilje obeh, ki so enaki: Povezati in
ohraniti Slovence v novih domovinah.
Čuvati ideale radi katerih so zapustili
.svoje domov.

V tem smislu želim “Svobodni Slo¬
veniji” polno srečo in uspeha pri požr-
tovalnem delu tudi v bodočnosti.

G. RUDOLF ŽITNIK, ČLAN NO

Desetletnega jubileja se je s prisrčni¬
mi besedami spomnil tudi član nadzor¬
nega odbora Društva Slovencev član NO
za Slovenijo g. Rudolf žitnik, rekoč med
drugim, da ie “Svobodna Slovenija’ ’
pred 10. leti pravilno napovedala dolgo
vojno in svarila pred prehitrimi in ne¬
pomembnimi akcijami, pozvala narod k
spretnemu podtalnemu organiziranju za
složen in učinkovit upor, ki naj ob goto¬
vem času zada savražniku največjo ško¬
do ob najmanjših naših izgubah. Tudi
komunizmu se je “Svobodna Slovenija”
od vsega početka uprla in je ne meneč se
za komunistične krogle junaško razkrin¬
kavala lažnjiva gesla OF in KPS. Od¬
ločno se je uprla krvavemu vsiljevanju
vere brez Boga. To svojo linijo je list
vzdrževal ves čas do danes; g. žitnik
je nato čestital vodstvu lista za ogromno
delo, ki ga je za narod opravilo. Čestit¬
kam pa dodaja še prošnjo: “Naj bo

“Svobodna Slovenija” kot do sedaj kli-
car sloge med Slovenci v emigraciji. Naj
bo “Svobodna Slovenija” v svetu zago¬
vornik trpečega naroda v domovini. In
naj bo “Svobodna Slovenija” glasnik na¬
ših narodnodržavnih zahtev — Zedinje¬
na Slovenija v Federativni Jugoslaviji,
zgrajeni na prastarih in vedno novih
krščanskih načelih.”

Č. G. JOŽE JURAK

Namesto odsotnega č. g. Antona Ore-
harja, ki se mudi na večdnevnem slu¬
žbenem potovanju med našimi rojaki, je
povedal vrsto lepih misli č. g. Jože Ju¬
rak, začenši s poudarkom gesla: “Do¬
kler bomo zvesti Bogu, bomo zvesti tudi
narodu”. Dokler bomo držali glavo nad
vodo, kakor je naš Prevzvišeni pravilno
označil današnji zmaterializirani svet ob
svojem obisku v Argentini, se nam ni
bati propada. Pri tem držanju glave nad
vodo odločilno pomaga tudi “Svobodna
Slovenija”, v katere vrstah je vedno naj¬
ti visoka moralna načela in krščanske
ideje. Dober tisk ni samo tisti, ki ne na¬
pada naukov sv. Cerkve, dober je tisti,
ki jih brani in zagovarja; tak tisk je tu¬
di “Svobodna Slovenija”. Tak tisk pri¬
poroča ne samo Sv. Oče, ne samo vsi
škofje v svojih škofijah, pač pa tudi vsi
naši dušni pastirji. Kričečih listov, ki
jim je krščanskih načel kaj malo mar, je
povsod in brez reklame dovolj; težko pa
je utirati pot dobremu tisku, med kate¬
rega spada brez dvoma tudi “Svobodna
Slovenija”; prepričan sem, je dejal g.
Jurak, da bo takšna tudi ostala.

Kot duhovnik se je pri današnji sv.
maši spomnil urednikov in njih žrtev,
proseč Boga, da jim je plačnik za vse
dobro, ki ga z dobrim tiskom opravijo
med slov. narodom. Vse navzoče pa je
g. Jurak prosil, naj vsakdo v svojem
okolju pomaga k še lepšemu razvoju in
napredku “Svobodne Slovenije”.

č. G. LADO LENČEK, UREDNIK
“DUHOVNEGA ŽIVLJENJA”

Za g. Jurakom je povzel besedo č. g.
Lado Lenček, CM kot urednik “Duhov¬
nega življenja”. Naglašal je, da je bilo
delo pri “Svobodni Sloveniji” veliko tež¬
je, ker je bilo treba vse začeti znova;
pri “Duhovnem življenju”, kakršno je
danes, so že imeli predhodnika v neu¬
mornem g. Hladniku. Zato je uspeh
“Svobodne Slovenije” toliko lepši. List
pa bo uspeval, ker si je za svoj program
dal tako živ krik: Živeti hočemo.

Po uradnem delu programa, je nastal
živahen pomenek med prisotnimi; spo¬
minjali so se tega ali onega trenutka
iz preteklosti, se spominjali oseb, ki so
pred nami odšle v smrt, doprinašajoč
svojo žrtev na oltar domovine, spominja¬
li se let, preživetih v taboriščih, spomi¬
njali se zlasti domovine in v duhu gle¬
dali nanje, kakšna je sedaj in kakšna
naj bi bila v bodoče.

čas je hitro potekal. Gostje so se v
večernih urah razšli, da so čimprej do¬
bili vozila v najrazličnejše smeri Veli¬
kega Buenos Airesa, ker je bilo treba
misliti na redno delo naslednjega dne.

ARGENTINA

Predsednik gral Peron se je v
spremstvu sed. guvernerja province
Bs. Aires polkovnika Mercante-ja in
novoizvoljenega guvernerja majorja
Aloe-ja prejšnji ponedeljek udeležil
slavnosti, ki so bile v glavnem me¬
stu province Buenos Aires — La
Plata ob 69. obletnici ustanovitve
tega mesta. — Ob tej priliki je v
kraju Gonnet odprl otroško mesto
Republika otrok, pred La Plato dve
novi cesti, v mestu samem novo pa¬
lačo brzojavnega urada in nove pro¬
store v bolnišnici. Prebivalstvo je
povsod prirejalo gralu Peronu nav¬
dušene ovacije.

Argentina ne priznava angleške
suverenosti nad Malvinskimi otoki.
To je znova naglasil argentinski za¬
stopnik v komisiji ZN za v upravo
zaupana ozemlja.

Podpredsednik republike dr. Qui-
jano je zapustil sanatorij, v katerem
se je pred meseci podvrgel operaciji.
Po krajšem oddihu v provinci Co-
rrientes bo znova prevzel predsed¬
stvo senata.

V Argentino bo danes prispela no¬
va skupina ameriških demokratskih
in republikanskih poslancev. Na le¬
tališču jo bodo sprejeli ameriški ve¬
leposlanik Bunker in predsednik posl.
zbornice dr. Campora.

V Bs. Aires je v torek dopotoval
novi Titov poslanik v Argentini Miša
Pavičevič.

Argentina bo odobrila Boliviji po¬
sojilo 340 miljonov Pesov za dovrši-
tev železnic, ki bodo vezale bolivijske
južne province z argentinskim žel.
omrežjem na severu.

Uradni volilni rezultati volitev dne
11. novembra za prestolnico Buenos
Aires so naslednji: Za grala Perona
kot predsednika in dr. Quijana kot
podpredsednika je glasovalo 383.511
moških in 466.241 žensk. Skupno
849.752 glasov. Radikal dr. Balbin
kot kandidat za predsednika in dr.
Frondizi kot podpredsednik je pa do¬
bil 306.138 moških in 318.660 ženskih
glasov. Skupno torej 624.798. Kandi¬
data Peronistične stranke gral Peron
in dr. Quijano sta torej v prestolnici
zmagala z večino 224.954 glasov. Os¬
tali predsedniški kandidati so dobili:
Pastor — Lima 6.671, Palacios Ghiol-
di 19.189, Ghioldi — De la Peha
21.095, Molina — Diaz Arana 70, Fe-
nelon — Semiza 1.243, Giacobini —
Rivero 1.784. Praznih glasovnic je
bilo 13.175, neveljavnih pa 3.583. Za
senatorja za Buenos Aires sta bila
izvoljena Alberto Teisaire in Rosa
Calvino. Oba člana Peronistične
stranke. Rezultati za volitve poslan¬
cev za prestolnico bodo objavljeni 4.
decembra.

Nova poslanska zbornica se bo se¬
stala na svoje prvo redno zasedanje
1. maja, pred tem pa si bo na seji
dne 26. aprila izvolila predsedstvo in
stalne parlamentarne odbore. V novi
poslanski zbornici bodo po svojih de¬
legatih zastopani sedaj tudi  nacio¬
nalni teritoriji, ki so si izvolili dele¬
gate in sicer po enega na 100.000
prebivalcev. Tako bo v skupščini se¬
delo 11 delegatov nac. teritorijev, ki
v zbornici lahko posegajo v debato,
nimajo pa glasovalne pravice.

Mesto Tandil, priljubljeno izletni¬
ško mesto v provinci Buenos Aires, je
v torek popoldne zadela huda nesre¬
ča. Nad mestom in okolico se je utr¬
gal oblak. Mesto je bila v najkrajšem
času poplavljeno. Hudourniki so tako
močno narasli, da so podirali hiše in
valili po strugah težke skale. Voda
je tako hitro narasla in drla š tako
silo dalje, da je poplava zahtevala
11 mrtvih, 30 ljudi pa še pogrešajo.
Na pomoč je prihitelo vojaštvo. Pov¬
zročena škoda je velika.

Nadškofijsko tajništvo za moralo
Argentinske katoliške akcije je po¬
slalo buenosaireškemu županu Debe-
nedettiju spomenico, s katero ga opo¬
zarjajo na poplavo nemoralnih in
pornografskih novel m revij ter slik,
ki so se v zadnjem času pojavile v
prodaji po časopisnih kioskih po uli¬
cah in na postajah podzemskih želez¬
nic. Poziva ga naj odredi zaplembo
vse te pornografske literature* odre¬
di kazensko postopanje proti izdaja¬
teljem take literature, ki kvarno
vpliva na moralo naroda. S tem pa
tudi krši principe, ki jih je ponovno
naglasil sam predsednik republike
gral Peron, ko je poudarjal, da je
“najboljše kar ima republika narod
sam”.

Buenos Aires, 29. XI. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Dr. MIHA KREK

DR. AL. ODAR

ČESTITKA IN ZAHVALA

"Svobodni Sloveniji 1 ' ob njeni desetletnici prisrčno čestitam. Mislim, da
so vsi uredniki, razmnoževala, raznašalci in bralci ponosni in veseli nje¬
nih uspehov.

Pred desetletjem je začela izhajati kot sad prizadevanj par navdu¬
šenih in požrtvovalnih ljudi, ki so tvegali svoj mir in svobodo za to, da
bi Slovencem pod okupacijo nudili politično vodilo in sredstvo za med¬
sebojno obveščevanje. Bilo je treba izrednega junaštva, požrtvovalnosti
in iznajdljive modrosti, da se je to podjetje posrečilo. Treba je bilo ne¬
prestane skrbnosti, odločnosti in tveganja, da je podtalni list mogel biti
na višini in izpolniti strašno vrzel, ki je nastala, ko je tujec-okupator
uničil dobesedno vso svobodo slovenske besede, in davil vse politično
in drugo slovensko javno delo.

V teh dušečih razmerah, ko je po deželi mrgolelo komunističnih in
okupatorjevih denuncijantov, je izbranemu krdelu mladih prostovoljcev
Slovenske Ljudske Stranke uspelo, da je list izhajal, redno prihajal do
zaupnikov in jim prinašal prave informacije o važnih domačih in med¬
narodnih dogodkih, posredoval zvezo med zastopniki stranke v tujini in
po raznih krajih zasužnjene domovine. "Svobodna Slovenija" je bila do¬
ma kot luč v viharju in temi, kot rdeča nit zvestobe in ljubezni, ki jo je
narod hranil iz dobe miru, prenesel na križev pot okupacije in komu¬
nistične revolucije in jo ohranja sedaj doma v suženjstvu in v tujini v
pregnanstvu. "Svobodna Slovenija" je glasilo naše zvestobe nevenlji-
vim slovenskim vrednotam in vzorom: katoliškim načelom in nauku živ¬
ljenja, slovenskim narodnim izročilom in ciljem ter demokratičnemu,
ljudskemu načinu vodenja' vseh javnih, skupnostnih zadev. Zato je bila
Svobodna Slovenija" istočasno najostrejša nasprotnica okupatorskega
nasilja prav tako kot komunističnega zločinstva in bila očitajoča vest tu¬
di vsem tistim, ki niso spoštovali narodne sloge in politične discipline in
slabili skupno moč v največji nevarnosti.

Komaj so prve skupine novih naseljencev prišle v Južno Amerike,
je bila že Svobodna Slovenija tudi med njimi. In odtlej je največji, naj-
stareiši list naše emigracije. Sedaj je pred vsem zveza z domovino. Res¬
nična, trajna, redna in uspešna zveza. Ne mislim tu samo na pregledne
novice, ki jih prinaša iz domovine, na te najmanj, čeprav so važne. Mis¬
lim na to, da je list resničen del lepega slovenskega življenja, da je v
naših skromnih razmerah kar bogat po pestri vsebini, po sodelavcih z
vseh koncev in krajev sveta, da je ne le praktični svetovalec Slovencem
v Argentini, ampak vodilen, list vseh raztresenih slovenskih izgnancev.
Močni prispevki iz slovenskega kulturnega ustvarjanja, politični razgle¬
di, mednarodni pogledi in krepka opozorila v uvodnikih, vse to v enem,
narri dela Svobodno Slovenijo tako priljubljeno in potrebno, da si/brez.
nje ne moremo več zamisliti skupnostnega življenja v begunstvu.

Vsaka številka našega lista je nova vez med nami in v veliki meri
podoba našega skupnostnega življenja. Dokler bomo ohranili list, bo ta
pričeval, da ohranjamo to skupnost in duhovno povezanost. Brez lista bi
bili po vseh kontinentih raztreseni, brezpomembni posamezniki. Tega ne
smemo nikdar dopustiti. Lepo prosim vse rojake, vse slovenske družine,
naj skrbe, da bo naš list stalen gost v vseh slovenskih domovih v tujini,
da bo zastava "Svobodne Slovenije" zmagovito zaključila svojo pot iz
podzemlja, preko taborišč in begunstva iz tujine v nanovo Svobodno
Slovenijo.

PRIZNANJE

Od predsedstva Krščanske Demokratske Zveze Srednje Evrope je
uredništvo “Svobodne Slovenije” prejelo naslednje pozdravno pismo,
ki se v prevodu glasi:

Neiv York, November 1U, 1951
339 East 52nd Street,

Neiv York 22, N. Y.

Ref. Nr. 522

SVOBODNA SLOVENIJA”

Victor Martinez 50,

Buenos Aires,

Argentina.

Gospodje!

Rričanska Demokratska Zveza Srednje Evrope, sestavljena iz
krščanskih demokratskih strank Češko-Slovaške, Madžarske, Latvije,
Litve, Poljske in Jugoslavije, pošilja “Svobodni Sloveniji” najlepše
čestitke ob priliki desetletnice njenega izhajanja.

Doba zadnjih deset let, kar obstoja “Svobodna Slovenija”, je bi¬
la najbolj viharna v, zgodovini naših narodov. Uspeh “Svobodne Slo¬
venije” je zato tem bolj izreden. Od prvih začetkov v podzemlju ni
nikdar nehala širiti krščansko-demokratskih načel, podpirajoč borbo
kršcansko-demokratskih strank proti komunizmu.

V čast mi je poslati Vam najlepše pozdrave in čestitke Krščan¬
ske Demokratske Zveze Srednje Evrope v upanju, da bo “Svobodna
Slovenija” končno dosegla zadoščenje po letih vztrajnega dela in bo
izhajala v osvobojeni domovini, obnovljeni v krščansko-demokratskem
duhu.

Iskreno Vaš

KONRAD SIENIEWICZ, l. r.
Generalni tajnik

Razmerje izseljencev do komunizma

Nobena tajnost ni, da novi izse¬
ljenci, ki no  se izselili zaradi ko¬
munizma, sedaj po nekaj letih, od¬
kar so odšli od doma, ne sodijo več
vsi enako o komunizmu. Nekateri
med njimi so namreč mnenja, da
je zanje pač najbolje, če se za ko¬
munizem nič več ne menijo. Pe-
čanje s komunizmom, je stvar po¬
litike. pravilo, politiko pa naj kro¬
jijo domačini. Izselienci so v novi
dežeh tujci ki naj si z delom služi¬
jo kruh, v javne zadeve pa nai se
ne vtikajo. Drugi gredo dali. Za¬
radi žalostne skušnje, ki so jo do¬
živeli s komunizmom doma, ne ma-
rafo nič sipati o njem. Doma so se
mu postavljali po robu. Toda ko¬
munizem ie nri ? el na oblast, oni pa
so morali z doma, če so si hoteli re¬
šiti živlienie. V tujini, ki je za vsa¬
kogar boli ali manj trda. pa so se
iim začele zbuiati misli, da bi bili
mogli ostati doma, če bi se ne bili
teko izpostavljali. Domišliiia jim
slika dom in domovino v nailenših
barvah taksna, kakršna sta bila
v tistih lenih letih, preden ie zago¬
spodoval nad njima komunizem fti
predeti se ie razdirala nemška in
italijanska okimaciia Ob teh. pred-
stavah -o domovini, ki danes ni več
takšna, iih močneie zgrabi dnmo-
tožie. Le zakai nismo ravnali po
vznledn sredincev. Počakali bi bi¬
li nekoliko, se pomaknili v omdie
in s a potuhnili; seveda bi sedaj
trpeli nori komunisti. t n da vsai do¬
ma bi bili Bon na bo tako preložil,
nrei ali slei. So pa tudi taki med
izselienci. ki jih misel na domovi¬
no nrav nič ne vznemiria. Za rde
ie domovina tam. ki er se jim bolje
godi. PreračunaM so. da jim je v
svobodnih ameriških državah bolie
kot bi jim bilo v onih pod železno
zaveso. Zato so tu. Tu gospodarilo,
si; pridobivajo imetie in uživajo,
dokler ie čas. Komunizma iim ni
mar; saj iih tu ? e ne grabi za vrat.
Tudi takšni se dobe, ki bi bili nrav
tako lahko doma med komunisti.
Med komunistično revolucito duma
so bili pač napak 'špekulirali.' Ure¬
zali so se. Niso pričakovali, da bi
utegnil komunizem zmagati. Na
napačno stran so se postavili. Se¬
dal se hiieio -po glavi. So pa kon¬
čno tudi taki, ki so se doma za¬
vestno borih proti komunizmu in
iim danes ni prav nič žal, da so to
storili. Zavedajo se, da so delali
nrav. Drugače niso mogli. Katera
izmed naštetih skupin sodi pravil¬
no?

Komunizem je svetoven pojav.
Koliko jih je med komunisti res s
srcem pri stvari, ve seveda samo
Boo-. Deistvo pa .je, da stoji danes
velik del sveta pod komunističnim
režimom. Ali imajo v svoiih deže¬
lah komunisti večino, je drugo
vprašanje. Pač pa imajo tam ob¬
last. Kal večina, kaj zadovoljstvo
ljudi! Oblast, to je prvo, vse! A
tudi v državah, ki niso pod komu¬
nističnim režimom, se komunizem
propagira, Nespametno bi bilo, če
bi kdo zapiral oči pred tem dej¬
stvom. Komunizem je svetovni po¬
jav.

Vsi ljudje, vsak poedinec med
njimi, tudi vsak izseljenec je moč¬
no zainteresiran na tem, kako je s
komunizmom. Drugo vprašanje pa
je, če se tega zaveda. Velikokrat
se je že zgodilo v zgodovini, da se
ljudje niso zavedali usodnih ne¬
varnosti, ki so jim grozile. Zato
je možno tudi danes, da se kdo za
komunizem ne Zanima in se zanj
zanimati noče. Možno je tako rav¬
nanje, toda pametno ni. še nikoli
ni bil moder tisti, ki je* ob grozeči
nevarnosti, ko se je zahtevalo od
njega odločno ravnanje, zaprl oči
in počakal, češ, kar bo, pa bo. Ta¬
ka pozicija je sicer včasih psiho¬
loško razumljiva zaradi slabosti in
plašnosti ljudi, nikdar pa ni pred
umom in vestjo utemeljena. Moško
tako ravnanje ni. Vsaj pametni in
svobodni možje tako ne ravnajo.

Komunizem ni samo političen
pojav. Pri njem tudi ne gre le za
določeno gospodarsko teorijo in
sestav. Komunizem je mnogo širši.
Sega na vsa področja človeškega
delovanja. Sega v filozofijo, vero,
nravnost, kulturo, državo, družbo,
družino in meddržavno življenje.
Sega skratka v vsa nodročja člo¬
veške svobode, človeku predpisu¬

je kaj naj misli, kako čustvuje, kaj
govori in piše, kaj dela, kje in ka¬
ko. Človeške svobode v tradicional¬
nem pomenu te besede sam ne po¬
zna in nikomur ne prizna. Komu¬
nizem je materializem v polnem
pomenu besede. Je svojevrstna fi¬
lozofija, ki ne pozna duhovne du¬
še. Je brezbožtvo. Ne pozna člove¬
ške osebnosti, kakor jo je člove¬
štvo umevalo doslej. Ne pozna u-
smiljenja in ljubezni, zato je seve¬
da v skrajnem nasprotju s Kristu¬
sovim naukom o ljubezni. Nečlo¬
veško ravnanje z ljudmi, ki sprem¬
lja komunistični režim v vseh deže¬
lah, kjer je zavladal, ni nekaj, kar
bi le slučajno spremljalo ta režim,
marveč je komunizmu lastno. Na
Koreji so komunisti s presenetljivo
natančnostjo do pičice prav tako
ravnali kot nekaj let poprej v Slo¬
veniji, ali še poprej v Španiji in
Rušili. Le tempo ravnaja in niego-
va taktika sta se izpopolnila. Ruske
škofe so pred tridesetimi leti poča¬
si uklanjali, madžarskega kardina¬
la, so zlomili dosti hitreje. Upora¬
bili so pač boljša sredstva. Bistvo
pa je ostalo isto. Komunizem me¬
nja taktiko, ne pa cilja. Ponaša se
celo, da je njegova moč v prilago-
jevanju, v upoštevanju razvoja in
taktiziranju. Toda to ne sme moti¬
ti tistega, ki hoče doumeti njego¬
vo bistvo. Komunizem je eden, pa
nai si nadeva mednarodno ali na¬
rodno obleko, naj se zapadu dela
prijaznega ali ne, naj govori o mi¬
ru ali rožlja z orožjem, naj bo nje¬
gov tempo hitrejši ali počasnejši,
nai manevrira s taktičnim ponu-
ščanjem ali z brezobzirnim osvaja-
niem. Volk ne menia svoje narave.
Četudi obleče ovčji kožuh.

Ko hi bil komunizem le politi¬
čen pojav, bi mogel kdo reči, da
| ga kot priseljenca ne more zani¬
mati. zakai politika je stvar do¬
mačinov. Ko bi bil komunizem le
poseben gospodarski sistem, bi
mogel kdo svoje nezanimanje zanj
opravičevati s tem, da ga gospo¬
darstvo n e. interesira,. še lastno ne
bogve koliko, socialno in javno na
sploh nič. To prepušča drugim. Kai
hočemo, niso vsi liudie rojeni go¬
spodarstveniki. Tudi ni potrebno,
da bi bili. Toda komunizem ni sa¬
mo posebna politika in posebno go¬
spodarstvo. Je mnogo, mnogo več.
Je svojevrstno celotnostno gleda¬
nje na človeka. Je svoja vera, svo¬
ja morala, svoia filozofija, svoje¬
vrstno motrenje človeške osebnosti
in svobode. Komunizem hoče nove¬
ga človeka. Ta komunistični novi
človek naj bi bil čisto drugačen,
kot je dosedanji zapadni človek, ki
je zrastel iz krščanskih tal. Komu¬
nizem pa pri vsem svojem diame¬
tralnem nasprotju s krščansko in
evropsko kulturno zamislilo o člo¬
veku ni mirna teoriia poleg dru¬
gih,, marveč nasilen in brezobziren.
Fanatičen je kot nobeno vzhodno
verstvo. Nasilje uporablja, kot ga
ni uporabljal še noben nasilnik.

Gre mu za dejansko oblast v deže¬
li. Ko se je polasti, jo izrablja brez
obzira do skrajne možnosti, da
družbi vsili svoj koncept. Namen
mu posvečuje sredstva. Zato so mu
vsa dobra, če le koristijo. Kdor ni
z njim, je izdajalec, sovražnik ljud¬
stva, mračnjak, škodljivec, če se ne
ukloni, ga čaka zapostavljanje, go¬
spodarsko uničenje in končno tu¬
di fizično iztrebljenje. Komunizem
ne da živeti tistim, ki drugače mi¬
slijo kot on.

Ker je komunizem tak, je jasno,
da mora zanimati vsakega človeka.
Saj tu ne gre za politika in social¬
nega ekonoma. Gre za človeka. Gre
za to: ali hočemo ostati ljudje, ka-
|kor človeka pojmuje krščanska
tradicija, ali pa pustimo, da nam
vsilijo komunistično zamisel nove¬
ga človeka. Eno ali drugo. Kdo bi
po 'pameti mogel reči, da ga to ne
zanima. Kako moreš kot sredinec
čakati, kateri od teh dveh nazo¬
rov bo v velikanskem boju zmagal.
Predpostavljamo seveda, da si člo¬
vek, ki je tega imena vreden, da si
pameten in pošten človek. Egoisti,
ki jim je le za trenutno uživanje,
svetovnonazorne vlačuge in šleve
so seveda zmožni tudi tega. Toda
tem ne pišem tega.

Za našo stvar gre. če zmaga ko¬
munizem, bomo prizadeti vsi. Tu¬
di tisti priseljenci, ki sestavljajo
najtanjšo plast ljudstva v deželi.
Protikomunistično usmerjeni Slo¬
venci so se v času komunistične re¬
volucije v Sloveniji odkrito bori¬
li proti komunizmu. Po veliki ve¬
čini zaradi komunistične ideologi¬
je, tu in tam kateri morda le bolj
zato, ker so mu komunisti zaklali
vola. zažgali streho nad glavo, mu
ubili brata, sestro ali očeta. Zaradi
te borbe so morali tudi z doma v
maju 1945. Četudi njihova borba
ni bila venčana z zmago, ni bila od¬
več. Nikakor ne! V njej so izpol¬
nili svojo dolžnost, ki jim je bila
naložena v usodni zgodovinski uri.
Dali so protikomunističnemu svetu
svetel vzgled. In to v času, ko so
veliki zapadni narodi še omahova¬
li. Danes se v zapadnem svetu
vsakdo upa govoriti in pisati proti
komunizmu; saj je javno mnenje
protikomunistično. Pred desetimi
leti, ko se je začela slovenska bor¬
ba proti komunizmu, je bilo dru¬
gače. Slovenska borba proti komu¬
nizmu je rešila med našim naro¬
dom mnoge, ki bi bili sicer zapadli
komunistični propagandi in ideolo¬
giji. Pri slovenski borbi zoper ko¬
munizem v tistih letih ni šlo samo
za to, da si protikomunistični Slo¬
venci obvarujejo ' svoje imetje,
marveč tudi za nravne in verske
vrednote. Papež Pij XI je slovesno
obsodil komunizem in vsako sode¬
lovanje z njim. Slovenski ljudje so
zvesto prisluhnili papeževi besedi.
Na svojem geografskem sektorju
so zato sprejeli borbo proti komu¬
nizmu. Kateri katoliški človek bi
(Nadaljevanje na 6. strani)

POZDRAV BRATOM IN

i

■ Na nedeljski proslavi desetletnice
izhajanja "Svobodne Slovenije" so
se Slovenci v Argentini, zastopani
po svojih predstavnikih, spominjali
tudi trpečih bratov in sester doma
ter so nanje naslovili naslednji po¬
zdrav:

Prav ista groza trpi j eni a in zvrha¬
na mera gorja, ki je bila vam in
nam naložena, ko je pred desetimi
leti izšla v domovini prva številka
"Svobodne Slovenije", vas danes,
bratje in sestre, še vedno spremlja.
Spremenile so se sile okupatorja,
gorje pa je danes postoterjeno.

Odkar so prve skupine slovenskih
emigrantov stopile na argentinska
tla, je med njimi "Svobodna Slove¬
nija"; odkar se je nekdaj preganja¬
ni slovenski protikomunistični begu¬
nec naselil skoraj v vseh državah
zahodnega sveta kot človek z vero
v lepšo in srečnejšo bodočnost, ga
na vseh njegovih potih spremlja
glas "Svobodne Slovenije". Nam v
svobodi, daleč od rodne zemlje, je
dano'spominjati se danes desetlet¬
nice "Svobodne Slovenije".

Naše misli so danes bolj kot kdaj
koli pri vas, dragi bratje in sestre.
Vemo, da ste morali pod knuto u-
darcev in grozo komunističnega te-

SESTRAM ¥ DOMOVINI

rorja umolkniti, vemo, da ste se u-
maknili v zatišje, vemo’, da je vaše
trpljenje brez primere, in vemo, da
se s srci, polnimi upanja, ozirate na
ene preko morij.

"Svobodna Slovenija" pa se je
trudila, se trudi iri ne bo odnehala v
vašem imenu in v imenu vseh v tu¬
jini kričati v svet vso golo resnico
o terorju doma, ne bo klonila v svo¬
ji borbi za resnico in pravico in ne
bo niti za trenutek pomišljala, pod-
vzeti. vse, kar bo vam kot trpečemu
narodu doma v korist. Najvišji cilj
"Svobodne Slovenije" je svoboda
slovenski zemlji, najlepše poslan¬
stvo — lepša bodočnost naroda pod
Triglavom.

V tem stremljenju podpira "Svo¬
bodno Slovenijo" slovenska skup¬
nost v Argentini, zastopana na da¬
našnjem jubilejnem slavju po svojih
predstavnikih, številni emigranti po
vseh celinah sveta, v tem stremlje¬
nju bo "Svobodna Slovenija" tudi v
bodoče podpirala napere predsed¬
nika in članov NO za osvoboditev
Slovenije.

Z vero v Boga, bratje in sestre, z
neumrljivimi silami našega naroda
bo zasijalo sonce svobode naši do¬
movini!

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. XI. 1951

Dr. IVAN AHČIN

Pomen emigrantskega tiska

Slovensko izseljenstvo je staro
komaj dobrega tričetrt stoletja, pa
imamo izseljenske liste in celo
dnevnike, ki nosijo približno isto
starost. To nam dokazuje, da so
pionirji našega izseljenstva še sko¬
raj prej ko na kruh in na urejen
položaj v novi domovini mislili na
to, kako svoje rojake oskrbeti s tis¬
kano domačo besedo. Pred očmi
imamo predvsem Severno Ameri¬
ko, kjer je slovenska emigracija
naj starejša in najštevilnejša. A
velja prav isto — tudi za Južno
Ameriko in za vse druge kraje, ka¬
mor je odšel slovenski človek iskat
zaslužka.

Tako številen izseljenski tisk je
mogel v pisani raznolikosti in v
sorazmerno močnih nakladah uspe¬
vati le, ker je vedno našel zadosti
naročnikov in bralcev. Slovenski
izseljenec je bil že zdoma vajen
brati časopise. Ko je prišel v tuji
svet, je bil vesel, če je mogel v ro¬
ke vzeti slovenski časopis, že zara¬
di tega, ker drugega tiska vsaj
spočetka ni razumel. Slovenski ča¬
sopis je bil velikokrat edini zna¬
nec, ki ga je srečal v daljni deželi.
Tujina je bila manj mrzla in ne¬
znana, ko mu je domača tiskana
beseda tolmačila razmere v novem
svetu, mu pojasnjevala svetovni
položaj in ga zlasti obveščala o
stanju v domovini, ki jo je zapu¬
stil, a vedno po njej hrepenel z
otožnim srcem.

Na ta način je slovenski izse¬
ljenski tisk vršil in še vedno vrši
važno kulturno nalogo v širnem
zamejstvu, ko spremlja naše ro¬
jake povsod kjerkoli bivajo, jih
veže med seboj, jim ohranja in
osvežuje slovensko besedo in jih
zlasti ohranja kot žive in zavedne
člane slovenskega narodnega ob¬
čestva.

Vendar pa so se razmere med
slovenskim izseljenstvom mnogo
spremenile z dolivom nove emigra¬
cije po letu 1945. Med tem, ko je
stara emigracija bila predvsem
krušna, ki jo je vrglo v svet po¬
manjkanje dela in kruha na doma¬
či grudi, pa so že okoliščine, pod
katerimi je prihajal nov izseljen¬
ski val v zamejstvo, vzbudile v slo¬
venskem izseljenstvu v svetu nove
tokove in nas postavile pred nove
naloge. Kajpada je tudi nova emi¬
gracija iskala pota čez morje, da
si zasluži svoj kruh. Toda vzrok,
da je morala z doma je bil drug:
nastop komunistične strahovlade v
domovini. Novi emigranti so bili
žrtev svojega verskega ali vsaj
svojega političnega prepričanja.
To je bil umik visoko kulturne na¬
rodne plasti pred krvavo komuni¬

stično poplavo v zamejstvo. Na¬
ravno, da je ta plast prinašala s
seboj v novi svet vse drugačne
probleme kot nekoč njihovi pred¬
hodniki in da tudi svojega bivanja
v zamejstvu ne smatra in ne more
smatrati nikdar za zgolj krušno
vprašanje! Gotovo, treba je živeti
od dela svojih rok. Toda plast, ki
se je umaknila iz domovine pred
komunizmom, je vršila v narodu,
važno kulturno nalogo, ki je tre¬
nutno le nasilno prekinjena, nika¬
kor pa ne končana. Nekaj te kul¬
turne naloge je res mogoče nada¬
ljevati tudi v novi domovini. Toda
le drobec tega, kar bi se moglo
storiti doma in kar bi krvavo po¬
trebovala naša domovina.

S tem pa sta tudi že nakazana po¬
men in naloga našega svobodnega
izseljenskega tiska.

Njegov pomen je prvenstveno
narodno kulturnega značaja. Ra¬
zumljivo nam je, da so komuni¬
sti na vse kriplje skušali prepre¬
čiti ali vsaj kompromitirati in one¬
mogočiti emigracijo v slehernem
njenem kulturnem delu, kajti že
sam njen obstoj je trajna obtožba
razmer, ki vladajo pod komuni¬
stičnimi gospodarji.

Poleg vseh tistih nalog, ki jih je
slovenski izseljenski tisk dosihmal
opravljal: gojitev materine govo¬
rice, vez med izseljenci, novice iz
domovine, je tisk, ki so si ga novi
emigranti ustvarili, moral pre¬
vzeti veliko in sveto nalogo: pove¬
dati rojakom in tujcem resnico o
komunizmu, ki smo ga na lastni
koži doživeli. Treba je bilo poveda-
dati in to vedno znova ponavljati.
Kakšno nasilje in nečloveškost je
komunizem v praksi in kako lažni¬
va in varljiva je njegova propa¬
ganda v inozemstvu. Bilo je po¬
trebno osvetliti komunistične intri¬
ge med našimi rojaki v zamejstvu,
da so pričeli pravilno pojmovati
prave vzroke nove emigracije in je
niso več obkladali z “izdajalci in
vojnimi zločinci”, kakor jih je na¬
učila Titova propaganda. Razven
tega je treba vedno budno stati na
straži pred lažnivo propagando bo¬
gato dotiranega komunističnega
tiska, ki razpleta svoje zvijačne
mreže med izseljenci, poskuša za¬
sejati med nje needinost in nepo¬
učene zvabiti na svoje limanice.

Z zadovoljstvom lahko ugotav¬
ljamo, da vse to težavno poslan¬
stvo naš izseljenski tisk uspešno
opravlja. To velja zlasti za katoli¬
ški tisk. Kdor izmed naših rojakov
v zamejstvu je prave volje, že do¬
dobra pozna razmere doma in pra¬
vi obraz komunizma. Ljudje se ne
dajo več varati in tudi razumejo

zakaj je nova emigracija odšla v
tujino. To je uspeh dobrega emi¬
grantskega tiska — nekaj kajpada
tudi komunizma doma, ki ne neha
s svojimi zločini nad slovenskim
ljudstvom, kar med vsemi pošteni¬
mi rojaki utrjuje odpor proti to¬
likšnemu barbarstvu. Ni pa ta apo¬
logetičen pomen, če ga smemo tako
imenovati, ves in edini pomen, ki
ga izseljenski tisk vrši med nami.
Enako pomemben ali še važnejši je
njegov psihološki vpliv na emigra¬
cijo.

Poglavitni greh človeka, poseb¬
no modernega človeka, je njegova
brezbrižnost, pasivnost do idej in
do idealov, ki bi bile v stanu dvi¬
gniti in poplemenititi njegovo živ¬
ljenje. In kdo je bližji kakor emi¬
grant nevarnosti, da bo zapadel v
duševno otopelost, češ, saj se ne da
nič napraviti. Toda spomnimo se
francoskega reka: C’ast quand il
n’ya rien a faire qu’il y a tout a
faire — Vprav takrat, ko ni kaj
storiti, je treba vse storiti!

Ideja, zaradi katere smo bili pre¬
ganjani in smo začasno izgubili do¬
movino, mora v nas ostati živa in j
po nas živeti dalje! Emigracija,*
ki si vzdržuje svojo tiskano bese¬
do, ni mrtva! Ona živi in upa v
svoje vstajenje. Vsaka številka slo¬
venske tiskane publikacije, ki pri¬
haja iz našega kroga, se nam zdi
kakor nova izpoved vere v resnič¬
nost ideje, za katero smo trpeli;
nam je vedno novi klic, ki dviga
srca v upanju, da bo pravica tri-
umfirala nad krivico in zlobo;
nam je bodrilo k novi delavnosti za
zmago resnice in pravice. Emi-1
grantski tisk je izraz in odsev no¬
tranjega življenja, ki ga izseljen¬
stvo živi, je dokaz njegove vital¬
nosti, ki se ne da potlačiti ne od
notranjih težkoč, ne preplašiti od
zunanjih sovražnikov.

“Svobodna Slovenija”, ki v le¬
tošnji jeseni obhaja desetletnico
svojega obstoja, je živ dokaz slo¬
venske žilavosti in vztrajnosti v
boju za ideale, ki nam jih je izro¬
čila naša narodna kulturna in po¬
litična tradicija. Porojena v mrač¬
nih okupacijskih dneh v nad vse
skromnih razmerah, je s svojim
ustanoviteljem nastopila pot v e-
migracijo. šla je z nami v svet in
nam postala tu v svobodni zemlji
draga tovarišica, ki bi je ne mogli
več pogrešati. Ko bi je ne bilo, bi
jo morali ustanoviti, tako nam je
potrebna. Kot emigrantki ji ni
boljše kot nam in tudi ne lažje. Za¬
to od nje ne smemo preveč zahte¬
vati. Toda kljub izrednim težavam,
s katerimi se mora boriti, je osta¬
la zvesta svojim nalogam in zve¬
sta svojim bravcem. Teden za ted¬
nom nas obišče, da nam govori o
dogodkih v domovini in po svetu,
o delu in rasti našega življa, ka¬
morkoli ga je dobra sreča zanesla

M. M.

SVOBODNA SLOVENIJA -
KULTURNA REFERENTINJA

Časopis, ki izhaja z dobrimi nameni kot
so težnje po objektivnih informacijah,
zavest dolžnosti vzgajanja, skrb za lep
jezik in podobne stvari, je že sam na
sebi eminenten kulturni činitelj in naša
današnja jubilantinja je imela takih do¬
brih namenov vedno vrhan koš. Treba
se je spomniti samo uvodnikov, ki so
pisali o namenu lista in branja sploh, o
dolžnosti priseljencev, o nevarnosti ve¬
lemesta, o slovenskih izročilih, pa bo
priznanje takoj tukaj. Včasih je kdo celo
ponergal, da deli preveč naukov kot kak¬
šen profesor in če profesor ni kulturo-
nosec, kdo pa naj bi bil?

Vrhunca kulture pravijo, da sta zna¬
nost in umetnost, ti dve sta nekakšna
kultura v ožjem smislu. Lahko sta po¬
ljudni, ljudski. Morda utegne koga za¬
nimati, kako se je “Svobodna Slovenija”
v zadnjih štirih letih, kar izhaja v Ar¬
gentini, udejstvovala v širjenju te kul¬
ture v ožjem smislu. Bilanca ji dela čast
in evo najprej nekaj številk iz tednika
samega.

Člankov, ki govorijo načelno o kultur¬
nih problemih je bilo 7 (1948: 1, 1949:

1, 1950: 2, 1951: 3). — Izvirnih sloven¬
skih pesmi je prinesla 13 (1948: 6, 1949:

2, 1950: 5), prevodov v kastiljščino ali
iz kastiljščine 4 (1948: 1, 1949: 2, 1950:
1), izvirne proze — brez ponatisov iz
koledarjev 13, po večini črtic in novel
(1948: 2, 1949: 4, 1950, 7), prevoda 2
(1948: 1, 1950: 1). Poleg tega pa še
Wastov roman Ivana Tabor in 666, ki je
izhajal v podlistku 1050|51. Znanstvenih
člankov je bilo v listu 15 (1948: 6, 1949:

3, 1950: 5, 1951: 1), pri čemer pa, niso
upoštevane priloge “Delo in svet” iz 1.
1949, kjer je izšlo tudi mnogo člankov iz
socialnega področja, ki imajo znanstven
ali vsaj poljudno-znanstven značaj. Iz¬
redno visoko je število biografij naših
zaslužnih kulturnih delavcev, bodisi da
podajajo pregled celotnega življenja in
dela, bodisi le opis omejenega delogroga.
Po večini so ti življenjepisi nastali iz
priložnostnih pobud, kot so obletnice,
smrt in podobno. Upoštevane so le oseb¬
nosti, ki so bile kulturno dejalne: umet¬
niki, učenjaki, meceni, prosvetitelji, ne
pa tudi možje iz drugih področij kot du¬
šni pastirji, politiki ali gospodarji, če
niso bili tudi kulturno (v ožjem smislu)
delavni. Življenjepisov slovenskih za
kulturo zaslužnih mož je izšlo v listu 43
(1948: 6, 1949: 7, 1950: 16, 1951: 14),
o tujcih pa 2 (1950). — Od potopisov so
upoštevani le oni, ki imajo vsaj nekaj

literarne ambicije ali pa opisujejo kul¬
turna dejanja; bilo jih je 12 (1949: 3,
1950: 6, 1951: 3). — Rekordno število
zavzemajo ocene, pri katerih so upošte¬
vane tudi prehodne ocene umetnin, ki se
bodo izvajale, ne pa reklamne notice ali
suhoparna poročila, da se je prireditev
izvršila. O gledaliških predstavah je iz¬
šlo 45 kritik (1948: 3, 1949: 16, 1950:
17, 1951: 9), o koncertih 23 (1949: 3,
1950: 15, 1951: 5), o knjigah in literar¬
nih prireditvah 36 (1948: 6, 1949: 5,

1950: 17, 1951 8), o likovno-umetnostnih
razstavah 3 (1949: 1, 1950: 1, 1951: 1).

V 1. 1951 je list vpeljal še posebni stalni
rubriki “Slovenski tisk v Argentini” in
“Seznam knjig” iz knjižnice Društva
Slovencev. Ocene mešanih gledališko-
glasbenih-literarnih nastopov so navede¬
ne vedno le enkrat in sicer pod panogo,
ki je na prireditvi prevladovala. — No¬
tic o kulturnih razmerah v domovini in
o kulturnem udejstvovanju Slovencev na
tujem je na stotine; tu so registrirana
le izčrpnejša poročila iz domovine, ki
jih je 16 (1948: 3, 1950: 9, 1951: 4) in
iz tujine, ki jih je 8 (1948: 2, 1950: 2,
1951: 4). — Raznih kramljanj — besede
“kozerija” novi pravopis ne priporoča —
v literarni obliki ali o kulturnih zadevah
je prišlo na svetlo 6 (1948: 1, 1949: 1,
1950: 4). —■ Letnik 1951 je upoštevan
povsod do številke z dne 16. 11. — Torej
v 173 številkih lista poleg vsega kul¬
turnega drobiža 248 člankov! Klobuk
dol!

“Svobodna Slovenija” pa izdaja še
knjige. Izšli so trije koledarji-zborniki.

V teh treh letnikih se mi je posrečilo
— brez povpraševanja v uredništvu, ki
se ne spodobi — ugotoviti 79, reci devet¬
insedemdeset piscev, ki so prispevali
svoje pisane umetnine ali znanje, pa je
še precej anonimnežev, ki jim ne vem
imena. V zamejstvu živeči likovni umet¬
niki imajo skoralj vsi reproducirane svo¬
je umotvore v teh zbornikih.

V založbi lista je izšla “Črna maša za
pobite Slovence” in prav v zadnjih dneh
še Debeljakova pesniška zbirka “Poljub”
z lesorezi Bare Remec. Menda že lahko
rečemo, da pomenita ti dve knjigi višek
izseljeniške literarne tvornosti.

Bibliografija in statistika na splošno
nista prijetni opravili. Kadar pa je re¬
zultat tak, kot tukaj, čuti brskač veliko
zadoščenje, da je spihal prah s sta¬
rih foliantov. Vivat, floreat, crescat —
“Svobodna Slovenija” še naprej! No, saj
sta spet dve novi knjigi že na poti.

v širni svet. In nam govori v naši
domači slovenski besedi, 10.000
km daleč od domovine! Zato jo s
srčnim veseljem in s tihim spošto¬
vanjem jemljem v roke.

“Svobodna Slovenija” izraža že
v svojem nazivu slovenski pro¬

gram in naše upanje. Kaj bi ji ob
njenem desetletnem jubileju mogli
boljšega želeti, kakor da ne izgu¬
bi idealizma, ki oživlja njene stolp¬
ce in poguma in vztrajnosti vse
dotlej, da nas povede v svobodno
Slovenijo!

V. V.

Ljubljana kot središče
obveščevalne službe

Med glavne in najtežje priprave za
vojno v mirnem času spada organiza¬
cija obveščevalne in vohunske službe —
in to pred vsem strategijske — v vseh
državah, ki bi utegnile kedaj' priti v po¬
štev kot sovražnik in vojaški nasprotnik.
Taka organizacija izgleda kot ribičeva
mreža, v kateri predstavljajo poedini ob¬
veščevalni centri in vohunska gnezda
.večje ali manjše vozlje s primemo po-
iSadko izvežbanih sodelavcev, ki v slu¬
čaju vojne avtomatično prevzamejo služ¬
bo in za to tudi že razpolagajo z odgo¬
varjajočimi zvezami, sredstvi in pred¬
vsem z denarjem. Danes je namreč tudi
najboljše vojaško vodstvo brez moči, hro-
jno in brezuspešno slepo, če ne raspola-
ga s popolno in strokovno obveščevalno
službo.

Menda ni bilo samo naključje, da je
bila izbrana tudi Ljubljana za eno od
glavnih obveščevalnih središč zahodnih
sil za slučaj vojne proti Nemčiji in to
že več let pred začetkom druge svetov¬
ne vojne. Postavljena neposredno ob
nemški meji, ali bočno k zahodni fronti,
je to središče v vojnih 1. 1939-41 lahko
sodelovalo brez vsake nevarnosti, čeravno
v manjšem obsegu, ker je pač takrat ob¬
stojala še možnost uporabe mnogih dru¬
gih “poti”. Toda z begom zahodnjakov
iz Evrope, razpadom Jugoslavije in u-
stanovitvijo polavtonomne Ljubljanske
province, je Ljubljana trenutno pridobi

la ogromno na važnosti. Po svojem voj¬
no - geografskem položaju je ležala na
enem redkih, še preostalih obveščevalnih
kanalov iz donavskega bazena za Sever¬
no Italijo in dalje; kot prestolnica ma¬
le, politično brezpomembne province ni
privlačila v toliki meri pozornosti
protivohunske službe in zato je bil tudi
prihod in odhod v to mesto razmeroma
še najlažji in so bile tako kurirske služ¬
be med obema taboroma zelo sprošče¬
ne.

Na prste ene roke lahko preštejemo
Slovence, ki so vedeli, da se je nekje v
središču mesta nahajal lepo urejen pod¬
zemski prostor, ki je bil opremljen z naj¬
modernejšim “orodjem” obveščevalne
službe. Noben domačin ni prestopil pra¬
ga tega prostora, čeravno se je v njem
kovala tudi njegova usoda. In prav to
dejstvo je bilo najboljše jamstvo za ohra¬
nitev tajnosti skozi polnih pet let, kajti
vsi poznamo svojo slabost, da nam vese¬
la družba in kozarec cvička kaj hitro
razvežeta jezike da o ženski molčečno¬
sti sploh ne govorim. S tem pa ni reče¬
no, da Slovenci ne bi imeli velikega,
lahko kar priznamo pretežnega deleža v
nad vse nevarnem razdirajočem in zbi¬
rajočem delovanju tega obveščevalnega
centra, ki ie tako uspešno pripravljal
pot do končne zmage zaveznikov.

Danes že smemo izdati, da je ljubljan¬
sko središče bilo eden največjih vozljev

v obveščevalni mreži zahodnjakov v celi
srednji Evropi. Ta baza je imela nam¬
reč tudi še svoja “gnezda” ali podruž¬
nice po vseh vojaško - političnih pomem¬
bnejših mestih nemškega in od Nemcev
zasedenega ozemlja, od katerih so bila
posebno važna v Zagrebu, Splitu, Beo¬
gradu, Budimpešti, Varšavi, Berlinu,
Munchenu, Dunaju, Grazu, Celovcu in
Trstu. Vsi ti pomožni vozlji so bili ne¬
posredno ali posredno vezani za Ljub¬
ljano in delo tudi med seboj. In ravno v
teh gnezih so se nahajali pretežno Slo¬
venci in to iz onih vrst, ki so jih nemške
tolpe po razpadu Jugoslavije izgnale iz
domovine in razgnale po celi Evropi. V
srcih teh nesrečnežev je še posebno
vzplamtela ljubezen do zgubljene domo¬
vine, občutili so bol in obup nad storje¬
no krivico, rodilo‘se je sovraštvo in kon¬
čno vzbudila vroča želja po maščevan¬
ju nad brutalnim sovražnikom. Vsak
je hotel z nečim pomagati, da se osla¬
bi in oškoduje okupator in tako olajša in
pospeši njegov poraz. Marsikateri trud
je pa bil žal zastonj, kajti mi vsi smo
imeli zgrešene pojme o cilju in vsebini
obvešč. službe in smo bili prepričani, da
so poizvedbe in podatki lokalnega ali
osebnega značaja prvenstvene vrednosti
za velike strategijske kombinacije. Že
doma je bilo treba prepričati aktivne
odpornike, da za zunaj ni bilo važno
zvedeti, da ima okupator v Sloveniji 2
ali 4 divizije in toliko polic, bataljonov,
da so bile požgane te in te vasi, da je
bilo pobitih toliko naših ljudi itd., kaj¬
ti vse to je spadalo prej v propagandno
službo. Med tem pa je bil ljubljanski
center res organ vlikega kalibra,, kajti
V njem se je stekalo dnevno na stotine

poročil in številk od podružnic, ki so bi¬
le res na viru in ta materijal se je po¬
tem razvrstil, primerjal, razčlenil in zo¬
pet zlival ter se ustvarjali zaključki, ki
so “držali” in nazadnje v zbitem stilu
odleteli na zahod.

Deset let je minulo od početka delo¬
vanja tega preurejenega podzemnega
brloga in opravično je, da se spomnimo
vsaj nekaterih, četudi ne imenovanih na¬
ših Slovencev, ki so večkrat v gigantskih
naporih žrtvovali sebe, da so se doko¬
pali do najrazličnejših velikih tajnosti
nemške strategije in politike in te dosta¬
vili po res čudežnih potih do baze v
Ljubljani. Čeravno skromni in brez mo¬
či, največkrat prepuščeni samim sebi,
so s takim delom povzročili sovražniku
več težav in škode kot krvave bitke ce¬
lih armadnih zborov ali krdel bombni¬
kov, in zato zaslužijo tudi našo hvalež¬
nost. So pa tudi vzgled junaštva, požr¬
tvovalnosti in ljubezni do domovine.

1) Nacisti so iz zasedene Štajerske
odpeljali v Muenchen mlado učiteljico
Marico M. Vso so jo pretepli, jo zlorabi¬
li ter jo končno zaposlili kot služkinjo.
Toda slučaj je hotel, da je opravljala
hajnižja dela v centralnem hotelu “SS”
štaba in “Gestapo-a”, kjer je bilo tudi
središče nemške okupacijske službe za
Balkan. Visoki dostojanstveniki so kaj
radi prirejali v tem hotelu svoje orgije
in pijančevanja. Ne meneč se za skrom¬
no postrežnico so glasno razpravljali o
svojih akcijah in podvigih na Balkanu.
Bistro dekle je pravilno razumelo važ¬
nost teh samohval in groženj ter je o
vsem znalo poslati res objektivno pis¬
mo na Gorenjsko odkoder so ta poročila
takoj našla pot v Ljubljano. Bog ve kak¬

šna usoda je zadela to junakinjo?

2.) Neposredno pred vojno so začeli
odhajati na delo na železnicah v Nem¬
čijo posebno naši Prekmurci in potem
tudi že Prleki. En Ljutomerčan se je
izkazal za posebno spretnega in je med
vojno — vsled pomanjkanja delovnih
moči — napredoval celo do nadzornika
proge na velikem železniškem križišču
v Godenu ob poljski meji. Dva Prekmur¬
ca sta mu bila pomočnika in ta trojka je
znala priti do mnogih prevoznih načrtov
in instradiranj ter dobiti vpogled v pre¬
voze celih vojaških operativnih enot. Iz
njihovih poročil se je n. pr. pravočasno
zaključil začetek nemške ofenzive na po¬
lotok Krim in potem dobile indikacije za
glavni napad čez Don in Doneč proti
Stalingradu. Kako so njihova poročila
prihajala v Ljubljano, bo ostalo vedno u-
ganka.

3. ) Ena najbolj tveganih in skrivnost¬
nih je bila zveza med 2. svetovno vojno
med nemško generaliteto in angleškimi
organi, ki je začasno tekla tudi skozi
Ljubljano. Vzpostavitev tega kanala je
bila menda vrhunec drznosti in prepre¬
denost^ kar jih pozna vojaška zgodovi¬
na. In v tem podvigu se je udejstvoval
tudi en Slovenec. Vendar vsi še danes ra¬
je molče o podrobnosti tega izdajstva in
proti izdajstva.

4. ) Velike težave je imela ljubljanska
centrala pri ustanovitvi zanesljivega in
Varnega vozlja v Beogradu, ker se Srbi
nikakor niso hoteli spuščati v tako ne¬
varne podvige. Toda kmalu se je stavil
na razpolago znani in ugledni Slovenec
dr. Milan G. ki je imel dovolj prijateljev
v vseh srbskih in nemških uradih,, po¬
sebno pa v železniškem ministrstvu. Z

Buenos Aires, 29. XI. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 5.

Voščila in čestitke Svobodni Sloveniji

Za desetletnico svojega izhaja¬
nja je Svobodna Slovenija preje¬
la naslednja voščila in čestitke:

“SVOBODNI SLOVENIJI” ZA
DESETLETNICO IZHAJANJA
ZAHVALO IN BOŽJE
VARSTVO!

V dveh nevarnostih je vsak iz¬
seljenec, odtrgan od rodne zemlje:
da se versko izgubi in narodnost¬
no odtuji. — Pride v razmere, ki
so v verskem pogledu povsem dru¬
gačne, kakor so bile doma. Na to
je navadno premalo pripravljen in
resno z nevarnostjo niti ne raču¬
na, med tem ko mu nasprotni vpli¬
vi z vso železno doslednostjo, mno¬
gokrat prav načrtno razkrajajo
zgradbo njegovega verskega živ¬
ljenja. Narodnostno je odtrgan od
živega organizma, po katerem te¬
čejo stalne moči narodnostne zve¬
stobe in je oropan rednega spre¬
jemanja narodovih kulturnih vred¬
not. Zraven se pa znajde v brez-
narodnejp morju izseljenskega
konglomerata prišlecev iz vsega
sveta in načrtno željo nove domo¬
vine, da bi ga mogla čimprej spre¬
jeti povsem kot svojega.

Vsak, ki mu je kakorkoli skrbeti
za izseljenca, mora gledati, kako
bi mu pomagal v naporu za ohra¬
nitev vere in narodove zvestobe.
Za versko življenje je več možno¬
sti zbiranja in vplivanja z osebni¬
mi odnosi ter živo besedo, dasi pre¬
malo ; v narodnostnem pogledu pa
je to skrčeno na neprimerno manj¬
šo možnost. Zato je dobrodošlo
vsako dopolnilo teh osebnih zvez in
neka mera nujno potrebna. Tako
dopolnilo je pa časopis, ki ustva¬
rja in ohranja zveze tam, kjer je
osebam nemožno.

Na to važno poslanstvo tiska mi¬
slim, ko obhaja “Svobodna Slove¬
nija” desetletnico svojega izha¬
janja. če gledamo njen začetek v
revolucij onarnih letih slovenske
zgodovine, moremo videti, da je
nastala prav s tem namenom, ka¬
ko Slovencem ob nastopu brezbož¬
nega in breznarodnega komuniz¬
ma ohraniti ti dve dobrini. Obču¬
dovati moramo idealizem in ogro¬
men napor, ki so ga položili nje
ustanovitelji v začetek in izha¬
janje v domovini. Marsikomu je
ohranila zvestobo in ustvarila jas¬
nost ter nudila oporo. Da smo tu¬
kaj in da smo taki, priznajmo, je
tudi delo tega lista. Iskreno ji mo¬
remo in moramo biti hvaležni, ko
je tvegala pri čiščenju nazorov
svojo priljubljenost, da je rešila
pravilno usmerjenost Slovencev.

Prav nič manj važno vlogo nima
” izseljenstvu. Ni njen namen ne¬

posredno širiti in skrbeti za ver¬
sko kulturo med nami, storiti pa
more in dejansko opravi posred¬
no za versko življenje izseljencev
bistveno pomembno delo, ko roja¬
ke s svojim stalnim pisanjem
vzdržuje v duhovnem gledanju sve¬
ta proti materialističnemu nazo¬
ru, kateremu milijoni sledijo v de¬
želah, kjer živimo, ko jim vzgaja
čut odgovornosti zase in za druge
zavest krščanske skupnosti, važne¬
ga opornega kamna stanovitnosti.
Narodnostno posreduje kulturne
dobrine tistim, ki so ločeni od red¬
ne zveze z domovino in to v de¬
jansko možni meri. Uči jih modre¬
ga sprejemanja dobrin tujine in
spoštovanja domače lastnine.

Prav v narodnostnem oziru jo
čaka težka naloga, kako v drugič
tvega priljubljenost in se varuje
narodne kratkovidnosti, ko bo mo¬
rala v teh letih dati iskrene, pa
enoumne smernice za načrtno u-
življanje slovenskega izseljenstva
v tuje dežele in njih življenje, ta¬
ko da to uživljanje, če bi bilo nepri¬
pravljeno, ne raztrga ali okuži slo¬
venskega narodnega telesa.

Poleg verskih listov “Duhovno
življenje” ter “Oznanilo” ter oseb¬
nega dela svojih duhovskih tovari¬
šev ter laikov moram šteti “Svo¬
bodno Slovenijo” v največje po¬
močnike pri dušnem pastirstvu v
deželi, kjer moram za versko živ¬
ljenje Slovencev skrbeti.

Izdajateljem, urednikom in so¬
delavcem ob jubileju častitam na
opravljenem delu, ki je zgled idea¬
lizma nam vsem in se jim za vse
iskreno zahvalim. V bodoče jim
želim, naj ostanejo idejno vedno
jasni in odločni na temelju kato¬
lištva in slovenstva ter v delu ne¬
izmerno potrpežljivi ter požrtvo¬
valni ! Želim jim mogočnega božje¬
ga varstva! Rojakom v Argentini
pa priporočam, naj list vzamejo in
berejo kot svojega zelo potrebnega
prijatelja. OREH AR ANTON ,
Slovenski dušni pastir
za Argentino.

“SVOBODNI SLOVENIJI”

OB DESETLETNICI

V življenju človeka prvih deset
let ne pomeni skoro nič, saj osta¬
ne nebogljen. List pa napravi lah¬
ko še ogromno s svojim pisanjem.
Zato je vredno slaviti tudi take ob¬
letnice. Tudi “Svobodna Slovenija”
ima za seboj občudovanja vredno
pot dela in uspehov. Iz podzem¬
skih rovov Sloveniji je vzšla ter se
obnovila v velikem svetu med iz¬
seljenstvom z enim namenom, ka¬
ko rojake varovati hudega, jim ka¬
zati pot v zmedenosti modernega
življenja, jim posebno kulturno na¬

rodno biti prepotrebna opora. Do¬
ma in sedaj v tujini je to nalogo
opravila tako, da ji moramo česti¬
tati.

Po svojem mestu in poslanstvu,
ki ga sedaj ima, je vzporeden list
z revijo “Duhovno življenje”. Po¬
vezati hoče slovenske izseljence po
vsem svetu jim nuditi zlasti na¬
rodne kulturne dobrine, ki so po¬
leg verskih človeku za osebno do-
vršenje nujno potrebne in v tujini
težje dosegljive. Pri tem delu, iz¬
vršenem v preteklosti ji čestitam,
za bodoče želim resnično polno us¬
pehov z željo, da “Svobodna Slo¬
venija” in “Duhovno življenje” v
prijateljskem sožitju in tesnem so¬
delovanju skupno rešita težko na¬
logo, ki jo ima tisk med slovenski¬
mi izseljenci!

Buenos Aires, 26. nov. 1951.

Za konzorcij “Duhovno življenje”
Orehar Anton, t. č. predsednik.

“Svobodni Sloveniji” ob njeni
desetletnici izhajanja čestita k
vsem uspehom ter želi naprej veli¬
ko božjega blagoslova pri delu za
slovenske izseljence po svetu!

Buenos Aires, 26. nov. 1951.

Izdajatelj in uredništvo

slovenskega tednika “Oznanilo”

SLOVENSKO KATOLIŠKO
AKADEMSKO STAREŠINSTVO
Urednikom
“Svobodne Slovenije”

Gospodje,

odbor Slov. kat. akad. starešin¬
stva izreka “Svobodni Sloveniji”
ob njeni desetletnici najlepše če¬
stitke.

V domovini je mnogo članov na¬
še organizacije sodelovalo pri li¬
stu, izpolnjujoč tako naloge, ki so
bile tudi vedno v programu naše¬
ga društva. Več od njih je pri tem
delu žrtvovalo tudi svoje življenje
za zmago pravice in svobode.

V tujini se to delo uspešno na¬
daljuje, v manj težkih okoliščinah
— toda ravno Vaša desetletnica je
dokaz, da še vedno živi med nami
polno vere in idealizma, ki nam bo¬
di porok končne zmage pravice in
svobode. Lepo Vas pozdravlja,

odbor SKAS-a.
SLOVENSKA DEKLIŠKA
ORGANIZACIJA
Uredništvu Svobodne Slovenije!

Slovenska dekleta ob desetletni¬
ci “Svobodne Slovenije” vsem po¬
žrtvovalnim sodelavcem in uredni¬
kom iskreno čestitamo in se jim
zahvaljujemo, da so s svojim na-
lobo od teme in resnico od laži.
čelnim tiskom pomagali ločiti svet-

Želimo, da bi list kljub vsem te¬
žavam še v bodoče kot doslej vršil
njevalec našega materinskega jezi-

budilec velikih misli, nositelj pra¬
vih idej, vez z domovino in ohra-
svoje vzvišeno poslanstvo: naj bo
ka.

Katica Kovač, Renata Ašič,
tajnica predsednica

SLOVENSKA FANTOVSKA
ZVEZA

Uredništvu Svobodne Slovenije!

Ob 10 letnici obstoja Svobodne
Slovenije čestita Slovenska Fan¬
tovska Zveza vsem urednikom in
sotrudnikom za požrtvovalno delo,
ki ga list opravlja za osvoboditev
Slovenije komunistične tiranije.

Naj ostane Svobodna Slovenija
slovenski protikomunistični glas¬
nik in naj veže vse Slovence v izse¬
ljenstvu.

Svobodni Sloveniji želimo novih
uspehov pri delu za svete ideale in
ji kličemo Bog živi!

Za SFZ

Langus Janez, predsednik

SLOVENSKI PEVSKI ZBOR
GALLUS

Konzorciju “Svobodne Slovenije”
Buenos Aires

Slovenski pevski zbor “Gallus”
Vam ob jubileju Vašega uglednega
tednika iskreno čestita in želi, da
bi kot do zdaj zastopali duhovne
in narodne težnje Slovencev, za¬
upajoč v Boga in v naravno teženje
človeka po svobodi.

Ob tej priliki se Vam zahvalju¬

jemo za sodelovanje in pomoč, ki
ste jo ves čas v svojem listu nudili
našemu zboru pri delu za kulturno
rast naše narodne skupnosti.
Predsednik: Joža Markež
Za tajnico: Martina Maček

SLOVENSKI PEVSKI ZBOR
SAN MARTIN

Uredništvu Svobodne Slovenije

Slovenski pevski zbor v San
Martinu pošilja “Svobodni Slove¬
niji ob njeni desetletnici iskren
pozdrav in toplo čestitko z željo,
da bi še nadalje  — tako kot doslej
— krepko branila naše slovenske
koristi.

Predsednik: Oberžan Stanko
Tajnik: Klemenčič Vinko
Pevovodja: Pavšer Boris
SOCIEDAD PARA DEPORTES
S. P. D.

Svobodni Sloveniji
Victor Martinez 50
Capital.

Ljubitelji planin, ki so povezani
v Sociedad para deportes (SPD),
Svobodni Sloveniji ob njenem de¬
setletnem jubileju iskreno častita-
jo in žele vsem požrtvovalnim na¬
rednikom tudi v bodoče čim lepših
uspehov pri njihovih vzvišenih ci¬
ljih. Naj bi Vi in mi kmalu doča¬
kali dan, ko se bo v naših hribih
delal dan!

Tajnik: Predsednik SPD:

Peter Rant Robert Petriček

- lili

Glejte ju,
kako

ponosna sta
v naši
narodni
noši!

lili

neverjetno vnemo in brezmejnim požr-
tvovar.jem je “Beograd” opfavljal to ne¬
varno službo in to brez vsake nagrade.
Priznati je treba, da so ti sodelavci pra¬
vočasno zvohali za marsikateri zločin,
ki so ga pripravljali Nemci na Balkanu.
Niso bili redki slučaji, da so njihovi ku¬
rirji prehodili pot do Ljubljane delno
peš, delno z vlakom in avtomobilom, sa¬
mo, da bi še pravočasno oddali svoja
važna poročila. Kakor so tajno prihajali,
prav tako so tajno odhajali in izginjali.

5. ) Edini primer, za katerega je zve¬
dela slovenska javnost, je bil tragičen
konec šefa tržaške podružnice, znanega
mariborskega novinarja Joje Goleča. Iz¬
redno nadarjen ter spreten in že v
mirnem času izvežban, je kmalu obvla¬
dal celo severno Italijo in posebno še
morsko obalo z obeh strani, tako, da je
marsikatera italijanska ladja odšla na
dno samo po njegovi zaslugi. V tesnih
zvezah s patrom A. iz Padove ni hotel
priznati nobene nevarnosti in so njegovi
drzni podvigi prekašali vse meje. Imel
je v italijanski prefekturi ravno tako
siguren nastop kakor v štabu neke nem¬
ške divizije. Končno ga je pa eden od
sodelavcev izdal komunistom, a ti zopet
Nemcem in po več mesečnem mučenju
V tržaškem zaporu je končal svoje živ¬
ljenje na vislicah, še hujše je bilo
trpljenje p. A., kateremu so izkopali
oči, odrezali jezik in še napol živega za¬
kopali. Zopet se je potrdilo staro pra¬
vilo, da je tako službo mogoče opravlja¬
ti samo določen čas, največ 2 do 3 le¬
ta, ker drugače človek s časom izgubi
občutek za nevarnost. V tem pogledu
so imeli najboljše izkušnje Angleži, ki
so znali vzakega “že izrabljenega” vo¬
huna še pravočasno nagraditi in “od¬
straniti”.

6. ) Sedaj pa še nekaj o najbolj boleči

točki ljubljanske obveščevalne centrale.
Za vse nas sta bila nepričakovano hiter
razpad Jugoslavije in istočasna vzpo¬
stavitev neodvisne hrvatske države dva
trenutna udarca, katerih nismo mogli
takoj razumeti. Veliko število Sloven¬
cev, ki so prej služili v raznih delih Ju¬
goslavije, se ni moglo več vrniti domov,
v že od Nemcev zasedeni del Slovenije.
Ti so si morali poiskati streho in kruh
na Hrvatskem. Ti Slovenci so se zelo
težko vživeli v nove razmere, posebno
častniki, ki so morali vstopiti takoj v
hrvatsko vojsko, čeravno so jih tam ze¬
lo lepo sprejeli. Toda bol za izgubljeno
ožjo domovino in nesoglašanje z novim
režimom sta močno pritiskala na vest
posameznikov. Zato so mnogi hoteli bi¬
ti na kakršenkoli način v službi za za¬
vezniško stvar. Zato ni bilo težko v Za¬
grebu vzpostaviti močne obveščevalne
postojanke, ki je bila odvisna od ljubljan¬
skega centra in je imela svoj sedež v
hrvatskem generalnem štabu. Kakor zve¬
ni neverjetno, je bila vodja te centrale
žena in to gospa Melita Th. iz Škofje
Loke. Njej so ustaši takoj po prevratu
ubili moža in iz strasti po maščevanju
se je oprijela te službe, v kateri je bi¬
la v ostalem že izvežbana po svojem mo¬
žu. Njeni glavni sodelavci so bili slo¬
venski generalštabni častniki, podp. H.
in major Z. Menda ni bilo važnejšega
povelja nemškega Vrhovnega poveljstva
za Balkan, ki ne bi prišlo takoj v origi¬
nalu ali kopiji v Ljubljano. Pod¬
vigi same ge Melite so prekašali
vse meje možnosti in prepredenosti. Do¬
segla je pristop do same centralne pi¬
sarne Poglavnika, zaposlila se celo ne¬
kaj mesecev v nemškem poslaništvu.
Premožna od doma, ni varčevala z de¬
narjem in je lahko prirejala velike ve¬
čerje za nemške in satelitske ministre

in generale. Zato pa tudi ni bilo v Za¬
grebu urada, v katerem ne bi imela svo¬
jega zaupnika. Ljubljana jo je opozar¬
jala na previdnost, toda vse zastonj.
Priti je moral tragičen konec. Znana
deklaracija g. Churchilla v novembru
1943, v kateri se je odrekel Draže Mihaj-
loviča in izjavil da bo v bodoče vse¬
stransko podpiral Tita in ostale partizan¬
ske pokrete v Evropi, je povzročila ve¬
liko zmešnjavo tudi med sodelavci ljub¬
ljanske obveščevalne mreže in to po celi
Evropi. Tako je tudi en član zagrebške
podružnice na osnovi Churchillovega po¬
ziva stopil takoj v zvezo s Titovimi par¬
tizani in kot nekdanji ofarski dijak se
je še posebno pobahal z uspešnim delom
Zagreba in je tako izdal celo organiza¬
cijo. Ni trajalo dolgo in Titovi krvniki
so izdali celo to organizacijo Nemcem
in ustašem. Sledil je kratek proces in
11. junija 1944 so delno postrelili del¬
no pa pobesili vse člane. Melito, so imeno¬
vali že v Zagrebu Mata Hari II. in sa¬
mo radi kurioznosti omenjam, da so v
letu 1947 v Holiwoodu že pripravljali
velik film o tej edinstveni junakinji, to¬
da tedanje prorusko zadržanje v USA
je preprečilo dokončanje filma.

7.) Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli
našteti vse ostale nesebične, požrtvoval¬
ne in vdane sodelavce na tem polju, ki so
bili res vsi istočasno izdajalci, vohuni
in junaki. Kdo bi se spomnil vseh teh
kurirjev, ki so pod življensko nevarnost¬
jo potovali po celi Evropi in prenašali na
vse mogoče in nemogoče načite težko
kompromitirajoči materijah Vendar so
najbolj zanesljivi poštarji bili sami nem¬
ški častniki, SS organi in člani Gesta-
po-a, ki so skoraj brez izjeme nevede in
nehote — samo iz usluge — prenašali
navidez nedolžna pisma na Gorenjsko
ali naravnost v Ljubljano. Omenimo še

ono staro ženico, ki je skoraj vsak teden [
potovala — skromno oblečena — stis- [
njena v kotu vagona iz Ljubljane ali
Trsta v Milan, pri tem pa v svojem po¬
ročnem votlem prstanu in enakem križ¬
cu za vratom prenašala izvode najvaž¬
nejših podatkov v sto in tisočkrat po¬
manjšanem tisku na določeno mesto. Kdo
od Slovencev ji ne bi danes iz hvalež¬
nosti poljubil roko? In nazadnje pripa¬
da častno mesto še gospe Hildi D. iz
Ljubljane, ki je raje prenašala vse gro¬
zote internacije na Rabu kot da bi izda¬
la organizacijo, v katero je bila vplete¬
na. Žal moramo danes še o mnogih ose¬
bah molčati!

Takoj po začetku Churchillove propa¬
gande za podpisanje Titovega revolucio¬
narnega gibanja in njemu sličnih pod¬
vigov, se je začela mreža ljubljanskega
centra trgati in vrzeli so postajale ved¬
no večje. Mnogi rodoljubi se niso mogli
pomiriti z žalostno Churchillovo kupči¬
jo in so sami umolknili. Pretežni del pa
je poslušal nasvete Londona, iskal in
tudi našel zveze s partizanskimi organi¬
zacijami in s tem. tudi že podpisal svojo
smrtno obsodbo. V nepolnih petih mese¬
cih so komunisti izdali okupatorskim ob¬
lastem nad 70% sodelavcev ljubljanske¬
ga obvešč. centra, ki so bili seveda tu¬
di takoj likvidirani. Zastonj je bilo vse
dokazovanje Londonu, da Titovemu par¬
tizanstvu ni bil glavni sovražnik Ne¬
mec ali Italijan, ampak nacionalno u-
smerjeni lastni narod in potem posebno
še Angleži in da so si postavili za cilj,
da še pred koncem vojne očistijo ju¬
goslovansko področje vseh zavezniških
postojank in njihove kontrole in tako
pripravijo teren za lahek prevzem ob¬
lasti. V tem so popolnoma uspeli.

Z izdajo zagrebškega gnezda je bila
odkrita že tudi ljubljanska centrala in

ožigosani njeni glavni sodelavci. Niso
pa našli njega bivališča. Seveda je bi¬
lo vsako nadalnje delo onemogočeno in
še predno je prišlo povelje iz Zagreba
za aretacijo odkritih oseb, se je centra¬
la razletela in izginila. Delovala je po¬
tem nekje na zahodu samo še toliko ča¬
sa, da obvesti in likvidira še preostale
postojanke kajti glavna naloga je bi¬
la že končana. Zavezniške armade so že
vdrle v Normandijo in razbile zadnje
nemške divizije, iz Marseille-a pa je na¬
stopala nova ameriška vojska. Rusi so
potiskali Nemce čez Madžarsko in na
poljsko mejo, sama Nemčija se je pa
rušila pod udarci bombnikov in se spre¬
minjala v razvaline tako, da je konec
nemške diktatorske sile bil samo še
vprašanje časa.

Mnogi podjarmljeni in preganjani na¬
rodi so že občutili v prazničnem razpo¬
loženju prve tople žarke zlate svobode
in so nestrpno čakali na slavnostni tre¬
nutek objave konca vojne. Nad malo
Slovenijo so se pa začeli zbirati novi
črni oblaki, ki so prinesli narodu name¬
sto svobode še večje zlo, pod katerim še
danes ječi in trpi. Velik del odgovornosti
za to našo nesrečo nosi sam duhovni
vodja druge svetovne vojne g. Churchill,
ki se v svojem brezmejnem angleškem
patriotizmu ni obotavljal žrtvovati tudi
celih narodov in držav, samo, da bi
zmanjša! žrtve lastnega naroda. Sedaj
je zopet na oblasti in zopet bo reševal
svojo zemljo in Evropo pred novo nevar¬
nostjo, kateri je med drugo svetovno
vojno sam pripravljal pot. Upajmo, da
se bo sedaj spomnil svojih napak in da
bo storil vse, da čim prej popravi težko
krivico, storjeno nad malim slovenskim
narodom, ki mu je tako slepo veroval,
tako zvesto služil in se toliko zanj
žrtvoval!


Stran 6.

———-

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. XI. 1951

Ob dvojnem jubileju

Č. g. Janez Hladnik praznuje letos 15.
letnico svojega prihoda v Argentino.
Pred petnajstimi leti je prišel v to de¬
želo, potem, ko je nekaj časa pasel du¬
še doma v Sloveniji in deloval med Slo¬
venci v Zagrebu. Tedaj je vsa slovenska
izseljensko dušnopastirska služba slone¬
la na pok. Jožetu Kastelicu. Naš gospod
Janez mu je prišel pomagat. Toda po¬
magati mu je mogel samo kratek čas.
Po tragični smrti Jožeta Kastelica na
Aconcagui je vso to službo moral pre¬
vzeti sam in povrh še izdajanje in ure¬
janje Duhovnega življenja.

Od tedaj se začne vsestransko udej¬
stvovanje g. Hladnika v Argentini. Po
tem svojem delu je postal znan, ne sa¬
mo med našimi ljudmi po republiki, am¬
pak tudi med domačini celo v tako ve¬
likem mestu kot je Buenos Aires.

In ga menda ni kraja v tej ogromni
deželi, v katerem ne bi bil vsaj enkrat,
samo, če je živel tam kak Slovenec.

Delo, ki ga je v teh letih opravil g.
Hladnik za naše ljudi je ogromno. Nje¬
gov vpliv na ljudi je bil radi tega zelo
velik. Ljudje so v njem imeli ne samo
duhovnika, ki jim je bil na razpolago ob
vsaki uri, ampak tudi svetovalca v vseh
stvareh. Z eno besedo: bil jim je vse.
In vse to ogromno delo je zmogla sa¬
mo njegova odločna narava, samo brez¬
mejni idealizem in izredna požrtvoval¬
nost.

(Nadaljevanje s 3. strani)

RAZMERJE IZSELJENCEV DO
KOMUNIZMA

jih zaradi tega smel obsojati. Vsi
bi jih morali spoštovati.

V boju za duhovne dobrine ne
smejo odločati materialni porazi, j
Fizično nasilje je zlomilo telesa
slovenskih borcev, ne pa njih du¬
ha. Prenašanje poraza, četudi zgolj I
telesnega, pa zahteva od borcev vi¬
soke moralne nravi. Zato ni čuda,
če nekateri z nje zdrknejo. Mate¬
rializem, proti kateremu so se svoj
čas sami borili, jih je omrežil. De¬
loma pa je trpljenje strlo njihovo
odpornost. Psihološko je razumlji¬
vo njihovo ravnanje, a pravilno ni.
Skušnjavi bi se morali krepko u-
staviti. Vase bi morali iti. Preuče¬
vati komunizem, da bi spoznali
ideološko pravilnost svoje nek¬
danje borbe. Kot svobodni ljudje
in kot katoličani so dolžni to sto¬
riti. V svoji okolici pa naj razdi¬
rajo rdeče mreže z mirno in objek¬
tivno besedo. Dopovedujejo naj vsi
vsakomur, ki jih bo vprašal, da je
komunizem huda nesreča za člove¬
ka. Hujše svet še ni videl.

G. Hladnik pa spada tudi med naj¬
večje dobrotnike novih slovenskih nase¬
ljencev v tej deželi. Ko je zvedel, da je
doma zavladal krvavi komunistični dik¬
tatorski režim in da je nad 20.000 slo¬
venskih protikomunistov zapustilo svoje
domove in si z begom v svobodni svet
rešilo zgolj življenje, je g. Hladnik za¬
čel takoj iskati možnosti, kako bi slo¬
venske protikomuniste spravil čez mor¬
je. Začel je hoditi od urada do urada
in prositi za vselitveno dovoljenje. To
je bilo tedaj, ko je trpljenje slovenskih
beguncev po italijanskih in avstrijskih
taboriščih prihajalo do vrhunca in so
jih poveljniki posameznih taborišč na
vse mogoče načine priganjali, da bi se
vrnili domov v naročje komunistični
diktaturi. Ker se slovenski begunci niso
vdali temu pritisku, se je šikaniranje po
taboriščih še povečalo. Ljudje so si že¬
leli samo čim prejšnje rešitve, da bi se
mogli izseliti kamorkoli, samo, da bi se
rešili taboriščnega pekla. Na g. mini¬
stra dr. Kreka so pritiskali ljudje iz
vseh taborišč in ga rotili naj čim .prej
omogoči izselitev v prekomorske dežele.
To je bilo tedaj, ko je g. dr. Krek v
Rimu hodil od poslaništva do poslani¬
štva, od enega do drugega zavezniškega
urada in prosil naj sprejmejo v svoje
dežele slovenske protikomunistične be¬
gunce. Sam mi je ob priliki v Rimu de¬
jal, da so bili to najtežji trenutki v nje¬
govem življenju, ko je s krvavečim sr¬
cem tujcem ponujal lastne ljudi, pa so
jih odklanjali. Eni kar odločno, drugi pa
malo na lepši način.

In tedaj se je g. Hladniku posrečilo,
da je bil sprejet pri predsedniku gralu
Peronu, ki je odredil, da Argentina
sprejme 10.000 slovenskih protikomuni¬
stičnih beguncev ne oziraje se na razne
omejitve v vselitveni zakonodaji.

G. Hladnik je od avdience hitel ves
srečen domov na Pasco ter je takoj na¬
pisal pismo g. ministru dr. Kreku v
Rim, katerega radi zgodovinske važno¬
sti v odlomkih objavljamo:

20. nov. 1946

Spoštovani gospod minister!

Slednjič Vam vendar le lahko nekaj
pozitivnega sporočim in nekaj prav ve¬
selega. Danes sem bil v avdijenci pri
predsedniku generalu Peronu, kateri je
našo zadevo zelo lepo sprejel in je se¬
daj, tako upam, vse že na tiru.,

“Jaz hočem, da ti ljudje sem pridejo.
Težava je le radi prevoza, vse drugo
bostš imeli urejeno. Dr. Figuerola, tu
navzoči, je poblaščen, da vso zadevo z
Vami uredi.”

Zainteresil se je za stvar tudi Minis-
tro de la Salud Puhlica in tako upam,
da boirf v enem tednu imel stvar prav
konkretno. Trenutno pa mi je naročeno,

naj Vam javim, da sestavite seznam
vseh interesirancev. Lahko čez 10.000.

Pohitite torej kar najbolj naglo, da
sestavite seznam vseh, o katerih sodite,
da so pri volji priti sem.

Stvar je gotova, kar se tiče Argen¬
tine.

Kaj pa prevoz? Tudi o tem bomo
obravnavali. Toda Vi tam držite Angle¬
že za besedo. Argentina bark nima, a
dobra volja je tudi glede tega.

Vsekakor pa prosim, da delajte vso
stvar s primerno previdnostjo, da ne
pride preveč v ušesa nepoklicanim ele¬
mentom, ker bi sicer utegnile nastati
kake težave, predno se svar srečno iz¬
vede. Glede dokumentov in potnih listov
se bo uredilo enostavno skozi Vaš urad.
Vam bom že poslal navodila. Upam, da
ne bo treba nobenih pristojbin, ne taks.

To sem dobro poudaril, da nihče nima
nič svojega, ker so vsi vse izgubili in
ohranili nič drugega kot svoje poštenje,
svojo zvestobo Bogu in domovini in svo¬
jo voljo za ustvarjajoče delo.

Sedaj je pa res nujno, da pride kma¬
lu sem tudi g. Košiček, da bo on vse te
stvari v podrobnosti vodil, ker meni mo¬
je delo ne da.”

To so glavni odlomki iz pisma g.
Hladnika g. dr. Kreku v Rim. Po tem

sporočilu, je Socialni odbor v Rimu na¬
pravil sezname in argentinska vlada je
izdajala vselitvena dovoljenja za sku¬
pinske vselitve. Leta 1947 so začeli pri¬
hajati v Argentino prvi slovenski proti¬
komunistični begunci, naslednjo leto jih
je pa prišla večina.

Vsi danes žive kot popolnoma svobod¬
ni ljudje in si z delom ustvarjajo lepšo
bodočnost.

Pri tem naj slovenski protikomuni¬
stični begunci nikdar ne pozabijo na¬
slednjih dejstev: Argentina je bila prva
država na svetu, ki je slovenskim proti¬
komunističnim beguncem odprla na ši¬
roko vrata ter jim omogočila vselitev.
Nobena druga država tedaj begunskega
vprašanja še ni resno reševala ter je za
sprejem beguncev postavljala roke od
enega do več let.

Skupinsko vselitveno dovoljenje za na¬
selitev v Argentini je izdal predsednik
general JUAN D. PERON v avdienci,
katero je dovolil g. Janezu Hladniku na
priporočilo zdravstvenega ministra g.
dr. Carilla. In vse olajšave, ki so jih bili
deležni slovenski protikomunistični be¬
gunci pri izstavljanju vseh dokumentov
s strani argentinskih oblasti.

Vse delo v Evropi je pa iz Rima vodil
Socialni odbor pod predsedstvom g. mi¬
nistra dr. Mihe Kreka v Rimu.

Tine Debeljak

MB  SLOVEHO OB TIGROVEM OTOČJU

Kje neki je to? Na jugu Argentine
v najlepšem kraju naše nove domovine,
ki tako spominja na našo Gorenjsko, da
sem šel tja med andske vršace s trepe¬
tajočim srcem, kot da se bližam triglav¬
skemu pogorju: ob jezeru “Nahuel Hua-
pi”, kjer je največje “mesto’’ — Bari-
loche. Zdaj pa že vsak ve, kje je to, saj
te gore tako lepo popisuje dr. Arko v
svojih črticah že nekaj let v našem Ko¬
ledarju, v Svobodni Sloveniji pa ture na¬
ših fantov; toda tega pa še ni povedal,
da “Nahuel Huapi” pomeni v indijan-
ščini “Otok tigra’’ in “ Bariloche” prav
nič drugega kot bivališče “rodu ki žre-
člcveško meso’’. Torej —• šel sem med
nekdanje ljudožrce! Zdi se mi da sem
prva žrtev propagande našega planin¬
skega združenja, ki že išče “teren” ob
tem jezeru, kamor bo postavilo svojo
planinsko kočo. . . da bomo lahko hodili
tja kakor na Bled in Bohinj (le da je ta
“noja’’ dolga z vlakom samo v eno stran
nič manj kot 48 ur!) Resnično: ves ta
obširni kompleks ob tem veličastnem je¬
zeru, ki sliči naravnost morskemu fjor¬
du, najbolj še Boki Kotorski, se mi je
odprl pred očmi kot Bohinjsko jezero v
ogromni razsežnosti, da, kot med gorami
ležeč vodeni polip, ki na vse strani tiplje
V nove doline in ustva*rja tam spet no¬
va in nova Bohinjska jezera in jezerca...
Bariloche so pa Bled, prav res kot Bled

ne samo zaradi hotelov in trgovin,
temreč tudi v slogu hiš in vil: sezidali in
iz lesa zgradili so ga nemški arhitekti
v švicarskem slogu (ki je tudi naš al¬
pski) in zato nam tako domač, da se po¬
čutiš resnično v blejskem kotu in v
Kranjski gori. Le da je vse tako veliko
in daleč: jezero je kot morje, gorski gre¬
beni andskih Kordiljer obdajajo to po¬
krajino jezer od vseh strani pa so ven¬
dar le tako oddaljeni, kakor da jih gle¬
daš iz Ljubljane. Pri nas je vse stisnje¬
no, vse na kupu, vse visoko, ker gledaš
v vis naravnost vršacem spod nog: tu
pa Andi kakor so tudi veliki, ne narede
precej tako veličastnega vtisa, ker so
vendarle daleč in moraš do njih šele s
!  kolektivom. Smo v Barilochah kot v
,Buenos Airesu: kaj Ti je iti v Ramos
Mejio, pa vendar le se z vlakom poteg¬
neš kot, v Kranj in še dlje! Tako je tudi
tu vse, preprečeno s cestami v podnožju,
da, tudi na bližnje vrhove, ki so tako
dostopni avtoježi (na pr. na Cerro Otto
nad mestom, celo z vzpenjačo se poteg¬
neš do koče na Cerro Catedral (2000 m)
naš dr. Grzetič se ■ je tja priplazil po
kozjih stezah celo, s svojim “jeepom”:
vse drugo pa si moraš šele utirati pot in
iskati nove. “smeni”. Deviška zemlja za
prave hriboplazbe!

Zato so Bariloche šele izhodišče tur
in sprehodov v vse strani: le. na Cerro

Otto greš lahko takoj iz mesta (2 uri ho¬
da) in si, ta v koči lahko naročiš “te
completo” in boš postrežen kot v najfi-
rfejšem švicarskem hotelu: za čaj in pri¬
tikline bo gostilničar porabil nič manj
(sem štel!) kot 23 delov posodic in pr¬
tičkov in žličic in drugih prijemalk,
pa še krop bo priložil, da si boš čaj še
sproti delal, in ko boš plačal 5.50 pesov,
boš prepričan, da si še poceni “prišel
skozi”. Do najbolj znanega in največ
jega argentinskega hotela “Llao-llao”
(ta beseda pomeni drevesnega parasita,
leseno gobo, ki se dela na sklepih tam¬
kajšnjih dreves, pa jih domači rezbarji
uporabljajo za> najrazličnejše “nacional¬
ne” in “regionalne” izdelke, spomine-'
ke!) je samo 27 km! [Kolektiv velja v
eno stran 2.60 pesov). Drviš pa po tla¬
kovani cesti ob obali, tudi mimo otoka
“Huemul” (srna!), kjer dela znanstvenik
dr. Richter “atomsko energijo” (njego¬
vo stanovanje pa ni na otoku, temveč ob
cesti nasproti vojašnici, pa ga spoznaš
pc tem, da je zastraženo. Tudi naši fan¬
tje delajo tam, seveda samo kot zidarji
in tesarji. Kolektiv veže kopno zemljo
ob obali vseh teh jezer, ladja “Modesta
Vietoria” pa po jezeru, mimo otokov —
(glavni otok “Isla Vietoria” V ves kot
naravni botanični vrt in še zoološki
povrhu, kjer prosto cveto najrazličnejše
rože in žive v svobodi najznačilnejše ži¬
vali tega gorskega predela) —, pa tu¬
di do prstov teh vodnih “rokavov”, ka¬
terih eden se konča prav ob čilski meji
(zaliv Blest), odkoder gre po tem med¬
narodna pot v Čile. (Če imaš potni list,
nimaš težav pri prehodu... in če imaš
denar, ti čilska stran nudi prav take le¬
pote zastonj!) Kjer koli pa izstopiš iz
kolektiva, se ti steza odpre v zeleno in
cvetočo travo, med stoletne gozdove.. .
in zopet stopaš lahko po rumenem reg¬
ratu, se pogrezaš v marjetice... poslu¬
šaš žolno v gozdu in skačeš čez hudo¬
urnike, ali pa loviš postrvi in sulce, ki
jih prav nalašč v milijonih goje in
spuščajo v jezera za tvoj šport... Če
so namreč tu jezera tudi do 400 metrov
globoka, pa jih najdeš tudi samo do ko¬
len in pasu (El Trebol, Moreno) in tam
se tudi lahko koplješ. . . če te ne bo zeb¬
lo, kot je mene, ko sem se stiskal v
zimski plašč in potegnil še rokavice na
prste, kot le redkokdaj v Argentini. Ve¬
ter pa te bo našel povsod, ker ta je tu
prav posebno “domač” in stalen gost,
zato pa je zrak čist kot prozorna jezer¬
ska voda, ki je “Srebrna reka” v “dob¬
rem zraku”, kljub vsej lažni reklami v
imenih, ne premoreta. . .

Pa kaj bi to pisal; saj vsi poznate Bo¬
hinj in Bled in Kranjsko goro: pre¬
stavite se tja, pa boste v Barilochah, le
to vas bo motilo: ne bo belih apnenče¬
vih gora (samo kadar je sneg na njih),
temveč b.o vse vijoličasto, temno.. . kot
granit in glejte: in tako sem zdaj neho-
(Nadaljevanje na 7. strani)

Stanko Kociper

DROBCI

iz prologa našo velike zgodhe r  ki se je pričela
pred desetimi leti

(Odlomki iz romana)

Gorice so mrtve.

Sonce je splezalo visoko na sinji svod.
Potlej je obstalo kot razbeljeni kamen.
Jagnedi po vrhovih so se vzpele za njim,
kot da bi hotele iz goričke zemlje.

Goričanci se stiskajo po kučah; neka¬
teri na skrivaj kukajo izza oglov.

Po prašni. cesti teče človek v unifor¬
mi. Prah se ga drži. Na obrvi, na lase,
ki mu štrlijo izza vojaške kape, na potni
obraz se mu lepi. Vojaško suknjo ima
razpeto. Potni curek si utira pot preko
zaprašenih prsi. Samo na levem rame¬
nu ima zlato ploščico s tremi srebr¬
nimi zvezdami. Na desnem jo je sam
Bog si ga vedi kjer odtrgal, ko je snel
puško. Sedaj tudi puške nima več. ..

Stotnik se zaletava. Kot da mu je
nekdo na kratko zvezal noge in ga sunil
v hrbet. Krili z rokami. Drsa v obcestni
jarek in zopet stopa na sredo ceste.

Vse okrog njega je tiho mrtvo. Le
sonce visoko gori na nebu vabi rumen¬
kasto vijoličasto mladje goric k brste¬
nju. Zvončki ob potoku so že odstopili
mesto kuštravim podieskom in zasanja¬
nim vijolicam, ki se oglejujejo v tolmu¬
nu pod vrbami. Preko njih švigne sen¬
ca stotnika, ki se za hip ujame v mir¬
ni gladini tolmuna . Potem ostanejo
vrbe in vijolice in podleski zopet sami...

Stotnik se izgublja v prahu, ki ga
dvigajo težki škornji. Trka na zapahnje¬
na vrata obcestnih hiš.

“Je šla tod skozi kolona vojakov...?”

Goričanci je niso videli. Skomigajo
z rameni. Nudijo mu kruha in pijače,

človek v uniformi teče dalje. Dalje po
prašni cesti med goricami. Kar ostaja
za njim, je nezadržna groza. Ne more se
ji postaviti v bran. Beži... Njegova du¬
ša je razparana čez polovico... •— —

Na ovinku na koncu, vasi sreča vrsto
zaprašenih vojakov na pohodu proti me¬
ji. Pade med nje:

“Kam...?”

Vojaki ga nerazumljivo gledajo. O-
bešajo se konjem za uzde, slonijo po vo¬
zovih...

Iz vrste se izvije mlad poročnik in
stopi pred stotnika. V njegovih očeh
plamti nasprotno vprašanje:

“Kam vi, gospod...? — ”

“Kdo vam je dal povelje?’’

Poročnik sikne skozi stisnjene zobe:

“Mi vemo, da je tam meja...”

“Kdo vas je poslal,” krikne stotnik.

“Po razporedu mora biti naša edinic
tam.”

Stotnik s zasmeje, da beli zobje za
bleste v ožganem, prašnem obrazu. Nje
gov smeh je kot krik preganjane zveri

“Tam so Nemci! — Povsod same
Nemci! —■ Kot listja in trave... Sami o-
klopniki... — Razumete, sami oklopni-
ki... — — Držali smo položaje, dokler
jih niso polovico pokosili nemški avto¬
matični topovi... Kje so ostali, ne vem...

— —• Ste kje srečali kolono...?”

Zmučeni vojaki se spogledajo. Potlej

se njih oči zagrizejo v stotnikov zmede¬
ni obraz. Od njega plavajo na poročnika.
V njih je pričakovanje ljudi, ki se zna¬
jo samo pokoriti.

“Nazaj,” krikne stotnik. “Nazaj; za
Dravo. .. —• Tu ne vzdrži nikdo več. . .”

Stotnik stopi pred vrsto vojakov na
sredo ceste in zakriči:

“Nazaj!”

Konji so zacepetali. Vajeti so se na¬
pele. Vojaki drug drugega izpodrivajo,
kličejo se in obračajo konje in kolono na¬
zaj po cesti navzdol.

Med goricami odmeva kričanje voja¬
kov. Rezget zmedenih konj trza v zra¬
ku. . .

Od kolone, ki je prihajala navzgor
po cesti in trčila v umikajočo se vrsto
Vojakov in konj, stečeta proti stotniku
poveljnik bataljona in njegov poročnik.

‘Kaj to pomeni,” zakriči major.

“Gospod major, ne podite moštva v
smrt!”

“Gospod stotnik..., “major povzdig¬
ne glas, da se ogovorjeni zdrzne in tres-
ne s petami. “Kje je vaša edinka?”

“Poveljnik bataljona mrtev na polo¬
žaju. .. polovica moštva pregažena...
Kolikor častnikov ni padlo, ujeti... —
Iščem ostalo moštvo, kolikor se ga je
" šilo... — Nemci nastopajo samo z o-
'opniki in avtomatičnim orožjem... • — ”

Major se ugrizne v ustnice:

“Mojega povelja ni nikdo spremenil...

— Jaz grem na položaj...”

“Nemogoče, gospod major. — Položa¬
jev ni več. — Pregazili vas bodo oklop-
niki...”

“Sovražnika je treba zadržati na polo¬
žaju. Za vsako ceno. Med tem bo orga¬
nizirano zaledje. — Zavezniška vojska
prihaja iz Grčije na pomoč. Angleške

| divizije in letala so na potu. Bratska Ru¬
sija pretehtava možnost vstopa v vojno
i na naši strani... — Zato je treba, Nem¬
ce zadržati! — Za vsako ceno!-Ra¬

zumeli..?”

Major nalašč govori glasno, da sli¬
šijo tudi vojaki...

“Gospod major...,” se zbitemu stot¬
niku stisne grlo. Vrže zbegani pogled
po moštvu, ki stoji okoli častnikov. Ne¬
mi obrazi strmijo vanj...

. “Naša čast..

“Gospod major... za. takšnega sov¬
ražnika nismo bili pripravljeni .. . Pre¬
moč ...”

“Nismo sami!”

Major ostro povzdigne glas:

“Gospod, stotnik...”

“Go-spod... major... —• ”

Major samo stisne ustnice; sikne:

“Kolena — naprej — marš!”

Stotnik klecne. Z obema rokama se
zagrabi za glavo in zastoka.

“Za Dravo, samo za Dravo,” zavpije
med kričanje vojakov, ki se razvrščajo
po cesti navzgor proti meji. “Mogoče se
tam posreči..”

Major za trenutek srdito pogleda ko¬
lebajočega stotnika pred seboj. Roka sa¬
ma od sebe poišče torbico s pištolo.
Potlej pljune in ostro ponovi.

“Naprej — marš!”

Vojaki se prerivajo. Konji teptajo in
hrzajo. Vozovi škripajo. Vojaki prigan¬
jajo živino in kričijo.

Sonce stoji visoko na sredi neba. Od
goric po vrhovih puhti, da zrak nad bre¬
govi cveti. ..

Visoko pod soncem zableste tri leta¬
la. Kot trije črni kragulji . .

Med prerivanjem, kričanjem in rezge¬
tom konj jih nikdo ne sliši.

Zakrožijo v ozkem krogu... —

Ozračje med vinskimi bregovi prese¬

ka grozotno, mrtveče tuljenje...

Letala se prevržejo na stran. Kot
skobci padajo proti zemlji...

Juuuuuuuuu. ..

“Stuka!” nekdo z grozo odpre oči in o-
kameni...

Konji se vzpnejo, zarezgetajo. Potrga¬
jo vajeti in udarijo med ou venelo
moštvo na odprti cesti sredi vinskih go¬
ric.

S pošastno naglico pada tuljenje pro¬
ti zemlji. Kri ledeni. . .

Juuuuuuuuu...

Med bregovi zabrešči. Kot da se je
prelomila os sveta. S ceste puhnejo trije
višnjevordeči zublji. Proti nebu sikajo
kolesa zdrobljenih voz in razmesarjena
človeška in živalska trupla... Kamenje
žvižga med trtami in podira, kar mu
stoji na poti. Klesti rumenkasto mladje
brstečih goric...-

Potlej se letala drugo za drugim zo¬
pet gibčno vzpnejo. Zakrožijo nad go¬
ricami in se izgubijo za obzorjem...

Na gorice lega dušljivi prah. —

Po tihi dolini med vinogradi.se je raz¬
potegnila prozorna koprena dima; do¬
kler je ni posrkal cveteči zrak nad bre¬
govi. . <■>--

Drava zasanjano šumi. V širokem to¬
ku se plazi med jelšami, vrbami in zele¬
nečimi njivami z mladim siljeni. Beli
ribiči trepetajo nad sivkasto rumenim
tokom. Padajo v vodo in se dvigajo z ri-
kami v kljunih. Šopasti pondirek čepi na
j el sevi korenini, ki moli nad arobne valo¬
ve senčnega zaliva. Proti ribičem obra¬
ča zvedavo glavico. Razteza perutnice,
praska se za čopom.

Po cesti korakajo mladi fantje. Za
klobuki in kapami imajo tolike kite cve¬
tja, da jim celo glave vlečejo na stran.
V očeh in licih jim žari sonce ...

Stran 7.

Buenos Aires. 29. XI. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA

MED SLOVENC! OB KOSOVEM OTOČJU

(Nadaljevanje s 6. strani)
te ostal “narobe Arko’’ on opisuje go¬
re, stene in špike in pode in grebene in
plezanje s klini in drsanj s smuči —
jaz pa sem turist “pri tleh’’, ki se vozi s
kolektivi in barkami in občuduje zeleno
travo, pa pisane rožee in živo vodo, pa
zrak, ki ti peruti daje, da hodiš po tej
blagoslovljeni zemlji, a se čutiš doma...
doma. . . doma... in se le čudiš, da se te
zena ne drži pod roko in ti otroci ne
prineso slednjo nepoznano cvetko pred
nos, da jo poduhaš in poveš, kako ji je
ime... Joj, vse spoštovanje pred mano
bi izgubili, ker prav nobene ne poznam...
Bom moral vprašati “naše ljudi’’, ki so
tu že domačini...

In tako sem prišel do slovenskih lju¬
di, ki žive “pri tleh’’ in jih dr. Arko ne
vidi, ko živi samo “v vrhovih”. Pa če jih
ne vidi kot “navdih”, jih pozna prav
dobro kot oni njega. On je tisti,, ki plete
niti med vsemi temi Slovenci ob “Tigro¬
vem otočju”, ki jih ni malo. Če vzame¬
mo vse, ki žive v tem območju, (tudi
gosp. Bradača, ki živi na drugem koncu
jezera ob San Martinu v Andih “samo’’
350 km vstran pa večkrat priteče k dru¬
gim,) — jih je — (na prste sva jih na¬
štela “pri kofeti”) — 51! Od teh 27
družinskih članov (poročencev in otrok)
ter 24 fantov! Poudarjam — fantov, ker
tu ni nobenega slovenskega dekleta (ra¬
zen članov družin — deklic, ki se že raz¬
vijajo v “planinske rožice”). Z dr. Arkom
ki je tam v neki železnini knjigovodja,
da je lahko v nedeljah planinec, sva te¬
kala na obiske od hiše do hiše; poudar¬
jam —• od “hiše do hiše”, kajti Sloven¬
ci tu so si jih že postavili in to v dveh
treh letih. Gosp. Jager, pionir slovenske
naselitve v ta kraj, ki ga je on odkril, je
•— v najlepšem kraju za sprehode — na¬
kupil teren za majhno slovensko na¬
selbino in tam postavil svoj “hotel” s
sedmimi dvoposteljnimi spalnicami, s
toplo in mrzlo vodo, pa z veliko “hišo”
za goste, kjer je postavljena slovenska
krušna peč (samo ne s pravimi “kahlica-
mi”) ter dolgo klopjo ob steni! Pa ima
poleg tega prav v podnožju Katedrale
med jezeroma Gutierrez in Mascardi še
14 hektarjev zemlje kupljene od prave¬
ga 75 letnega indijanca! Lesena pastir¬
ska koča, kjer smo jedli “kranjske klo¬
base”, se mi je zdela naša bohinjska
staja v Ukancu. .. Gosp. Bavdaž ni
zgradil samo svoje stanovanjske hiše,
temveč tudi pravi pravcati veliki “Al-
maeen Barrio Leer” ob njej, ki se je že
V prvih tednih dobro vpeljal. Prav zra¬
ven njega gradi svojo hišo kranjsko gor¬
ski župan Budinek: spred hiše bo gle¬
dal — kot svoj čas naravnost na Prisank
samo da tukaj nosi ime Katedrala.
Pred nosom pa ima že hišo mizar Sko¬
bec, ki je pa še ni “otvoril” za svojo
delavnico, ki jo ima malo niže, kjer ob

njem gospa Lojzka slika lesene spomin¬
čke s planinskimi motivi. Domača
obrt.

Malo bliže jezera gradi svojo hišo
s svojima rokama zdravnik dr. Grzetič:
ves dopust je “zabil v tla” (vlagal je
ravno “mozaike”, ko sem vstopil k
njemu). “Nolli turbare circulos meos!”
mi je odzdravil, pa mi segel v roko z ro¬
ko “peona”, potem pa mi govoril — kot
Cronin — zgodbe zdravnika v puščavi-
sto km od mesta —, kjer” zdravi indi-
jance zastonj, turški trgovci pa mu nič
ne plačajo”; zato mora pač sam zidati
s svojimi rokami, če hoče napraviti
gnezdo svoji družini. Tam blizu “Stadio¬
na Evita” v istem novem predmestju ima¬
ta svojo trgovino “Mercadito Triglav”
gospoda Habjan in Zidar. “Almacen” in
mesarija, ali “fiambreria”: pa ima e-
den že tovorni avto, in drugi je že na¬
ročil cement za hišo... Bog daj srečo!
Gospod Valenta, ki je bil v Ljubljani
veletrgovec, bi tudi morda že gledal na
svojo hišo, da ni takoj prvi dan v Ba-
riloche do tal pogorel, ™ mn je bilo u-
ničeno vse, vse, kar je prinesel v blagu
s seboj, tudi dokumenti... Zdaj kot
poslovodja živilskega oddelka v največji
trgovini v Bariloche ustvarja svojo bo¬
dočnost znova. Tam nekje ima teren
naš smučar Bertoncelj, tam tudi drugi
fantje, ki imajo “punce v Buenos Aire¬
su (če jih imajo in se samo ne bahajo!
tam naj bi bil tudi teren za Slovenski
planinski dom! Zdaj je — v leseni pla¬
ninski hiši, ki jo imajo v najemu naši
fantje Razinger, Emil, Zupan itd. itd.
Prizidali so dvosobni hišici veliko mi¬
zarsko delavnico, kjer dva med njimi
“skobleta” lesene spominčke in kolovra¬
te. Slavo dela v trgovini. Drugi fantje
pa so zidarji, tesarji, inštalaterji, usluž¬
benci parka, točaji, “plačilni” v času
sezone, uslužbenci YPF', kurjači v ho¬
telih, gostilničarji (državni prvak Fle¬
re ob jezeru Hess Slovenec Žigon ima
moderno restavracijo z godbo “Palen-
gue”). Ob prostem času so pa vsi ti pla¬
ninci, smučarji in skakalci ki predstav¬
ljajo našo slovensko ekipo v bariloškem
andinskem klubu, ustvarjajoč sloves se¬
bi in nam... Flere je državni prvak v
15 km teku, Jerman je že bil, Berton¬
celj je podprvak v smučih in skokih...
Drugi so plezalci, ki naskakujejo z
uspehom najvišje grebene o čemer vse
piše andinski pisatelj dr. Arko in no¬
čem hoditi v “njegovo zelje”. Tako živi¬
jo naši ljudje “pri tleh” v tem lepem kra¬
ju, ki ima to slabost, da ima dolgo zimo
in veliko vetra in (fantje pravijo) nič
naših deklet, pa bi se radi ženili in že
uhajajo v črna naročja... In veseli so,
če pride kdo k njim na obisk in mu gre¬
do na roke, da lahko uživa lepoto kraja
ceneje, kakor tisti, ki plačujejo v Llao-
Llao po 115—135 pesov na dan za so¬

bo, ali po 80 v Tres Reyes ali po 60
v Bella Vista! Tudi za 28 pesov bi ti
preskrbeli v lepi, snažni tirolski vili
stanovanje s hrano na dan! Ne lažem,
ker sem jaz živel še ceneje prav tam!
Seveda izven sezone, ki se začenja z
decembrom pa traja še tja v marcu.

Tako sem zašel v najnižjo prozaičnost,
pa bi rad končal vsaj malo pridvignjeno
in v višinah. V višinah: na gorah! Ne
mislite, da sem hodil samo pri tleh,
dvignil sem se peš na Cerro Otto (kje-
sem dobil gojzerce sem obljubil, da ne
bom povedal), dvignil po vzpenjači do
snežišča Katedrale in se po tem vdiral
vanj še kakih - dvesto metrov do ko¬
če (2000 m), ki je bila zaprta. To je
za tiste ljudi, ki hodijo tja “sneg gledat”
— junaštvo. Ne znajo niti hoditi po
snegu. Tudi tisti ne, ki bodo potem v fil¬
mu prikazani kot najboljši plezalci in
smučarji. Prav res: imel sem srečo.

Prišel sem z vlakom v Bariloche prav
v trenutku, ko je filmsko podjetje
“Fitz Roy” snemalo prihod vlaka in je
naš Jerman, ki je tam uslužben, držal
aparat... In prišel sem na Katedralo,
ko je režiser Latschner, soigralec in so¬
delavec tirolskega filmskega plezalca
Trenkerja, snemal smučaski film iz Ba-
riloch “Cancion de las montanas”, v ka¬
terem igra — naš Dinko Bertoncelj dru¬
go moško najvažnejšo vlogo. Z dr. Ar¬
kom sva se pridužila filmski skupini
med skalovji Katedrala in govorila z
Jermanom in z Dinkom o filmu. Tekst
je napisal režiser, ki snema in igra vlo¬
go žurnalista, znani Lantschner. Zamiš¬
ljen pa je film kot smučarsko — plezal¬
ni film v Andih v tekmovanju argentin¬
ske skupine, ki jo vodi argentinski smu¬
čarski prvak ter bolivijsko ekipo, ki jo
vodi državni podprvak naš Dinko! V
njihovih skupinah so dekleta in fantje
iz Bariloch, ter dve filmski divi iz Bue¬
nos Airesa: igralka Cristina Pal in ne¬
ka Nunez. In to Kristino Pal, ki bo
igrala prav tako poročevalca, ki sprem¬
lja po gorah smučarski ekipi, je moral
naš dr. Arko peljati po snegu, da ni ne¬
prestano padala... V filmu pa ho šla
kot ptič! Bomo videlali! Glejte: in ta u-
speh naših Barilochanov; smuk in ple¬
zanje! Naš Dinko postaja filmski ju¬
nak! In to, da igra z “divami” in “zvez¬
dami” ga prav nič ne moti, da gre v
nedelje 15 km peš k maši! To so iu ta¬
ki so naši slovenski fantje! In zdaj —
kot je videti — bo šel še celo v Evro¬
po, predstavljat — argntinski smučar¬
ski šport! Naš ponos in planinska na-
da!

Ali naj zapišem še kaj več? Naa Go¬
renjska;, naš planinski šport,, naš Bled
in Bohinj — vse to je Bariloche in otožje
“tigrov”. Resnično: ali ni to kraj, kjer
naj postavimo svoj planinski dom in ga
posvetimo — kot je v načrtu — vsem
pobitim Slovencem pod tremi okupatorji,
tudi sedanjim ? Spomenik naši domovini

ilovice iz

Umrli so. V Ljubljani: Marija Lipicer,
roj. Funa, Franc Klun, biv. mesarski
mojster, Albina Černe, roj. Brzana, Jo¬
že Pogačnik, abs. gosp. fakultete, sin
polkovnika Branka Pogačnika biv. ad¬
jutanta kraljice Marije (se smrtno pone¬
srečil na Razorju). Minka Šarabon, An¬
ton Verbič, poslovodja v p., Angela Fa¬
ganel, uradnica okrajnega sodišča, Jan¬
ko Cimperšek, uslužbenec tvrke “Labod”
in dijak Vojko Kralj, iz Litije, umrl na
odsluženju kadrskega roka v Nišu, Ana
Guzelj, roj. Duhovnik v Sori, Franc Pel¬
ko, uslužbenec podjetja “Obutev” v Kra¬
nju, Robert Mersin, posestnik v Ilirski
Bistrici, Alojz Veber, tov. delavec v Sori
pri Medvodah, Marija Hrovat, roj. Svet¬
lin v Gotni vasi, Peter Skok, vodja idrij¬
skih komunistov, Valburga Zupančič,
roj. Drahek, vdova šefa zemljiške knji¬
ge v Novem mestu, Julko Marčič, šef.
odseka ministrstva za pravosodje v p.
in sed. referent za gozdni kataster v Ko¬
čevju, Miroslav Musil ravnatelj Zdru¬
ženja državnih gostinskih podjetij v Ma¬
riboru, Franc Klobčič, uslužbenec pod¬
ružnice elektrarne v Trbovljah, Anton
Černe, posestnik in drevesničar ter dol¬
goletni blagajnik Prostovoljnega gasil¬
skega društva Ljubljana — Zg. šiška v
Zg. šiški, Reza Kuhovski v Ribnem in
Ivan Ramovž, biv. gostilničar in posest¬

nik na Stožicah.

Poročilo iz Slovenije navaja, da je do¬
ma velika draginja. Res se je pocenila
mast, sladkor, milo, toda moka je še
vedno draga. 1 kg riža stane 400 din.
Tudi 1  tekstilno blago se je silno podraži¬
lo. Meter res dobre flanele stane 750—
950 din. čisto navadna cajgasta ruta za
glavo velja 550—600 din. Boljše sploh
ni dobiti. Otroške nogavice so po 300
din, ženske navadne po 460—800. Pa jih
je še težko dobiti.

Nekatere duhovnike v ptujskem okra¬
ju so komunisti zelo napadali na svoji
okrajni konferenci v Ptuju. V tem pogle¬
du se je posebno udejstvoval tajnik o-
krajnega odbora Leskovic, ki se je spra¬
vil nad “reakcijo”, ki da zlorablja ver¬
sko čustvo za izpodkopavanje zaupanja
v ljudsko oblast. Po imenu je napadel je¬
zuita Grafenauerja iz Maribora, kapla¬
na iz Cirkovc ter župnike iz Starš, Mar¬
kove in Središča. Duhovnike je zlasti na¬
padal radi tega, češ da skušajo spraviti
z zvezo z raznimi verskimi svečanostmi
razna društva. Po izjavah tega komuni¬
stičnega funkcionarja je “zagrešil velik
zločin” župnik Veselič v Markovcih, ker
da je spravil pod svoj vpliv gasilsko in
telovadno društvo, da sta sodelovala pri
procesiji in pri birmi.

Slovenci v Argentini

f?i venos Aires

SILVESTROVANJE NA PRISTAVI

Priprave za veliko slovensko sil¬
vestrovanje, združeno s slovesno o-
tvoritvijo naše Pristave na Moronu,
so v ponem teku.

Za sedaj je še skrivnost, da se bo
točilo tudi pristno vino, kupljeno pri
vinogradnikih v bližini Buenos Ai¬
resa. Ker pa bomo dobili vino v so¬
du, manjkajo prireditvenemu odbo¬
ru steklenice. Vse, ki imajo odvišne

daleč v tujini, ki pa je v vsem podoba
“našega raja”.

Še sem pijan te lepote. Ob misli na
domovino, in ni mi žal, da sem ji napra¬
vil obisk. Žal bi mi bilo, ko bi moral te
kratke počitnice preživeti v tem razžar¬
jenem, kot razgreto pivo neužitnem
“dobrem zraku”. Poln sem tega otočja,
jezer in gorskih masivov in vsem prija¬
teljem, ki so mi v njem delali družbo,
sem hvaležen za sprejem —- in slovo ob
kitari. Ob kitari, ki je bila pesem, ka¬
kor je bila pesem, (in morda še bo) ta
I krajina Bleda in deseterih Bohinjev....

vinske steklenice, lepo prosimo, da
jih darujejo ali posodijo Društvu
Slovencev. Steklenice spre j e m a
oskrbnik Pristave na Moronu in pa
pisarna Društva Slovencev.

Člani Pisateljske družine France Ba¬
lantič so se za osmo obletnico ognjene
smrti svoje Plamenice zbrali na tradici-
jonalno bdenje ob Balantičevem kresu.
Ob njegovi in svoji besedi so prečuli noč.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. Dne 8. novembra t.
1. se je rodila v družini g. Stanka Ma¬
rinčka in ge Marije hčerka Helenca.
Čestitamo!

Poroki. Poročila sta se g. Peter Smre¬
kar in gdč. Pavla Selan. Zakonsko zve¬
zo sta sklenila tudi g. Vladimir Telič in
gdč. Jožica Pulko. Čestitamo.

t Karel Gladek. Dne 27. novembra t.
1. je po hudem trpljenju umrl slovenski
novonaseljenec v Argentini Karel Gla-
i dek. K večnemu počitku so ga položili na
I pokopališču Chacarita v Buenos Airesu
dne 28. novembra t. 1. Pok. je prišel v
Argentino leta 1948 ter je bil tu zapo¬
slen kot mehanik. Naj počiva v miru,
njegovim sorodnikom in znancem pa na¬
še sožalje!

Njih korak je usklajen. Narahlo po¬
zvanjajo skodelice in žlice, ki jih imajo
obe šene na nahrbtnikih ali za pasovi.

Fantje vedo, da sovražnik sili v de¬
želo. Gredo, da bi ga zadržali. Ho, go-
ričanci se razumejo na pretep... Mla¬
di goričanci...

Pri prvi edinici, kjer so se javili, so
jih napotili naprej. V zaledje; da se iz-
vežbajo. — Na Hrvaško.

Mladi goričpnci korakajo ob Dravi.
Reka skrivnostno šumi. čehaki pojejo,
da ori nad trepetajočimi valovi široke
Vode. Korakajo, da se jim prah vali iz¬
pod nog. Korakajo, vriskajo in pojejo:

“...Slovenec, Srb, Hrvat —

za vedno brat in brat! —”

Preko šepetajoče Drave se sloči most.
Ob opornikih se valovi neusmiljeno lo¬
mijo. Most narahlo podrhteva.

Postavni fant, ki čehake vodi, pove¬
ljuje”:

'V teku čez most, da nas letala ne
ujamejo...’’

Mladi goričanci se zapodijo čez most.
Kot da je nekdo zapodil krdelo ognje¬
vitih mladih žrebcev. Deske z ropotom
odskakujejo in preglušujejo lomljenje
Valov ob opornikih.

Za mostom fantje še vedno tečejo.
Mudi se jim... —

“Stoj!”

Čehaki obstanejo kot ukopani. Zad¬
nji. Zadnji se zaletavajo v prve,, Z gla¬
vami udarjajo drug ob drugega.

Iz grmov stopijo štirje do zob oboro¬
ženi možje. Na glavah imajo črne, kuč¬
mam podobne kape.

“Kam ?’’

Vonik fantov stopi korajžno pred nje.

“Na vojsko.”

Možje s črnimi kapami na glavi se
spogledajo. Za povešenimi brki se za
hip pokažejo rumeni zobje.

“Na Hrvaškem ni vojske...”

Čehaki samo odpirajo oči. Nemo
strmijo v može pred seboj. Tu in tam ne¬
kdo smrkne.

“V zaledje gremo... da se izvežba-
mo... Prostovoljci smo...”

“Na Hrvaškem ni zaledja.. .’

Čehaki ne razumejo.

“Poslali so nas...”

“Nazaj!”

“Tu so papirji... —”

Oboroženi možakar papirjev ne po¬
gleda. Brez besede jih strga, zmečka in
vrže v travo.

čehaki z odprtimi usti buljijo v može.

Možakar zamahne s puško proti Dra¬
vi:

“Nazaj!”

Fantje stojijo kot ukopani.

“Nazaj!”

Mladi goričanci se ne ganejo. Strmijo
samo naprej...

Nekaj nog je zacepetalo...

Zaklopke na puškah zaropotajo...

Mladi goričanci okamenijo. Dih jim
drgetajoče piska skozi stisnjena grla...

“Nazaj!”

Puškino kopito oplazi prve tri v vrsti
čez prsi, da za hip omahnejo. Njih oči
so z nerazumljivo grozo širijo...

Ostala kopita udarjajo kar počez. Po
hrbtih, po prsih, po glavah...

“Nazaj!”

Nekdo zavpije:

“Oaaa...”

Spusti se v tek proti mostu. ..

Puškina kopita treskajo vse vprek.
Kamor pade. ..

Most se trese. Deske odskakujejo. Je¬
čijo.

V zraku zažvižgajo tri krogle. Pa še e-
na. In še...

Drava mirno šumi v dalj... —< —

Čehaki tečejo nad šepetajočo vodo.

Deske odskakuje. Most se strese. Skle¬
dice od nahrbtnikih in za pasovi cingla-

j°.

Fantom tečejo čez razgreta 4ica solze.
Razbijajo se ob deskah, ki odskakujejo
pod nogami. Med špranjami padajo v
sivorumene valove. Drava jih šeptaje
nosi v izgubljajočo se dalj... — —

Ozka dolina med goricami podrhteva.
Ječi. Kot da se preko nje plazi orjaška
pošast.

Jagnedi po bregeh so toge. Kot da so
okamenele. Breskve med trtami s širo¬
ko odprtimi cvetovi strmijo proti soncu.
Nagnile so se, kot da jim ni obstanka
v dobri gorički zemlji. Hotele bi z obla¬
ki, ki hite od severa proti jugu.

Dolina in bregovi na okoli valovijo.

Za lesom lomasti. Rohni, trza in poka.

Prav v senci cveteče marelice nad
klancem, si je mladi častnik izkopal tes¬
ne luknjo, če pogleda po dolini in po
bližnjih pobočjih, kjer so skriti njegovi
vojaki, mora z roko odriniti cvetočo ve¬
jo, da ga dišeči cvetovi poljubljajo na
vroča lica.

“Vse v redu?” mežikne podčastniku
in možem, ki ležijo nfedaleč od njega
za sepom. Nepremični strmijo v dolino.
Napet© mišice na licih jim podrhtevajo.

Mladi častnik šepeta:

“Zadržali jih bomo. .. — Z golimi ro¬
kami... — Potlej pride pomoč zavez¬
nikov. . . ”

Navzgor po goricah diha rahla sapa.
Kot da beži pred rohnečo pošastjo v le¬
su. Odišavi se v cvetju breskev in hiti
dalje.

Mladoles na robu travnika se zama¬
je. Hrešči in prasketa.

“Tank,” dihne častnik.

Po moštvu se spreleti trzavica.

Na jasi medlo zablesti. Kot da se je 1
pošastna želva skobacala iz gozda.,

Oklopnik za hip obstane.

Mladi častnik sam» z napol priprtimi
očmi pogleda moštvo v bližini. Vse je
tiho. Nikdo se ne gane.

Oklopnik stoji. Ogromna želva si o-
gleduje pot...

Potlej se strese. Za spoznanje se dvig¬
ne in lomasti na cesto. Železne gosenice
pod njim trgajo kamenje in zemljo.

Dolina med goricami podrhteva.

Železna pošast na cesti se ziba. Rine
naprej.

Glušeč tresk. —• Dim, prah in padajo¬
ča zemlja zakrijejo oklopnjak. —

Potlej je vse tiho.

“Mina”, zadovoljno mežikne častnik
in z jezikom poboža breskov cvet, ki ga
hoče poljubiti prav na ustnice.

Prah seda na travnik in gorice. Oklop¬
nik stoji na cesti. Samo z nosom se je za
spoznanje zaril v zemljo.

V lesu zopet zalomasti. Kot da se je
zganilo leglo orjakov.

Mišice na obrazu mladega častnika
zatrepetajo.

Na robniku gozda zamežikajo obrisi
treh drugih oklopnjakov. Brez pomisle¬
ka lomastijo naprej. Naravnost proti go¬
ricam. Za njimi se kot prihuljene živa¬
li plazijo sovražniki. Kar vdiljen po trav¬
niku proti goricam...

Za sepom leži goričanec. Kri v prsih
se mu užiga. Preko ozkega obzorja na
robu jame vidi, kako železne pošasti lo¬
mastijo proti brstečim vinogradom.. .

Oklopniki pod goricami kihajo, sope¬
jo.... Golice podrhtevajo... Prve trte
se nagnejo; neslišno zahreščijo pod
šklepetom železnih gosenic...

Goričanec stisne zobe. Premišljeno
nasloni lice na kopito. Z mirno roko na¬
meri. Kri na koncu kazalca ga srbi. Prst

! se sam od sebe skrči... —

Vojak v zelenkastosivi uniformi za o-
klopnikom za hip vzpne roke. Obraz su¬
ne proti jasnemu nebu. Potlej se zamaje
Spotakne se in pade na obraz.

Goričanec še bolj stisne zobe. Z za¬
klopko sune v cev drugi naboj in mir¬
no pomeri... —-

Dolino preseka skeleče prasketanje. V
zraku zažvižga toča krogel. Klesti mla¬
do brstje trt in se zajeda v dobro gorič¬
ko zemljo.

Oklopniki obstanejo. Iz njih bruhne
treskajoči ogenj proti vrhu goric.

častnik zavpije:

“Zadržati!”

Pregluši ga topi sunek.

Breskev nad njim zagori v zelenkasto
vijoličastem siju. Kot da so se v rožiča-
stih cvetovih prižgali milijoni ščemečih
bliskov.

- Pade na hrbet. — Zemlja mu pada v
široko odpre oči in usta.

Razcefrana breskev je preko njega
položila venec razcvelih vejic. ..

Med bregovi grmi, prasketa in hrešči.
Vojaki se vzpenjajo, krilijo z rokami.
Spotikajo se in padajo. Na obraz. Na
hrbet. Med brstečimi trtami ječi stokanje
za zadnjim dihom hlepečih. Gorička zem¬
lja pije svojo kri. .. — Kri pregaženih...
Drobnega zelenja se oprijema krvava
rosa žrtvovanih... Kaplja za kapljo dr¬
sa preko baržunastih popkov... Gorička
zemlja z velikimi požirki pije kri... —

Med goricami hrešči, lomasti...

Ne dolgo.

Preko mrtvih bojevnikov se kobacajo
železne pošasti. — Med brstečimi trta¬
mi, topimi jagnedi. Dalje proti jugu...

Mimo častnika in njegovih mož, ki
jim je za razgrizenim sepom razcefra¬
na breskev položila na mrtve prsi
razcvele vejice...-

Stran 8.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 29. XI. 1951

SLOVENCI

TRST

France Jeza, sourednik “Stvarnosti”,
ki je pred nedavnim odšel iz Trsta ter
bil namenjen v USA, je bil pri vselitve-
ni komisiji zavrnjen.

ITALIJA

Svetovnega kongresa laičnega aposto¬
lata, ki je bil pretekli mesec v Rimu,
so se udeležili tudi naslednji Slovenci:

PO SVETU

Antolin Viktor ter Lojze Lasič iz Ma¬
drida, Rezka žužek iz Zaragoze ter dr.
Jože Velikonje iz Trsta.

FRANCIJA

Na vseučilišču Svobodne Evrope štu¬
dira že tudi nekaj akademikov iz Jugo¬
slavije. Med njimi je 11 Srbov, Hrvata
nebenega in ena Slovenka in to gdč.
Ivanka Velikonja, ki je pred kratkim di- j
plomirala na univerzi v Zaragozi.

OBVESTITA

V NEDELJO VSI V DON BOSCOV
ZAVOD V RAMOS MEJIA
Ob deseti uri nova maša salezijanca
č. g. Janeza Zupana.

Ob pol štirih pop. začetek proslave 50.
letnice salezijanskega dela v Sloveniji.
V cerkvi pridiga, nato procesija Marije
Pomočnice. Po zahvalni pesmi prosta za¬
bava v parku. Na sporedu Miklavžev
prihod, zabavni srečolov itd.

POLJUB

je najnovejša pesniška zbirka dr.
Tineta Debeljaka. Izšla je v biblio¬
filski izdaji v založbi Svobodne Slo¬
venije in stane 32 Pesov. Zbirko je
ilustrirala akad. slik. Bara Remče-
va in spada med najbolj reprezen¬
tativne knjige slov. emigrantske
književnosti.

Miklavže vanj e

S. P. D.

9. decembra 1951
Ciudad de la Paz 1760, Belgrano

od 17. ure do polnoči.

—• Darila oddajte pri vhodu. •—

Prvič, odkar smo prišli v Argentino,
se bo zbrala naša šolska mladina na
svojem prvem izletu 2. decembra v Don
Boscovem zavodu v Ramos Mejia. šol¬
ska mladina bo imela med opoldanskim
odmorom svoj posebni sestanek. Po po¬
poldanski pobožnosti bo Miklavževo ob¬
darovanje navzočih otrok. Na izlet va¬
bimo vso slovensko šolsko mladino iz
Velikega Buenos Airesa. Otroci naj pri¬
dejo v zavod v spremstvu staršev.

“Miklavž prihaja” s petjem in glas¬
bo. Vse nebeško in peklensko spremstvo

bo prišlo z njim v Liniers, ulica Cos-
quin 65, in sicer v soboto 1. dec. ob pol
7. uri, ko bo obdaroval otroke, in v ne¬
deljo 2. dec. ob 20. zvečer, ko bodo de¬
ležni njegovih dobrot tudi vsi ostali.
Vstopnice se dobe v predprodaji v pa¬
pirnici “Santa Julia”, kjer se oddajajo
tudi darila. V soboto in nedeljo pa se
bodo dobile vstopnice in oddajala darila
ob vhodu v dvorano obakrat po 3. uri
popoldne.

Pridite! Vam in malčkom bo ta Mi¬
klavžev nastop v največje veselje!

Pavlovčič Oskar

sporoča vsem rojakom, da je odprl

FOTO ATELJE
(foto studio)

na ulici BELGRANO 84, I. nadstropje v San Martinu, F.C.N.G.B.M.

Atelje se nahaja eno kvadro in pol od železniške postaje .San Martin
ali 5 kvadrov od Plaza San Martin.

Še nadalje pa tudi slika in sprejema naročila na svojem, domu

Rio Negro 157, Chilavert, F. C. N. G. B. M.

"ČASA BO¥U”-  tiramo Im zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

ZADOVOLJSTVO IN SREČA V VSAKEM DOMU:

Razveselimo svoje drage in svojce z darili za MIKLAVŽA, ki jim bo¬
do trajno lep in drag spomin; nabavite si jih lahko v ČASA BOYU.
DOXA URE

so zaradi svoje preciznosti višek urarske umetnosti. Spadajo med naj¬
bolj vzdržne in odporne. Budilke, nemške po 98.—, pesov.

SEDAJ ŠE BOLJ POSPEŠENO

vsa urarska in zlatarska popravila.

ZGLASITE SE LAHKO

ob sobotah popoldne in nedeljah tudi v našem stanovanju, ki je v isti
hiši, to je na Olazabal 2338, dto. 5.

NAJPRIMERNEJŠA DARILA!

Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice...

Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. . .

Prave fotografije Slovenije in albume. . .

Molitvenik "Kristus Kraljuj".

Vse za šolo, pisarno in dom. . .

Posreduje tudi odpravo paketov v domovino po 5, 10, 15 in 20 kg
z vsebino po naročilu.

SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA"
Victor Martinez 39, Capital

PRODAM LOT

na slovenskem zemljišču v Lanusu.
Pojasnila:

CALLE CHILABERT 1946, Capital.

Na prodaj je nov šivalni stroj fin¬
ske znamke Tikka, izdelek leta 1951,
kupljen pred dvema mesecema. Na¬
slov v upravi Svobodne Slovenije.

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102,

Možic se bliža! Misli na svoje v domovini!

S U D E X PO KT

dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬
ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku

vrnemo denar.

Naročila in pojasnila: Reconquista 656/L vsak dan (razen nedelje)
od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241.

Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem
primeru pošiljajte po giro postal na naslov: Oton Fresl, Aizpurua
3184, Villa Urguiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto.

BOŽIČNI PAKETI! Prispejo v 2® dneh! — Pohiti z  naročilom! Razveseli svojce!

Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh Serafin Ghillino, Av. Belgrano 1323, Buenos Aires, Tel. 37-6904

od 8. — 12% in od 14%

20. ure.

Vsa pismena naročila pošiljajte edino in izključno takole: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES (torej: napišite samo Casilla in številko, nikakor pa ne imena!), na čeke ali
giro postale pa napišite ime: SERAFIN GHILLINO. Kdor ne bi tako ravnal, mu bo z glavne pošte vrnjeno pismo. — VSI PAKETI SO ZAVAROVANI! KVALITETA PRVORAZREDNA.

VSAKO, TUDI NAJMANJŠO ŠKODO POVRNEMO V CELOTI.

I. V roku največ 20 dni, računajoč od dneva, ko dobimo od Vas plačilni nalog, Vaši doma dobe sledeča naročila:

Paket A:

% kg surove kave
Santos

2 kg sladkorja
2 kg riža

Cena $ 85.-

Paket B:

2 kg kave
2% kg sladkorja

Paket G:

2 kg kave
2% kg riža

Paket I:

1 kg kave

2 kg sladkorja
2% kg riža

100 gr popra v zrnju

Cena $ 125—

Cena $ 125.-

Cena $ 125.-

Paket H:

1 kg kave
1 kg riža
2% kg sladkorja
100 gr Ceylon čaja

Cena $ 115.-

Paket L:

% kg kave
1 kg sladkorja
1 kg riža
1 kg masti
1 kg slanine
100 gr čaja

Cena $ 130.—

Paket M:

% kg kave
1 kg sladkorja
1 kg riža
1 kg čokolade
1 kg kakaa
100 gr čaja

Cena $ 145.-

Pri teh cenah je razumeti vse stroške za pošiljke do prevzema paketa
Nadalje prispejo najkasneje v roku
20 dni sledeče velike pošiljke:

s strani prejemnika, t. j. prejemnik sploh nima nobenih izdatkov.

Pri naročilih blaga v vrečah plačamo
prevoz do državne meje, za doplačilo
prevoznine do zadnje železniške postaje
prejemnika dodamo v paket enako vred¬
nost v blagu (n. pr. riž), kar navadno
predstavlja več kot dvakratno vrednost
od vsote, ki jo prejemnik mora plačati
ob prevzemu naročila. — To je praksa
vseh agencij.

III. Z letalsko pošto odpošiljamo še istega dne, ko nam je bilo naročilo oddano,
sledeča zdravila:

10 gramov streptomicina
3,000.000 enot penicilina
500 tablet PAS .

170,—

180,—

250.—

V cenah pod II. in III. so vključeni vsi stroški, tako, da prejemnik nima nobe¬
nih izdatkov. Isto velja tudi za naročila pod I, razen za naročila v vrečah, kar smo
pojasnili že zgoraj.

Kdor želi, lahko poljubno kombinira vsebino paketa. V tem slučaju plača za:
1 kg surove kave Santos: 33.—; 1 kg riža ali sladkorja: 14.—; 1 kg čokolade: 24.—;
1 kg kakaa: 20.—; 100 gr Ceylon čaja: 16.-—; 1 kg svinjske masti: 20.—; 50 gr
popra: 17.—; 1 kg pralnega mila: 14.—; Kombinirani paketi ne smejo biti manjši
od 5 kg.

Odpošiljamo tudi pakete, ki jih stranka sama pripravi in nam jih prinese.

Za odpošiljatev takih paketov je treba plačati: za paket do kg 5 teže: 60. ; do
10 kg: 70.—; do 20 kg: 80.—. Kdor pa želi pošiljati pakete po letalski pošti, plača
za paket do 1 kg teže: 90.—


POHITITE Z NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV!

CANGAEEO 43®, (Micina 602

T. E. 34-6133

“TRANSITO”

ENCOMIENDAS INTERNACIONALES za Montevideo: calle andes 1202

URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO

No. 1.$ 60—

2 kg riža

2.5 kg sladkorja

No. 2.$ 60.—

4.5 kg riža

No. 3.$ 60—

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 70—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila
No. 8.$ 85—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge
No. 10.$ 80.—

1 kg surove kave

2 kg sladkorja

1.5 kg riža

No. 11.. $ 90.—

3,2 kg govedine (corned beef)

1,5 kg prekajene slanine

No. 12.$ 80.—

2 kg riža

1 kg govedine

2 konservi z govedino

1 steklenica mesnega izvlečka
No. 13.$ 90—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

No. 14.$ 90.—

1 kg surove kave

3 kg neto čebelnega medu

No. 15.$ 90—

4,5 kg govedine (corned beef)

No. 16.$ 90—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 100—

1 kg surove kave

3 kg neto svinjske masti

No. 18.$ 100.—

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

No. 19.$ 100—

9 kg riža

POSTAL

i k  c.

No. 30.$ 230.-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1 kg govejega mesa
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

1 kg govedine v konservi

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja, % kg kakaa

1 kg surove kave
1 kg kakaa % kg čaja