Dmžbeni plim za 1. 1957
PROIZVODNJA
Zvezna ljiudsika sikupščina j« sprejela na svojem decemforskem zasedanju dnužbeni plan in proračun za leto 1957, kateiih. načela je izčrpno obeležjla raziprava pred sprejetjerai plama in proračuna. S tem je bil opravljen največji del dela zveznifa oigainov v zvezi s plaiLom. Ostane pa še obsežno delo pri nadaljnji obdelavi gospodarskega sistema v stneri povečanja nadaljnje stvarne samostojnosti  podjetij  in kamun.
Turii repubUke in ljudski odfoori so že začel; konferetoo izdelovati plane za letošnje leto. Od pravočasnega sprejetja teh planov je v veliki meri odvisen tudii uspeh pri izvajanju postavljenih nalog.
Znano je, da ne bodo niti letos težave, s katerimi se bodo sxečevali Ijudski odibori in delovni kolektivi, majhne. Pravtako je znano, da so vzrolci naših težav odraz vsega dosedanjsga razvoja }n konkretoih možnosti. Zaito jiii ni mogoče odpraviti preko noei, temveč šele v daljšem procesu, ob stalmem naporu vseh delcvnih ljudi naše države in pod pogojem, da sa vsl ravnajo po od-ločbah in oriemtaciji, ki jo daje družbeni plan. V zvezi s tem pa je potrebno, poseibno pri izdelavi planov okrajev, občin in podjetij upoštevati besede iz govora tovariša Kardelja pred zyezno ljudsko skup-ščiino. Ob tej priiložnoBti je dejal:
»MJ ne želimo leči delovnim ljudem Jugo-slavijc, da -Je izboljšanje življenjskega stan-darda odvisno od tako all drugačne odloCitve zvcznega izvršncga svcta ali zvczne ljudske EkupšCine. To izboljšanje jc treba doscči z delom, z boiem za vcčjo delovno storilnost. Kar zvezna ljudska skupščina, zvezni izvršni svet kakor tudi repnbliški organl in ljuflski odbori   v  tej   smeri   morejo   in  —  razen   tistih
ukrepov, ki jlh mora določiti zvezni plan — morajo   storiti,   je   prvenstveno   nasle&nje:
boriti sc za to, da bo<1o določene principe in cilje dejansko podpirali vsi naši družbeni činitelji;
boriti   sc   za   večjo   delovno   storilnost;
boriti se za vsestransko varSevanje in za pravilnejše nsmerjanje materialnih sredstev v tiste   gospodarske   veje,   ki   nam   bodo   omogo-
6itc, da s hitrejSLm tempom povečnjcroo sklEde potrošnega   blaga;
boriti se za boljšo organizacijo preskibe mest in industrijskih krajev z urcjanjem tch-nično moderno opresAljene trgovlne, v otki povezajiosti s kmetijskimi posestvi, zadrugami, ekonomijami, podjetji  itd.;
boriti se za strogo kootrolo zakonitostl v delu in finančnem poslovanjn vseh podjetij in   ustanov;
boriti se za pravilnejše poslovanje trgovin-ske mreže in za več.jo kontrolo državljanov nad to mrežo:
boriti se za pospeševanje kmetijskc proiz-vodnje tako v socialističnem sektorju kaior tudi na privatnih gospodarstvih, predvsera s pomočjo  zadružne   organizacije.
Samo s pogojem, če bomo podvzcli vse te in druge podobne akcije v smeri spremembe tnaterialnih odnosov, tedaj bodo t«di ukrcpi, ki Jih bo podvzel novi zveznl plan na temelju spremembe ekonomske politike, labko dali ustrezajoče  rezultate.
Podvzeti  raoramo   vse   ukrepe,  da  to  nalogo izpolnimo.   Na   tej   osnovi    bomo   tedaj   lahko bolj   smelo   Sli   naprej   v   razvoju   mebanizma socialistične   demokracije,  kar je  pravtako na-* ša  neodložljiva   naloga.«