ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA KRANJ,Titov trg
Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — tel. 22-111, lok. 82 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«
Ssum
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
LETO VI — številka 21.
KRANJ, 11. novembra 1966
S sej organov upravljanja - izobraževanja_________________________________________________________
O štipendistih in članih kolektiva, ki se izredno šolajo
Tokrat bi še o teli spregovorili nekaj besed, kajti šolsko leto se je za- — eno na srednji upravno-admi-čelo, zato je prav, da se vsaj delno seznanimo, kako le ti izpolnjujejo nistrativni šoli, pogoje pri študiranju in obenem obveznosti do podjetja - štipendi- _ dve na tehnični šoli za stroj„
torja-	no stroko.
Tovarna Sava je imela v	šol-	ima za posledice, da smo se mora-	v —	eno na kovinarski delovodski
skem letu 1965/66 (sklenjene	po-	li pri pripravljanju poročila za	^oll>
godbe o podeljevanju štipendije	upravni odbor sami obrniti na po-	—	štiri za	šolanje	7.	in	8.	raz-
skupno s 34 štipendisti, od	ka-	samezne fakultete, če smo hoteli	reda	osnovne	šole.
terih je 14 že zaključilo šolanje, dobiti potrebne podatke.	Poleg navedenih šol člani naše-
in sicer: 5 na ekonomski srednji Delavski svet podjetja je sklenil, ga kolektiva obiskujejo tudi teh-šoli, 4 na tehniški šoli za kemij- da za šolsko leto 1966/67 Sava ne nično gumarsko šolo m gumarsko-sko stroko, 2 na ekonomski fakul- ^o podeljevala novih štipendij, pač tehnološko smer oddelka za kemij-teti in 3 na fakulteti za naravo- pa je sprejel sklep o novem nači- sko tehnologijo fakultete za nara-, ov.J'e in tehnologijo. Poleg nave- nu pomoči pri študiranju, o kre- voslovje in tehnologijo, demh so se trije, in sicer eden na	ditiranju. Otrokom, katerih star-	v	tehnično šolo eumarski	smer
fakulteti za naravoslovje m tehno-	s: so člani mšecn kolektiva ali na	■	T1:"0 soto Sumarska	smer
loeiio ena na ekonomski fakulte- v •	•	• g kolektiva ah pa Se je v šolskem letu 1963/64 vpisalo
logijo, ena na eKonomsKi takulte	upokojenci, je na ta način orno-	?6 slušateliev od katerih iih	ie v
ti, eden na fakulteti za strojništvo,	EOčen Studii na vseh šolah Razni s	vit	, . Jev' od katerlh Jm	je v
katerih neresen odnos do študiia 8 v !i-, J " ^ T-, UT 7.azpis vu- to je sedanji semester, vpi-Kaierin neresen oanos ao stuaija za kreditiranje je bil objavljen v salo le še 15 f-enrav iznolninie je posledica, da smo dvema takoj, ia št Save 2 sentemhn letos n	• Se Leprav izpolnjuje
ko smo zvedeli za rezultate štndi ,V .	' ^-septembra letos, o pogoje za VII. semester samo 5
ko smo zvedeli za rezultate studi- rezultatu pa bi vas .podrobneje slušateljev je šola naredila izjemo ja, prekinili izplačevanje štipendi- seznanili v eni nrihodniih številk ■	■ J, ' J v ir 7	c .
ie tretieea na smo nrenustili nrav seznanui v eT P[mod”JU švte.Vllk- ln vpisala vseh 15, da predavanja je, tretjega pa smo prepustih prav Poleg navedenih rednih štipen- lahko notekaio nemoteno nanrei nemu zastopniku, ker zeh preje- distov ie orecei članov našecn ko- vi ° poteh.ajo nemoteno naprej, to štioendiio novrniti Prav tako Ti! J , PU06-1 ,cmn?tv ^Sega ko- Slušatelji, ki nimajo izpolnjenih to štipendijo povrniti. Prav tako lektiva, ki izredno študirajo. Do pogojev bodo morali vse zaostale
smo prekinili izplačevanje enemu začetka letošnjega šolskega leta e. iz' v in Vl UmAstT noTT normalen — to se dogaja na vseh mesto samo en slušatelj tehnične štipendistu	na	fakulteti	za	stroj-	je bilo stanje slušateljev tako:	ti v tekočem šolskem letu Tli n!	šolah in na vseh stopnjah. Dej-	gumarske šole. Vsi ostali so kljub
mstvo,	kateremu	sicer	pogodba	_	dva na višji ekonomski ko-	v absolventskem stažu.	stvo pa ie- da so kriteriji v	prenehanju študija ostali na no
mercialni šoli	, ,	. .	Tš — gumarska smer precej vih delovnih mestih, kar pa vse-
,	.	Podobno kot pri tehniški soh je poostreni od tedaj, ko je bil ta kakor ne vzpodbuja k študiju ni-
t Storm ie	ekonomski	fakulteti	tudi na gumarsko-tehnološki sme-	oddelek v	Kranju odprt in do	ti tistih, ki še obiskujejo preda-
p i '	rl takultete za naravoslovje in teh-	danes. Op.	ured.) Precejšnji del	vanja, niti novih članov kolekti-
dva na	višji pravni	šoli,	nologijo, kamor se je jeseni 1964	krivde pa	nosi tudi nepravilno	va, da bi se v študij vključili.
—	dva na višji šoli za organiza- vplsa[° 29 c:a?ov kolektiva, bilo v kadrovanje in nedosledno izvaja- Nujno je, da tako gumarski
minulem solskem letu vpisanih	v	nje določil pogodbenih obveznosti,	izobraževalni center, kadrovska
—	eden na fakulteti za strojni- " semester ie se 14 slušateljev.	Veliko slušateljev je bilo ob vpi-	služba, kakor tudi samouprav-
štvo I. stopnje,	bi hoteli analizirati vzroke za su v šole razporejenih na ugod- ni organi, tekoče zasledujejo
___eJe tehniški šnii zn strm' takšne rezultate, jih moramo v nejša delovna mesta, največkrat probleme štipendistov in izredno stroko ‘	J Prvl vrsti iskati predvsem v ne- takšna ali celo višja, kot so ustre- nih slušateljev ter dosledno
,	’	.... ...	resnem odnosu do študija, kajti	zala izobrazbi, katero naj bi slu-	ukrepajo in izvajajo določila
e en na	višji soh za	socialne	to nam dokazujejo tudi številni	šateij (šele	s šolanjem pridobil,	pogodbe, ki je bila podpisana
e aV(U’	...	... izostanki na predavanjih, pred- Ugotovitve nam kažejo, da je bil med štipendisti oz. slušatelji in
eden na visoki soh za politič- vsem na tehnični gumarski šoli. zaradi prenehanja šolanja prestav- podjetjem, ne vede,	(Res pa je tudi, da je osip skoraj Ijen nazaj na poklicno delovno	MARINKA MURI
—	trije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, podiplomski ^__,	.	.	„.	,.	„	.	.	_	,	..
študij.	Sodelovanje s podjetjem »Sempent Gumiwerke« Avstrija
Poleg teh je štirim slušateljem
pogodba o podelitvi šolnine že po-	V letosnjem letu bomo imeli 1. Semperit bo nudil Savi vso skih zakonih in jo je treba razla-
tekla, vendar študija še niso za- v našcm podjetju kapacitete iz- obstoječo tehnično dokumentacijo sati v skladu s tem.
Člani TKZM so izvolili predsednika In sekretarja ter se dogovorili o delu TK
Tovarniški komite ZM je na prvi razširjeni seji izvolil svoje predstavnike ter vsakega posebej zadolžil za določeno delo v mladinski organizaciji.
Kandidati za predsednika so bili trije: Roman Jugovič, dosedanji predsednik TK ZMS, Čopek Jože, dosedanji predsednik KMP ter Alojz Stefanec, predsednik šolske skupnosti PGŠ. Komite je s 6 glasovi — napram 4 in 1 izvolil Jožeta Čopka.
Za sekretarja je bila izvoljena Marica Rotar, za blagajnika pa ponovno Marijan Mrak.
V	okviru mladinske organizacije delajo 4 komisije, od katerih je vsaka zadolžena za delo na določenem področju.
V	politično-ideološko komisijo so bili izvoljeni: Bajuk Tone, Kosmač Ljubo in Dinič Slobodan; v kulturno komisijo: Brunskole Beba, Homan Dušan in Eržan Marica; v športno komisijo: Zupan Metod, klub mladih proizvajalcev pa bosta vodila Zvonko Gantar in Bizjak Dragica.
Za sodelovanje med aktivi drugih kolektivov je bil izvoljen Roman Jugovič.
Člane komiteja, ki so bili neposredno predlagani iz proizvodnih aktivov, je komite zadolžil, da so direktno odgovorni komiteju za obveščanje proizvodnih aktivov o delu komiteja in obveščanje komiteja o delu proizvodnih aktivov.
Člani TK ZMS so na svoji seji izvolili za predsednika mladinske organizacije Sava Jožeta Čopka.
še ni potekla, vendar se je pred končanim šolanjem zaposlil in študij nadaljuje kot izredni slušatelj. štipendije ne prejema od poteka pogodbe dalje tudi slušatelj fakultete za naravoslovje in tehnologijo, kateri bi šolanje moral cijo dela, zaključiti že v minulem letu, vendar mu to ni uspelo.
Za tekoče šolsko leto nam je ostalo še 15 štipendistov, in sicer dva na ekonomski srednji šoli, eden na tehnični šoli za kemijsko stroko, eden na tehnični šoli za strojno stroko, trije na ekonomski fakulteti, trije na fakulteti za strojništvo in pet na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo,
Žal moramo povedati, da se tudi ti v celoti ne zavedajo, da v pogodbi, ki so jo podpisali s podjetjem kot štipenditorjem, stoji člen, ki pravi, da so dolžni najmanj dvakrat letno podjetju predložiti spričevala oz. ustrezna potrdila, ki nam služijo kot osnova za nadaljnje izplačevanje štipendije.
Vemo sicer, da je malo takšnih, ki opravijo vse izpite, ki so pogoj za vpis v višji letnik, v spomladanskem roku, zaradi česar jim ostanejo le-ti za jesenske roke, ki trajajo do konca oktobra. Vendar pa menimo, da so tudi ti dolžni ob koncu šolskega leta o rezultatu obvestiti podjetje sami, brez predhodnega opomina. Mislimo, da to ni pravilen odnos do podjetja, če po enem mesecu, kolikor bo preteklo v nekaj dneh od dneva našega dopisa, ni skoraj nihče niti osebno prišel v podjetje niti pismeno obrazložil, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti, To
ključih.	koriščene približno 60%, kar po- (recepture, metode dela, načrte,
S šolskim letom 1966/67 se je v meni, da bomo naredili le 60 % izkustva in patente ter risbe) ki izredno šolanje vključilo še ne- tistih količin izdelkov, ki bi jih kaj članov kolektiva, ki so prosili lahko naredili, če bi imeli dovolj podjetje za kritje stroškov šolanja, surovin. Osnovni razlog za po-Kadrovska komisija pri delavskem manjkanje surovin je pomanj-svetu je ugodno rešila vloge slu- kanje konvertibilnih deviznih šateijey naslednjih šol:	sredstev. Zaradi pomanjkanja
tri na višji ekonomsko-komer- surovin je cesto potrebno hitro cialni šoli,	menjavanje receptur, kar vpliva
eno na višji pravni šoli, na kvaliteto naših izdelkov. Zaradi nezasedenih kapacitet pa so ^.	,	...	naši izdelki tudi dražji kot bi bili
Prt predavanjih na fakulteti za sjcer jn to nam otežkoča njihovo naravoslovje m tehnologijo terna prodaj0. Potrebno je bilo iskati e ms i so i y	vse možnosti za boljšo izkorišče-
nost obstoječega strojnega parka.
Zato so se 19. in 20. septembra letos predstavniki našega podjetja na Dunaju pogovarjali o sodelovanju z avstrijskim gumarskim podjetjem Semperit z namenom, da
bi z določenim aranžmajem s tem DS o razgovorih na Dunaju podjetjem v prihodnjih letih pridobili del surovin oz. deviz, ki so jih bo Sava zahtevala za proizvod-
O sodelovanju s Semperitom in o predpogodbi je razpravljal UO na svoji 13. seji, dne 29. 9. 1966, in se je strinjal z dosedanjimi pogovori. Menil je, da jih je potrebno nadaljevati ter je na osnovi tega predlagal DS ustrezne rešitve. Ugotavljal je, da bo za uspeh potrebno veliko prizadevanje vseh prizadetih delavcev v tovarni, da bo kvaliteta izdelkov pri dodelavi ustrezala zahtevam inozemskega tržišča in da ne bodo porabili več surovin, kot jih svetovni normativi dovoljujejo.
DS je sprejel naslednje sklepe:
1.	Odobri sc dosedanje delo v zvezi s poslovno-tehničnim sodelovanjem s Semperitom,
2.	odobri se nakup know-how-a za proizvodnjo pnevmatike pri to-
Ing. Helmut Turzanski je poročal varni Semperit po določeni ceni z
rokom plačila 5 let,
3.	odobri se sporazum med Sem-
- njo pnevmatike, razen za Earth perUom in SaJ°' po katerem Sava izvodnjo. Osnovni namen poga- Grader in radialno gumo. Sava bo pr“Izvaja ^a SemPcrlt P° Pogodb! janj je bil, da bi dosegli spora- dobila tudi vse bodoče tehnološke d“loc®ne dimenzije avtopnevma-zum, po katerem bi naše podjet- izboljšave na tem področju proti t,ke’ Sem.Perlt Pa J1 dobavi ustrez-
je od Semperita dobilo surovine primerni odškodnini.	ne surovme>
4.	člani kolegija so zadolženi, 2. Semperit bo omogočil specia- da temeljito analizirajo osnutek
lizacijo 5 vodilnim delavcem in pogodbe in pripravijo potrebne tem postavili zahtevo! da doseže! 20 jugoslovanskim gumarskim de- pripombe in izračune za končna mo isto kvaliteto iz določene koli- !avc®m.za t,obo 6 mese.cey v obra: Pogajanja,
čine surovin, iz katerih bi zanje tu Traiskurchen. Vodilni delavci 5. strokovne DE so zadolžene za izdelovali končne izdelke. V ta TT0 PrevzemaIi dokumentacijo in izvršitev nadaljnjih nalog, ki se namen so pripravljeni proti dolo- bodo odgovorni za njeno uvajanje bodo v zvezi s poslovno-tehnič-čeni odškodnini odstopiti tudi po- ? Savi’ gumarski delavci pa se nim sodelovanjem s Semperitom trebne recepture in druge svoje bodo Praktično usposobili za tako pojavile, in sicer: tehnološke dosežke.	kvaliteten m produktiven način a) finančna služba, da dobi po-
„	,	dela, kot ga zahteva sodobna pro- trchnn hannnn o-imnniin
Po Skoraj enoletnih pogajanjih izvodnja. Pridobljeno znanje bodo bj namestnik direktoria finanč-je bila sklenjena okvirna predpo- uvedli na svojem delovnem pod- ni svetnik, kadrovska in finančna godba, na osnovi katere bomo rocju v Savi.	služba, da z zunanjimi strokovnja-
sklcnili natančnejšo, dokončno po- Pogodba traja do konca leta ki ustrezno oblikujejo pogodbo oz. godbo. Osnovne značilnosti pogod- 1971, spore pa bo reševala arbi- pripravijo naše dopolnilne in be so:	traža. Pogodba temelji na avstrij-	(nadaljevanje na 2. strani)
nam potrebne za našo stalno pro-
oz. za surovine potrebna devizna sredstva. Predstavniki omenjenega tujega podjetja so v zvezi s
Sodelovanje s Semperitom
(nadaljevanje s 1. strani) spreminjevatne predloge k osnutku poslane pogodne, ki so jo po-siau Savi,
c) UO je pooblaščen, da sprejme cene za vloženo delo,
č) SOje, RTS, KS in S VII naj določijo, kakšne strokovnjake tiz katerm področij) je potrenno poslati na specializacijo knovv-now-a v podjetju ter sestavijo program za vsakega strokovnjaka posebej. UU pa je še pooblaščen za dokončen izbor strokovnjakov — specializantov,
d; »ur- m KS predlagata izbor deiavcev za specializacijo, za dokončen izbor ten delavcev pa je pooblaščen UO,
e; GiC izdela program predhodnega usposabljanja delavcev, ki bouo šli na specializacijo
f)	UXC in KS izdelata pogodbo o specializaciji in uredita vse potrebne iormamosti v zvezi z nastavitvijo, zavarovanjem, delovnim časom, delovnimi pogoji, višino On in drugim potrebnim v zvezi z njinovo specializacijo,
g)	SOP in RIS izdelata program uvedbe kupljenega know-novv-a v Savi.
Ker je za uspeh poslovno-teh-nicnega sodelovanja nujna večja tehnološka in delovna disciplina, je DS sprejel sklep, da bo najstrožje ukrepal proti vsakemu, ki ne bo spoštoval tehnoloških in delovnih predpisov (točno prihajanje in odhajanje z delovnega mesta, spoštovanje tehnoloških predpisov, in podobno.
Ko je DSP na svoji seji razpravljal o sodelovanju s Semperitom, je bilo poudarjeno predvsem naslednje: to je za nas v trenutni
Tokrat smo zaprosili za razgovor tov. Viktorja Čufarja, vulkanizerja avtoplaščev 11.00-20 na SHAW prešah. Izbrali smo ga v skupini najboljših delavcev avto-pnevmatikarne, delavcev, katerih kvaliteta dela je res zadovoljiva in ki imajo dobre odnose z ostalimi delavci v tej enoti. Postavili smo šest vprašanj in tov. Viktor nam je takole odgovoril:
»V Savi delam že 14 let. Takoj ko sem prišel v tovarno, sem delal v stiskami na velikih prešah, nato sem bil nekaj časa pri avtoklavu, kjer sem izgubil prste na desni roki, zadnjih nekaj let pa delam na SHAW prešah.«
Ko smo mu postavili vprašanje, kako je zadovoljen z zaslužkom, če se primerja z ostalimi v enoti ali v tovarni, je dejal:
»V primerjavi z nekaterimi v delovni enoti nisem zadovoljen. Za to odgovorno delo, ki ga opravljam pri vulkanizaciji enajstke, (11.00-20) dobim premalo. Po nekaterih delovnih mestih pri nas dobijo po 10—15.000 SD več. Lahko rečem v imenu vseh delavcev na teh prešah, da želimo, naj se to čimprej uredi.«
»V vaši enoti uvajate nagrajevanje po kvaliteti. Velja to tudi za vulkanizacijo, ali samo za konfekcijo?« je bilo naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili Viktorju.
»Zaenkrat je to samo pri konfekciji. Menim, da je to zelo dober način, saj nekateri dobijo tudi 20 do 25.000 SD na račun dobre kvalitete. Sprašujemo se, zakaj takega načina ne vpeljujejo tudi na ostala delovna mesta v naši enoti. S tem prav gotovo vzpodbujajo delavce k boljši kvaliteti.«
Na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju na sejah organov upravljanja včasih tako malo razprav, kje so vzroki in kaj je ovira, je dejal: »Menim, da je včasih material za seje neprimerno pripravljen in velikokrat preobsežen. Kako npr. jaz v treh dneh (kolikor običajno dobijo materiale za sejo, op. ured.) preberem in premislim 50 ali še več strani poročil, predlogov ali analiz? Dostikrat pa tudi delavec iz proizvodnje ne upa kaj reči, zato da ga
situaciji najboljši izhod. S tem se odpirajo nove možnosti, da v prihodnjem letu izkoristimo vse kapacitete, poleg tega pa se vključujemo v mednarodno delitev dela, z našim delom in kvaliteto v ostre evropske pogoje.
SEMPERIT
Ni vprašanja, je dejal na seji tov. direktor, ali so naši delavci sposobni to delo opraviti. Toda opozoril je, in tudi več članov DS, aa s soueiovanjem s Semperitom prevzemamo nase zelo velike odgovornosti. Gre za to, da se bomo morali strogo držati delovne in tehnološke discipline in skrajno varčevati z materialom, saj bomo morali prevelike porabljene količine plačati iz svojega dohodka.
Že večkrat so naši delavci dokazali, da so sposobni, pridni in da znajo tudi dobro delati. V tem času pa je to še posebno potrebno. In ne bi želeli, da bi moral UO ukrepati proti komurkoli, ki ne bo izpolnjeval delovnih dolžnosti.
ne bi polomil, da ne bi izpadel neumen, nepoučen ali kaj podobnega.
Na koncu mu nismo postavili vprašanja, prosili smo ga le za njegovo pripombo. Dejal je: »Odnosi v naši enoti so še kar zadovoljivi. Mislim, da bi moral vodstveni kader (predvsem tehnolog) več svojega delovnega časa posvetiti našemu delu, posebno kvaliteti —• manj pa administraciji. Žal je naša organizacija dela še slaba in zato je tako. Moram pa pohvaliti razvojno službo, da so se resno lotili dela v naši enoti, saj so kar naprej med nami in si prizadevajo izboljšati kvaliteto plaščev. Naj pripomnim še to, da se počutim včasih zelo neugodno, ko pridem na »šiht«, pa ni plaščev za vulkanizacijo. Delovodje in preddelavci bi morali bolj skrbeti in bolj sinhronizirati delo konfekcije in vulkanizacije. Zgodi se, da je enih dimenzij plaščev dovolj, drugih pa manjka.«
Viktorja Čufarja je naš fotograf »ujel« kar na seji DS podjetja
V prejšnji št. Save v sestavku Mladina polagala obračun svojega dela smo pomotoma objavili, da je tov. Franček Hudej predsednik CK ZMS. Popravljamo: tov. Hudej je prisostvoval konferenci mladine kot predstavnik CK ZMS.
Sprejet
je statut našega podjetja
Na 7. redni seji 2. 11. letos je delavski svet podjetja sprejel naš statut. Statut, ki je zdaj pripravljen za objavo, je bil obravnavan v kolektivu (po DE) dvakrat, poleg tega pa so o njem razpravljale vse sindikalne podružnice, politični aktiv in člani DS ter forumi DPO na seminarski obravnavi.
O njem so razpravljale tudi komisija za statut pri skupščini občine Kranj ter strokovni sodelavci republiškega sveta zveze sindikatov. Delavski svet je na 7. seji predlog statuta soglasno sprejel, poleg tega pa odobril tudi sredstva za tisk in vezavo.
le dni smo oddali sprejet statut v tiskarno, ob koncu meseca bo natisnjen in vezan, nato pa ga bomo poslali vsem članom kolektiva po pošti (tako kot naš časopis). Statut bo začel veljati 8 dni po izidu.
Franci Rakovec, predsednik komisije za samoupravne predpise
120 minut za kolektiv tudi letos
Kot že nekaj let, bomo tudi ob koncu letošnjega leta pripravili za člane našega kolektiva prireditev 120 minut za kolektiv. Čeprav je do tega časa še malo manj kot dva meseca, pa smo s pripravami že pričeli. V prejšnjih letih smo si pridobili tudi dobre izkušnje, ki jih bomo letos upoštevali. Z nekaterimi znanimi izvajalci se dogovarjamo, nekaj jih še iščemo — toda na vsak način želimo dobiti takšne, ki bodo zares zadovoljili vsaj večino poslušalcev in gledalcev. Zaenkrat vam izvajalcev ne bi predstavljali — zato, ker še nismo z nobenim dokončno dogovorjeni, in zato, ker bi vas radi presenetili. Opozarjamo pa vse, ki se nameravajo pomeriti v tekmovanju, naj se čimprej začnejo pripravljati. Tekmovanje bo, kot vsako leto, razdeljeno na resni in šaljivi del. Ker so se nekateri tekmovalci lansko leto slabo odrezali (beri osramotili), ker niso vedeli niti najosnovnejših podatkov, vas opozarjamo, da natančno berete zadnje številke Save, kajti tudi od tam vas bomo kaj vprašali. Prireditev bo verjetno 24. decembra, vendar pa bo o tem še razpravljal UO na eni prihodnjih sej.
NAŠ RAZGOVOR
Tudi pri nas smo pričeli s proizvodnjo tubeless plaščev
V svetu že dalj časa uporabljajo posebno vrsto plaščev, ki jih lahko montiramo na platišče brez uporabe zračnic. To so tako imenovani plašči brez zračnice ali tubeless plašči. Od običajnih se ločijo po tem, da sta noga in notranja površina plašča obloženi z elastično plastjo gume, ki je trdno privulkanizirana na kordno ogrodje. Na ta način lahko zatesnimo nogo plašča na ramenu platišča, odebeljena zaščitna plast na notranji strani kordnega ogrodja pa preprečuje uhajanje zraka skozi steno plašča.
Zato imajo ti plašči, če je njihova izdelava brezhibna, celo vrsto prednosti pred običajnimi plašči, in sicer:
—	držijo boljše in dalj časa pritisk zraka, kot normalni plašči;
—	so varnejši med vožnjo, ker v primeru, če jih prebodemo, praktično ne izpuste zraka vse dotlej, dokler je v plašču zadrto tuje telo;
—	imajo manjšo debelino stene, kot običajni plašči skupno z zračnico, zato je temperatura plaščev med vožnjo nižja. To je posebno pomembno pri večjih hitrostih;
—	tubeless plašči so lažji kot običajni plašči skupno z zračnico.
Potreba po izdelavi tubeless plaščev se je pojavila tedaj, ko so se pričeli inozemski kupci zanimati za nakup teh plaščev. Tako je dobila razvojna skupina za pnevmatiko v juliju 1965 nalogo, da izdela kompletno dokumentacijo za izdelavo pet velikosti plaščev (5.20 — 12, 5.60 — 13, 5.90 — 13, 6.40 — 13, 5.60 — 15) z letnim in zimskim profilom protektorja.
Čeprav so izgledale spremembe na prvi pogled minimalne, pa je bilo treba za poizkusno proizvodnjo pripraviti med ostalim naslednje:
—	izdelati nove načrte plaščev in kalupov za vse velikosti plaščev;
—	razviti novo zmes za notranjo tesnilno plast plašča, ki mora biti nepropustna za zrak, obenem pa dovolj lepljiva, da jo je možno dublirati na kord;
—	razviti postopek izdelave gumenih robnih trakov za zatesni-tev noge plašča;
—	izdelati in preizkusiti tehnološki postopek za izdelavo tubeless plaščev.
Že pri izdelavi normalnih plaščev so se v proizvodnji pojavljale napake, ki bi pri tubeless plaščih motile v še večji meri kot pri normalnih. To so posebno ne-zalita mesta in razpoke na boku ter slabo zalivanje notranje površine plaščev. Zato smo ob tej priliki posvetili posebno pozornost profilom brizganih protektorjev in zračenju kalupov, s čimer smo hoteli doseči odpravo oz. bistveno zmanjšanje omenjenih napak. Kot je razvidno iz poročil službe kakovosti, nam je to več ali manj tudi uspelo.
S prvo poizkusno izdelavo tubeless plaščev smo pričeli že v avgustu 1965. Vendar, kot pri vsakem začetku, tudi tukaj uspeh ni bil zadovoljiv. Po temeljitejših pripravah smo v marcu 1966 pričeli s poizkusno izdelavo večje serije plaščev 5.60 — 15. Pri tem smo se šele srečali z vsemi težavami in pomanjkljivostmi v našem tehnološkem procesu. Postopno je s skupnimi napori članov razvojne skupine in avtopnevmatikarne uspelo premagati začetne težave in doseči primerno kvaliteto.
Naročnik je nadalje zahteval, da morajo vsi plašči biti sposobni za vožnjo pri večjih brzinah. To pa ne zahteva samo odgovarjajočih zmesi in konstrukcije plaščev, temveč tudi kvalitetno mešanje, kalandriranje in brizganje protektorja, posebno pa veliko večje pozornosti pri konfekciji in vulkanizaciji plaščev. Da bi zmanjšali ogrevanje plaščev pri večjih brzinah, smo pričeli izdelovati tudi plašče z nosilnim ogrodjem iz ny-lonskega korda. Če smo v naših prizadevanjih po zboljšanju kvalitete uspeli ali ne, bodo povedali bodoči potrošniki naših plaščev.
Praktično preizkušamo nekaj več kot 80 tubeless plaščev. Preizkuševalci so prevozili z njimi od 5.000 do 15.000 km in se z njimi vsi pohvalijo. Pravijo, da je ponovno polnjenje malokdaj potrebno, ker tako dobro držijo zrak. Vendar pa moramo na inozemskem tržišču računati na konkurenco renomiranih firm, ki proizvajajo te plašče že dalj časa in ki pripisujejo verjetno redu v proizvodnji in kvaliteti izdelkov večji pomen kot doslej pri nas.
Prva pošiljka Tubeless plaščev, izdelanih v času poizkusne proizvodnje, je pripravljena za odpre-
(nadaljevanje na 4. strani)
Protektor
stena
Tesnilna plošča
platišče
Gornjo skico tubeless plašča nam je pripravil Jože Sinkovič, sodelavec grupe za razvoj avtopnevmatike
OBISK DELEGACIJE GOSPODARSTVENIKOV KRANJA ANGLEŠKEMU MESTU OLDHAM
V	dneh od 2. do 7. oktobra se je mudila v bratskem mestu Old-ham v Angliji delegacija kranjskih gospodarstvenikov. Med člani delegacije je bil tudi namestnik generalnega direktorja tov. inž. Helmut Turzanski. Po vrnitvi nam je ustrežljivo posredoval vse podatke, prospekte in kataloge podjetij, ki so jih v Oldhamu obiskali in poročilo s tega potovanja.
Delegacija je odpotovala na obisk v pobrateno angleško mesto na povabilo njihove trgovinske zbornice, ki je gostom pripravila celoten program petdnevnega bivanja v Oldhamu.
Mesto Oldham je staro približno 150 let in šteje 120.000 prebivalcev. Mesto je zelo veliko, ker prevladujejo predvsem tipične angleške enodružinske hiše. Mesto sedaj modernizirajo. Podirajo cele ulice hiš in gradijo po naj novejših metodah nove, moderne in komfortne stavbe. Prav tu, v novejšem delu mesta, so eno od ulic imenovali po našem mestu Kranju. Do nedavnega je v mestu prevladovala tekstilna industrija, ki je imela v vseh tovarnah skupaj kapacitet za 10,000.000 vreten. Zaradi premajhnega vlaganja v modernizacijo je večji del tovarn počasi propadel in se preusmeril v druge panoge. Od prejšnjih 10 milijonov vreten imajo danes le milijon vreten, vendar moderne izvedbe. Sedanja proizvodnja tekstila ni nič manjša kot prej.
V	mestu Oldham prevladuje sedem večjih podjetij, ki zaposlujejo skupaj približno 35.000 delavk in delavcev.
— Platt Bros & CO. LTD — tovarna tekstilnih strojev (9.000 delavcev),
— Park Cake — Bakeries — tovarna sladic in tort (300 delavcev),
— Ferranti LTD — elektroindustrija in elektronika (20 tisoč delavcev),
— Wallpaper Manufactures,
— Rome Mili — tovarna zidnih tapet (900 delavcev),
— Caurtaulda limited, Maple Mili. — proizvodnja preje s po-
družnicami po vsej Angliji,
— Vitafoam Limited, Midletoh — proizvodnja penaste gume in penastih plastičnih mas (2.200 delavcev),
— Seddon Diesel Vehicler — tovarna tovornih avtomobilov (700 delavcev).
Vse omenjene tovarne so zelo moderno opremljene, ponekod skoraj popolnoma avtomatizirane in posamezne faze ali operacije tudi elektronsko upravljajo.
Po ogledu tovarn so si člani naše delegacije ogledali tudi Col-lege of Technology '— največjo tehnično šolo v Oldhamu (izobraževalni center), ki pa še ni v celoti zgrajena. Namenjena je predvsem tehničnemu izobraževanju strokovnjakov za tekstilno, elek-tro in gradbeno industrijo. Stopnje šolanja pa so od industrijske, tehnične do visoke. College je zelo moderno urejen, imajo lastne tekstilne delavnice, opremljene z vsemi do sedaj znanimi tekstilnimi stroji. Na večini strojev so tudi zamenjana železna ali pločevinasta ohišja z ohišji iz pleksi stekla. Tako učenci lahko sprem-
ljajo celoten potek dela in delovanje strojev.
Ob svojem obisku je kranjska delegacija prisostvovala tudi seji trgovinske zbornice. Udeležili so se sprejema pri oldhamskem županu in si ogledali mesto.
Na koncu obiska so se dogovorili:
—	da bo občina Kranj povabila gospodarsko delegacijo mesta Oldhama na povratni obisk v Kranj,
—	naj tovarna Iskra Kranj in Ferranti Oldham raziščeta možnosti sodelovanja pri proizvodnji števcev; v ta namen obe podjetji izmenjata delegacije strokovnjakov.
Inž. Turzanski nam je povedal, da za nas, Savo, za enkrat ne pride v poštev sodelovanje s katerim od omenjenih angleških podjetij, pač pa kasneje, ko si bo naša tovarna razširila svoj asortiman tudi na plastične mase, bi lahko koristili izkušnje in sodelovali s firmo Vitafoam pri izdelovanju penastih plastičnih mas, je pa marsikaj zanimivega za Iskro in Tekstilindus.
NEKAJ MISLI O DODATKU NA STAŽ
V povojnem času poznamo v glavnem tri obdobja vrednotenja dela in sicer:
—	prvo obdobje, za katero je značilno to, da je bilo treba čim-prej obnoviti porušene tovarne, požgane domove in popraviti poškodovane komunikacije. Takrat ni bila toliko važna kvaliteta, temveč predvsem čas, ki je moral biti čimkrajši. Zaposleni so bili plačani na uro. Posebno prizadevni so dobivali še denarne nagrade in razne nazive, kot so bili novator, raciona-lizator in udarnik.
—	V drugem obdobju je že začela igrati vlogo kvaliteta dela, seveda poleg kvantitet, za kar so bila postavljena nova merila nagrajevanja, kjer se je stimuliralo tako, da so bile postavljene osnove akordnega plačevanja in iskanja najbolj ustrezne oblike nagrajevanja v vseh panogah gospodarstva.
—	V poslednjem obdobju poznamo analitične ocene delovnih mest, nagrajevanje po kvaliteti itd. Tu bi omenil, da so skoraj v vseh podjetjih zaradi velike fluktuacije delovne sile uvedli posebno denarno nagrado v obliki dodatka na staž. V tovarni Sava je bil tak dodatek uveden v letu 1962 tako, da je sleherni, ki je bil nepretrgoma zaposlen v Savi, dobil dodatek na staž, in sicer:
—	za 10	do	15	let	1.000 SD	na mes.
za 15	do	20	let	1.500 SD	na mes.
za 20	do	25	let	2.000 SD	na mes.
za 25	do	30	let	3.000 SD	na mes.
Za primerjavo, kakšen procent je staž predstavljal v skupnem OD v letu 1962, je navedeno v tabeli A.
Višina OD din	dodatek na staž din	
		% od OD
22.237	1.000	4,50
34.656	1.000	2,89
125.370	1.000	0,80
22.237	1.500	6,75
34.656	1.500	4,33
125.370	1.500	1,20
22.237	2.000	8,99
34.650	2.000	5,77
125.370	2.000	1,60
22,237	3.000	13,49
34.565	3.000	8,66
125.370	3.000	2,39
Tako razmerje je predstavljal staž v letu 1962.		
če vzamemo OD v		letošnjem
septembru, vidimo, da je sedaj slika povsem drugačna. x7?y»	dodatek Višina OD	* v i.	na staž din dm	% od OD		
53.000	1.000	1,86
102.294	1.000	0,98
221.117	1.000	0,45
53.890	1.500	2,78
102.294	1.500	1,47
221.117	1.500	0,68
53.890	2.000	3,71
102.294	2.000	1,96
221.117	2.000	0,90
53.890	3.000	5,57
102.294	3.000	2,93
221.117	3.000	1,36
Če primerjamo delavca podjetja, ki je do leta 1962 bil zaposlen v podjetju preko 25 let in je dobival OD v višini 22.237 din, vidimo, da je dobil 13,49% od OD, medtem ko dobi isti delavec v letu 1966 pri OD 53.800 SD le še 5,57 % od izplačanega OD. Tu sem omenil le najbolj drastičen primer, ki predstavlja več kot enkratno zvišanje prvotno postavljene vrednosti staža. Možna pa je primerjava še vseh ostalih postavk, vendar bo ugotovitev ista, to je, da sedanja višina staža ne predstavlja več tistega stimulansa, za katerega je bila določena.
Marsikdo bo sedaj morda dejal, da sedaj pač ni fluktuacije in da je dodatek na staž nepotreben. S tako razlago se ne strinjam, ker vem, da je bilo v času, ko so bili v našem podjetju OD nad republiškim povprečjem, videti skoraj vsak dan nove obraze strokovnja-
kov, ki so prihajali v podjetje na že pripravljene položaje (stolčke), kjer ni igralo vlogo 50 ali 100 pik več (manj ne), še predno so prišli v podjetje, so dobili ključ komfortnega stanovanja. Veliko smo nanje polagali. Marsikaterega dolgotrajnega člana kolektiva smo prikrajšali za stanovanje in še marsikaj drugega. Sedaj pa nekateri odhajajo iz podjetja zopet tja, kjer je boljši OD in kjer so drugačni življenjski pogoji. Pretežna večina članov kolektiva pa ostane na svojih mestih in dela naprej.
Marsikdo oziroma večina dolgoletnih delavcev pozna podjetje do zadnjega kotička, rutinirano opravlja delovne naloge, pazi na surovine, stroje, in delovne pripomočke, skratka, so vestni delavci, ki opravljajo določeno delo tudi po več let. Res je, da določen odstotek starejših delavcev napreduje tako, da jih postavimo za preddelavce, izmenske delovodje, vendar je to le določen procent, kaj pa ostali?
Marsikdo si bo stvari razlagal takole: delavci, ki so že dolgo časa zaposleni v podjetju in ki delajo na takih delovnih mestih, kjer se da meriti delovni učinek, zaradi dolgoletne prakse presegajo norme in zato dobivajo višji OD. Znano nam je, da so pri nas določena delovna mesta, kjer more delavec na takem delovnem mestu zaradi težine ali pogojev dela delati le nekaj let, recimo pet, potem gre na drugo delovno mesto, kjer so boljši delovni pogoji, vendar manjši zaslužek.
Vse to sem omenil zaradi tega, ker menim, da bi moral dodatek na staž vse to nadoknaditi. Precej je podjetij, ki imajo to vprašanje urejeno in to prav v naši panogi.
Do sedaj sem obravnaval to vprašanje glede na čas zaposlitve, pogoje dela in delovno .mesto. Sedaj bi pogledali še z ekonomskega stališča, kakšno vlogo igra

Prevozi s tovarniškimi kamioni za člane kolektiva
V lanskem letu je delavski svet sprejel sklep, da se s 1. 1. 1966 ukinejo vsi prevozi za člane kolektiva. Vendar vsak član kolektiva nima možnosti iskati transportnih uslug, poleg tega pa so te tudi drage.
Sistem prevozov v lanskem letu je bil tak, da je vsak član naročil vozilo, plačal minimalno ceno za prevožen kilometer in povrnil šoferju določen del osebnih dohodkov v višini, ki jo je največkrat šofer sam predlagal. Da bi zagotovili enoten sistem prevozov, je DS ponovno sklepal o odobritvi prevozov s tovarniškimi avtomobili.
Iz analize stroškov je ugotovljeno, da tovornjaki porabijo cca 17 do 20 litrov nafte na 100 km, to je približno 20 S din za km. Stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in ostali fiksni stroški bremenijo našo proizvodnjo, vendar so v določeni meri tudi ti odvisni od dodatnih prevozov.
Delovno mesto šoferja je ocenjeno z 230 točkami in ker je točka vredna cca 3 SD bruto, je osebni dohodek za eno uro cca 1.200 SD bruto, oz. neto 750 SD. Na osnovi tega je delavski svet podjetja sprejel naslednje sklepe:
1.	Vsakemu delavcu v podjetju so lahko na razpolago transportna sredstva našega parka v času, ko ta ne vozijo za podjetje. Prednost imajo delavci, ki jih rabijo za prevoz kurjave, ozimnice in za selitev.
2.	Vozilo je treba naročiti pri delovodji transporta vsaj 2 dni prej.
3.	Za prevoz je potreben potni nalog, kamor se vpiše koristnik prevoza, število prevoženih kilometrov in porabljen čas voznika.
4.	Prevoz stane 30 ND za 100 prevoženih km.
5.	Delo šoferju plača koristnik usluge po ceni 7,50 ND od ure.
6.	Obračun prevoza se delavcu odtegne pri obračunu za tekoči mesec.
V stiskami II so razpravljali o svojem planu
V soboto, 28. oktobra zjutraj se je sestal svet delovne enote stiskama II. Imeli so precej zanimiv dnevni red. Iz poročila, ki ga je pripravil vodja enote, je bilo razvidno, da so izdelali delovni plan za mesec oktober.
Proizvodnja je potekala dokaj dobro. Razen nekaterih zastojev, ki so se pojavljali zaradi okvar ali pomanjkanja materiala, je uspeh več kot odličen. Predvidevajo 100 odstotno realizacijo plana, če bo le še zadnji dan potekalo vse nemoteno. Opaziti je uspeh tudi v proizvodni in tehnološki disciplini, ki bi pa kljub temu lahko bil še boljši in s tem verjetno tudi uspeh proizvodnje, člani so sklenili, da morajo čim več odpremiti iz oddelka, ker se je ugotovilo, da se nekateri izdelki kopičijo na adjustaži.
Nadalje je planer tega oddelka prebral plan za novi mesec — november. Glede na izbran asorti-
ment je količinski plan nekoliko nižji, ker so ga delali na podlagi naročil, ki pa vsebujejo v glavnem drobne izdelke, od katerih ni to-naže, je pa toliko ugodnejši finančni efekt, kar pa je za našo tovarno bistvenega pomena. Po daljši debati so člani plan sprejeli. Vendar pa se bo delo na prešah moralo organizirati tako, da bo enota lahko naredila to, za kar se je zavezala.
Nadalje so debatirali o delovni disciplini. Le-to oddelek iz meseca v mesec poostruje, kar je tudi edino prav. Verjetno so delavci v enoti med prvimi, ki so sami opazili, da brez dobrega dela ni denarja. Znana so dejstva, ki govorijo o pravilnem usmerjanju celotne enote, saj le z organiziranim delom in dobrim vodstvom, ki to pripravlja, ter dobrim sporazumevanjem proizvajalcev samih mora biti uspeh takšen, kot si ga samo želimo.
TONI HORVAT
staž in kaj bi moral po nekih ekonomskih zakonitostih predstavljati.
Poznam našega delavca, ki je v podjetju zaposlen 13 let, deloven človek je. Ko je prišel v podjetje, je delal na čeških prešah, kjer so izdelali 30 navadnih avtoplaščev, dimenzij 7,50 x 20 in 15 avtoplaščev, prav tako 750 x 20.
Zaslužki so bili povprečni, ker je bilo treba vsako leto odriniti po nekaj sto milijonov din za razširitev proizvodnje. Bil je v samoupravnih organih in je vedno glasoval za to, da se večina dobička da za gradnjo novega obrata na Gašteju, namesto, da bi ga razdelili tako, kot so delala mnoga podjetja, kjer so dobili na leto tudi do 22 plač. Ko se je postavljala nova pnevmatikama na Gašteju, je naš znanec dopoldne delal pri avtoklavu, popoldne pa kopal temelje za nove preše, da bi v obratu čimprej začeli z delom. Se in še bi lahko naštevali, kaj je bilo zgrajenega in koliko je bilo samoodpove-di. V izgradnjo podjetja je bil vlo-
žen del denarnih sredstev, ki bi po delitvi dohodka lahko šla’ na plačni sklad, pa so šla za razširjeno reprodukcijo zato, da imamo danes moderen obrat, zato da imamo novo pnevmatikarno itd.... Dodatek na staž je torej stimulacija in to brez vprašanja. S tem dodatkom zmanjšujemo fluktuacijo, bolj vežemo delavca na eno podjetje — to pa končno koristi vsem: delavcu, podjetju in dmžbi. Zasluge, ki pa jih veliko članov ima za razvoj našega kolektiva pa bi morda upoštevali pri drugih ugodnostih (napredovanje, letovanje, stanovanje itd.).
V svetu je navada, da se človeku za vsako prebito leto v podjetju da določen znesek, recimo 1.000 SD na mesec ali 2.000 SD, kakršna je pač gospodarska panoga.
Iz podatkov v začetku tega sestavka je dovolj jasno razvidno, da sedanji dodatek ne igra več tiste vloge, za katero je bil namenjen. So pa tudi novi momenti, ki jih bo treba slej ko prej proučiti in najti ustrezno rešitev.
PETER ŽIGANTE
»Metode dela v samoupravnih organih, kakor tudi v organih družbenopolitičnih organizacij se menjajo; skrajni čas pa je, da iz delavskega sveta in upravnega odbora odpravimo formalizem, ker bosta le tako dobila tudi vsebinski pomen.«	(Roman Jugovič)
Prav bi bilo, če bi avtor razčlenil, kaj misli s tem »formalizmom« — na osnovi tega ga bomo laže odpravilif (Ured. odbor)
»Čeprav je bilo v TK mladine trinajst članov, jih je le pet aktivno delalo, pet jih je bilo v komiteju samo formalno, medtem ko so trije člani TK popolnoma odpovedali. Vzrok: v glavnem premajhna odgovornost članov komiteja.«	(Mirko Požar)
Zakaj ne bi kar na konferenci rekli, kdo je delal in kdo ni? Zdaj so lahko vsi krivi ali nobeden! (Ured. odbor)
»... težiti moramo za tem, da krepimo osebno odgovornost, kolektivna odgovornost je utopija. Vsak posameznik se lahko skrije za sklepi samoupravnih organov.. .«	(Janez Beravs)
»Delo mladine ni samo delo med mladimi. Odražati se mora tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, v tovarni in na terenu. Od mladega človeka pričakujemo, da mu lahko prepustimo tisto, kar je bilo že narejenega in da sprejme tudi nove naloge. Danes mladina z bojaznijo sprejema reševanje problemov morda zato, ker jo imajo nekateri za neresno — vendar vem iz preteklosti, da je mladinska organizacija na marsikaterem področju prinesla tudi marsikatero dobro in koristno rešitev ...«
Franc Vidmar
»Brez idejne zrelosti, poznavanja tekočih problemov v tovarni in v svoji DE ne moremo biti dobri samoupravljavci. Zato ne smemo reči, da je uspeh, če je bilo v organe samoupravljanja izvoljenih precej mladincev. Bolj je pomembno, da vemo, kako ti mladinci v organih upravljanja delajo. Za dviganje rok smo sposobni vsi, tudi tisti, ki ne vedo, kaj predstavlja DS ali UO. član samoupravnega organa pa mora vedeti precej; poznati mora probleme v tovarni ter sodelovati s svojimi volivci. Dokler pa se mi zadovoljujemo s tem, da se je določen odstotek mladih uspel vključiti v samoupravne organe, po naših zaslugah — ne varamo samo sebe, temveč ves kolektiv.«
(Tone Bajuk)
NA MLADINSKI KONFERENCI
Proizvodnja tubeless plaščev —
(nadaljevanje z 2. strani) mo. Rezultati te proizvodnje niso bili najboljši, vendar s tem ni rečeno, da bi z večjo pazljivostjo ne mogli doseči precej boljših. Glavne napake pri tem so bile:
—	krivo jedro,
—	nezalita notranja površina plašča,
—	slab spoj tesnilne plošče,
—	slab spoj med gumenim robnim trakom in tesnilno ploščo,
—	iztis na nogi plašča,
—	tuje telo na zunanji površini plašča,
—	zamazana zunanja površina plašča.
— razpoke in nezalita mesta na boku.
Ali se vam ne zdi, da vse te napake niso samo posledica uvajanja novih plaščev, temveč da so izvori tudi drugje?
Ali ne bi bilo možno z nekoliko večjim prizadevanjem precej zmanjšati škodo, ki jo vsak dan utrpimo zaradi prekvalifikacije izdelkov? Ali ne bi bilo možno, da tisti, ki boljše dela, tudi več dobi.
Na koncu pa se moramo zahvaliti vsem sodelavcem, ki so s svojimi prizadevanji omogočili izpolnitev postavljene naloge in s tem dali svoj prispevek k povečanju našega izvoza.
Spet sem vam prinesla prgišče smeti. Nametla sem jih kar sem in tja po naši tovarni. Za vas pa sem izbor naredila po — svojem okusu.
Joj, kaj se dela v našem laboratoriju II! Po domače je to tam, kjer preizkušajo zmesi. Kamrica je kamrica. Čeprav je lepo zasteklena, so ji obesili zavese, da jih ne bi nihče videl. Imela sem dober nos in še boljše uho. Sami ne vedo, da sem lahko opazovala med zavesami. Zavohala sem ostro dišečo kavico, ki jim je verjetno pognala kri po žilah, saj se je nato pričel zelo glasen klepet. To je_ potem trajalo in trajalo. Hotela sem stopiti noter in jih nekaj ven pomesti, saj jih je za moj občutek toliko, da ne vedo, kaj naj kdo dela. Treba bi jih bilo malo razredčiti in pustiti noter le tiste, ki so voljni dela in bi verjetno precej več naredili.
Zadnjič sem se pa srečala s čistilko v stiskami II. Joj, kako se ta obrača! Verjetno je jutranja megla precej hitrejša. Mislila sem, da je malo bolj počasna in toliko bolj vestna. Nisem pa mogla verjeti, ko sem pogledala po oddelku, smeti in umazanije toliko, da sem res prišla umazana skozi oddelek. Pa brez zamere, da sem te izdala draga kolegica, saj mo-
ram sama tudi v redu opravljati svoje delo, sicer bi mi prav slabo kazalo.
V valjarni II sem naslonila svoje omelo ob zmesi, ki so visele na nekih obešalnikih. Nisem opazila, da se to vse premika in čez čas je moje orodje viselo visoko nad glavo in sem čakala precej časa, da sem ga spet dobila. Rekla sem si: »No, kaj pa spet s to pogruntacijo? Še sedeže naj napravijo, pa se bom vozila!«
»Ja, Mica, ali ne veš, da je to naša naprava za hlajenje zmesi?« mi odgovori nek mehanik. Vam pa povem, da so res od sile tile fantje, vedno kaj novega »pogruntajo«.
Naše mladine pa ne morem pozabiti. Poslušala sem, kako so volili novega predsednika in druge funkcionarje. Kar na smeh mi je šlo, ko sem slišala, koliko bi jih rado bilo predsednik. Ja, hudiča, vsak je imel mnogo napak, nobeden ni bil pravi. Posegla sem vmes in hotela še sebe predlagati, pa sem se spomnila na leta in si mislila, da so moja mlada leta že pretekla. No, pa so le enega izvolili. Prijetno delo, predsednik, in varuj se svojih konkurentov. Veš, tudi jaz bi rada bila eden od njih.
Pa še drugič kaj več.
Micka Gumica
Prvo pošiljko tubeless plaščev (o čemer pišemo na prejšnji strani) smo že odposlali (prodali) v Zahodno Nemčijo. Na sliki: priprava za transport na kranjski železniški postaji.
Delavski svet podjetja je na zadnji seji odobril sodelovanje s Sem-peritom, potrdil je statut našega podjetja, odobril prevoz s tovarniškimi kamioni za člane kolektiva in drugo
V ogledalu našega dela
Pri opravljanju dela delamo podzavestne ali pa tudi zavestne napake, ki več ali manj negativno vplivajo na kvaliteto opravljenega dela in kar je še važnejše, na ekonomski efekt. Vse pogosteje se postavlja v ospredje ekonomika poslovanja, tj. dobro gospodarjenje delovne organizacije. Zato tudi ne moremo in ne smemo iti mimo naših napak, katere posledice čutimo predvsem pri OD.
Primer, ki ga prikazuje fotografija, je že eden od tistih, ki ne gre v prid dobrega gospodarjenja. Takšne primere bomo tudi v bodoče objavljali v našem glasilu.
Vsakdo od nas ima (vsaj bi ga moral imeti) določeno delo, ki ga je dolžan tudi v redu opraviti. Pri opravljanju dela smo običajno odvisni drug gd drugega. Pri tem moramo spoštovati svoje delo in
tudi delo drugega. Spoštovanje do dela pa si kaj različno zamišljamo. Tudi sledeč primer, ki ga kaže fotografija, je odraz skromnega spoštovanja do našega dela.
V skladišču surovin obr. I so odpremili, za potrebe sestavljalnice II, 450 kg težke papirnate vreče kemikalij v prahu. Delavec je naložil k trem celim vrečam tudi eno raztrgano. Res jo je še dodatno ovil z jutino vrečo. Toda med samim transportom se je močno »razširila«. Ko je bilo naloženo stojalo dostavljeno v sestavljalnico II, je že cca 1/2 vreče kemikalije manjkalo.
Kemikalijo, o kateri je govor, moramo uvažati. Plačati jo moramo z devizami, o katerih je toliko komentarja po reformi. Ta primer potrjuje kako na eni strani lahkomiselno in brez čuta odgovornosti
so zopet pričeli s tekmovanji
Sredi oktobra so se po daljšem premoru zopet zbrali naši šahisti, da se pomerijo med seboj v brzo-poteznem šahu za prvaka tovarne v mesecu oktobru. Udeležba je bila slaba. Morda je bilo temu vzrok preskromno obvestilo, ki ga verjetno večina ni videla, ali pa jih je ravno tisti dan bilo največ v šoli, ali pa na delu v popoldanski izmeni.
Igre, ki so jih pokazali tekmovalci, niso bile kdo ve kako kvalitetne. Vsem se pozna premajhna vigranost in zato so brez izjem vsi več ali manj grešili. Pozna se skoraj enoletni premor tovrstnih turnirjev. Mogoče je bil od ostalih nekoliko boljši Vreg, ki je osvojil prvo mesto s 5 točkami. Drugo in tretje mesto si delita Gazvoda in Jugovič s 4,5 točkami, četrto, peto in šesto mesto pa so osvojili Ja-kobčič, Markovič in Požar z 2 točkama, sedmi je bil Veselič z eno točko.
Vse igralce šaha v Savi vabimo, da se udeležujejo naslednjih brzo-turnirjev. Prvi pa bo na vrsti okoli 15. novembra.
Danes objavljamo drugi nagradni šahovski problem. Reševalcem se oproščamo, ker je pri prejšnjem izpadel opis reševanja.
Nagradne šahovske probleme bomo objavljali v vsaki drugi številki, nagrade bodo vedno enake, rok za oddajo rešitev pa 14 dni.
r Nagrad šaho^^JFobUm' Št Z
I
4W<: Kai.TM.iaJ, Leti crni-.Hbz, ae, hz (3>
...Hal. v treh petezuh
razmetavamo z devizami. Na drugi strani pa nimamo toliko deviz, da bi za naše gumarje nabavili prepotrebnih mikrometrov. Tako si morajo celo kontrolorji pomagati z mikrometri, ki so namenjeni za merjenje kovinskih izdelkov!? Za to stanje pa ni kriv delavec, niti kontrolor, temveč vodje prizadetih služb, katerih bi morala biti prva skrb, da lahko njihovi sodelavci normalno opravljajo svoje delo.
Izmenski delovodja valjarne II tov. Golenko je ob pogledu na takšno pošiljko dejal: »Za tole pa ne bomo podpisali. Potem pa bodo zopet nas dolžili, da ... itd.« Imel je prav. In če bi vsak od nas takoj ukrepal, v svojem interesu in interesu kolektiva, bi se znatno zmanjšalo število naših napak.
Kaj pa meni o tem vodja skl. surovin tov. Oman Franc. Tudi on soglaša, da je takšen primer vreden graje. Ni pa mogel mimo dejstva, da je v tovarni še polno podobnih primerov in je že zadnji čas, da jih začnemo odpravljati. Prvi pa so jih dolžni odpravljati vodje enot, katerim je zaupana naloga organizacije dela.
Za »svoj« primer je dejal, da je še posebej naročil delavcu, da dobro zavaruje poškodovano vrečo. Ko sem pobaral delavca, zakaj je naložil raztrgano vrečo kljub temu, da je imel še na »zalogi« nepoškodovane polne vreče, nisem dobil odgovora. In vsak odgovor bi bil le nepošteno opravičevanje.
Prepričan sem, če bi ta kupil v trgovini za svojo družino 50 kg moke (pa čeprav bi bila vreča raztrgana) bi jo tako skrbno zavil, da bi se je nič ne raztreslo do doma kljub transportu. Naša družina pa šteje 1.800 članov in si lahko vsak predstavlja, kaj pomeni, če bi vsak od nas stresel samo 1/2 vreče NAŠEGA! VLADO LAH