Ulasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva- ptujskega okraja UREDNIŠTVO IN OrBAVAi fTOJ HteSe»f40VA UtICA t — TELefON STEV IM - ČEKOVNI BACUN PRJ NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ STEV. MS-T.m - UREJUJt UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VRABl - ROKOPISOV NE VRACAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA SW DIN, POLLETNA 2S0 DIN. ČETRTLETNA lU DIN Štev. 15 — Letnik VIII. PTUJ, 15. aprila 1955 PoStnfna olaftana • rotovtni Cena din 10. Al na prvi pogled vsakdanji dogodek lahko spremeni medna- rodno ozračje ter usmeri jovno mnenje povitem na drugi iir? Prav te dni smo priča takemu pojavu. Nad južnim Kitajskim morjem je strmoglavilo potniško letalo indijske letalske družbe, ki je iz Hong Konga peljalo v lndonez'jo med drugimi potniki tudi pet članov kitajske delega- cije za azijsko-alrtSko konieren- co ter nekaj novinarjev h držao vzhodnega bloka. Doklej so našli te tri preživele potnike, razbitine letala pa se skrivajo deset me- trov ped morsko gladino. V zadnjih tednih letalske ne- sreče nisc nrč posebnega. Tako bi verjetno tudi nesreča nad juž- nim Kitajskim morjem ne vzne- mirila st>e4 če je kitajska vlada ne bi razglasila za »sti pomenila ko- nec nebrzdanega vmešavanja nekdanjih kolonialnih sil v azij- ske in afriške notranje zadeve aH vsaj javno obsodbo takega ravnanja, »e nam ne zde povsem nemogoče. Značilne so tud: iz- jave indijskega premiera Neh- ruja, ki se za nesrečo še po^eb' no dobro zanima. Tja do same nesreče je telegrafist imel redne stike s Hong Kongom in ni po- ročal o kakršni koli okvari rta motorju. Evropska diplomacija pa spremlja s posebno pozornostjo avstrijska-sovjetska posvetova- nja v Moskvi. Pri tem posebno opozarja na resnico, da je sov- jetska vlada v marsičem spreme- nila svoje stališče do Avstrije in se močno približala Zahodu. Nekateri krom celo pričakujejo, da bo SZ skušala podpisati po- sebno mirovno pogodbo z Avsiri- jo in tako prehiteti Zahod. Trezno razmišljanje pa nam koža da bi taka »rešitev* še i bolj zamotala klobčič okrog av i striJske mirovne pogodbe. O njej se morajo namreč soglasno dome- niti vse štiri zasedbene s>jJej ZDA, Vel. Britanija, ZSSR in Francija. Moskva razen tega za- hteva jamstvo, da Avstrija ne bo igračka v rokah zahodnih sH in da se ne bo znova dogodil »anšlus*. t. j. združitev z Nem- čij-o. Slednje po^bno bode v oči sovjetske diplomate, ker vedo, da bo Zah. Nemčija sedaj, po uveljavljanju pariških sporo zumov» spet lahko postavila na noge določeno število divizij. V takem ozračju, pravijo, se bo spet lahko pojavil ^ari, militari- stični in hegemonistični duh »pruskega škornja*. Zahod je s skupno izjavo o Avstrji opozoril dunajsko vlado in SZ. da ne bo priznal nobenih ločenih sporazumov med obema državama. Na drugi strani /e priporočal konferenco štirih ve- leposlanikov, ki bi utrla pot poznejši konierenci štirih zuna- njih ministrov. Uradne izjave avstrijskega premiera Raaba in tudi nekaterih sovjetskih držav- nikov kažejo, da na posvetova- njih o Moskv' upoštevajo to opozorilo. Kaže, da bosta obe de- legaciji dosegli otipljiv spora- zum samo na gospodarskem pod- ročju in še tu bržkone takot, da se bo SZ odrekla dela onih pra- vic, katere ji zagotavlja osnutek mirovne pogodbe. S tem se na- meravajo v Moskvi oddolžit' Av- striji za dosedanjo politiko »trde roke*. Vsekakor pa našj severni so- ^di želimo, da bi čimprej do- bila samostojnost. Tako bodo v Evropi odstran il še en. za med- narodni mir tako pomemben problem. V nedeljo vsi na TO ^ B ^L O Pččitniske zveze! Pred skupščino Zavoda za socialno zavarovanje V pluiskem okraju le okrog 12.500 socialnih zavarovancev v soboto, 16. aprila t. 1. bo v Ptuju zasedanje skupščine Okr. zavoda za socialno zavarovanje v zvezi z zaključnim računom za 1954. in proračunom za 1955. le- to. Na razne kritike, predloge in pripombe ter željo naših bral- cev-zavarovancev je naš sodela- vec obiskal tov. Sarmana, direk- torja zavoda ki mu je na razna vprašanja odgovoril v sledečem: Ali po vašem mnenju okrajna zdravstvena služba zmaguje da- našnje naloge? Zdravstvena služba zavaro- vancev je' organizacijsko popol- noma od socialnega za- varovamja. Ker pa ima ena in drujga organizacijska deiovna enoita opravek z zavarovanci, sano v mansiičem popoinoma ve- zani drug na drugega. Prav zaradi tc^ se zavod in okrajni zKJrarvistveni dom na čelu s Sve- tom za zdravstvo in socialno ipoHtiikio zavedata, da dobro delo enega ali drugega v korist de- lovnega ljudstva ni mog<^ brez neposredn^a sodelovanja. Na enega ambulantnega zdrav- niikia pride v našem okraju 9825 prebivaJcev in 3011 zavaro- vancev. Ce primerjaimio to z Ljubljano, kjer na enega zdravnika 3222 prebivalcev in 2844 zavarovancev, ali v Mari- boru, kjer pride na enega 5902 prebivalca in 4114 zavarovancev vidimo, da imajo ti okraji in tu- di še nekateri drugi mnogo boijiše pogoje za dobro zdravni- šiko službo kot pa nsš okraj. Stanje srednjega zdravstvene- ga kadra pa je sledeče: 1. 9 zdravniških pomočnikov, od tega: i a) 5 v ambulantni službi, b) 2 v bolnični službi, c) 2 v preventivni sltižbi; 2. 5 medicinskih tehnikov, od tega: a) 1 v ambuilantni službi, b) 4 v bolnični službi; Po stanju 6 1. marcem 1954 smo imeli v našem okraju 2 zobni ambulanti, 1 obratno zob- no ambulanto t«r eno obratno zobno postajo, torej skupaj 4 zobozdravstvene postaje oziro- ma ustanove z enim zoboteh- ničnim laboratorijem. V teh usitaniovaii so zaposleni 1 zobo- zdravnik — stomatolog, 6 zo- barjev in 4 zobotehniki. Vseh ostalih zdravstvenih ustanov pa je: ena poUklinika, ki ima 2 specialistična in 3 splošne oddelke, 1 zobozdrav- stveni dom (sedaj že dva tudi v Ormožu), 2 obratni ambulanti, 4 pomožne ambulante, 1 šoilisko ambulanto, 1 dečji dispanzer, 9 dispanzerjev za žene, 17 otroških posvetovalnic. 2 protituberku- lozna dispanzerja, 2 protivene- rična dispanzerja, 5 bolniških oddeBcov ter eno higiensko po- stajo. Bolnišnici pa sta dve v okraju in to ena splošna in ena bolnišnica za TBC. V teh zdravstvenih ustanovah pa 80 zaposleni zdravniki: 3. 1 medicinski laborant zapo- slen v ambulantni sltižbi Ce sedaj pomislimo, da v LRS manjka že 264 zdravnikov specialistov in 129 zdravnikov splošne prakse, od tega pa 170 za ambulantno službo ter 66 za preventivno službo, tedaj mora biti jasno, kako je obstoječi zdravniški kader preobremenjen. Nič ni boljše, temveč še slaibše pa je stanje v srednjem medi- cin^em kadru. V tem kadru manjka v LRS za ambulantno službo 345, za bolnično službo 693 in za preventivno službo 282, torej skupno 1320. V našem okraju smo imeli v začetku leta 1954 3 lekarne, v katerih je zaposlenih 5 farma- cevtov in 3 farmacevtski po- močniki. Od celokupnega de- narnega prometa v teh lekar- nah odpade na zavairovance 44,78 %. Povprečna cena enega recepta v našem okraju pa znaša 142,32 din za privatni re- cept, 159,90 din pa za zavaro- vance. Ce eedaj pregledamo to stanje zdravstvenega kadra, lahko ugo- tovimo, da je več kot enkrat preobremenjen in da bi kritika v večji meri ob pravilnem ra- zumevanju tega stanja lahko marsikdaj odpadla. Ne trdim, da se ne dogodijo tudi primeri, ki so vsega obsojanja vredni, vendar so to le slučaji, proti katerim se bori naš zavod in tudi tukajšnji Svet za zdrav- stvo. To pa ne velja posplošiti, posebno še, če pogledamo na stanje tega kadra, ki nam še po normalnem priras13cu v letu 1960 ne bo zadoščal. Kljub temu, da smo z zdrav- stvom v stalnem stiku, moram na žalost ugotoviti, da zdravni- ki, nižji mediciniski kader ter administrativci. ki delajo po splošnih ambulantah, ne najde- jo časa, da bi se večkrat med- Iz prikazanega je toreg raz- vidno, da je bil naš proračim za leto 1954 nekoliko nerealno planiran, in to prenizko v iz- datkih po posameznih postav- kah. Dohodlki pa so bili realno planirani. TeSco je sedaj govo- riti o krivdi takega netočnega planiranja, V glavnem je vzrok dejstvo, da se Je število zava- rovancev nepričakovano dvigni- lo in seveda s tem tudi v celoti spremenilo naš proračun Tudi naša dosedanja evidenčno sta- tistična služba, ki bo izboljšana šele s 1. julijem 1955, je bi:a zelo pomanjkljiva in nam ni nudila realne baze za planiranje iz- datkov. Zaradi tega bo ''erjetno tudi še letošnji proračun neko- liko netočen. Kakor bo iz poročila raz- vidno, smo v minul^^an letu ustvarili dobiček v znesku 12.936.125 din. Ta znesek oziro- ma presežek zavod ni ustvaril na splošnem dopolnilnem pri- spevku, ampak v celoti na ne- pričakovano v mesecu decembm 1954 nakazanem rebalan^-j v vi- šini l.OS^^o od celokupnega plač- nega sklada v našem okraju. Da si člani skupščine z ozirom na predpisani sp'ošni dopolnilni p-ricT:>evek ne bi ustvarili napač- nega mnenja, bom ▼ Doročlu skupščini prikazal ločeno od ostalih dohodkov dohodke na tem rebaansu P dohod- ki so znašah skn.a: dinarjev Ker pa je presežek sebojno pogovoriH o delu na problenih administracije. Zara- di tega ti ljudje niso seznanje- ni s predpisi iz sociabiega za- varovanja. V našem zavodu še nd povsem urejeno administra- tivno poslovanje med zavodom in že navedenimi ambulantami, kar je v glavnem isti vzrok, kot sem ga že navedel. Nujno bo, da bomo imeli večkrat skup- ne sestanke, na katerih bi se pogovorili o problemih in pod- pisih, ki so za nas, kakor tudi za te zdravstvene delavce zelo važni pri svojem delu. S čim bi lahko opravičili, da je imel zavod lan: več izdatkov, kot ie planiral? Ne bom govoril posebej o številkah, ker je to razvidno v poročilu Smatram -pa za po- tretmo, da obrazložim nekatere postavke, ki so po proračunu prekoračene oziroma niso dose- žene. Ker pa iz že omenjene- ga niso razvidne postavke iz proračuna, želim to prikazati v naslednjem: manjši, je toreg jasno, da smo porabili celotne naše redne do- hodke plus dohodke od 4"/o splošnega dopolnilnega prispev- ka in še deloma od že navede- nega zneska rebalansa. Jasno je torej, da bi zavod brez nakaza- nega rebalansa, za katerega p® ni vedel do meseca decembra, zaključil poslovno leto z ma- lenkostnim deficitom. Končno j pa zavod mora obvezno od ce- lotnega presežka odstopiti v ko- rist spilošne adravstvene službe 50®/o, nadaljnjih 25«/o ^ ob- vezno v rezervo za kritje bodo- čega primanjkljaja in 25®/« v sklad s posebnimi nameni. Skupno je v našem okraju za leto 1954 izplačalo socialne za- varovanje v breme našega za- voda 134,090.759 din, za pokoj- nine in invalidnine v breme re- publiškega zavoda 148,036.964 din ter za dodatek za otroke v zne- sku 190,485.056 din ali skupno 472,612.779 dinarjev. Ali 'mate kake težave pri ir terjevanju prispevkov za social- no zavarovanje in pri kom naj- več? Nalogo pobiranja prispevka od gospodarskih organizacij, za- vodov, ustanx>v vrži NB že ob dvigu plač. Zaradi tega tu zavod nima večjih težav, drugo pa je pri izterjevanju prispevka od prlva^tnih delodajialcev. Tu pa je stanje ob koncu poslovnega leta 1954 sledeče: Skupno dolgujejo zavodu ita prispevkih ti delodajalci 1,998.449 dinarjev. Ce sedaj upoštevamo, da dolgujejo samo Sumečnik iz Celja 696.143* din, Terezija Me- nah iz Ptuja 236.194 din, Franc Vidovič iz Ptuja 90.222 din, Ail- bert Sirec iz Rogoznice 62.783, Peter Segula iz Ptuja 36.053, Matilda Pečnik iz Ptuja 41.120, Štefan Hozyan iz Ormoža 39.871 dinarjev in Roza Gojčič iz Ro- goznice 49.233 din, kar znaša skupaj 1,254.584 dinarjev, vidi- mo, da je glavnili dolžnikov, ki dolgujejo zavodu velike vsote denarja, po številu zelo malo. Vsi ti delodajalci so v prisilni izterjavi, nekateri pa tudi že v rubežnem i^stopku. Proti glav- nemu dolžniku, to je Sumečniku, se že vodi sodna razprava pri Okrajnem sodišču v Celju. Kljub temu, da smo obravnavali že na prejšnji skupščini zavoda Terezijo Menih in je takrat za- stopnik LOMO Ptuj zagiOtovi.L da se bo zadeva glede odvzema obrti tov. Tereziji Menih uredi- la, ima še danes ne le obrt tem- več celo prijavlja v zavarovanje nove delavce Zakaj se zadeva ne premakne z mrtve točke pri LiOMO Ptuj nam ni znano kljub temu, da smo skušali to i>ospe- šiti že večkrat osebno. Ker je povprečni mesečni predpis prispevka v privatnem sektorju 857.000 din in če odšte- jemo gornji znesek navedenih dolžnikov, vidimo, da so vsi ostali privatni delodajalci redni plačniki. S pomočjo Okrajne uprave za dohodke in z rednim opominjanjem ter z zaračtmava- njem 12"/o zamudnih obresti, je zavodu v minulem letu uspelo tudi to delo ažurirati. Ker je večina, in to večjih dolžnikov na področju LOMO Ptuj se bo moral le ta v bodoče resneje poprijeti tega dela prisilne iz- terjave. Ponovno danes poudar- jam. da prispevek za socialno zavarovanje ni manj važen kakor davek in je za merodajne činitelje prisilna izterjava tega prispevka z zakonom določena naloga. Koliko milijonov gre letno za otroške dodatke in kaki proble- mi se porajajo v zvezi s prizna- vanjem in vplačevanjem otro- ških dodatkov? Povprečno ^rao imeli v lan- skem letu 2.981 upravičencev do otroškega dodatka za 6.903 otro- ke. V vsem letu pa je bilo iz- plačanih za otroške dodatke 190,485.056 dinarjev in sicer: 176,190.972 din za zavarovance. 11,123.668 za upokojence, 1 mili- jon 461.663 za kadrovce in I mi- lijon 728.735 brezposelnim Izdanih je bilo skupno 2.2bO odločb ali povprečno 188 na me- sec. Če k temu prištejemo še zelo veliko ostale pošte vidimo, da je v tem odseku mnogo dela in, da je admmistracija za otro- ški dodatek komplicirana. Vedeti pa moramo da je potrebno izdati novo odločbo za vsako spre- membo v številu otrok, v odmeri davka, v številu družinskih čla- nov in za vsak prehod iz enega podjetja v drugo, Kljub temu pa je ta od^ek na tekočem In ni za- ostanka, razen malenkostnega pri razknjiževanju in kontroli Izpla- čil. Problem zase pa predstavljata vračilo ugotovljenih preplačil otroškega dodatka Po stanju na dan 31 deembra 1954 je bilo ugotovljenih v revizjskem po- stopku skupaj 13 529.018 dinar- jev preplačila Ta znesek pa so dolžni vrnit' de'odajalci v viši- ni 2.138 733 dinarjev in upravi- čenci cami 11 390.285 dinarjev. Vrnili so do 31 decembra 1954 delodajalci 1.491 145 dinarjev, zavarovanci pa 3 840 25? dinar- jev Torej dolgujejo dploda- (NadaljevaDjC na 2 suani) Priprave za proslavo lO.obfetnfce osvol^oditve Pri Okrajnem odboru SZDL za okraj Ptuj je posebna ko- misija, ki ima nalogo izvesti vse priprave za čim lepšo in dostojnejšo proslavo 10. obletnice osvoboditve. Komisija je že izdelala okvirni program za centralno pro- slavo v Ptuju, ki bo v nedeljo, dne 22. maja 1955. Program proslave 22 maja bo sledeč: a) ob 5. uri budni ca; b) od 8. do 9. ure zbiranje skupin za povorko pred stadi- onom SD Drave na Ormoški cesti j c) ob 9. uri začetek povorke, v kateri bodo sodelovali: enote JLA, gasilci, telovadci, športniki delovni kolek- tivi in drugi; č) ob 10, uri bo slavnostno zborovanje na Titovem trgu; d) po končanem zborovanju bodo na Titovem trgu nastopile: 1. združene godbe na pihala, 2. združeni mladinski pevski zbori 3. združeni mešani pevski zbori. Popoldanski program bo: a) ob 2. uri nastop na stadionu SD Drava, na katerem bodo sodelovali: telovadci TD »Partizan«, gasilci, enote JLA in drugi; b) po telovadnem nastopu bo sledila nogometna tekma; c) po končanem programu na stadionu bo veselica na ve- seličnem prostoru pri šoli »Mladika«. V tednu pred osrednjo proslavo bo v mestu Ptuju po iz- ložbah razstava »Ptujski okraj v narodnoosvobodilni borbi«. Razstavo bo pripravil Mestni muzej v Ptuju. V tednu ob proslavah bodo v Ptuju razne kulturne prire- ditve, in sicer bo ptujsko gledališč^ uprizorilo ljudsko igro »Miklova Zala« Telovadno društvo »Partizan« Ptuj pa bo na večer pred praznikom priredilo na Titovem trgu slavnostno telovadno akademijo. Na ta način bo Ptuj slavnostno proslavil 10. obletndco osvoboditve. Nujno potrebno je da tudi občinski odbori SZDL in ostalih organizacij pripravijo vse potrebno, da bo proslava 10. obletnice osvoboditve tudi po občinah čim slavnostnejša. Vsi brez izjeme naj pri tem sodelujejo, kajti samo tako bomo lahko na dostojen način proslavili eno najvažnejših obletnic po osvoboditvi. Komisija SZDL Ta proslavo 10 obletnice osvoboditve Ptuj Tov. poverjeniki Prešernove družbe! Zaključite z nabiranjem na- ročnikov in pošljite čimprej toč- ne podatke Okrajnemu odboru in Glavnemu odboru v Ljub- ljani! Nabiranje naročnikov za doplačflno knjigo pa je podalj- šano do 10. jnnila (seveda mo- rajo biti že naročniki redne knjižne zbirke) Prav tako je še vedno možno naročiti se na knjis:o: Dežele sveta, ki je izšla ^ že lansko leto, pa jo bodo po ^ potrebi ponatisnili (sedai bo stala 200 din) — Te podatke naknadno sporočite Glavnemu odboru! Okrajni odbor Prešernove družbe I Stran 2 Ptuj, 15. aprila 1955 Uotui!;Keinohriiluleoiroii2JOSGc.Z(iioMi!eY (Nadaljevanje s 1. strani) jaiici 647.588 dinarjev in zavaro- vanci-upravičenci 7,550.028 di- narjev. Ziavod bo takoj po skupščini podvzel vse potrebae korake da bodo delodajalci nemudoma po- vrnili navedeni dolg. Pri onih, ki ne bodo hoteli povrniti ne- upravičeno izplačanega otroške- ga dodatka, bo zavod pri&iljen uporabiti vse zakonite mere pri- silne izterjatvc. Drugo je vpraianje vračila preveč aJi neupravičeno prejete- ga otroškega dodatka od zavaro- vancev samih t j. pri onih za- varovancih, ki so preplavilo ozi- roma neupravičeno izplačilo pre- jeli po lastni krivdi. Tu so mi- šljeni oni, ki danes nimajo pra- vico do otroškega dodatka, ima- jo pa ugotovljene večje znesk«« preplačiLa na primer po 50.000 100.000 in tudi 200.000 dinarjev. Od teh zavarovancev zahtevamo aedaj, da s« prostovoljno odpo- vedo mesečnih prejemkov. V nasprotnem primeru smo primo- pami povračilo doseči pri sodi- šču rednim potom. Strožjih mer, L ix*kjojnin .... 456 2. invailidiiiin .... 4 V ist^m letu pa je bdlo vlo; 1. pokojnin .... 410 2. invaJidndn . » . 64 Od tega pa je bflo resenah: L poikjojniiin .... 652 2. invalidnaii .... 66 Ostaio pa je n( Kafcor vidite smo kijuto veli- kim ovlraim, ki sem jih navedel, aaootaneik v enem letal za več kot podovioo zmažaiLL Poudailiti pa moram, da nam je pil tem dehi deloma pomagal tuda re- pobliški zavod, ker nam je po- fi^al pomoč v revizorju, kateri je istočasno tudd revidiral vse odločbe tukajšnjega zavoda. O pezuHtatu te revizije sem po- ročal že na prejšnji skupSčinL TikM o iiesrairmih posikusdh uve- IJavljenja pokojnin sem poročiaa prizMialive poBcojnlne 218 tovalidnine 58 brez odločb__ Skupad 316 Poleg gornjega števila reše- nih jMimerov p>a je zavod nai- pravii 152 sprememb, t. j. po dodatno dostavljenih dokumen- tSli dovolil obnovo postopka in ^jremendl prvostopcie odloe ie sam na prvi stoipnjl Hesendh je bdiLo tudi skupaj K primerov prošenj za izjem- na priznanja pokojnin, in sicer 21 ix)izitivno in 30 odkLonllndih. Pri tukajšnjem zavodu imamo po stanju 31. dec. 1954 skupaj 933 starostndih pokojnin, 544 in- valMsldh pokojnin, 591 družin- fifldh pokojnin, 93 invalidnin nL sifcupine in 141 invalidnin IL ekupine. Skupaj se torej izpla- čuje za 2272 primerov pokojnin in invalidnin, Le-tem pa je za- vod izplačal v preteklem letu ricupno 148,036.964 dinarjev, ali povpnečaio na mesec 12,336.413 dMiarjev. Likvidatura pokojnin je stal- no na tekočem in za sedaj ni- mamo pritožb. Tudi NB in po- Šta v Ptuju delata pri nakazo- vanju brezhibno, tatoo da imajo vsi upokojerKi svoje pokojnine že prvega, ali najkafiBieje 2. v mesecu. Ali boste letos lahko odprlli zaostanke pri zasUšetKrnju prič za potrditev delovne dobei Poglavje zase je pri našem zavodu še zaslišanje priič za de- lovno dobo zaradd izdajanja de- k>vnih knjižic. Do 31. dec. 1954 je bdlo sikupno vloženih 3244 za- htevkov s povpirečno od 4 do 6 t j., da bi se spuščah na zahte- vo rubeža ali odprodaje nepre- mičnin zavod do danes ni pod- vzemal in menim, da bi to ne bilo Za sedaj umestno. Vendar se že danes postavlja vprašanje, kdaj bo zavarovanec, ki dolguje ; preko 100.000 dinarjev z odteg- ! Ijajem z plače povrnil prepla- čilo Odsek za otroške dodatke je pri svojem delu povsem na te- kočem in nima večjih problemov razen ugotavljanja skupnega go- spodinjstva, o čemer smo raz- pravljali že na zadnjem zase- danju skupščine. Zakaj morajo nekateri upoko- jenci skoraj leto dni čakati na pokojnino^ Z ozirom na odpoved pravnega referenta v mesecu juniju 1954, kajteri je vršil pretežno delo po kojninskega referenta, ter dalj- šo boleznijo drugega pokojnin- skega referenta je bilo to delo precej v zaostanku. Danes pa je stanje sledeče: Ob koncu leta 1954 je bdlo nerešenih i>rimerov: skupaj . . . 460 pirimerov- endh: fidcupaj . . . 474 prinaerov Vsega: 934 primerov skupaj . » . 718 primeirov aešenih . . . 216 primerov | na zadnji skupščini, zato o tem danes ne bom govoril. j Ker pa smo sedaj uspeill, da. se je naša uslužbenka iisposo- bila že za dokaj dobrega pokoj- ninskega referenta in imamo se- daj 2 pokojninska referenta, j upamo, da bomo še ta zaosta- nek v t^cočem letu, aJd pa mor- da še prej, 6e ne bo kakšnih siprememto, popolnoma odpra- vDL Od rešenega Stetvifla prime rov pa so: odklonilne sfcupaj vsega 391 609 609 8 66 66 —_--_^ 399 675 718 pričamL Do istega dne je bdlo reSenih 1853 zahtevkov, kar po- meni, da imamo se 1391 primer- rov zaostanka. Z ozirom na nujnost odprave zaostanka pri pokojninah, ki so življenjske važnosti za prosilca, se je zavod odločil, da pre- usmeri vso za to sposobno de- lovno silo na reševanje pokoj- ndn. Zaradi tega smo se dogo- vorili tudi s tukajšnjo posredo- valnico za delo, da dovoli na- knadne vpise v delovne knji- I žice, kar je bilo tudi storjeno. Ce upoštevamo, da imamo I 1391 primerov zaostanka s po- I vprečno 4 do 6 pričann in da i bo treba najprej odpraviti še ! delni zaostanek na pokojninah, ' potem bo malo verjetno, da bo ta zaostanek odpravljen pred ! 31. dec. 1955. V minulem letu smo imeli kaar tri prevedbe upokojencev, t j. prosvetnih delavcev, železničar- jev in razvrstitev poštarjev. Prevedba prosvetnih delavcev je končana. Ta prevedba se je : izvršila po Uredbi z dne 18. de- cembra 1953, ki je bila objav- ljena v Ur. listu FLRJ št. 53/53. ' Izvršena pa je bila deloma pri Republiškem zavodu in deloma ; p(ri tukajšnjem zavodu. Vsi pro- ' svetni delavci, ki so bili prvot- no raizvrščeni v XI., X. oziroma VIII. plačilni razred, so bili na novo razvrščeni v VIII., VII. ozaroma VI. plačilni razred in po tem tudi prevedeni v novi ' ustrezni pokojninski razred. Po- udariti pa moram, da ta pre- vedba ni zajela onih prosvetnih delavcev, ki ao bili upokojeni pred 1. jul. 1947. Naše mnenje je, da je tako razlikovanje kri- vično. Kako to, da 'majo zlasti žele- zničarji težave s pokojnino^ Prevedba železničarjev se je izvršila po Uredbi z dne 26. ja- nuarja 1954, ki je bala objavlje- na v Ur. Ustu FLRJ št 5/54. Po krivdi Generalne direkcije JD2, ki je šele dne 19. julija 1954 (Ur. Ust FLRJ št. 32/54) izdala nova navodila o razvrstitvi že- lezniškega osebja, pa se je pre- vedba železničarjev nekoliko zavlekla. Ta zadeva je bila tudi že večkrat predmet razprave v naših dncvmiih časopisih. V glavnem je ta prevedba danes že končana, le nekaj pa jih še čaka tudi pri našem zavodu kot tudi drugod, ker se je prevaja- nje železničarjev zadržalo do konca leta 1954. Razvrstitev poštarjev oziroma poštno-telegrafskega in telefon- skega osebja, je nastala zaradi tega, ker ti od 28. decembra 1953 dalje niso več državni uslužben- ci, temveč so postali uslužbenci oziroma delavci gospodarskih organizacij. Ti predpisi niso še povsem urejeni in bo potrebno, da bodo izdana posebna navo- dila, kakor pri železničarjih. Ker pa je začasiko razvrstitev Direkcija PTT že izvršila, se vsi primeri pokognin urejujejo s tem skladno. Med problematiiko i)okojnin sanjatramo za najiboljj pereče vprašanje vdovskih pokojnin po dosedanjih predpisih, ki so de- jansko krivični in ne ustrezajo več sedanji stopnji razvoja naše države. Ta problem pa bo, ka- kor smo informirani, zelo ugodno rešen za vdove že med letošnjim letom. Ali bo tudi v bodoče tsako oster kurs glede pokojnin v zvezi z okupacijo? Drugi prot>lem pa je uipokoji- tev 04^, ki so bili med okupa- cijo ppd orožjem na strani oku- pertorja ali soide-avci in funkcio- narji kviaflinških organizacij, kakor tudi oaiih, ki so bili člani KB in se niso pridružili NOB. S tem vprašanjem smo se ba- viii že večkrat na naših skup- ščinah kakor tudi na raznih konferencaih. Klatab temu pa si danes še nismo povsem na jasnem in nimamo še jasnih pojmov Vse to pa je posledica v tem oziru nejasnih zakonitih IMredpdsov in ra^čna praksa pri Republiškem zavodu, kakor tu- di na Vrhovnih sodiščih. Vrhov- no sodišče LRS postopa v teh primerih sicer zelo strogo, ven- dar ne tako strogo, kakor to rešuje Vrhovno sodišče FLRJ. Z ozirom na tako raz ično prakso navedenega ziavoda oziroma so- dišč ima kakor vsi ostali okraj- ni zavodi tudi naš zavod zelo težko stališče pri odločanju o pravici do pokojnine v teh pri- merih. Po skujmi razpravi z našimi poUtičnimi in oblitstve- nimi forumi našega okraja smo ddeniU, da se dosedanja praksa v tem oziru nekoliko omili, ven- darle po vsestranskem ugotav- ljanju dejanske krivde, ttpošte- vajoč pri tem socialno in zdrav- stveno stanje pt^meznikov in sedanje zacManje naproti so- dailistični družbi Določila 2., 3. in 7. odst 45. 51. Prevedbene uredbe so že sama po sebi zelo stroga. RepuDUšM zavod pa je to stvar s svojo okrožnico št 2-54 še bolij za- ostril in po kateri ni mogoče priznati niti odpravnine niti enkratne podpore družini kadar se odšteje delovna doba po že navedenem določilu. Kako pa je n pokojninami hlapcev in dekelf Po 119, čl. Zakona o socialnem zavarovanju imajo upokojenci pravico uveljavljati svoje pra- vice za eno leto nazaj. Ce se- daj pogledamo na specifičnost kmetijskih delavcev v privat- nem sektorju, kateri p>o upoko- jitvi ostanejo Se naprej pri ziad- njem delodajalcu-kmetu in. da največkrat te zneske v višini enoletne pokojnine za nazaj prejmejo oziroma koristijo ti kmetje in le malenkost deLavec- upokojenec, tedaj pometii za nas to problem v socialnem zavaro- vanju. Seveda bi tukaj moral nastopiti v prvi vrsti skrbstveni organ in skupno z nami te pri- mere reševati na primeren na- čin. Najboljše možnosti seveda pri tem imajo občinski skrb- stveni organi, kateri pa na tem vprašanju verjetno sploh ničesar ne delajo. Težko je seveda v to stvar posegati enemu aiM druge- gemiu, ker za to nimamo osnove v zakonu. Umestno bi bilo, da se predpisi v tem pogledu spreme- nijo. Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da se tem delavcem (gospodarskim pomočnikom in pomočnicam) ne priznava pokoj- nina za nazaj od dneva vloge, ampak samo od dneva, ko je zadostil v celoti zavodu in pred- ložil zadnje dokazilo. Kljub te- mu pa bi občine morale v tem (Nadaljevanje na 8 strani) ter prvi sadjarsko vinoaradniski mojstri v našem okraju obstaja 1749 hektarov najrazličnejših sadnih uasadov. Na tej površin« je 251.000 jablan, 30.500 hrušk, 3.000 kutin, 68.800 sHv in češ- pelj, 20.300 češenj in višenj, 19.100 breskev, 2.600 marelic in 19.600 orehov. Ko še kapar ni začel pusto- šiti naših nasadov, je bilo na isti površini 377.700 jablan, to- rej z 126.700 kosov več ali sku- paj Za 30«/» več jablan. Se da- nes je naš najhujši sovražnik ameriški kapar, ki nam povzro- ča milijonsko škodo. Prva na- loga naših sadjarjev je, da si očuvajo s sodobno sadjarsko agrotehniko še obstoječe nasa- de in da začno obnavljati nove — sodobne nasade. Prav tako kot v sadjarstvu, je potreben tudi v našem vino- gradništvu temeljit preobrat. V okraju Ptuj je 2.726 ha po- vršine zasajene z vinsko trto. Od imenovane površine je 50V« nasadov v starosti že nad 50 let in so potrebni takojšnje ob- nove. Od površine 2.726 ha je 542 ha zasajenih s samorodni- cami, katerih alkohol ni prime- ren za ljudsko pijačo. Kot v sadjarstvu, tako je tudi v vi- nogradništvu potrebno pa^ nas temeljitega dela pri ureditvi starih in novih nasadov. Svet za sadjarstvo in vinogradništvo pri okrajni zadru&ii zvezi v Ptuju se zaveda oomena oJv move m ureoiive nasaaov, saj ie bilo na tem polju že marsi- kaj storjenega. Vzoren dokaz za to so novi nasadi v KZ Sre- cMšče, KZ Bvikovcih, KZ Mar- kovcih, KZ Ormožu, KZ Doleni ter v Placarju. V lanskem in letošnjem letu je bilo posajenih pri nas 113.650 sadnih dreves ali v skupni po- vršini 105 ha. V letošnjem letu trpimo na velikem pomanjka- nju sadnih drevesc. Iste smo morali uvažati Iz sosednjih okrajev In celo iz sosednjih re- publik. Vsled pomanjkanja sad- nega materiala smo se odločili Za napravo dveh večjih okrajnih sadnih drevesnic, in sicer ena drevesnica v KZ Muretincih s tremi hektarji in ena v KZ Jur- šind s 6 ha obsega. Obe sadni drevesnici sta že v polnem raz- mahu. Po 10-letnem perspek- tivnem planu imamo na vidiku Se dve večji sadni drevesnici v skuprd površini 12 ha. Omembe vredno bi bilo tudi to, da s subvencijskimi sredstvi okrajnega ljudskega odbora Ptuj urejamo tudi 8.550 sad- nih dreves aJi skupaj 85 ha sa- dovnjakov. Prav tako je 72 gnojilnih po- izkusov v sadovnjakih, ki jih vodi Svet za sadjarstvo pri OZZ Ptuj ter 5 gnojilnih poizr kusov za Agronomsko fakulteto v Ljubljani. V zimski sezoni 1954^55 je Svet za sadjarstvo in vinograd- ništvo pri Okrajna zadružni zve-, zi v Ptuju organiziral 13 stro- kovnih predavanj in 27 dvo- dnevnih tečajev s predvaja- njem filmov po kmetijskih za- drugah. Svet za sadjarstvo in vino- gradništvo pri OZZ Ptuj je tudi organiziral enotedenski tečaj za sadjarske pomočnike in prve vinogradniaco-sadjarske moj- stre. Sedaj imamo v našem okraju 55 sadjarskiJi pomočni- kov in 12 mojstrov. Sadjarski mojstri so lahko postali samo tisti, ki So že dovršili kakšno kmetijsko šoiLo. Imenovani pomočniki in moj- stra so sezoni uslužbenci pri kmetijskiJi zadrugah ter ureju- jejo sadovnjake in vinograde ter vodijo obnovo novih nasa- dov po načelih sodotone ure- ^tve in obnove sadjarstva pri nas. Gorjup V Makolah se že orioravijaio NA PROSLAVO 10- OBLETNICE OSVOBODITVE v soboto, 30. aprila t L, in v nedeljo, 1. maja t. L, bomo v Makolah proslavljali. 10. oblet- nico osvoboditve in tudi 10. ob- letnico žalostnega dogodka v Srečah pri Makolah, ko je zgo- rela partizanska prehodna bol- nica in ko je tragično padlo sedem borcev, kakor je to opi- sal v »Borcu« in »Ptujskem t^- niku« tov. Zvonko S^adin. Za proslavo je pripravljen sledeči spored: V soboto, 30. aprila: ■Ob 18. uri: slavnostna seja vseh nanožičnih organizacij v Makolah. Ob 19. uri: polaganje vencev na grobove padlih borcev in talcev, nato pa zažiganje pri- pravljenih kresov. Ob 20. uri: slavnostna aka- demija za 10. obletnico osvobo- ditve. V nedeljo, 1. maja: Ob 9. uri: sprejem gostov v Srečah pri Makolah, kjer je bila prehodna partizanska bolnišnica (pri Saga- Ijeni prebivalci iz vse okolice ter borci ZB NOV iz Ptuja ter ostalo prebivaJstvo. Po proslavah bo družabni po- poldan oziroma večer v Mako- lah in v Domu nad Dravanjo (v Statenbergu). Odbor ZBNOV Bdsfeole Ne 5000 amnak 14.000 oaniev c^ebel potrebujemo v ptujiskem okraju je čebe-, larstvo močno prizadela zadnja' vojna pa tudi povojne slabe le- tine in Se naprej nazadovalo, če si ne bi čebelarji toliko pri- zadevali dvigniti sedanje število panjev na predvojnih 14000 panjev, kar jim seveda še ni uspelo in jim tudi ne bi, če jim ne bi pri tem pomagala Okrajna zadružna zveza in če se ne bi tozadevne skrbi temeljito lotil nov Okrajni odbor za čebelar- stvo pri OZZ, ki zdržuje čebe- larje iz prejšnjih treh razdvo- jenih Čebelarskih društev. Mi- slim, da ni treba znova poudar- jati neprecenljive vrednosti če- bel za oplojevanje dreves in rastlin, ki ga 90®/« opravijo če- bele. Po ustanovitvi Okrajnega če- belarskega odbora je prL&očila čebelarstvu na pomoč Okrajna zadružna zveza z dotacijo 500.000 dinarjev ter je nastavila stro- kovnega tajnika za čebelarstvo. V preteklem letu je bilo čebe- larjem vrnjenih 120.000 din kot regres za prevoze čebel na razne paše, nabavljenih je bilo nad 15.000 kg krmilnega sladkorja in 1200 sadik japonske sofore (mno- go medu), ki jih dobijo čebelar- ji po 50®/o znižanih cenah ter razna deteljna in druga semena. Čf» tKidn naši čebela/Hi dalie odvisni od pridelka ajde na na- šem podeželju, si oebe'arstvo ne more obetati nič dobrega. Zato a je Okrajni odbor za čebelar- stvo nadel nalo^ poskrbeti do- bro ajdovo seme. Ne smemo po- zabiti, da je pred degenerira- njem naše ajde bilo v našem okraju na ajdovi paši po 4000 čebelmii panjev in da je bila paša vedno bogata. Sedanja aj- dova paša ne zad(Ošča niti za iprehrano čebel čez zimo. C3m več čebelarjev bo združe- val Okrajni odbor, tem večji bp uspeh skupnega eIje kinaiu po prehodu čez most k vodnemu stolpu, v katerem je danes Vi- narski miozej in ki ima na vzhodni stremi še danes vzidano letnico 1551 s ptujskim mestnim grbom; med zadnjo vojno pa je biiLa kakih sto korakov dalje od tod proti vzhodu porušena cela skupina prav takih, ie neko"i- ko nižjih stolpov, Id so nastali v renesančni dobi Na vrtu mi- noritskega samostana opazimo še danes temelje stare vzhodne bastille, ki je prav tako iz 16. stoletja. Drugi večji arhitekton- ski spomeniki Ptuja pa so pola- goma izginili potem ko so pre- nehali služiti svojim namenom, to je obrambi mesta pred Turki — Ix»stopoma jih je požrl zob časia. KAJ JE RENESANSA? Renesansa je v širšem pomenu besede preporod v kn.'iž'vnosti in umetnosti, v ožjem pomenu besede pa preporod v umetnosti. Srednjeveška znanost in umet- nost sta bili izključno v službi cerkve, ki je vklenjevala člove- kovega duha in ga usmerjala v prekogrobno življenje. Zibelka novih misli, ki usmer- jajo človeka v pravo in polno tostransko življenje pa je posta- la že v 14. stoletju Italija, v ka- teri je živela tradicija grške in rimske, to je antične dobe. ki je imela že takrat bogata in cve- toča mesta z meščanstvom, za- hvaljujoč živahni trgovini in prometu po Sredozemskem mor- ju. V teh mestih se že v 14 stol. pojavijo Fkredhiodniki novega ča- sa: Dante, Petrarca in Boccaccio, Katerim je bil v njihovem knji- ževnem ustvarjanju ideal člo- vek, zdrav in poln življenja. Preporod ali novo rojstvo kla- sične antične miselnosti se je kmalu preneslo tudi na umet- nost, in to na vse njene zvrsti: na arhitekturo, slikarstvo in ki- parstvo. Tudi v novi umetnosti je postala klasična dežela rene- sanse Italija, ki je.dala v tem času znane mojstre: Michelan- gela. Da Vincia, Tiziana in Ra- faela. V stovbarstvu se je pojavil nov tip široke zgradbe s kupolo in širokimi, zaokroženimi okni in ki je pravo nasprotje gotskih, visoko v nebo kiF>ečih cerkva s šaljastimi loki in okni, ki so ute- lešena miselnost srednjeveškega človeka, kateri stremi v preko- grobno življenje V slikarstvu se pojavijo liki, ki sicer še pred- stavljajo svete osebe, a so sli- kane po vzoru zdravih ljudi pol- nih smisla za prvo posvetno življenje. Duh nove, renesančne umet- nosti pa se je prenesel tudi v notranje prostore. Na pohištvu so se uveljavile nove, popolnej- še oblike, ki so prišle močno do izraza v pozno renesančnem pohištvu z umerjenimi pravilni- mi vodoravnimi in navpičnimi črtami in okrasnimi konzoami ter kariatidami. ki so jih umet- niki-rezbarji povzeli iz arhitek- ture. Med povsem novimi obli- kami pohištva pa se je prav v renesančni dobi pojavila tudi omara, ki se je razvila iz prvot- ne skrinje. Renesanso delimo v tri dele: v tako imenovano »Quatroccnto« ali zgodnjo renesanso, ki ob- sega 15. stoletje, v »Cinquecento- zidje s Peruzzijevim portalom- (Tudi Sallusti Peruzzi je bil ita- lijanski arhitek.) Obenem pa so prvotnemu srednjeveškemu grajskemu jedru iz 12. in 15. stoletja prizidali jugovzhodni in krajni severni trakt, v katerem je sedaj viteška dvorana. Pozna renesansa 17. stoletja je ptujski grad preuredila v moderno re- nesančno palačo z ubrano vrsto renesančnih arkad, ki so nrniza- ne od pritličja do drugega nad- stropja grajske stavbe. (Dalje prihodnjič) Ptuj, 15. aprila 1955 Stran 3 V ptulskcm okraju fe okrog 12.5C0 soc'a'n;h zavarovancev (Nadailjevanie z 2. strasii) pogledu odigrati večjo viogo zaščite do'ovnega čioveka in vp- diti neizprosno borbo Troti ti- stim kmetom, ki še danes v tem pogledu izkoriščajo dedovnega člo^f^ka. Ali je res bil lani v okraju Kakor vidttte, je število zava- rovancev porastlo jKJvprečno na 1.481 na mesec ali v odstotkih izraženo za 15,37 odis?totkov. j Od skupnega povprečnega šte- j vila zavarovancev, t j. 9.649, pa imamo 515 ali 5,30 odst. zava- rovancev v privaitnem sektorju i (27 gospodarskih pomoičnikov; in pomočnic, 258 gospodinjstoi9i pjornočnic in 230 v obi^). K že prikazanemu številu za- varovancev pa imaano še 13 du- hovnikov CMD ter 5 odvetni- kov. Slufeba kratkoročnih dajatev se izvaja v gla\-nem na samem V katerih podjetjih imajo naj- več bolnikov? V primerjavi s povprečnim od- srtotkom bolnikov v letu 1954, ki je znašal 2,45 "/e, vidimo da smo v tem ozini stanje že izboljšali kljub temu da je bil odstotek bolnikov že v letu 1954 precej Zelo razveseljiva je ugotovi- tev, da So se začeli tudi sami de- lovni kolektivi nekoliko več za- nimati za svoje delavce in usluž- bence ki bolujejo, niso pa po- trebni bolezenskega dopusta ter jih opozarjajo na izkoriščanje socialnega zavarovanja S tem pomagajo našemu zavodu in splošni zdravstveni službi pri od- krivanju namišljenih bolnikov in družbi škodljivih elementov. Pre- pričan Sem, da še imamo take ljudi, čeprav jih je zelo malo, ki sc med boleznijo ne pridržujejo zdravnikovih navodil Naša ad- ministrativna kontrola bolnikov še vedno ugotavlja primere, ko zavarovanci med bolezenskim večji dotok zavarovancev kot prejšnja leta? I Zelo živahna gradbena in kmetijska dejavnost v minulem letu je povzročila tudi močan porast števila zavarovancev, ki I ga prikazuje niže navedena ta- bela: I savodu, rassen 5 pooblaščenih podjetij, ki so: Gradbeno pod- jetje »Gradiš« Kidri'čevo, JDZ j Vozovne delavnice Ptuj, Tovar- | la strojil in Tovarna volnenih i izdelkov v Majšpericu ter Pro-| metno obračunska skupina Ma- ■ rabor za vse železniške piostaje v okraju Ptuj. j Ali bi še kaj povedali o izgub- ljenih delovnih dneh zaradi bo- lezni in nezgod? Zaradi bolezni in bolehanja ter nesreč pri delu brez po- rodnic je bilo zgubljenih delov- nih dnd, kakor to prikazuje spodnja tabela: pod povprečjem v LRS. Zaradi tega menim da o tej zadevi ni potrebno večje analize. Ker pa imamo še kljub temu nekatera podjetja, ki nam z ne- j noi-mai'nim stal-^žpm bolnikov kvarijo to stanje, je nujno da o tem poročam ločeno. ^ j dopustom delajo hodijo na plese in na potovanja, ki jih zdravnik ni dovolil, Ce se ozremo na število izgub- ljenih delovnih dni zaradi ne- sreč pri delu, lahko ugotovimo, da je to štelvilo za naš okraj še vedno visoko V minulem letu smo zgubili zaradi nesreč pri de- lu skupaj 5.211 delovnih dni (2.361 za bolezenske dopuste do 7 dni in 2.850 za bolezenske do- puste nad 7 dni) kar pomeni na mesec 434 delovnih dni ali pov- {)rečno za stalno izločenih iz de- ovnega procesa 17 ljudi oziroma v odstotkih izraženo 0,18 ®/o od vseh zaposlenih. ) SaTOO Tovarna glinice in alu- minija v Kidričevem je ▼ minu- lem letu zgubila zaradi nesreč pri delu 889 delovnih dni (313. za bolezenske dopuste do 7 dni' in 576 Za bolezenske dopuste nad 7 dni), kar pomeni 17 •/• od vseh izgubljenih delovnih dni za^ | radi nesreč prj delu v celotnem i okraju. Ce upoštevamo da ome- njena tovarna zaposluje samo 9 do 10 ®/o od vseh zaposlenih v okraju, je jasno, da je prav ta tovarna vzrok tako visokega staleža ozironxa izgubljenih de- lovnih dni zaradi nesreč pri delu v našem okraju. Kako rešujete pri vas kadrov- ske probleme? Ob koncu poslovnega leta zavod zaposloval 20 uslužben- cev. Ce upoštevamo dela pri izvajanju splošne evidence, ki je popolnoma na novo uvedena s 1. marcem 1955, je nujno, da bd zavod zai)oslil še 2 uslužben- ca. V primerjavi s številom ak- tivnih zavarovancev in upoiko- jencev (povprečno 12.300) jebdlo razmerje 615 zavarovancev na enega uslužbenca odločno pre- veliko oziroma premalo usluž- bencev, če upoštevamo republi- ško razmerje, kj je največ 500 do 530 zavarovancev na enega uslužbenca. Delo zavoda pa je zelo otez- kočeno zaradi pomanjkanja uradnih prostorov. Kakor veči- na našdh zavodov v URS, tako se tudi naš zavod že od 1. 1952 dalje bori za nujno potrebne prostore. Za sedaj je stanje takšno, da so uslužbenci prena-, trpani v enem prostoru in da ovirajo drug dn^ega pri svo- jem delu. Kdor si je pogledal delo na našem 2iavo^ v urad-1 nih dneh, se je o tem lahko' osebno prepričal in ni potrebno, I da o tem kaj več govorimo. Ker pa je tudi okrajni zdrav- stveni dom, v čigar upravi je zgradba, zelo utesnjen v pro- storih, ki jih brez dvoma seda- nji razvoj zdravstvene službe v Ptuju terja več in ker ti pro- stori ne odgovarjajo za zdrav- stveno službo, je naš ziavod skupno z ux>ravo zdra\-stven€ga doma in Sveta za zdravstvo in socialno politiko v Ptuju načd vprašanje gradnje novega zdrav- stvenega doma. V zvezi s tem so predlagali, da bd LOMO Ptuj, ki bo gradil nov stanovanjski blok, dal za to namenjena sred- stva v gradnjo novega zdrav- stvenega doma, v katerem bd naj imel prostore tudi naš za- vod in morda tudi ena centralna lekarna. Etosedanja zgradba, v kateri je naš zavod in zdrav- stveni dom, pa naj bi se izro- čila stanovanjski skupnosti. Ker pa ima naš zavod po zaključ- nem račimu presežek in neko- liko tudi okrajni zdravstveni dom, bi delno lahko tudi sami k temu finančno prispevala. Z ozirom na to, da pc^uje naš za- vod kakor tudi okrajni zdrav- stveni dom Za območje celotne- ga okraja, bi bilo umestno, da bi tudi okrajni ljudski odbor k temu deloma prispeval. Na ta nattn bd lahko že v letošnjem letu rešili ta problem z malen- kostnim razumevanjem, isto- časno pa bi pridobili z istimi izda+ki nov sodoben zdravstve- ni dom brez škode na gradnji stanovanj. Problem strokovnega ka- dra v socialnem zavarovanju je Javni nastop go enccv Glasbene šele v PROSI AVO DESPTLETN ICE OSVOBODITVE Vodstvo Glasbene šole v Ptu- ju nam je pripravilo kar tri pirijetne in dobro uspele glas- bene večere. In sicer: 4. aprila proslavo, 7. ai>rila p>rodukcijo gojencev ptujske Glasbene šole, dne 11. aprila pa koncert Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Proslavo je otvori) pionirski Zibor ob spremljavi orkestra s himno, nakar je v daljšem go- voru orisala ravnateljica šole prof. tov Ela Srolova etlčnj po- men glasbene vzgoje In razvoj Glasbene 5ole v Ptuju od osvo- boditve do danes, se zahvalila predavateljem na Soli za njiho- vo požrtvovalno delo, posebej Pa tudi predstavnikom oblasti za njihovo vsestransiko razume- vanje in podporo. V imenu sve- ta za pros\-eto in kulturo OLO Ptuj je čestital k doseženim uspehom učencem predavateljem posebno pa ravnateljici tov. Srolovi direktor vjšje gimnazije tov Ivo Kranjčič in jI poklonil v znak priznanja sliko Ptuja. Vrstila se je točka za točko. F^ionirski zbor je pod vodstvom tov. Petka zapel tri pesmi Zbor zveni kljub maloštevilnim vajam ubrano in je v glasovih izena- čen. Pesmi so bile dobro podane, kar je zasluga tov Petka, in zdi »e mi, da bi bilo koristno, če bi ta zborček ostal stalno telo vem pa, da je to težko zaradi pre- obremenjenosti učencev Sledili so nastopi klavirskega oddelka (Srol, Luževič, Tomšič, Podgor- nik) violinskega oddelka (Hasl, Ribič, Senčar), dalje oddelka za violončelo (Hribernik) kontrabas (Rojic) klarinet (Senčar) in tro- bento (Stud) Razveseljiv je pri- rastek in napredek oddelka za violino in kontrabas (Hasl Ro- jic). Slišali smo nekaj učencev iz šole tov. Ha^la ki prav gotovo zaslužijo vso pozornost (Cervek, Brcnčič, Hlupič Sever Krček). Klavirski oddelek, ki ga vodi ravnateljica prof tov. Srolova ima gotovo najsoHdnejšo pod- lago tako v muzikalnem kakor tudi v tehničnem pogledu Na- stopilo pa je tudi nekaj dobrih učenk iz šole tov Luževiča Ker sem s tem nekako združil fKDročilo obeh večerov v eno sa- mo, moram omeniti ie dv« orke- stra mladinskega in pionirskega, ki ju vodi tov Hasl. Oba orke^ str a sta neprecenljive vrednobti za razvoj godalnega ansamblal Pri mladinskem orkestru poma- gajo nekateri člani učiteljskega zbora Upam pa, da bodo v ne- kaj letih tudi ta mesta (viola, čelo, kontrabas) zasedena z učen- j ci. Pionirski orkester je pokazal predvsem vzorno enotno lokova- nje (v intonaciji so takšni orke- stri vedno problematični pred- vsem zaradi slabe kvalitete in- strumentov) in točno soigro. To pa je mnogol Vse točke obeh orkestrov so bile dobro izvede- I ne, le Pleyelov menuet je bil mnogo prehiter. Kot gosta sta nastopili nekdanji učenki tukajš- nje iole tov. Alenka Majer (kla- vir) sedaj učenka Srednje glas- bene šole in Meta Mežan (čelo), gojenka Glasbene šole, obe v Ljubljani. Nastopajoči «ta poka- 1«»T» TllinTpdpV Vsekakor je bil uspeh obeh večerov na dostojni višini in mo- ram reči, da je Giasbena šola naredila lep uvod v nadaljnje proslave ki bodo v okviru 10-let- nice osvoboditve. O koncertu, ki ga je priredila v ponedeljek, 11. aprila Srednja glasbena šola iz Ljubljane, bom poročal v naslednji številki. Prijetno je tudi dejstvo, da je publika napolnila slavnostno okrašeno dvorano . do zadnjega kotička vse tri večere iz česar lahko sklepamo da ji je napre- dek in razvoj našega glasbenega zavoda in njegovih gojencev pri srcu, tako staršem kakor vsem glasbo ljubečim. Jože Gregorc i)vori se oziral tja prek in želje da bi zagledal katero od Toplekov hj domala strah me je bilo, da bi zagledal staro — Zefo! Pri hramu doma so se komaj kaj zmenili zame, kolikor nisem celo čutil, da me ne potrebujejo, tako mati kakor mlajši sestri Marica in Olga MisUl sem spr- va, da se meni posm'hata — strašno sem bil na škripcih, da sta kaj izvohaiil — potem pa sem ju slišal kako sta se potiho s in zase menili s »No, ta naša Liza lepo zgago c sj je nakopala!« i »Veš, Marica, meni se »mili. j Božno bo z njo.« i Sedeli sta ena na stolčku, s druga na hlevncm pragu, na poc- t jah in na soncu, in trgali fižo- j i lovo stročje z raje. Zadnje čase c sta se dosti držale druga druge, t kar ni bila njuna navada koli- r kor takih navad pri hramu sploh i ni bilo Potem je Marica poteg- i i nila novo rajco iz kupa na gar- j i cali jezno, ker drugače nI šlo, j I fižolovma je bila vsa sprepletc- j na in zatem tudi jezno sprego- 1 vorjla. i »Smili? Kaj smilil Bi se mi i njej? Vse bi nas spravila od - hrama ,.,« J To jc moralo biti precej resni- 1 ce, kajti druga je dolgo molčala, 1 preden jc to potrdila. ! t »Resnica je .« jc rekla. 1 Nato je prva Marica, da bi jo j < potolažila ali kaj še rekla: j t »Ne boj se za Strafelol Naj < gre zidarit!« 1 Res, Strafela je bil včasih zi- ^ dar! Stopil sem z gumnc. Zasll- \ šali sta me in vzkriknili, preden i sta me zagledali A ko sta videli, ' da sem jaz me je Marica po- ' vprašala potem ko se je do- j dobra razgledala okoli sebe: [ »Južek. si slišal kaj? To o Li- j zikinem Strafelekul« ' Ne o Lizinem — o lizikineml | in to o Strafcleku! Kakšna za- upljiva zgovornost! Ne, nič m- ;em vedel. Marica si ni mogla, da ie ne bi začudila, kod me nosi, la nič nc vem, in da ne bi prJ- jomnila, kako ta naš Južek — arav po sestrsko — pač nikoli le bo slišal trave rasti ne, ni ie bati. A koj zatem sem zvedel a dan od njiju, v nedeljo pa od }ozne maše potrjeno in še več, ia jih je Strafela »ta veliki par- izan«, na nekem sestanku ali na nitingu v Zorčevi gosti" ni pri nestu izkupil — vzeli so mu be- sedo. Ljudje so vedeli vse. Naj- irej so govorili drugi, bili so Jz -jubljane ali od kod, zatem — šlo je že proti koncu — pa je lotel tudi Strafela nekaj pove- iati »Prav res, ko da bi sesta- lek ne mogel brez tega krehala-« — Strafela je kar naprej poka- iljcval kadar je govoril da je ;ako s kašljem polnil praznino, to mu je zmanjkalo, — in brez :i9tih večnih »jaz tovariši!« ka- lor je povedala to Marica; kajti >trafela je začenjal vse svoje jovore z »jaz tovariši« in potem i dve besedi do konca in med pokašljevanjem ponavljal. Na sestanku je hotel spraviti iz se- >e nekaj o partizanih kako se je začelo — »ko da bi Strafela kaj o tem vedel!« — in o komu- lizmu, ki se bo zdai moral za- deti na Gomili To jim on. Stra- da, pove zdaj pred temi tovariši iz Ljubljane m naj ga Gomila aoslušaf Toda tovariši ga niso poslušali niti ni bilo potrebno, ia bi ga poslušala Gomila fDaiie orihodniič^ Stran 4 Ptuj, 15. aprila 1955 Talo bodo v Središču praznovali v ponedeljek, 11. aprila so praznovali v Središču občinski praznik Dneva pa niso posvetili samo komemorativnim svečano- stim v spomin na padle borce narodnoosvobodilne vojne talce in žrtve fašističnega terorja, tem- več tudi za prikaz prosvetne m kulturne ter gospodarske dejav- nosti v občini. Praznik se je začel pravzaprav že v nedeljo opoldne, ko je bila odprta v vseh prostorih osnovne šole in nižje gimnazije gospo- darska razstava in razstava NOB in ko je bila popoldne ob 15. uri in zvečer uprizoritev »Talcev« obreškega kulturnoprosvetnega društva. Obe razstavi sta zbudili po- zornost obiskovalcev, ki so si za krajevne priložnosti v rekord- nem številu ogledali razstavljene predmete, izdelke obrtnikov do- mače obrti, sadjarskega odseka KZ Središče, čebelarj ev, lokalne industrije, kmetijsko-gospodarske šole ter številnih posameznikov. Največ pažnje pa je bila deležna razstava NOB, ki je zavzela pro- stor v y«em razredu. Tu so bile razstavljene slike, spomenice m življenjepisi padlih borcev tal- cev in žrtev ter številni drugi dokumenti iz časov narodnoosvo- bodilne vojne, ki prikazujejo udeležbo prebivalcev občine v borbi proti tujerodnemu zatiral- cu in okupatorju. Glavrii dan praznika je bil 11. april, ko je bila predpoldne komemorativna svečanost pri spomeniku na trgu. Ta se je za- čela s prihodom štafet z goreči- mi baklami, katerih ogenj je razplamenel tudi gorivo v žarah okrog spomenika, državno himno in polaganjem vencev vseh kul- turnih in političnih organizacij v vsako leto občini. Svečanost je pričel eden preživelih članov prvega narod- noosvobodilnega odbora v Sredi- šču, v letu 1941 tov Drago Klo- bučar govorila pa sta domačin, ljudski poslanec tov. Milko Gor- šič, član Izvršnega sveta LRS in tov. Jože Tramšek v imenu OK ZKS Ptuj, Okr odb. SZDL Ptuj in OO ZB NOV Ptuj. Nato je bila ob 11 uri v Domu Partizana slavnostna seja ob- činskega ljudskega odbora, na kateri je govoril predsednik tov. Franc Klobučar. Bile so tudi P""®- čitane pozdravne brzojavke. Po- poldne pa je bila v Domu Parti- zana akademija pri kateri so sodelovali: godba, moški pevski zbor in telovadkinje TVD Parti- zana in KUD »Jože Filjpič« iz Obreža. Ves ta dan je bila tudi velika razstava goveje živine, svinj in perutnine, ki je zlasti privabila veliko število obiskovalcev, zla- sti živinorejskih strokovnjakov iz sosednjih okrajnih centrov in tudi od drugod. Vse prireditve in razstave je sploh obiskalo izredno mnogo ljudi, ki so soglasno izražali za- dovoljstvo nad izvedbo progra- ma ali nad razstavljenimi pred- I meti ter dajali poznanje prebi- valcem središke občine k vse- stranskemu napredku ki je zla- sti viden v živinoreji kot naj. važnejši panogi kmetijstva na občinskem področju. Pred večerom je komisija ob- javila oceno razstavljene živine, druga pa oceno razstave v šoM nato pa sta komisiji razdelili diplome in priznanja ter nagra- de najboljšim živinorejcem, obrt- nikom in drugim Kot najboljša je bila ocenjena živina tov. Ru- dolfa Kaniča in tov Franca Bor- ka med obrtniki pa so bili oce- njeni kot najboljši Feliks Trste- njak, sodar, Borovinšek-Trop, mizarja in Ivan Hanželič, kovač vsi iz Središča. Tako so Središčani posvetili spominski dan na padle žrtve v času narodnoosvobodilne vojne tudi sedanjim naporom za gospo- darski in kulturni napredek v čemer sicer tudi doslej niso nik- dar zaostajali, temveč često bili za vzor. -nb- V sredo, dne 13. aprila 1955 (za liter, kilogram ali komad) Cebulček 100, čebtila 50—60, česen 80—100, fižol 40—50, hren 100, krompir 15, peteršilj 40, rdeča posa 30, redkev 20—25, špdnača 150, zelje v glavah 60, solata v glavah 100, solata en- divija 100, zelena 40, korenček 40, ohrovt 60, kislo zelje 60, re- pa kisla 25, motovileč 100—150, regrat 100. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30—35, bela moka 100, enotna moka 40, koruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, sir 40—70. Kokoši 250—500, piSčand 300 —500, purani 700—1400. Jabolka 60—70. Jajca 9—10. Zopet je pomlad. Leto je hitro mimo in nova dirkalna sezona bo kmalu pričela Kot običajno priredi Kobilama Turnišče pri Ptuju spomladi konjsko revijo in predstavi vse konje, ki bodo v sezoni zastopali Zavod po dirka- liščih Slovenije in drugod po državi predvsem v Beogradu na Zveznem hipodromu. Lanskoletna revija je bila 2. maja 1954 in so razen konj Ko- bilarne nastopali tudi konji rej- cev iz Ljutomera Lenarta in drugod. Žal je lanska sezona ▼ Beogradu pričela izredno zgodaj in je morala ekipa 10 najboljših konj odpotovati že v marcu, da na reviji Kobilarna ni bila za- stopana z vsemi svojimi pred- stavniki. N^mogrede naj omeni- mo, da sta naši kobili »Astra« in »Armida« zasedli prvo in dru- go mesto na Jugoslovanskem ka- saškem derbiju v Beogradu 6. ju- nija 1954. Na letošnjo revijo, ki bo 24. aprila 1955 na Tumišču so zo- pet povabljeni rejci iz Ljutome- ra, Lenarta in drugod in bo po zanimivosti prekašala vse dose- danje. Zima je zadržala trening in otvoritev sezone v Beogradu bo šele 1 maja, zato so še vsi konji tukaj. Jugoslovanski derbi bo letos 31. julija v Ljutomeru. Na reviji se bodo prvič srečali kandidati za to dirko Derbija se lahko udeleže samo 4 leta stari konji in tečejo vsi brez dodat- kov, t. j. iz istega štartnega me- sta. Med kandidati je tudi kobila »Janida«, zmagovalka dirke tri- letnikov za prvenstvo Slovenije, ki je bila 12. 9. 1954 v Ljuto- meru. Na Sporedu bodo še' dirke dve* letnikov triletnikov in starejših, z boljšimi in slabšimi časi, dvo- vprege, kmečka dirka in tudi ga- lopska dirka. V času med posameznimi toč- kami bodo kot običajno predva- jane plemenske kobile z nara- ščajem in prepinieT kobilarne, leta 1954 uvoženi žrebec iz Fran- cije »Deauville« Pridite in prepričajte se o uspehih naše vzgoje na področ- ju športa. K. T Sobota, ib aprila 1955 ob 20. i uri: 2AK KONFINO: »V SOBO- TO SE POROČIM«, komedija v j treh dejanjih (štirih slikah). De- ; vetič ZADNJA večerna pred- stava. Izven. Nedelja 17 aprila 1955: Napo- vedana prcdstavd Konfmove ko- medije »V SOBOTO SB PORO- ČIM« zaradi gostovanja v Veliki Nedelji m Gorišnici odpade! Nedelja, 17 april 1955 ob 15. uri: 2AK KONFINO: »V SOBO- TO SE POROČIM«, komedija v treh dejanjih (štirih slikah) De- setič Gostovanje v Veliki Nede- lji (Zadružni dom) Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Velika Nedelja. Nedelja, 17. aprila 1955 ob 20, uri: 2AK KONFINO: «V SOBO- TO SE POROČIM« komedija v treh dejanjih (štirih slikahl. Enaj- stič. Gostovanje v Gorišnici (Za- družni dom). — Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Go- rišnica. Sreda 20. aprila 1955 ob 20. uri: John ^'an Druten: »GRLICE GLAS«, igra v treh dejanjih (še- stih slikah) Osmič. Zadnja ve- černa predstava! Izven. Četrtek, 21 aprila 1955 ob 16. uri: Pero Budak: »METEZ« dra- ma v štirih dejanjih. Red LMS-1 in izven. Četrtek, 21. aprila 1955 ob 20. uri: Pero Budak: »METE2«, dra- ma v štirih dejanjih. Red prva repriza in izven. Koncert Gorenjskega vokalnega kvinteta v torek, dne 5. t. m. je kon- certiral v Ptuju Gorenjski vo-; kalni kvintet iz Kranja ki je' pripravil Ptujčanom lep in pri-: crčen pevski večer. Kvintet, ki ima prav posebno glasovno bo- gastvo v basih, zveni lepo m ubrano, odUkuje ga čista into- nadja, skoraj vzorna dikcija in doživeta interpretacija. Spored, ki je obsegal jmetne in narodne pesmi, je bil v glav- nem dobro izbran, če uix>šte- vamo, da je izbira pesmi za kvintet mnogo težja in manjša kot za zbor. Lepo in smiselno je napovedov^ vsako pesem član kvinteta, ki je znal z enim samim stavkom (z lepim govor- nim organom), povedati vsebino in značaj vsake naslednje pesmi. Pevce iz Kranja je po- zdravil na odru predsednik pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj tov. Lubec Franjo in jim izročil darilo. Gorenjskemu vokalnemu kvintetu, ki je prvič koncerti- ral v Ptuju, moram čestitati k njihovemu uspehu! Takega lepega petja smo Ptujčani vedno veseli, zato upamo in želimo, da nas Gorenjski vokalni kvin- tet kmalu spet obišče! Jože Gregorc iviarjan rmpac oz ijesnja^ia st je usedel na vroč štedilnik in se močno opekel po nogi. Jože Petek iz Spuhlje se je ponesrečil s kolesom. Močno ai je poškodoval glavo. Anton Novak iz Apač se je padel na nogo hlod ter m« jo zlomil. Anton Novak iz Apač s4 je močno vsekal v roko. Jožef Vajsbaher iz Stunnovca je padel po stopnicah ter si zio- mil nogo. Alojz Lešnik iz Crmlje se je po nesreči zabodel v prsa z no- žem pri opravljanju živine. Franca Celana iz Zlatolič je napadel neznanec, ko se je vra- čal s plesa. Viktor Kuhar iz Borove je pade) na cesti ter si pjoškodoval nogo. Jurij Kamenšek iz Dobrine pm Zetalah je padel s tra:ktorja ter si poškodoval rebra. Ivan Kumrič iz Starš je pa- del z brajd ter si poškodovali de5;ro ramo._ Ne pozabite takoj nakdzatt ostale narnj^nlne ca VSAKODNEVNE ODDAJE 5. (6.) Dobro jutro. 5.05, 6., 7., I 12,30, 15., 17. 22 Poročila. 6,30 Pregled tiska. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11 Radijski koledar. 11,05 Glasbena medigra. 12 Kmetijski nasveti. 12,45 Zabav- na glasba. 13 Želeli ste — po- kušajte. 19. Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba 22—24 Oddaja za tujiino na valu 327,1 m. Sobota, 16. aprila: 5,00 Dobro jutro. 6,00 Poro- čila. 6,30 Preg ed tiska. 6,35 Štirje fantje. 7,00 Poročila. 7,30 Gospodinjski nasveti. 11,15 Pi-: san drobiž za pionirje. 11,45 Pesmi za ria-še male. 12,00 Kme- tijski nasveti 12,30 Poročila. 13,00 Želeli ste — poslušajte! 14,30 Iz Uradnih listov. 15,00. Poročila. 15,30 Tečaj esperant-1 skega jezika. 15,40 Hrvatska na-1 rodna glasba. 16,20 Zaigrajmo in zapojmo (zaibavna glasba). 17,00 Poročila. 18,00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (po- novitev). 18,30 Okno v svet. 20,00 ; Javni veseli ve5er Radia Ljub-' Ijana. 22,15 Oddaja za naše iz- seljence. 23,00—24 00 Oddaja za tujino — na vailu 327,1 m. Nedelja, 17. aprila 7,00—7,15 Napoved časa, poro- čala. 8,00 O špjortu in športnikih." 8,15 Domače pesmi. 9,00 Otro-■ ška predstava. 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski sim- j fonični koncert. 12 00 Pogovor | s poslušalci! 12.10 Venček slo-j venskih narodnih pesmi. 13.00 Pol ure za našo vas. 13,30 2e-! leli ste — poslušajte. 15,30 Po naiši lepi d<»želi. 16,00 Zaplešite z namd. 16,45 Pesmi iz Koroške,' Benečije in Bele krajine. 20 00 Večerni operni koncert. 21,00 Kulturni razgledi. ' Ponedeljek, 18. aprila 6.35 Pohorski fantje po jo in igrajo. 7.40—8.00 Zabavna glas- ba. 11.15 Šolska ura. 13.30 Dela jugoslovanskih skladateljev. 14.30 Nove knjige 14.40 Naro- dne pesmi. 15.30 Šolska ura. 16,30 Zdravstveni nasveti. 16.40 Poje moški zbor Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18,00 O antibiotikih v medicini. 18,45 Mladinski zbori pojejo. 20.00 Kulturni pregled. 22.15— 23,00 Plesna glasba. Torek, 19. aprila 6.35 Slovenske narodne pesmi. 11,15 Cicibanom — dober dan! 12.10 Veseli godci. 14.30 Zanimi- vosti iz znanosti in tehnike. 14,40 Slovenske narodne pesmi. 15,15 Šopek zabavnih melodij. 15.30 Dr Miaflco Rupel: Jezikov- ni pogovori. 16.00 Utrinki iz li- terature. 16,20 Koncert naših in inozemskih solistov. 18,00 Zu- nanje-politdčni feljton. 18,15 Sloven.1dfri- piiTn^nnični koncert. 18.00 Tv^M-nsr/vinu r^/lv^^o u-n-hre^.a. jnoo •p^r.Vi^rt? Kaval z rožo, opera v 3 dejanjih. POPRAVEK V št. 14 Ptujskega tednika, v članku »Pomlajevanje ^dnega drevja« na strani 2, v 14. in 15. vrsti 3. stolpca se mora glasiti ... toliko špirita, da se zmes ne strdi ... ne pa da se strdi. Vesti Iz OZ DTV Partizan ZVEZNE TEKME V AKADEMIJSKIH SESTAVAH Ptujske pionirke, ki so do- segle na republiških tekmah v akademijskih sestavah v Ljub- ljani odlično oceno za izvajanje sestave »Slepa miš« od Gizee Zavadlalove, so za soboto in ne- deljo, 16. in 17. t, m., pozvane na tekme v zveznem merilu v Slavonski Brod, kjer bodo za- stopale pionirke naše republike. TEKME V LJUDSKEM MNOGOBOJU Tekme v ljudskem mnogobo- ju, ki so bile določene zf> 17. april, je morala okrajna zveza prestaviti na 15 maj, ker dru- štvom zaradi snega ni bilo mo- goče vaditi atletskih panog »PARTIZAN« V PODLEHNIKU SZDL v Podlehniku se mar- ljivo pripravlja da lx> ustano- vila tudi v svojem kraju DTV »Partizana« Kdaj se bodo odlo- čile tudi občine Destemik Go- rišnica, Hajdina Juršinci Ki- dričevo. Starše in Velika Ne- delja, ki imajo tudi več ali manj vse pogoje za ustanovitev »Partizana«? ROPARSKA TATVINA PRI JAVNEM STRANIŠČU V PTUJU? V ponedeljek 11. t. m. zjutraj ob 5,30 je razprodajalec časopi- sov Ivan Kolarič prijavil ptuj- skim varnostnim organom, da sta ga to jutro pri mestnem javnem stranišču nad trgom na- padla dva moška, od katerih ga je eden prijel od zadaj čez oči,: drugi pa mu je v tem času od-j rezal jOTnena na torbici z de- narjem (10.000) in da sta nato pobegnila. Varnostni organi so sprejeM prijavo ter takoj ukrepali. Med- časno je Kolarič razlagal, kako je bil 22 let orožnik, in da se mu kaj takega vse življenje ni pripetilo itd. Cez kratek čas je bil izsleden storilec (Kolarič sam), najdena torbica brez denarja (10.000 din) in preverjena Kolariča prija- va. Izkazalo se je namreč s hiš- no preiskavo pri Kolariču, da je bila torbica, ki bi jo bila Kolariču (z din 10.000 vred) od- nesla »neznana storilca« zatak- njena v kuhinji Kolaričevega ial- »H^i- nic-prn mi>in d® H^^^r+e tako hitro izsledili torbico...!« MESTNI KINO PTUJ predvaja od 15. do 18. ajirila angl. film »MLADI LJUBIMCI« — od 19. do 21. aprila maroški film »OTHELLO«. VABILO ČEBELARJEM! Čebelarsko društvo Ptuj bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 17. aprila 1955, ob 8. uri zjutraj v gostilni Zu- ' pančič. Vabimo vse čebelarje,, naj se občnega zbora udeležilo. ODBOR NAJDENI SO MANJŠI KLJU- ČI V PTUJU. Lastnik jih do- bi v upravi »Ptujskega ted- nika«, Ptuj. OPREMLJENO SOBO ISCE v Ptuju mirna uslužbenka. Na- slov v upravi lista. Dvostanovanjsko hišo z nekaj zemlje v Ptuju ali bližini ku- pim Naslov v upravi lista. Prazno ali opremljeno sobo, po možnosti s kuhinjo, v mestu ali bližini išče 56-letni trezni samec. Ponudbe posilati upra- vi lista pod »Miren«. POSESTVO (6 ha), hišo in go- spodarsko poslopje pri cesti Janeževd—Destemik prodam. Vprašajte v upravi. OTROŠKO POSTELJICO (kom- pletno) prodam. Vprašajte v upravi lista. ŠPORTNI OTROŠKI TOZICEK prodam. Naslov v upravi lista. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Vprašajte v upravi lista. GLOBOK OTROŠKI VOZICEK, dobro ohranjen, prodam — Vprašajte v upravi lista ISCEMO MLAJŠEGA DECKA za pomaganje v slaščičarski delavnici. Naslov v upravi li- sta. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Vprašajte v upravi. Ob 5. oDtietnici ustanovitve in in uspešnega razvoja BRIVSKOFRIZERSKEGA SALONA V PTUJU Kvedrov trg št. 4 pošiljamo našim closedan^m strankam tovariške pozdrave in jim zagotavljamo, da jih bomo tudi v bodoče vsestranske zado- voljiU. KOLEKTIV ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za izraze soža^lja, cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega moža in očeta ter sorodnika KONRADA KLINGERJA iz Ptuja, Vičava št, 13, ki nas je v soboto, 9. aprila 1955, nena- doma za vedno zapustil. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev. Mestnemu pogreb- nemu društvu Ptuj ter duhov- nikom za vso izkazano poBor- nost ob pogrebu. Pokojni je bil rojen 16, febru- arja 1896 in je bU dolga leta v železniški sltižbi kot marljiv de- lavec in tovariš. Zasluženo po- kojnino je užival le štiri leta. Ker ni bdi bolan, nas je njegov^i nenadna smrt toliko bolj iznena- dila in prizadela. Pokopali smo ga v ponedeljek, 11, aprila 1955 na mestnem po- kopališču v Ptuju, kjer naj mu bo lahka domača zemlja. Ptuj, 12. aprila 1955 Žalujoča žena Neža, hčerki Marija in Jožica, sin Franc ter o«ta'^o sorod=tvo SAH Sindikalno moštveno prven- stvo. V po^titev rojstnega dne maršala Tita je Šahovska zve- sa Slovenije razpisala delavsko [sindikalno) moštveno prven- stvo Slovenije. Tekmovanje se organizira v soglasju in ob po- moči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V sklopu j tega tekmovanja razpisuje Sa- ti ovsko društvo Ptuj, ob pod- pori okrajnega sindikalnega sveta Ptuj, sindikalno moštve- lo prvenstvo ptujskega okraja, sindikalne podružnice naj pri- javijo udeležbo po svojih za- rtopnikih (kapetanih moštev) la sestanku, ki bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 18. uri v prostorih DSS Ptuj. Prijave naj vsebujejo Doimensko 6 članov moštva ter I rezervi po vrstnem redu tn noči iste sindikalne podružnice. N^a sestanku se bo izvršil žreb moštev in določili dnev in čas Igranja. Zmagovalno moštvo igra proti zmagovalcu ljutomer- skega okraja v Ptuju Slednii zmagovalec ima pravico do ^pstoDa v finale slovenskega de- lavskega (sindikalnega) ekipne- ga tekmovanja ki bo v času od 15. do 22. maja v Zelezničar- skem domu na Pohorju. ★ Brzotumir.fa SD Ptn.i za me- sec atrril se je udeležilo 12 igralcev, ki 5?o doKreglii sledeči u«?T>eh: 1. Pudo'f. 2. Pernat oba P in T>ol t/^čV. -4. M^urif E in fs^i-l,- T-v, 7 Pn-f-i-IpT^ In pol, 6. Ivanuša 5 in pol itd.