T lažnjivi obleki« Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja.:,— Veljà CClO leto 2 gold. 40 kr.,. pol leta 1 gold. 20 kr. Pomen taborov. „Kedar so Slovenci pijani svobode in prevzetnosti, se jamejo sititi v taborih.“ Blizo-tako bi razlagal pomen taborov gospod Pisk er, mož obsenčen š konšt. dimom in poln liberalnega, svobodnega duha. Oziroma na to, da je omenjeni gospod luč, solnce celò ljubljansko-nemške, tedaj edine prave kulture, možak, kteri bo v kratkem iz šol izpulil vso slovensko ljuliko in nacijonalno trnje, se mora odobriti njegova misel, tim več, ker se je rodila tudi v drugih glavah, ki niso nacij onalne butice ali slovenske čepinje. „Brencelj“,ne more si kaj, da v smislu svoje konstitucijonalne stranke, dasiravno ga je doslej pOVeod osramotila, se poteza za nem-škutarsko idejo ; tedaj je njegova dolžnost, Vam dokazati, da je napadla ne le slovenske veljake, ampak tudi prosto ljudstvo nalezljiva steklina, ki vsakega na tabor sili. Kako pa se je trosila ta strašna bolezen po deželi ? Doslej živelo je in spančkalo ljudstvo pod gorko nemškutarsko odejo. Nemškutarska previdnost skrbela mu je za vse, varovala ga prevzetnosti vsled velikega bogastva s tem, da mu je puščala na mošni; ako ni zmogel „pauer“ plačati, so mu olajšali skrbi za kmetijstvo in mu prodali posestvo, da se ni dalje kvaril s praznim delom. Dalje pripravljene so bile za-nj jako zavarovane in trdne izbice, ječe imenovane, v kterih je grešnik bil popolnoma v zavetju in se mu ni bilo bati, da bi ga kdo vkradeh Da si ni belil glave z dopisi in „urtlni“, bili so čečkani v nemškem jeziku; vrh tega pa se je s tem namerjal poduk v nemščini, in ne brez vspeha; kajti besede: „tumes fich“, „farfluchter kerl“, „finfundzwan-zik“ itd., ktere je kmetiček vselej slišal, kedar je s kapico ah klobukom v roki prašal briča, kedaj mora priti k sodniji ali kje je gospod „rešpehtar“ ali „forsteier“ , so se mu slednič dobro vtisnile v trdo bučo. To je bil boljši napredek v poduku nemščine, ko sedaj, kmet je imel priložnost, učiti se nemške omike. Kak „rešpeht“ si je pridobil vsegamogočni brič, ako je s krepkim in močnim škripajočim basom brenčal: „ferrrrrrfluuuuchter pauer“ in s palico „fuhtal“ po „luftu“ ! In sedaj bi bilo vse te mogočnosti konec, in sicer po sklepih, ktere delajo po nacijo-nalnih vešah oslepljeni kmetje! Nikakor ne! Brenčeljnu se vlije mrzel pot po bledih licah, ako prebira sklepe taborov in misli, da se bodo spolnili. Zedinjeni hočete biti vsi v eno slovensko kraljestvo! Nehvaležneži! Kam bo šel Dežman, Käsmacher in njegov pud el j? kam celo konšt. društvo, kam nem-škutarski profesorji,: ki so dosedaj pletli tako lepe in šibke trojkice za Vaše otroke in jih učili tisti jezik, kteri je edini zmožen, zveličati »zabit kmečki rod? Kam bo pobegnila drhal < uradnikov, ki tako ponosno Vam dopisuje nerazumljive razsodbe, ako zahtevate, da mora pisati in govoriti z Vami slovenski? Kakošna predrznost je, da zahtevate, da se učijo uradniki v starih letih slovenščine ? Bodo mar, ka- kor Ya§a deca, tekali v šolo z abecednikom pod pazho in s kamnitno tablico v roki? Mislite li, da so uradniki zavoljo Vas na svetu, in ne Vi zavoljo njih? Oni so gospodje, Vi pa ste neumni kmetje, ali, kar je vse eno, butasti Slovenci, za Vas v Dežmanovem kraljestvu ni prostora. Ne dajte se tedaj slepariti po napetih nacionalnih šemah, ktere so si prismodile možgane na plamenu slovenske ideje, in Vas sklicujejo na tabore. Kaj se napenjate? „Brencelj“ Vam pové iz gotovega vira, da so vsi Vaši sklepi brez vspeha, konštitucijonalno društvo in Dežmanovo ministerstvo Vam ne bo potrdilo nobenega, tedaj je vse delo Vaše zastonj. Taborska kuga je napadla celò nektere razsvetljene mož0 konšt. društva. Z žalostnim srcom videl je „Brencelj“ na taboru v Sevnici, kamor se je podal kot ogleduh, med poslušalci svojega doslej zvestega prijatelja gospoda Friča v viteški obleki in nekaj drugih iskrenih vojakov liberalizma, kteri niso niti protestirali niti zabavljali ; „kdor pa molči, pritrdi“, je star pregovor, tedaj je bilo med številom taboritov „brez glav“ le kacih sedem konštitucijonalnih, ktere pa že omahujejo in Feljton. Brencelj v mameluški zbornici. Po nesrečnem izidu volitve konšt. mestnega župana, pri kteri je prijatelj ß e gen mož bil poslan v vice, se je „Brencelj“ sramote skril v najtemnejši kotiček, kajti fantiči in branjevke so kazali za njim rekoč : „Glejte prismodo, ki se je blamirala s konšt. liberalizmom!“ Vse je vrelo za njim in ker „prokleta muba“ nima še natore in značaja svojega prijatelja v vicah, kteri enake malenkosti vtakne v žep, si revica ne upa na ulice. Premišljevaje svojo osodo sedi v temnem kotiču, kar vstopi konšt. strežaj gosp. Trpin ček in ji pomoli povabilo k seji konšt. mestnega odbora. Brencelj se zdrami in frči za hitronogatim strežaj em. Vsto-pivši v zbornico vidi na stolih vseh trideset izvoljenih. Bere se ravno sporočilo zadnje seje, v kteri je bilo sprejetih v mestno zvezo nekaj dosedaj neznanih oseb, pa dobrih osebnih prijateljev konštitucijonalcev, kteri so že marsikomu dali kredit ali plačali polič pive in eno regijo. Sporočilo se odobri in beró se peticije. Najvažniša je Käsmacher-jevega pudeljna, kteri hoče biti sprejet v mestno zvezo, opiraje se na to, da razume nemški in da je pripravljen, vsakemu Slovencu hlače pomeriti. Za to bere se še več pro-šinj, na pr. žab iz Ljubljanice, ktere se ponujajo, da bi se jim dovolilo aajati koncerte v filharmonični dvorani itd. Vse te peticije se izročijo posebnemu odseku v pretres. Prva točka razgovora je: „Predlog denarnega odseka zarad novih davkov“. Poročevalec gospod Pisker poprime besedo: „Slavna konšt. gospòda! Znano Vam je, da ni skoro stvari na svetu, ki bi ne bila že z davki obložena. Težko je tedaj najti še kako reč, kteri bi bodo kmalu odpadle. „Brencelj“ se je neprenehoma oziral po omenjenih konšt. prijateljih in čakal, da bodo vstavili pogubljive, brezpa-metne sklepe in krepko zavrnili stekle govornike, a zijali so in verno poslušali neumno kvašenje in še na vprašanje: „kdor ni za ta sklep, naj vzdigne roko“ se niso ganili. Da pa Vas varuje „Brencelj“ te nevarne kuge, sklical bo tudi on tabor v smislu konstitucij onalnega društva in sicer na znanem velikem prostoru v Blatni vasi. Bazgovarjale se bodo sledeče točke: 1. Za omiko ljudstva se napravi v vsaki vasi poddružnica konšt. društva in tiskarnica „Tagblatt-a“. 2. Da se ponižajo ali čisto odpravijo kmetom davki, je pripravljeno to društvo, prevzeti vsa njihova zemljišča in poslopja. 3. V šolah se ne uči niti v slovenskem niti v nemškem, ampak vkitajskem jeziku. 4. Da nehajo pritožbe zarad enakoprav- nosti jezikov v uradnijah, ne bo se pisalo niti slovenski niti nemški, timveč s palico. s - 5. Da se Slovenci zedinijo z nemškutarji, dobi vsak ud konšt. društva primerno število Slovencev, da jih polagoma sné na zelju. se naložili novi. In vendar mestna kasa že grozno zija, mora se skrbeti, da se zopet nasiti. Cujte tedaj in čudite se moji bistroumnosti!“ (Vse se čudi. Govornik se okrepcà s požirkom „Fortschrittsgeist-a.“) „Rekel sem, da vse, kar se vidi, sliši, čuti, vživa, s čimur se oblačimo, iz česar se učimo, je že doletela davkov pòla ; le nekaj je še prosto, namreč misli in besede. Se enkrat rečem, čudite se moji bistroumnosti! (Se zgodi. Sakraischegg usta tako razteguje, da se mu do ušes razkoljejo. Käsmacher mu pritisne „flajšter“ nemške kulture.) Tedaj je moj predlog ta-le: Konšt. mameluški zbor naj sklene, da se naloži davek za vsako nepotrebno in prismojeno misel ali besedo, ktera pride iz konšt. ust!“ Vse skoči po teh besedah po koncu, strašen hrup vstane. Prvosednik vpraša, če kdo želi govoriti. Skoro vsi pomolijo prste kviško. Prvosednik: Svetovalec. Kmet ima besedo! Svetovalec Kmet: Je li poročevalec znorel? Davka namen ne sme biti, da tisti, ki ga plačujejo, obožajo. Ako pa se sprejme predlog, kterega je stavil gosp. Pisker, bomo v kratkem vsi, kar nas je tukaj, videli viseti svojo zadnjo srajco pri branjevcu. Jez ne podpiram nikakor tako grozovitega predloga!“ (Glasovi: Prav dobro! Tudi mi ga ne podpiramo.) Pri glasovanju pade predlog, posebno iz tega vzroka, ker bi ta davek naj hujše vdaril mameluški zbor, nacijonalci pa bi se nam v zobe smejali. Druga točka : „Naj se zida poseben arhiv ali pa najme nekdanja sladkorna fabrika v ta namen, da se hranijo vse konšt. in Regenmoževe blamaže, re-negaški diplomi itd.“ se sprejme brez razgovora, ravno tako tretja: „Naj se napravijo posebne marke za konšt. društvenike, ktere se imajo nositi v nosu.“ Ker ne vé nihče črhniti ne besedice več, jim podeli predsednik konšt. blagoslov, in zbor se čenčaje razide. 6. Da se po celi slovenski deželi zidajo peči, v kterih se kuha maslo Dežmanove kulture, da si ž njim belijo Kranjci žgance. Možjč! Tak program je važen in koristen; želeti je, da se brž ko brž izpelje. Tedaj zdramite se in pridite na velikanski tabor, kterega napravi v Blatni vasi „Brencelj“. Konštitucijonalni evangelij. V začetku je bila beseda in beseda je bila pri Dežmanu in Dežman je bil beseda. In beseda je postala „Tagblatt“ in „Tagblatt“ je bil Dežman in je med nacij onalci prebival, pa ga niso sprejeli, ker niso le vsi poznali liberalne svetlobe. Sprejeli pa so ga nemškutarji, kteri ne poznajo dežele, in luč je svetila in predrla nacijonalno temoto in vstanovila konšt. društvo. Tedaj je bilo društvo in društvo je bilo Dežman in njegovi so mu kadili. In „Tagblätt“ je oznanoval liberalno vero in njegova luč je svetila po celi Nemškutariji. Svetila pa je tudi nacijonalnim, nacijonalni pa je niso zapopadli. In konštitucija je postala mestni zbor; zbor je imel 30 jogrov, kteri so zvesto poslušali besedo; ta pa je bila Dežman. Tisti, kteri na njega verujejo, postanejo liberalni otroci in udje konšt. društva, polnega slave, milosti in resnice. Kako narédi. da pride telegram iz Ljubljane hitro v Ipavo. Oddaj telegram ob 1 uri po pol noči, potem hiti na kolodvor, odpelji se v Postojno, tam vzemi zapečateni telegram na pošti,.-vsedi se na voz in dirjaj v Ipavo. Tam ga oddaj adresatu in ta ga bo imel vsai tri ure prej y rokah, ko navadno. Ta pot je najhitrejša posebno o silnih poslih. Kako se štejejo ljudje ua taboru? S tem vprašanjem si je imenitni profesor gosp. Pisker tako dolgo belil glavo, da je najdel pripomoček. Umni mož je namreč preračuni!: ako se ne vé prav na tanko, je li na taboru 2000 aliv8000 ljudi, naj se počakaj da jih odide polovica. Ce ta znese 1000, jih je bilo 2000, če je pa ostalih4000, je bilo število taboritov 8000. —j čiiditi se je zares sedanji človeški bistroumnosti! — Govori se, da bo gospod profesor všled tega dobil zlati križec „za zasluge“ o računstvu. Novice. — Konšt. društvo je imelo vnovič zanimivo sejo. Profesor Pisker je namreč predstavil društvu mehanično umetnost v podobi človeka, narejenega iz lesa in gline, kteri ne ume le govoriti, ampak tudi pisati, brati in misliti. Tedaj je toliko občudovana mašina, ktera govori s človeškemu enakim glasom, proti tej iznajdbi le otročja igrača. Poskušnje s to Piskerjevo človeško podobo so pokazale, da gospod profesor ume več ko lešnike treti, on sliši celò travo rasti. — Dalje je prosila doktarica Katarina Korbič iz Tacnja, da se ji dovoli, zdraviti ude. Prošnja se je vrgla pod klop, kajti dr. Käsmacher se opira na svoj diplom kot doktoi* za norce, in ne trpi, da bi mu kdo vodo kalil. — Profesor Heureich izroči društvu krokarja, kterega je sam mladiča vzel iz gnjezda, ker je hotel po lastni skušnji izvedeti, ali je resnica, da ta tič živi 200 let. Sedaj je, kakor trdi gospod profesor, že 120 let star. čudnega tiča prevzame gosp. Trpin, da ga bo do smrti pital; potem bo sporočal društvu o svojem izvedenju. — Slednjič je društvo sklenilo, vdeležiti se tabora na Vižmarjin in sicer v rudečih pinjah in rumenih frakih. — In vino veritas! „Vino govori resnico!“ si je mislil „Tagblatt“ in si ga naročil v tem hipu 100 barigel. — Te dni se je neko Dežmanče po nesreči tako napilo slovenske ideje, da je zvečer šlo sicer čisto zdravo spat, pa je zjutraj mrtvo vstalo. Strašno! Varujte se tega strupa. — Vižmarskemu taboru se bo vdeležil tudi narodnjak K. Begenmož, jahajoč na velikem kroko-dilju, kteri je v muzeji nabasan. Slava! — Nedavno pride prost kmet, kteri je bral v „Brenceljnu“ priporočila Dežman o ve g a masla, v kazino, kjer je glavna zaloga. Dospevši v prvo nadstropje, poprašuje po imenitnem zdravilu, ker rev-čeku je bila zbolela kravica. — Vrnivši se domu ga prašajo znanci, kaj je opravil. S kislim obrazom odgovori : „Masla ini sicer niso dali, ali pokazali so mi, da se po stopnicah doli veliko prej pride, ko gori.“ — Ribničan vidi v cerkvi podobo sv. Jurja, kteri meri s sulico na zmaja. „Kedaj bo neki svetnik prebodel zeleno pošastno krotišče?“ zalepetà prijatelju. „Le čakaj“, odgovori ta, „kedar se bo krotišče ganilo, ga bo hitro zabodel“. — Pretečeni teden stopi v čitalnico pošten Go-renec, kajti slišal je, da se tù govori njegov jezik. Prijazno pozdravi nazoče in jih nagovori; a vsi ga gledajo, majaj e glave in nihče ga ne razume, nihče mu ne odgovori. Žalosten odide in mrmra : „Menda je čitalnice namen ta, da se v nji slovenščina — pozabi“. — Najbolj hitra' pošta je brez dvoma Kranjska, kajti pismo tam oddano, je prišlo v Ljubljano še le čez tri dni. Kdor hoče tedaj, da njegovo pismo hitro dospe v kako mesto ali trg, mu svetujemo, da ga zapečati in potem sam nese v dotičen kraj. Skušnja uči, da potem dospè najprej na namenjeno mesto. Volilci Trebniškega okraja! Bliža se slavni dan, kteri Vam bo dal priložnost pokazati, da inteligencija in liberalizem tečeta po Vaših žilah, da niste vele, ktere se prismodé na slovenski sveči. Volili boste poslanca v deželni zbor. „Brencelj“ in njegov konšt. broj si mnogo prizadeva, da Vam izbere pristojnega , sposobnega brambovca iz liberalnega ali nemškutarskega šotora. Danes Vam ne mora še podati njegovega imena, vendar Vas opominja, da ga volite, kdorkoli bo, ako ima lé liberalno zastavo in se Vam legitimira s konšt. vstopnico. -7- Živila nemškutarska inteligencija ! Ker se je „Brencelj“ novo oblekel, prosi svoje cask naročnike, da mu blagovolijo, poslati še zaostalo naročnino. Vredništvo. Ipavski rojaki! Po celem svetu se že taboruje, le mi še spimo. Slovenska kuga se vedno dalje razširja, v kratkem bo tudi zatrosila se v naš trg. Na noge tedaj,izberite se, kolikor vas je, ki ste še zdravi,- in pridite na tabor, kterega napravi spodej podpisani odbor. Najeli smo si iz nemškega rajha letečega angelja, da Vas bo zdramil iz spanja. Razgovaijale se boao te-le točke: 1. Vsi Slovenci morajo poginiti. V ta namen se naroči iz otokov vélikega morja četa ljudijedcev na odborove stroške. 2. Ker vsi Slovenci lajajo, je nevarnost, da jih prime steklina, tedaj se imajo pripeti na verige. (Govornik g. Zupanc.) 3. Naj se Ipavsko vino prodaja po tej ceni, ktero ima Dežmanovo maslo. K temu taboru vabi se tudi kapital in inteligencija, ljubljanska po odboru: Rosza Sandor, O, Juhovec, in še nekaj konštitucijonalnih Ipavskih vojakov. V Ipavi 1. rožnika liberalne dóbe 2. leta. Kandidat, kteri se je oglasil, da hoče stopiti v društvo tur-narjev, ker najdalje skače. Uganjka. Kdo je najbolj lačen? 'TN?°d lip 000F Z3£ njoqn; moqSjuASg vu òs iq ( lunsidop iqsmajq Jfjf’ Uganjka v zadnjem „Brenceljnu“ se glasir „Velikan“ (mož, ki je veči, ko vsi hribi za njim). Vganil jo je le „Brencelj“ in tedaj dobiva le on cel» leto list brez plače. m pum»!»« f Poduk jft v igri „frnikolo“ daje doktor Š. Opičar vsaki dan na dvorišču konšt. palače. Opiraje se na mnogo spričal, ktera kažejo j da je možičelj jako izurjen v tej igri, se priporoča častitemu, občinstvu. |§f Spričalo. Da me je g. dr. S. Opičar, ko sem se predrznil, ž njim skušati se v igri frnikolo* |P osemkrat po vrsti „kozla“ naredil in m mi pobral osem nik, tu resmčno potrdim. g« Dolgi Frice, Ä