Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Pa . LICEALNA KNJIŽNICA
Il.^rž.gima. Ljubljaru
J U G O S LAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
70.
kos.
V LJUBLJANI, dne 11. novembra 1931.
Letnik
II.
VSEBINA:
517. Odločba o razrešitvi vseh članov in njih namestnikov zbornice za TOI v Ljubljani in postavitvi novih.
518. Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za prosveto.
519. Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o ustroju vojske
in mornarice.
520. Naredba o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev in o najmanjši vrednosti blaga, prosti zavarovanja valute.
521. Cenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga do dne 30. novembra 1931.
522. Popravek k pravilniku o uradniškem pokojninskem skladu.
Uredbe osrednje vlade.
517.
Odločba
o razrešitvi vseh članov in njih namestnikov zbornice za TOI v Ljubljani in postavitvi novih.
Na predlog bana Dravske banovine, dostavljen mi s spisom od 7. januarja 1931., VIII. No. 7469, in na podstavi čl. 3. zakona o odlaganju volitev v trgovinske, industrijske in obrtne zbornice z dne 30. aprila 1929.*
odločam:**
da se razrešijo dolžnosti vsi člani in njih namestniki zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in da se postavijo na njih mesta:
Za predsednika zbornice:
Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani.
Za podpredsednike iste:
Elsbacher Konrad, trgovec ,v Laškem; Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik obrtne zveze y Ljubljani, in Hribar Dragotin, industrialec v Ljubljani.
Za člane omenjene zbornice za trgovinski odsek:
Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani,
Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem,
Stergar Anton, trgovec v Kamniku,
Ceh Franc, trgovec v Murski Soboti,
Vidmar Stane, trgovec v Ljubljani,
* Zakon gl. ^Uradni lisk št. 221/54 iz 1. 1929. in aakon o dopolnitvi prvotnega zakona ^Službeni liste Št. 498/69 iz 1. 1931.
** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne novembra 133L, št 261,
Brudermann Leopold, trgovec v Konjicah,
Berjak Franc, trgovec v Kranju,
Kavčič J. Josip, trgovec v Ljubljani,
Bahovec Ivan, trgovec v Ljubljani,
Pinter Ferdo, trgovec v Mariboru,
Lenarčič Stanko, trgovec v Novi vasi pri Rakeku, Stermecki Rudolf, trgovec v Celju,
Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori,
Kljun Janko, trgovec v Prevaljah,
Kastelic Kdmund, trgovec v Kandiji-Novo mesto, Senčar Milko, trgovec v Pluju.
Za njihove namestnike:
Verbič Anton, trgovec v Ljubljani,
Pavlin Vinko, trgovec v Trbovljah,
Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici,
Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici,
Kuharič Ludovik, trgovec v Ormožu,
Umek Anton, trgovec v Brežicah,
Šporn Josip, trgovec na Ježici,
Lukas E. Franc, trgovec z likerjem v Celju. Smerkolj Albin, trgovec v Ljubljani,
Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru,
De Gleria Anton, trgovec v Logatcu,
Rom Matija, trgovec v Kočevju,
Fabijani Pavel, trgovec v Ljubljani,
Kostanjšek Janko, trgovec v šmartnu (srez Maribor), Divljak Josip, trgovec v Ribnici,
Cvenkel Anton, trgovec v Sv. Petru v Sav. doTJnT.
Za člane zbornice za obrtni odsek:
Kavčič Franc, gostilničar v Ljubljani,
Zadravec Jakob, mlinar v Središču ob Dravi, Hohnjec Franc, mesar v Mariboru,
Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani. Vrečar Ivan, mizar v Sp. Domžalah,
Bricelj Ivan, stavbenik v Ljubljani,
Volk Jakob, krojač v Šoštanju,
Bureš Franc, urar v Mariboru,
Litrop Štefan, čevljar v Turnišču,
Ambrožič Josip, obrlnik na Ljubnem,
Golčar Jernej, sodar. y Celiu,
11 du
1366
-t£-
Krapež Milko, urar v Ljubljani,
Rebek Josip, ključavničar v Ljubljani, Holi Josip, brivec v Brežicah,
,Oset Andrej, gostilničar v Mariboru, Češarek Alojzij, ključavničar v Ribnici.
Za njihove namestnike:
Zupančič Leopold, Ljubljana,
Kralj Andrej, Brežice,
Berlinčič Josip, Ptuj,
Pust Franc, Ljubljana,
Lumpert Franc, Krško,
Kersnič Ivan, Ljubljana,
Hmelina Karel, Slovenjgradec,
Lešnik Mihael, Maribor,
Volčič Josip, Maribor,
Perdan Jernej, Ljubljana,
Dolšak Franc, Celje,
Dolinar Franc, Ljubljana,
Geyer Rudolf, Ljubljana,
Lasič Vinko, Maribor,
Zavodnik Franc, Glince,
Hohnec Miloš, Celje.	/
Za člane zbornice za industrijski odsek:
Bonač Franc, tovarnar v Ljubljani,
Krejči Anton, ravnatelj tovarne za dušik, Ruše, Lenarčič Josip, industrialec, Verd pri Vrhniki, Hajnrihar Franc, industrialec, Ljubljana-Škofja Loka, Hribar Dragotin, industrialec, Ljubljana, ing. Dračer Oskar, tovarnar v Mariboru,
Sire Franc, tovarnar v Kranju,
Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani,
Pogačnik Josip, član upravnega odbora TPD, Ljubljana,
Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne v Ljubljani,
dr. Rekar Ernest, industrialec na Jesenicah, ing. Jelenc Jože, stavbenik v Mariboru,
Florjančič Ignac, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani,
Pogačnik Hinko, industrialec v Rušah,
ing. Kobi Joško, industrialec v Bregu pri Borovnici,
Westen Avgust, tovarnar v Celju.
Za njihove namestnike:
dr. Pavlin Ciril, Ljubljana,
Sodnik Julij, Sv. Pavel pri Preboldu,
Majdič Fran ml., Vir pri Domžalah, ing. Šuklje Milan, Ljubljana,
Naglas Viktor, Ljubljana,
Marinko Ivan, prokurist elektrarne Češenj, Tacen, Šetina Tilek, Jarše,
Rus Ivan, Loški potok, ing. Klinar Anton, Ljubljana,
Fock Makso, Kranj,
Medic Franc, Ljubljana,
ing. Šlajmer Vladimir, Maribor,
Širca Stanko, Ljubljana,
Pivec Rupert, Maribor, dr. Ahačič Kozma, Tržič, ing. Toma Anton, Ljubljana.
To odločbo je dostaviti banu Dravske banovine v izvršitev, čim bo z njo soglašal gospod predsednik ministrskega sveta.
V Beogradu, dne 15. septembra 1931., II. št. 28357/U.
Minister	*
za trgovino in industrijo dr. K. Kiimamidi s. r. «
Kraljevina Jugoslavija Predsedništvo ministrskega sveta.
Splošni oddelek.
Št. 3752.
Došlo: 21. septembra 1931,
Rešeno: 16. oktobra 1931. v Beogradu.
Soglašam z gornjo odločbo gospoda ministra trgovino in industrijo.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
za
518.
Na podstavi § 14., odstavka (") zakona o uradnikih predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za prosveto.*
Clen 1.
Uradniški pripravniki v resortu ministrstva za prosveto morejo biti postavljeni na uradniško službeno mesto samo, če opravijo državni strokovni izpit po predpisih teh pravil.
Člen 2.
Državni strokovni izpit se opravlja pred komisijami, ki jih sbstavi minister za prosveto za vsako leto naprej.
Izpraševalne komisije obstoje:
1. za administrativno osebje ministrstva za prosveto in vseh ustanov v resortu ministrstva za prosveto — v Beogradu;
2. asistente vseučilišč in visokih šol z veljavo vseučilišča — v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani;
3. za strokovno osebje bibliotek — v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani;
4. za strokovno osebje muzejev — v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu;
5. za strokovno osebje znanstvenih zavodov —- v Beogradu in Zagrebu.
Predsednike in člane izpraševalce teh komisij postavlja minister za prosveto izmed strokovnjakov. Obenem določi vsakemu članu izpraševalcu tudi po enega člana namestnika. Za člane izpraševalce o specialnem delu asistentskega izpita se imenujejo po svojem položaju nastavniki vseučilišč in visokih šol, pri katerih 30
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	oktobra 193 l.j št. &19jLXXI VjbOO.
postavljeni asistenti-pripravniki, ki opravljajo izpit, odnosno za asistente fakultet v Skoplju in Subotici nastav-niki dotičnih strok na beograjskem vseučilišču.
Vsaka izpraševalna komisija ima zapisnikarja, ki ga postavlja minister za prosveto.
Člen 3.
Kadar je predsednik bolan ali odsoten, ga nadomešča po činu najstarejši član komisije.
Člen 4.
Pravica do opravljanja državnega strokovnega izpita gre vsakemu uradniškemu pripravniku, ki je dovršil dve leti pripravljalne službe. Od teh dveh let mora najmanj leto dni prebiti kot pripravnik ali biti prideljen na delo v stroki, v kateri se javlja k izpitu.
Uradniškemu pripravniku, ki premeni med pripravljalno službo stroko, preden je opravil strokovni izpit, se sme šteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki in mora trajati pripravljalna služba v tej stroki najmanj eno leto, vendar pa se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok petih let pripravljalne službe.
Če prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko potem, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpit, sme biti v novi stroki oproščen strokovnega izpita iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit že v prejšnji stroki.
Asistenti vseučilišč ali visokih šol, ki opravijo državni strokovni izpit zunaj vseučilišča ali visokih šol, morajo opraviti v šestih mesecih dopolnilni asistentski izpit iz predmetov, iz katerih izpita niso opravili
Člen 5.
Državni strokovni izpit se opravlja med vsem letom.
Člen 6.
Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita mora vložiti kandidat po starešini svojega urada. Starešina urada priloži tej prošnji potrdilo o delovanju kandidatovem, o njegovem ponašanju in jo vroči predsedniku izpraševalne komisije.
Obenem s prošnjo se morajo predložiti naslednje listine:
1. potrdilo o letih službe z označbo, koliko let je kandidat prebil v drugi službi, koliko pa kot pripravnik dotičnega urada;
2. potrdilo o šolanju;
3. domačo nalogo (temo).
Člen 7.
T6mo za domačo nalogo izbere kandidat sporazumno s članom izpraševalne komisije, ki ga bo izprašal pri specialnem izpitu.
člen 8.
Član izpraševalne komisije, ki bo izpraševal pri specialnem izpitu, pregleda domačo nalogo in odda o nji svoje pismeno mnenje; toda tudi ostali komisijski člani jo sinejo pregledati in se o njeni vrednosti uveriti.
Člen 9.
Ob izdelovanju domače naloge mora kandidat točno označiti vso književnost; ki jo je rabil pri sestavi.
Člen 10.
Če pokaže domača naloga, da je kandidat znanstveno ali književno nezadostno izobražen, ga izpraševalna komisija ne pripusti k izpitu.
Člen 11.
Kandidatom, ki imajo doktorski naslov, se prizna doktorska disertacija za domačo nalogo.
Člen 12.
Domača naloga se ne zahteva od administrativnega osebja ministrstva za prosveto in vseh ustanov v resortu ministrstva za prosveto, kakor tudi ne od pripravnikov s kvalifikacijo iz § 45., odstavkov (*) in (-’), zakona o uradnikih.
Člen 13.
Izpraševalna komisija sklepa po predloženih listinah in po oceni domače naloge z večino glasov, ali se pripusti kandidat k izpitu ali ne. Če pripusti komisija kandidata k izpitu, mu določi tudi dneve, ko bo opravljal izpit.
Člen 14.
Če je kandidat odrejenega dne iz tehtnih razlogov zadržan priti k izpitu in če o tem obvesti predsednika izpraševalne komisije najmanj tri dni pred odrejenim rokom in odložitev ne traja dalj kot mesec dni, se mu določi za izpit drug dan. Drugače se smatra, da je odstopil in da izpita ni opravljal. V tem primeru se mu vrne naprej položena nagrada za člane komisije, iz-vzemši nagrado za izpraševalca, ki je pregledal domačo nalogo.
Med izpitom sme kandidat odstopiti samo, če oboli in to z zdravniškim potrdilom dokaže, ali če je iz tehtnih razlogov zadržan, izpit nadaljevati; te razloge oceni izpraševalna komisija. V tem primeru se mu določi dan, ko mora nadaljevati izpit. V vsakem drugem primeru, kakor tudi če ne pride določenega dne k nadaljevanju izpita, se smatra, da izpita ni opravil. Položena nagrada se ne vrača.
Člen 15.
Državni strokovni izpit ima dva dela: občega In specialnega; smeta se opravljati tudi ločeno, toda največ v presledku desetih dni.
Člen 18.
Obči izpit je samo usten in traja največ dve uri. Pri občem izpitu mora kandidat dokazati;
a) da dobro pozna državni jezik;
b) da za strokovno potrebo dobro in lahko uporablja francoski ali nemški ali angleški jezik;
c) da pozna v glavnih potezah teorijo administrativnega prava in iz pozitivnega zakonodajstva ustavo kraljevine Jugoslavije, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredbo o ureditvi ministrstva za prosveto, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli s poslovniki, zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za njegovo izvrševanje; zakon o uradnikih in zakon o razdelitvi države.
Razen tega opravljajo muzejski pripravniki tudi še izpit iz zakona o muzejih in o zaščiti starin; pripravniki bibliotek: iz zakona in uredb o bibliotekah in o tisku; pripravniki znanstvenih zavodov: vsak iz osnovnih zakonov in uredb svoje stroke (zakona o Geološkem institutu, rudarskega zakona itd.); pripravniki-asistenti vseučilišč: iz zakona in uredb o tseučiliščih: urinravniki mi-
nistrstva za prosveto: iz proračuna, zakona o taksah, zakona o banski upravi, uredbe o dravinjskih dokladah.
Člen 17.
Kandidati, ki so pri diplomskem ali pri državnem strokovnem izpitu opravili izpit iz predmetov iz predhodnega člena, so oproščeni opravljanja izpita iz teh predmetov pri tem izpitu.
Člen 18.
Na koncu občega izpita sklepa izpraševalna komisija o tem, ali je kandidat izpit opravil, če kandidat občega izpita ne opravi, se ne pripusti k specialnemu izpitu.
Člen 19.
Specialni izpit opravlja kandidat iz onih predmetov, ki sestavljajo njegovo stroko.
Pri tem izpitu mora kandidat dokazati, da ume uporabljati strokovno književnost kakor tudi moderne teorije in pripomočke svoje znanosti.
Člen ‘20.
Specialni izpit ima ta-le dva dela:
a) pismeno nalogo (klavzuro),
b) ustni izpit.
Člen 21.
Pismeni nalogi (klavzuri) je namen pokazati, koliko je kandidat sposoben v vprašanju iz znanosti svoje stroke svoje znanje hitro in'zanesljivo pokazati.
Za pismeno nalogo si izbere kandidat eno izmed treh vprašanj, ki se mu dado pismeno.
Pismeno nalogo izdeluje kandidat ob nadzorstvu enega člana izpraševalne komisije. Izdelovanje sme tra-ijati največ štiri ure.
Člen 22.
Namesto pismene naloge sme kandidat praktično obdelati nalogo v laboratoriju, kabinetu ali na terenu-
Člen 23.
Specialni ustni izpit opravljajo kandidati iz teh-le predmetov:
1. pripravniki-administrativno osebje ministrstva za prosveto in vseh ustanov v resortu ministrstva za prosveto: zakone in uredbe iz resorta ministrstva za prosveto z njih praktično uporabo in pisarniške posle (sposobnost za konceptno službo in administracijo);
2. asistenti-pripravniki: iz znanosti, za katere so izbrani za asistente;
3. pripravniki bibliotek: iz vede o knjižništvu (biblio-tekarstvu) in iz pomožnih ved;
4. pripravniki muzejev; iz znanosti muzejske stroke;
5. pripravniki znanstvenih zavodov: iz stroke, za katero so postavljeni.
Kolikor je to potrebno, se predpišejo za to izpite posebni programi.
Člen 24.
Specialni ustni izpit traja najmanj dve uri.
Člen 25.
Po končanem specialnem ustnem izpitu odloči komisija, ali je kandidat specialni izpit opravil.
Če je kandidat ta izpit opravil, odloči komisija po uspehu pri občem in specialnem izpitu, ali je kandidat opravil državni strokovni izpit odlično, soglasno ali z večino glasov.
Člen 26.
O uspehu ali neuspehu izpita obvesti kandidata izpraševalna komisija takoj po izpitu ustno.
Člen 27.
Uradniški pripravniki s kvalifikacijo iz § 45., odstavka (-’) zakona o uradnikih in administrativno osebje ministrstva za prosveto in vseh ustanov v resortu ministrstva za prosveto ne opravljajo pri občem izpitu izpita iz tujih jezikov po členu 16., točki b), teh pravil.
Uradniški pripravniki s kvalifikacijo iz § 45., odstavka (‘), zakona o uradnikih obravnavajo pri občem izpitu: državni jezik, zakon o uradnikih, zakon o taksah, zakon o razdelitvi države na oblasti (recte: banovine) in uredbo o ureditvi ministrstva za prosveto, pri specialnem izpitu pa tehnične posle stroke, v kateri služijo (arhivski posli, laborantski, preparatorski, restavratorski, vrtnarski posli itd.)
Člen 28.
Državni strokovni izpit se sme v isti stroki ponoviti dvakrat. Med obema izpitoma mora biti najmanj šest mesecev presledka.
Člen 29.
O celotnem državnem strokovnem izpitu se vodi zapisnik, ki se shrani v arhivu izpraševalne komisije.
Člen 30.
Predsednik izpraševalne komisije predloži ministrstvu za prosveto odločbo o izpitu obenem s poročilom o poteku vsega izpita.
Člen 31.
Kandidatu, ki opravi izpit, izda diplomo minister za
prosveto.
Člen 32.
Predsedniku izpraševalne komisije, članom izpraševalne komisije, članom izpraševalcem in zapisnikarju gre nagrada, in sicer predsedniku po 200 dinarjev, članom komisije in zapisnikarju pa po 150 dinarjev od izpita, članu pa, ki čita in oceni domačo nalogo, še po 100 dinarjev. To nagrado mora priložiti kandidat prošnji za izpit*
Prehodne odredbo.
Člen 33.
Asistenti, ki so prestopili iz druge stroke, v kateri so opravili državni strokovni izpit ali ki so kot asistenti opravilj državni strokovni izpit zunaj vseučilišča, morajo v šestih mesecih, ko stopijo ta pravila v veljavo, opraviti dopolnilni izpit, označen v 4. odstavku 4. člena teh pravil. Od tega so izvzeti oni asistenti, ki so opravili asistentski izpit, preden so stopila v veljavo pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za asistente na univerzah z dne 10. septembra 1928.*
Asistenti, ki ne bi v predpisanem roku ustregli odredbam tega člena, prestanejo biti asistenti in vseučilišča ali visoke šole jih morajo dati ministru za prosveto na razpolago.
Člen 34.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinah«. Istega dne prestanejo veljati: pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov ministrstva za prosveto iz pripravljalnih
* »Uradni lisk št. 337/100 iz h 1028.
pin v pomožne skupine z dne 25. januarja 1925.,* pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov državnih muzejev iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine z dne 30. marca 1927.;2 pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov narodne biblioteke v Beogradu iz pripravljalnih skupin v pomožne skupine z dne 10. januarja 1928., P. št. 418, in pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za asistente na univerzah in na visokih šolah z veljavo univerz za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino z dne 10. sept. 1928., P. št. 14.452.3
V Beogradu, dne 30. septembra 1931., P. št 46.562.
Minister za prosveto B. Maksimovič s. r.
519.
Na podstavi Plenov 356. in 357. zakona o ustroju vojske in mornarice4 in v namenu, da se uvede zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929., Dj. štev. 36.400, predpisujem ta-le
pravilnik za izvrševanje odredb zakona o ustroju vojske in mornarice.5
l.
Ustrezno § 30. novega »zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja1’ se morajo povsod v besedilu zakona o ustroju vojske in mornarice nadomestiti besede »kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev« s »kralj Jugoslavije«, besede »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« pa s »kraljevina Jugoslavija«. V tem smislu se mora izvršiti tudi popravek v besedilu prisege v členu
5. zakona in v službenih pravilih, I. delu.
2
V smislu odredb člena 17. zakona o ustroju vojske in mornarice se morajo smatrati avtomobilske ediniee kot prometne trupe.
Častniki glavnih vrst vojske v službi pri pomožnih vrstah vojske: prometnih, intendantskih sanitetnih, tehničnih in neborskih trupah ter pri mejni trupi ostanejo in se vodijo pri svojih glavnih vrstah vajske; za njihovo napredovanje veljajo odredbe, določene za častnike glavnih vrst vojske, katerim pripadajo, z izjemo, da se predpisani čas poveljevanja — službe v stroju nadomešča s poveljevanjem ali s službovanjem pri trupah - edinicah pomožnih vrst vojske. Izpite, določene v zakonu za posamezne čine, opravljajo po programu, predpisanem za ustrezni čin njih vrsto vojske.
Podčastnikom glavnih vrst vojske, kolikor jih bo v službi pri trupah pomožnih vrst vojske, se računa ta služba kot služba v stroju. Izpit za čin narednika opravljajo po programu, predpisanem za čin narednika njih vrste vojske.
1 »Uradni list«	št. 67/24	iz	1.	1925.
* »Uradni list«	št. 230/56	iz	I.	1927.
» »Uradni list«	št. 337/100	iz	1.	1928.
4 Zakon gl. »Uradni list«	št.	191/42 iz 1. 1930.
6 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z due
6. marca 1931., št. 51/XIV/91.
• Zakon gl. »Uradni list« št. 399/100 iz leta 1929.
3.
Doklado za nižje častnike za generalnoštabne posle, določeno v členu 19. zakona o ustroju vojske in mornarice, uživajo sledeči častniki, če so v službi za generalnoštabne posle: pri ministrstvu za vojsko in mornarico, pri glavnem generalnem štabu, pri štabih komand armijskih in divizijskih oblasti, pri konjeniških divizijah, pri komandi Boke Kotorske, pri komandi zrakoplovstva, pri komandi kraljeve garde, pri komandi Beograda, pri komandi strokovnih tečajev za Častnike glavnih vrst vojske in pri komandi mejne trupe.
4.
Po odredbah členov: 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. zakona o ustroju vojske in mornarice se mora razumeti kot višja strokovna tehnična izobrazba ono izobrazba, ki se pridobi z dovršitvijo višjih, a kot srednja strokovna tehnična izobrazba ona, ki se pridobi z dovršitvijo srednjih tehničnih šol, vojnih ali civilnih, v državi ali v inozemstvu s končnim izpitom iz one gra-ne, ki se zahteva za dotično stroko.
Generalnoštabni oddelek ministrstva za vojsko in mornarico zbere od pristojnih ministrstev seznam teh šol, ki ustrezajo predpisom zgoraj navedenih členov zakona o ustroju vojske in mornarice, ter objavi te šole v Službenem vojnem listu.
5.
Inženjerskim častnikom, ki so bili poslani kot državni gojenci v civilne tehnične šole v državi ali v inozemstvu za veljavnosti prejšnjega zakona, se priznajo te dovršene šole kot šola. določena v točki 1., člena 26. sedanjega zakona.
Podčastniki, ki so dovršili kot vojno-državni gojenci ali bodo dovršili državno srednjo tehnično šolo in ki morajo po dovršitvi šole napraviti izpit za administrativnega podporočnika inženjersko-tehnične stroke po odredbah člena 26. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923., opravljajo izpit po doslej predpisanem programu za administrativnega podporočnika inženjersko-tehnične stroke in se unapredijo po opravljenem izpitu za nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razreda inženjersko-tehnične stroke. V smislu dane obveze morajo služiti kot vojno-tehnični uradniki trojno dobo šolanja.
6.
Absolvirani gojenci vojno-veterinarske in vojno-pod-kovske šole se vodijo za čas, dokler ne postanejo veterinarski pomočniki, odnosno podkovači po točki 2. in 3., člena 38. zakona o ustroju vojske in mornarice, kot veterinarski podčastniki, odnosno podčastniki-podkovači, v katere čine so napredovali v šoli (n. pr.: veterinarski narednik, podnarednik-podkovač, narednik-podkovač).
7.
V primerih, navedenih v členu 46. zakona o ustroju vojske in mornarice, mora doslužiti vojak ali mornar do določenega mu roka toliko časa, kolikor se mu ne računa za službo v stalnem kadru po odredbah tega člena zakona.
8.
V smislu točke 1. člena 49. zakona o ustroju vojske in mornarice se morajo smatrati za strokovne šole, enakovredne srednji šoli in za šole, enakovredne dovršenim šestim razredom gimnazije ali realke:
1.	Vse srednje strokovne šole s končnim izpitom, v kaiere se vstopa z dovršenimi šestimi razredi gimnazije
ali realke ali z najmanj uspešno dovršenimi štirimi razredi gimnazije ali realke in če trajajo te strokovne šole najmanj dve leti in
2.	vse srednje strokovne šole s končnim izpitom, v katere se* vstopa z dovršenimi štirimi razredi osnovne šole, Če trajajo te srednje strokovne šole 6 let, ali v katere se vstopa z dovršenima 2 razredoma gimnazije, če trajajo te srednje strokovne šole najmanj 4 leta.
Vsi dijaki teh šol, kakor tudi drugih, navedenih v členu 49. zakona o ustroju vojske in mornarice, morajo dokazati, preden se upote v kader, svoje šolanje z izpri-čevalom, diplomo ali šolskim potrdilom.
Generalnoštabni oddelek ministrstva za vojsko in mornarico zbere podatke od pristojnih ministrstev in sestavi seznam vseh šol, kojih absolvirani dijaki imajo pravico do skrajšanja roka na devet mesecev in objavi te šole v Službenem vojnem listu.
Vsi dijaki, ki se šolajo v inozemstvu, morajo predložiti svoje prošnje ministrstvu, ki jih dostavi ministrstvu za prosveto v izjavo, nakar izda ministrstvo za vojsko in mornarico ustrezno rešitev. Prošnjam teh dijakov se morajo priložiti tudi izpričevala o poslednjem dovršenem razredu srednje šole — gimnazije ali realke — in izpričevalo, odnosno diploma ali potrdilo o dovršeni šoli, ki jo je dotičnik dovršil v inozemstvu in radi katere zahteva pravico do skrajšanja roka in odloga službe v kadru; rešitve tudi na take prošnje izdaje ministrstvo za vojsko in mornarico — generalnoštabni oddelek.
9.	•'
Nesposobne zadrugarje (rodbinske člane) po točki b) člena 50. zakona o ustroju vojske in mornarice pregleda in oceni naborna komisija, odnosno komisija za oceno nesposobnosti pri vojnem okrožju, če se mora izvršiti ocena nesposobnosti pred določenim časom naslednjega letnega nabora.
10.
Pregled začasno nesposobnih po točki b) člena 51. zakona o ustroju vojske in mornarice vrši redoma naborna komisija ob priliki nabora mladeničev.
11.
Rešitve na prošnje za odlog službe v kadru po točki a) Člena 52. zakona o ustroju vojske in mornarice izdajo komandanti pristojnih divizijskih oblasti.
12.
Rešitve na prošnje in pritožbe po čl. 54. zakona o ustroju vojske in mornarice izdajo komandanti pristojnih divizijskih oblasti, počenši s potrjenimi pri naboru v letu 1950.'
13.
V smislu odredbe člena 60. v zvezi s členom 214. takona o ustroju vojske in mornarice se mora smatrati, da je začasna služba v smislu poslednjega odstavka člena 60. zakona o ustroju vojske in mornarice samo tista, ki je določena v toč. 2. pod b) člena 21., toč. 2. člena 24., toč. 2. člena 30. in toč. 2. pod a) člena 164. zakona. Ta služba se prizna samo osebam, ki dobijo častniški Čin, odnosno zvanje vojaškega kontrolorja ali vojaško-tehnič-nega uradnika po 23. septembru 1929. in se računa za določitev čina, za napredovanje, za stopnjo osnovne plače in v leta službe za pokojnino.
14.
1.	Pri napredovanju po čl. 61. zakona o ustroju vojske in mornarice se računa Čin častnika, odnosno pod-
častnika, ki je napredoval naknadno, od dne, ko so napredovali tudi njegovi tovariši, ki niso zaostali, ne^ia od dne, ko bi bili po činu mogli napredovati.
2. Odredba člena 61. sedanjega zakona o ustroju vojske in mornarice velja tudi za primere, ki so nastopili po 6. septembru 1023., pa še niso bili obravnavani.
3. Častniku, ki je napredoval po čl. 61. zakona, se priznava, da je poveljeval edinici, ki ustreza činu, v katerega je napredoval, in to toliko časa, za kolikor mu ja bil čin naknadno priznan.
15.
Ker se v toč. 1. člena 65. zakona o ustroju vojske in mornarice zahteva med drugim kot splošni pogoj za napredovanje podčastnika tudi prav dobro vedenje in ponašanje, podčastnik, ki je bil sodnijsko kaznovan tekom poslednjega leta, računši to leto od dne, ko je razsodba postala izvršna, in ki v smislu toč. 5. člena 79. zakona o ustroju vojske in mornarice zbog te kazni ni bil tudi odpuščen iz stalnega kadra, ne more napredovati v naslednji čin, analogno enaki odredbi za častnike, ki jo vsebuje točka 4. člena 85. zakona.
16.
1. Za napredovanje odkomandovanih podčastnikov so pristojni tisti starešine, ki vodijo take podčastnike v seznamku. Ti starešine tudi predlagajo dotične podčastnike za napredovanje, potem ko so o njih predhodno pri-bavili podatke od tistega starešine, pri katerem so taki podčastniki v službi kot prikomandovani.
Narednike, ki se vodijo v seznamku kraljeve garde, postavi v čin narednika-vodnika komandant I. arinijsko oblasti, odnosno I. adjutant Nj. Vel. kralja, ee ima čin armijskega generala.
2. Pravico poviševanja podčastnikov po členu 69-zakona imajo tudi starešine višjih položajev od tistih, označenih v tem členu zakona, če v ustroju posameznih komand, uradov, ustanov in šol ni starešin v položajih, predpisanih v tem členu zakona.
17.
1. Rešitev o zopetnem sprejemu podčastnika v vojsko in mornarico v smislu čl. 73. zakona o ustroju vojsko in mornarice izdajo inšpektorji vrst vojske in komandanti, ki so hkratu tudi inšpektorji dotične vrste vojske, odnosno mornarice, odnosno načelniki zadevnih oddelkov.
2. ,Poslopek pri zopetnem sprejemu podčastnika v stalni kader je sledeči:
Za zopetni sprejem v stalni kader mora prosilec svojeročno napisati prošnjo, jo predpisno kolkovati ter predložiti komandantu vojaškega okrožja, kateremu pripada po rojstnem kraju.
V prošnji navede prosilec: iz katere komande in kdaj je bil odpuščen, kakšni so bili razlogi, da je zapustil kader in koliko časa je prebil zunaj vojske.
Prošnji priloži sledeče listine:
a) vojaško izkaznico,
b) potrdilo, da ni oženjen in
c) izvleček iz rojstne matice ali potrdilo o letih starosti.
Komandant vojaškega okrožja upoti prosilca na zdravniško-komisijski pregled zbog ocene njegove telesne sposobnosti za službo v vojski in mornarici. Oceno sposobnosti izvrši superrevizijska komisija pristojne komande divizijske oblasti,
Če spozna prosilca za sposobnega za službo v vojski in mornarici in če izpolnjuje tudi druge pogoje iz člena 73. zakona, predloži komandant vojaškega okrožja prošnjo neposredno inšpektorju, odnosno komandantu, ki je likratu tudi inšpektor dotične vrste vojske, odnosno mornarice, odnosno zadevnemu načelniku oddelka ministrstva za vojsko in mornarico v rešitev; v nasprotnem primeru pa povrne prosilcu prošnjo z listinami.
Podčastniki, ki se na zdravniško-komisijskem pregledu spoznajo za sposobne za neborske edinice ali samo za pisarniško službo, se ne sprejmejo vnovič v stalni kader.
Podčastniku, ki je sprejet v službo v stalnem kadru po členu 73. in 126. zakona o ustroju vojske in mornarice, se šteje nadaljevalni rok službe, ki je na vrsti, od dne zopetnega javljenja na službo.
18.
Za izvrševanje odredb člena 74. zakona o ustroju vojske in mornarice se mora postopati tako-le:
1. vsak podčastnik z 10 leti nepretrgane podčastniške službe v stalnem kadru in s priporočljivimi ocenami najmanj v poslednjih 2 letih, ki želi izstoniti iz vojske, odnosno iz mornarice, mora v obliki zaslišanja izjaviti, v katero grano državne službe zunaj vojske, odnosno mornarice, želi biti preveden. Zaslišanja z mnenjem nadrejenih morajo biti v ministrstvu za vojsko in mornarico najkesneje do konca decembra za vse, ki so se prijavili v dotičnem letu, predložijo pa se po pristojnih inšpektorjih, odnosno komandantih, ki so tudi inšpektorji dotične vrste vojske, odnosno mornarice, odnosno po zadevnih načelnikih oddelkov ministrstva za vojsko in mornarico. V smislu izjave podčastnika in mnenja nadrejenih ter v sporazumu s pristojnim ministrstvom se odobri podčastniku enoletna priprava’ in še mu določi kraj, kjer izvrši to pripravo.
Ko je prebil pripravo, se prevede podčastnik po doseženem uspehu v dotično stroko civilne državne službe, in sicer v tisto kategorijo in skupino, ki ustrezata po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih njegovim kvalifikacijam, ali pa se v primeru neuspeha na pripravi povrne v svojo prejšnjo opredelitev v vojski, odnosno v mornarici.
Da morejo resortni ministri zavarovati tisto število mest, ki je potrebno, dostavi ministrstvo za vojsko in mornarico vsako leto najkesneje do 1. februarja sezna-mek podčastnikov, ki jih je treba v naslednjem proračunskem letu prevesti v civilno državno službo.
Podčastnikom, ki so prevedeni v civilno drž. službo, se določi stopnja osnovne plače po odredbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Podčastnikom, ki se ocenijo kot nesposobni in se povrnejo v svoje edinice, se ne računa čas, prebit na pripravi za civilno državno službo, kot služba v ponovnem roku, računa se pa za stopnjo osnovne plače in za pokojnino.
2. Podčastniki, ki žele prestopiti v vojaške pisarje po toč. 2. čl. 74. zakona, se smejo po dovršitvi najmanj 10 let podčastniške službe prijaviti za odobritev enoletne priprave pri intendanturah divizijskih oblastnih komand. Cas in način prijave, odobritev in izvrševanje priprave ter opravljanje izpita za prestop v vojaške pisarje predpisuje uredba o ekonomski stroki.
3. Za neborsko in pisarniško službo sme biti okate-Roriziran stalno samo tisti podčastnik,' ki se oceni kot telesno nesposoben za trupno — strojno službo.
Oceno nesposobnosti izvede superrevizijska komisija pristojne komande divizijske oblasti.
Rešitev glede okategoriziranja podčastnika za pisarniško službo izda pristojni inšpektor (komandant, ki je hkralu tudi inšpektor njegove vrste vojske, odnosno mornarice), odnosno načelnik zadevnega oddelka.
4.	Za prošnjo za pomoč od države v smislu toč: 4. člena 74. zakona mora podčastnik predložiti prošnjo v obliki zaslišanja, v kateri mora navesti:	za katerega
otroka in za kako šolanje propi podpore. Zaslišanju mora priložiti sledeče listine:
a) rojstni in krstni list otroka;
b) zadnje šolsko izpričevalo otroka in
c) obvezo podčastnika, da bo otrok konkuriral za eno od vojaških šol ali za šolo, ki se odredi otroku glede na njegovo izobrazbo in sposobnost.
Nadrejeni starešine upotijo dotičnega otroka na zdravniško-komisijski pregled zbog ocenitve telesne in intelektualne sposobnosti otroka za šolanje ter predlože potem prošnjo s poročilom zdravniške kombije in s svojo izjavo po službeni poti ministru za vojsko in mornarico.
Oceno za sposobnost izvede superrevizljskavkomisija pristojne komande divizijske oblasti.
Za šolanje otrok v osnovnih šolah se ne daje nobena podpora.
19.
Za izvajanje odredb člena 75. zakona o ustroju vojske in mornarice in radi soglasnega postopanja pri upo-kojanju podčastnikov se predpisuje ta le postopek:
I. Podčastnik, ki je izpolnil zakonite pogoje in želi upokojitev, se prijavi na raport in obrazloži nadrejenemu Starešini svojo prošnjo.
Po prejemu prošnje zasliši starešina dotičneea podčastnika v obliki zaslišanja zaradi pristanka na ponovni rok in predloži zaslišanje s svojim mnenjem po redni poti zaradi izdaje odloka.
Ce predlaga nadrejeni starešina podčastnika za uno-kojitev po členu 75., toč. 2., 3. in 4. zakona o Ustro‘u vojske in mornarice, mora svoj predlog obrazložiti in utemeljiti z listinami.
Zaslišanju, odnosno predlogu za upokojitev mora nadrejeni starešina priključiti pregled >Služhenih podatkov« podčastnika, v katerem mora navesti:
a) da-li in kako rodbinsko d )klodo za ženo in za koliko otrok prejema podčastnik, ki se predlaga za upokojitev;*
b) da-li je podčastnik sodnijsko kaznovan od katerega sodišča, s katero izvršno razsodbo in s kakšno kn<-nijo;
c) koliko ima vojnih let in katera;
č) koliko časa je prebil (od — do —):
1. v službi v krajih, v katerih so življenske r"znieve posebno težke in kateri kraji so označeni kot taki z o 1-lokom predsednika ministrskega sveta;
2. v službi na opremljenih vojnih ladjah;
3. v službi letalnega osebja pri zrakoplovstvu;
4. v službi v Južni Srbiji, računši od 9. avgusta 1923. do 9. avgusta 1930.;
d) katere službene prejemke je dobival letno in sicer:
1. osnovno plačo;
2. položajno plačo;
3. redno stanarino.
e) v katerem kraju bo dotični podčastnik živel kot upokojenecj
f)	da-li je sposoben za službo v vojski.
Ce se poškoduje podčastnik v službi v miru brez svoje krivde tako, da je postal nesposoben za nadaljnjo službo ali je zbog te poškodbe postal popolnoma nesposoben za katerokoli pridobitno delo vobče, se mora priključiti predlogu za upokojitev tudi poročilo superrevi-zijske komisije pristojne komande divizijske oblasti, v koje območju dotičnik živi in ki je ugotovila nesposobnost. in vse listine, iz katerih je posneti, na kak način, kdaj in ob kakih okoliščinah se je dotičnik poškodoval.
Ce se predlaga podčastnik za upokojitev po toč. 2. Člena 75. zakona, se morajo priključiti predlogu podatki o trajanju bolovanja in poročilo superrevizijske komisije, ki je izvršila pregled podčastnika po preteku enoletnega bolovanja.
Če se predlaga podčastnik za upokojitev po toč. 3. Člena 75. zakona, se mora priključiti predlogu poročilo superrevizijske komisije pristojne komande divizijske oblasti, v koje območju opravlja dotičnik službo.
II. V vseh primerih morajo vsi starešine pri predložitvi prošnje, odnosno predloga za upokojitev, navesti tudi svoje mnenje.
Prošnje in predlogi se predlože po pristojni poli inšpektorju (komandantu, ki je hkratu tudi inšpektor njegove vrste vojske, odnosno mornarice), odnosno načelniku zadevnega oddelka.
III. Pristojni inšpektor — komandant — načelnik oddelka se uveri:
a) da-li so priključeni prošnji, odnosno predlogu, vsi potrebni podatki;
b) da-li je za upokojitev zakonita podlaga;
c) da-li je na razpolago kredit za upokojitev, kar se ugotovi v adjutantskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico.
V primerih, ko bi inšpektor — komandant — načelnik dvomil, da-li se more uporabiti poslednji odstavek člena 308. zakona o ustroju vojske in mornarice, pošlje predmet v strokovno izjavo sanitetno-veterinarskemu komiteju.
Na podstavi vseh teh podatkov in glede na potrebo službe odloči inšpektor — komandant — načelnik, da-li se predlagani upokoji ali pa se zavrne.
V prvem primeru pripravi obrazloženo rešitev o upokojitvi, v drugem primeru pa obrazloženo rešitev o zavrnitvi predloga.
Rešitev izda minister za vojsko in mornarico. Rešitve o upokojitvi podčastnikov se objavijo v Službenem vojnem listu.
Inšpektor — komandant — načelnik določi datum razrešitve in sestavi takoj v dveh izvodih potrdilo o do-služenem času v vojski in o drugih službenih podatkih ter ga pošlje sodnemu oddelku, da odmeri dotičnemu podčastniku pokojnino.
20.
V času odsotstva za 20 dni po 2. odstavku člena 77. zakona o ustroju vojske in mornarice pritiče podčastnikom in godbenikom poleg plače tudi pripadajoča hrana v denarju. Za druga običajna odsotstva preko tega in brez ozira na čas njih trajanja jim hrana ne pritiče temveč samo denarni prejemki.
21.
Pri izvajanju odredb člena 79. zakona o ustroju vojske in mornarice, odnosno pri odpuščanju podčastnikov, je treba postopati tako-le;
1. Starešina, pristojen za odpust podčastnika, mora o vsakem odpustu izdati formalno rešitev, utemeljeno z razlogi, ki se izroči v prepisu pristojnemu inšpektorju — komandantu — načelniku kakor tudi odpuščenemu.
2. Po toč. 2. člena 79. zakona se odpusti samo tisti podčastnik, o katerem se ugotovi, da se je po lastni krivdi namenoma onesposobil za vojaško službo. Glede podčastnika, ki se onesposobi po lastni krivdi, vendar ne namerno, se mora pred rešitvijo o odpustu predhodno ugotoviti, v kakem gmotnem položaju je, pa če je siromašen, se ne odpusti takoj, temveč ga je treba zaposliti v kaki lažji službi ali pa se mu mora dati pravica, da izkoristi bolovanje po členu 77. zakona, in če se potem ne more uporabiti za nobeno službo, odnosno če ne ozdravi tekom enega leta, tedaj se mora odpustiti iz kadra, ako nima pravice do pokojnine.
3. Pristojni inšpektorji, komandanti, načelniki nadzirajo uporabo toč. 4. in č. člena 79. zakona. V ta namen hranijo ocene podčastnikov za vsa leta in vodijo svznam-ke njihovih desciplinskih in sodnih kazni.
4. Po členu 79. zakona o ustroju vojske in mornarice sme biti podčastnik odpuščen iz stalnega kadra tudi ne-glede na njegovo obvezo po, uredbi o podčastniških šolah.
5. Odredbe toč. 3. člena 79. zakona o ustroju vojske in mornarice se morajo uporabiti samo na tiste podčastnike, ki se spoznajo po 23. septembru tega leta* za stalno nesposobne.
6. Podčastnik, ki je odpuščen iz vojske po točki 1. člena 79. zakona zbog tega, ker se mu ni odobril ponovni rok, kakor tudi tisti, ki se odpusti po toč. 5. in 6. istega člena zakona, se ne more nikdar več vnovič sprejeti v katerokoli službo pri vojski in mornarici.
Vsakemu takemu podčastniku se vpišejo v vojaško knjižico potrebni podatki o razlogih odpusta iz vojske.
7. Pregled in oceno za nesposobnost podčastnikov po toč. 2. in 3. tega člena vrši superrevizijska komisija divizijske oblasti, v koje območju je dotičnik v službi.
22.
Pri izvajanju odredb člena 80. zakona o ustroju vojske in mornarice je treba postopati tako-le:
1. Odredba toč. 2. člena 80. zakona se mora upora' biti počenši s tistimi podčastniki in godbeniki, kojib razsodbe postanejo izvršne po 23. septembru 1929.
2. Podčastnikom in godbenikom, ki so pobegnili* preden je dobil moč zakon o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929., in ki se tekom 15 dni, računši od dneva razglasitve tega zakona niso vrnili in se niso javili komandi, se mora odvzeti čin v smislu toč. 3. člena 80. za-kona.
Naredba, s katero se podčastniku, odnosno godbeniku, odvzame čin po tem zakonitem predpisu, se mora v overjenem prepisu priključiti preiskovalnemu spisu in obtožilnemu raportu o izvršenem begu.
23.
1.	Kot služba v stroju v smislu odredbe toč. 2« pod b) Čl. 65. in toč. 3. pod a) Člena 81. zakona o ustroju vojske in mornarice se prizna samo služba podčastniku v osnovnih edinicah posameznih vrst vojsk«, kakor tudi služba v stroju pri podčastniških in drugih vojaških šolah.
* It j. leta 1929. (Op. ur.)
Podčastnikom iz zrakoplovstva se računa kot služba v stroju služba v edinicah, navedenih v toč. 24. pod c) tega pravilnika.
Podčastnikom, ki imajo aviatično zvanje in ki vrše redno letalsko službo, se računa kot služba v stroju tudi čas, prebit v katerihkoli drugih dolžnostih v edinicah, štabih	in ustanovah zrakoplovstva.
2.	Za >strogi izbore, določen v toč.	3.	pod	b) člena
81. zakona o ustroju vojske in mornarice, se mora smatrati stroga in najvestnejša ocenitev vseh osebnih in službenih	podatkov dotičnega kandidata.	V	ta namen je
treba	častnikom dotične komande,	ki	so	na ko-
mandantskih in komandirskih položajih, predložiti na zboru vse podatke dotičnega kandidata in jih je treba strogo in vsestransko oceniti in potem, ko se navzoči častniki izjavijo, da ni novih momentov, ki ne bi bili zabeleženi v že navedenih podatkih, je treba glasovati v smislu člena 124. službenih pravil, 11. del.
Kot izpolnjen pogoj - strogega izbora« se smatra, če glasuje večina najmanj dveh tretjin častnikov, da zasluži dotični kandidat, da se pripusti k opravljanju izpita za čin podporočnika.
3. Pregled in oceno za sposobnost kandidata za čin aktivnega podporočnika v smislu toč. 3. pod h) člena 81. zakona o ustroju vojske in mornarice izvrši superrevi-zijska komisija liste divizijske oblasti, ua koje območju je dotični kandidat v službi, odnosno ima stalno bivališče.
24.
Pri izvajanju odredb členov: 87., 88., 89., 00., 01., 92.,
93., 94., 169., 170., 171., 172. in 173. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929. in vzpostavi tudi ostalih osebnih odnošajev v vojski in mornarici, ustvarjenih z odredbami omenjenih členov zakona, je treba postopati tako-le:
a) Izpopolnjeni obči in posebni pogoji za napredovanje v naslednji čin po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. in po členu 33. pravil za njegovo izvrševanje se priznavajo kot taki tudi po zakonu iz leta
1929., če so ti pogoji izpolnjeni do 23. septembra 1929. kot dneva, katerega je bil razglašen sedanji zakon, in sicer toliko, kolikor to ni drugače odrejeno s prehodnimi odredbami zakona iz leta 1929.
b) Častnikom generalnoštabne stroke in vrst vojske, kakor tudi častnikom mornarice, za katere glede napredovanja v naslednji čin ni bilo predpisano nikakršno poveljevanje po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923., in ki niso niti poveljevali ali pa so poveljevali manj časa, kot jim je to predpisano po sedanjem zakonu, kakor tiu' mim, glede katerih se zahteva po tem zakonu daljše poveljevanje kakor po prejšnjem ali pa se jim ni nudila možnost, da poveljujejo in sedaj niti prvim niti drugim po času ni mogoče, da izpolnijo te pogoje sedanjega zakona do dne, ko dosežejo po letih službe pravico do napredovanja, se samo za prvi naslednji čin prizna kot poveljevanje v ustrezni edinici, kolikor jim tega nedostaje, tudi druga služba, ki so jo uspešno opravljali in jo opravljajo v sedanjih činih na položajih, določenih v formaciji za njihov čin.
To velja tudi za častnike drugih strok vojske in mornarice tako, da se glede njih povsod, kjer je za častnike vrst vojske določeno poveljevanje,-smatra kot tako opravljanje specialnih služb, predpisanih v zakonu.
Odredbe točke a) in b) se morajo uporabiti tudi za podčastnikej tako pri napredovanju v podčastniške
čine, kakor tudi pri napredovanju v čin podporočnika.
. c) Za napredovanje zrakoplovnih častnikov se smatra po odredbah toč. 3., 4., 5., 6. in 7. člena 87. zakona kot poveljevanje ustrezni edinici:
1.	za osnovne edinice: eskadrila, balonska četa, pilotska šola, četa zrakoplov-ne podčastniške šole; pomožna četa, parkova četa in me-haniška šola pri vsakem zrakoplovnem polku; polkovna aeroplanska delavnica, zrakoplovna izvidniška šola, šola za rezervne zrakoplovne častnike, zrakoplovna meteorološka šola, zrakoplovna šola za radiotelegrafijo, zrakoplovna fotografska šola; avtoodred pri vsakem polku in komanda stana komande zrakoplovstva.
2. za trupe:
aeroplanska trupa, balonska trupa; zrakoplovna podčastniška šola, zrakoplovni bataljon zrakoplovno-tehničnega zavoda, služba pomočnika komandanta zrakoplovnih strokovnih šol, komanda tehničnega parka; zrakoplovna izvidniška šola, če je komandir v činu majorja, in pilotska šola zrakoplovnih polkov, če sestoji iz dveh ali treh oddelkov, v katerem primeru imajo oddelki rang osnovne edinice, v primeru pa, da je na čelu pilotske šole major, ima rang trupe, neglede na število oddelkov.
3. za polke:
zrakoplovni polki in komanda zrakoplovnih strokovnih šol.
Te odredbe veljajo dotlej, dokler se z razvojem zrakoplovstva ne omogoči zrakoplovnim častnikom, da poveljujejo letalnim zrakoplovnim edinicam.
Komandant zrakoplovstva skrbi, da se razdele tudi zrakoplovni častniki po letalnih zrakoplovnih edinicah in da se razporede šele po izpolnitvi zakonitih pogojev za napredovanje na druge službe v zrakoplovstvu.
Č) Kandidati vrst vojske in strok vojske in mornarice, katerim se je odobrilo opravljanje izpita za izpitno leto 1929./30., odnosno za izpitno leto 1929. po doslej veljavnih programih, opravljajo izpit po dosedanjih programih, če je ta izpit določen za dotične čine v zakonu iz leta 1929., tudi če ga še niso opravili.
Po novih programih opravljajo izpit kandidati, ki se javijo k izpitu in se jim ta dovoli za izpitno leto 1930., odnosno 1930./31., kakor tudi tisti, za katere ni bil predviden po starem zakonu izpit, pa je potem, ko dobi moč zakon iz leta 1929.. zanje predpisan nov program.
d) Administrativni kapetani I. razreda ekonomske stroke, katerim je že dovoljeno opravljanje izpita za čin administrativnega majorja v izpitnem letu 1929., in ki imajo po odredbah člena 337. zakona iz leta 1929. pogoje za prevedbo za intendantske častnike in za napredovanje v čin intendantskega majorja, opravljajo izpit po dosedanjem predpisanem programu za višje intendantske in administrativne častnike iz leta 1922.
e) Administrativni kapetani I. razreda posameznih strok vojske in mornarice, katerim je dovoljeno opravljanje izpita za izpitno leto 1929. za čin administrativnega majorja dotične stroke, ki pa se vrnejo-po odredbah toč. 1. in 3. člena 338. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929. v svoje vrste vojske, odnosno v častnike strok vojske in mornarice, opravljajo izpit po predpisanem programu za čin majorja dotične vrste vojske, odnosno stroke. Tisti teh administrativnih kapetanov I. razreda pa, ki se prevedejo za vojaške, odnosno tehnične uradnike strok, opravljajo dovoljeni jim izpit za čin majorja za izgitno leto 1929. go dosedanjem programu za
čin administrativnega majorja strok, če izpolnjujejo za napredovanje obče pogoje toč. 4. in 5. člena 216. zakona. Opravljeni izpit po doslej veljavnem programu za čin administrativnega majorja dotične stroke se jim priznava kot opravljeni izpit za višjega vojaškega uradnika IV. razreda dotične stroke, odnosno za višjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda.
!) Vsem dosedanjim administrativnim poročnikom strok vojske in mornarice, ki se vrnejo v svojo vrsto vojske, odnosno v častnike mornarice, ali se prevedejo za nižje vojaške ali tehnične uradnike III. razreda dotične stroke, se prizna, če so izpolnili pogoje po prejšnjem zakonu, za napredovanje v čin kapetana II. razreda do 23. septembra 1929., da so tudi po sedanjem zakonu izpolnili pogoje za napredovanje — častniki za čin kapetana II. razreda, uradniki pa za II. nižji razred.
Sedanji administrativni poročniki strok vojske in mornarice, ki se vrnejo v svojo vrsto vojske, odnosno v častnike mornarice, in niso povsem izpolnili pogojev za čin kapetana II. razreda do 23. septembra 1929. in ki pridobe pravico do napredovanja po službenih letih do
I. januarja 1930., opravljajo izpit po programu za čin kapetana II. razreda dotične vrste vojske.
Drugi sedanji administrativni častniki strok vojske in mornarice, ki se prevedejo za nižje vojaške ali tehnič- j ne uradnike III. razreda, in ki pridobe pravico do napredovanja v naslednji razred do konca leta 1929., opravljajo izpit za II. nižji razred po dosedanjih programih, ki so predpisani za nižjega administrativnega častnika ustrezne stroke, tako da se tistim, ki so opravljali poprej in opravili ta izpit za napredovanje v čin administrativnega podporočnika, odnosno za sprejem za nižjega administrativnega častnika, priznava to kot opravljeni izpit za II. nižji razred vojaškega uradnika dotične stroke. V strokah, kjer tak izpit ni bil predpisan, morajo opravljati izpit po programu, ki se predpiše za II. nižji razred vojaškega uradnika dotične stroke.
g)	Narednikom, ki so, preden je dobil moč zakon iz !. 1929., vstopili po izboru in dovršili enoletni tečaj pri artilerijsko-tehničnem zavodu (administrativnem organu
II. stopnje ranga divizijske oblastne komande) za čin administrativnega podporočnika artilerijsko-tehnične stroke, in ki žele opraviti izpit in tega opravijo po prej predpisanem programu, se prizna ta čas, prebit na tem tečaju, in opravljeni izpit za administrativnega podporočnika artilerijsko-tehnične stroke za izpolnjeni pogoj po členu 21. pod b) za napredovanje v vojaškega pisarja
IV.	razreda, v katero zvanje se tudi postavijo, ko do-vrše 10 let službe v podčastniških činih in če izpolnjujejo tudi druge pogoje zakona. Do napredovanja se raz-vrste na službe po artilerijsko-teliničnih ustanovah. Tisti, ki ne želijo opraviti tega izpita, se takoj vrnejo v svojo vrsto vojske.
25.
Po odredbah člena 88. zakona o ustroju vojske in mornarice se okategorizirajo za pisarniške službe in druge administrativne dolžnosti:
a) častniki, ki so Že ocenjeni ali se ocenijo za telesno nesposobne za strojno — trupno službo;
b) častniki, ki so se že uporabljali za pisarniške in druge administrativne dolžnosti, in ki niso več za službo v stroju — v trupi;
c) častniki, ki so v trupi in ki so že ocenjeni ali se ocenijo pozneje, da nimajo zadostne izobrazbe in sposobnosti za položaje — službe •— v stroju — y trupij iQ
č) častniki, ki se prevedejo v vrste vojske iz posameznih strok v smislu toč. 1. člena 338. zakona.
Rešitev glede okategoriziranja častnikov za pisarniške službe in druge administrativne dolžnosti izda minister za vojsko in mornarico po izjavi in predlogu nadrejenih starešin, za one po točki a) še tudi na podstavi mnenja superrevizijskih komisij pristojnih komand divizijskih oblasti. Z izvršeno prevedbo administrativnih častnikov strok vojske in mornarice za častnike vrst vojske po točki č), se smatra že s tem samim, da je izvršeno tudi okategoriziranje za.pisarniške in druge administrativne službe in dolžnosti.
Glede vseh okategoriziranih častnikov za pisarniške službe in druge administrativne dolžnosti se to navede tudi v činovni listi.
Vsi častniki, okategorizirani za pisarniške službe in razne druge administrativne dolžnosti, opravljajo radi nadaljnjega napredovanja izpit, kjer je ta pogojen, po programu, ki je predpisan za ustrezni čin dotične vrste vojske.
26.
Odredbe člena 89. zakdna o ustroju vojske in mornarice se morajo uporabiti tudi za pomorske častnike za generalnoštabne posle ustreznih činov, določeno poveljevanje ustrezni edinici v trupi po členu 87. zakona pa naj bo pri ustrezni edinici v mornarici po členu 169. zakona.
27.
V smislu odredb člena 94. zakona o ustroju vojske in mornarice se sedanjim veterinarskim častnikom, ki so bili prej kot kontraktualni uslužbenci trupni veterinarji ali v službi v živinskih bolnicah in so bili pozneje sprejeti za veterinarske častnike, priznava ta čas kot da so ga prebili v zvanju veterinarskih častnikov in kot izpolnjeni pogoj opravljanja ustrezne službe za napredovanje po tem členu zakona o ustroju vojske in mornarice.
28.
Pri vseh vojaških šolah, častniških in podčastniških, ki so organizirane kot trupa, ali ki imajo v svojem sestavu tudi trupne edinice vrst vojske, se računa kot služba v stroju in poveljevanje ustrezni edinici samo služba vseh vodnikov in komandirjev in komandanta dotične trupne edinice v sestavu šole.
29.
Ker se častniki, ki so se šolali ali specializirali ali se specializirajo za posamezne službe, ne smejo uporabiti za službe, ki niso v zvezi z njihovo strokovno izobrazbo, ustrezno členu 105. zakona o ustroju vojske in mornarice, se zahteva od takih častnikov namesto predpisanega in uspešnega poveljevanja in službe v stroju ravno toliko časa uspešnega opravljanja službe, za katero so se specializirali, tako da morajo opraviti za napredovanje v čine, za katere je v zakonu določen izpit) specialne strokovne izpite, ki se predpišejo.
Kateri častniki in za katere službe se smatrajo za specialiste, določi minister za vojsko in mornarico.
30.
Ustrezno členu 107. zakona o ustroju vojske in mornarice smejo poveljevati častniki vrBt vojske za gene-ralnoštabne posle tudi edinicam vseh glavnih vrst vojske in ne samo edinicam svojo vrste vojske.
31.
Pregled in oceno častnikov po toč. 5. in 6. člena 112. zakona p ustroju vojske in mornarice vrši superrovizij
ska komisija pristojne komande divizijske oblasti. Če ta komisija ne more dati točne ocene, tedaj izvrši pregled in oceno takih častnikov zdravniška komisija dotične divizijske bolnice. Ako tudi njej ni mogoče tega napraviti, tedaj izvrši pregled in oceno komisija pristojne armijske bolnice.
32.
Pregled in oceno glede sposobnosti upokojenih In častnikov v ostavki po členu 114. in 118. zakona o ustroju vojske in mornarice vrši superrevizijska komisija tiste divizijske oblasti, v koje območju dotični častnik stalno biva,
33.
Odlok o sprejemu rezervnega podčastnika v službo v stalni kader po odredbah člena 126. zakona o ustroju vojske in mornarice izda inšpektor dotične vrste vojske, komandant, ki je hkratu tudi inšpektor dotične vrste vojske, odnosno zadevni načelnik oddelka ministrstva za vojsko in mornarico.
Postopek pri sprejemu rezervnih podčastnikov, ki poprej niso bili aktivni podčastniki; je sledeči:
1. Rezervni podčastnik, ki želi vstopiti v aktivno službo, predloži svojeročno spisano in predpisno kolko-vano prošnjo komandantu vojaškega okrožja, kateremu pripada po območju, ter priloži sledeče listine:
a) vojaško knjižico;
b) rojstni in krstni list;
c) domovnico;
č) izpričevala o dovršenih šolah;
d) potrdilo o vedenju in o poklicu v civilu;
e) potrdilo, da ni poročen.
2. Komandant vojaškega okrožja postopa na isti način, ki je predpisan tudi za zopetni sprejem v stalni kader za podčastnike, ki so prej bili podčastniki po točki 17. tega pravilnika.
3. Inspektor-komandant, odnosno načelnik zadevnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico odloči po sprejemu prošnje: da-li se prosilcu glede na podatke, službeno potrebo in proračunsko možnost lahko odobri opravljanje izpita za dotični podčastniški čin aktivne službe. V smislu izdane odločbe določi inšpektor — komandant — načelnik izpitno komisijo, na katero se upoti prosilec radi izpita, odnosno zavrne prošnjo in povrne prosilcu listine po vojaškem okrožju.
Predsednik dotične izpitne komisije pozove prosilca k izpitu in povrne predmet nato neposredno inšpektorju — komandantu — načelniku s posledkoni izpita.
34.
Ocena telesne sposobnosti narednika-dijaka po odredbah točke 2. člena 129. zakona o ustroju vojske in mornarice se vrši pred koncem dosluženja dvomesečne vežbe. Oceno sposobnosti vršijo superrevizijske komisije tiste divizijske oblasti, v koje območju je dotičnik na vežbi. Ocena telesno sposobnosti narednikov-dijakov, omejeno sposobnih, kandidatov za čin rezervnega častnika v strokah v smislu točke 3. člena 129. zakona se vrši po uredbi o ocenjanju sposobnosti za omejeno sposobne vobče.
Za oceno sposobnosti dijakov, ki so že dosluiili vežbo v tem letu ali so to doslužili že poprej ali ki Še niso napredovali v častniški čin, služijo podatki ocen ^Telesna sposobnost za službo v miru in vojni«, ki so lih dobili dijaki v komandah, pri katerih so bili na vežbi,
Razvrstitev rezervnih častnikov po sposobnostih v smislu člena 134. zakona o ustroju vojske in mornarice se mora vršiti glede na njihovo občo in strokovno izobrazbo in sposobnost.
Okategoriziranje rezervnih častnikov vrst vojske zaradi razvrstitve za pisarniške in administrativne dolžnosti v vojni se ne vrši v mirnem času, onesposobljeni za službo rezervnih častnikov se razrešujejo tega zvanja v smislu točke 1. člena 137. zakona.
Oceno za nesposobnost vrši superrevizijska komisija pristojne komande divizijske oblasti
36.
Glede prevajanja rezervnih častnikov iz ene vrste ali stroke vojske v drugo veljajo odredbe člena 82. zakona o ustroju vojske in mornarice, predpisane za aktivne častnike.
37.
Pregled in oceno rezervnih častnikov po prvem odstavku člena 136. zakona o ustroju vojske in mornarice vrši komisija pri vojaški bolnici tiste divizijske oblasti, v koje območju je dotični častnik poškodovan, in sicer takoj po dobljeni poškodbi ali pri odpustu iz bolnice, če je vstopil v bolnico radi zdravljenja po dobljeni poškodbi.
38.	,,
Poleg primerov, določenih v členu 137. zakona o
ustroju vojske in mornarice, se razreši rezervni častnik tega zvanja tudi tedaj, ko neha biti naš državljan,
39.
Ponovni rok treh let po odredbah člena 155. zakona o ustroju vojske in mornarice velja za tiste mornariška podčastnike, katerim se odobri ta rok no 23. septembru 1929. Za tiste, katerim je ponovni rok odobren pred lem časom, trajajo že odobreni ponovni roki 2 leti, naslednji rok, ki se pa za tem odobri, traja tri leta
40.
V smislu točke 8. člena 162. zakona o ustroju vojske in mornarice vrši pregled in oceno telesne sposobnosti kandidatov za častnike v vojaškem oomorstvu snp^r-revizijska komisija pristojne divizijske oblastne komande.
41.
Obči rang, ki se omenja v čl. 167. zakona o ustroju ; vojsko in mornarice, se nanaša samo na rang mornariških častnikov, posebno glede pomorskih in strokovnih častnikov in Častnikov strok mornarice.
42.
Za uspešno poveljniško potovanje, določeno za napredovanje fregatnega kapetana, kapetana bojne la bi« in konteradmirala v smislu točk 6., 7. in 8. člena 169. zakona o ustroju vojske in mornarice se smatra dejansko poveljevanje ustreznim brodovnim sestavom pri vojnih vežbah v zvezi z reševanjem pismenih nalog pod vodstvom komisij, določenih v tem členu zakona.
43.
.Sprejemanje stalnih vojaških profesorjev po prvem odstavku člena 210. zakona o ustroju vojske in mornarice se vrši na ta način, da se jim določi pri postavitvi za stalne vojaške profesorje ustrezni višji ali nižji razred po skupini položajne plače, ki so jo dotlej prejemali v civilu. Čas, prebit v skupini v civilni držuvui službi, s
katero se sprejmejo iz civila, se šteje v čas za pridobitev pravice za napredovanje v naslednji razred stalnih vojaških profesorjev.
Odredba pod I., točka 3. pod h) člena 81. zakona se mora razumeti tako, da so telesno zdravi in sposobni za službo stalnih vojaških profesorjev, ne pa tudi za trupno službo. Oceno sposobnosti vrši superrevizijska komisija pristojne divizijske oblastne komande.
44.
Sprejem začasnih uradnikov po odredbah členov ‘24.
30.	in 164. zakona o ustroju vojske in mornarice se ne vrši po odredbah člena 14. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in s prejemki po členu
44.	tega zakona, temveč se mora izvršiti njih sprejem po predzadnjem odstavku člena 210. in člena 277. zakona o ustroju vojske in mornarice.
Odlok o sprejemu izda minister za vojsko in mornarico na predlog pristojnih nadrejenih in po izjavi stro- [ kovnega sveta pri ministrstvu za vojsko in mornarico.
45.
Sedanjim zdravniškim in veterinarskim pomočnikom III. razreda, ki so opravili izpit za ta razred po odredbah člena 93. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923., se prizna ta izpit za II. nižji razred vojaških uradnikov po členu 216., točka 2. pod b) zakona iz leta 1929.
46.
I
Za predpisana komorska in prevozna sredstva« v točki 2. člena ‘242. zakona o ustroju vojske in mornarice se mora smatrati kot sestavni del tudi vsa živina, ki se nabavlja za uporabo teh sredstev.
47.
V smislu odredb členov 65., 66. in 67. zakona o ustroju vojske in mornarice se nanašajo odredbe členov 260. in ‘273. zakona glede osnovne plače in redne stanarine tudi na narednike vodnike-godbenike in značarje.
.i
48.
V smislu člena 261. zakona o ustroju vojske in mornarice se šteje za osnovno plačo:
1: podčastnikom prejšnje srbske in črnogorske vojske podčastniška služba in 1. stopnja osnovne plače od dneva napredovanja v čin podnarednika, tistim pa iz bivše avstroogrske vojske od dneva napredovanja v čin korporala ali ustreznega čina pri orožništvu.
2.	podčastniki, gojenci podčastniških šol, se prevedejo na osnovno in položajno plačo po čl. 261. in 269 zakona šele po dovršitvi Šole in tedaj se jim šteje za stopnjo osnovne nlače tudi čas. ki so "n prebili v šoli od dneva, ko so bili prevedeni v čin podnarednika.
49.
V smislu odredb člena 265. zakona o ustroju vojske •In mornarice teče osnovna plača častnikov, odnosno vojaških uradnikov, od dneva podelitve častniškega čina, odnosno zvanja vojaškega uradnika.
Častnikom in vojaškim uradnikom, ki so dobili ta čin, odnosno zvanje po dvoletni pripravi v zvanju začasnih vojaških uradnikov po odredbah členov ‘21., 24.,
26.,	28., 30. in 164. teea zakona, se všteie čas, prebit v zvanju začasnih vojaških uradnikov, za stopnjo osnovne plače, ko napredujejo za častnike, odnosno za vojaške uradnike. Vsem tem se všteje za odmerjanje stopnje osnovne plače tudi č»=. ki so ga prebili v drugih granah •‘"ilue državne službe.	1
Častnikom iz bivše avstroogrske vojske, ki so imeli čin praporščaka, se šteje stopnja osnovne plače počenši od dneva, ko so dobili ta čin.
Častnikom bivše ruske vojske, ki se sprejmejo kot častniki v našo vojsko, se šteje za stopnjo osnovne plače po odredbah Člena 350. zakona o ustroju vojske in mornarice čas od dneva ukaza o dobljenem prvem častniškem činu v ruski vojski do dneva prevrata in od dneva ukaza sprejema v'našo vojsko.
Prestop na višjo stopnjo osnovne plače se vrši po členu 265. omenjenega zakona avtomatski. V smislu tega predloži oseba, ki je prebila v prejšnji stopnji tri leta, svojemu prvemu nadrejenemu starešini raport, v katerem izkaže:
1. od katerega dne je v dotični stopnji;
‘2. dali je od tega časa zapustil državno službo in koliko časa je prebil zunaj nje;
3. da-li je v tem času bil obsojen od rednega ali disciplinskega sodišča in koliko kazni po tej obsodbi je dejanski prestal;
4. da-li je dobil v tem času slabo oceno za eno od teh let (le-to samo za civilne osebe).
Nadrejeni starešina proveri navedbe na podstavi podatkov, ki jih o teip ima. Če mu je to nemogoče in če nima zadostnih podatkov, jih zahteva po službeni poti.
Na podstavi proverjenih podatkov izda naredboda-vec za blagajno, pri kateri sprejema dotična oseba svoje službene prejemke, odlok o postavitvi dotične osebe v ustrezno stopnjo osnovne plače ter ga izroči blagajniku v izvršitev.
Raport z odlokom o stopnjevanju je sestavni del denarnih. podatkov dotične osebe in se pošlje pri prevedbi iz ene. komande v drugo obenem z denarnimi podatki.
Za odmerjanje stopnje osnovne plače se ne šteje:
1. čas, določen v točki 5. člena 300. zakona o ustroju vojske in mornarice v zvezi s čl. 106., in poslednjim odstavkom čl. 114 istega zakona;
2. čas do izdaje odločbe o izpremembi kazni izgube čina ali zvanja z drugo kaznijo po Najvišji milosti;
3. čas enega leta za leto, v katerem je dobila dotična oseba slabo oceno (to velja samo za civilne urad nike in uslužbence);
4. čas, prebit v zasebnem poklicu.
Prestop na višjo stopnjo se zavre, Če se pokrene zoper osebo kazenska preiskava za dejanje, ki je sodno kaznivo, in sicer od dneva, ko se postavi v redno kazensko preiskavo, pa vse dotlej, dokler se njegovo dejanje dokončno ne reši.
Po Izdani razsodbi se izvrši prestop na višjo stopnjo naknadno v smislu prednjih odredb, če oseba z razsodbo ne izgubi čina ali zvanja.
Odloki o pomaknitvi v višjo stopnjo osnovne plače se pošiljajo glavni kontroli:
50.
Po odredbah člena 272. zakona o ustroju vojske in mornarice pritiče vsem častnikom in vojnim uradnikom polna redna stanarina neglede na to, ali so oženjem ali ne.
51.
Po odredbah člena 280. zakona o ustroju vojske in mornarice se šteje rezervnim častnikom bivše avstroogrske vojske ki so kot taki sprejeti v našo vojsko in mornarico, za čas, ko so na vežbi, ter vobče v službi prt vojski in mornarici, za stopnjo osnovne plače ves čas ki so "a prebili od dneva ukaza kot rezervni ča-tniki bivše avstroogrske vojskej pa do dneva razsula bivše
Avstro-Ogrske, kakor tudi čas, ki so ga prebili od dneva ukaza o sprejemu v našo vojsko.
Čas, ki so ga prebili od dneva razsula bivše Avstro Ogrske, pa do dne sprejema v našo vojsko, se všteje za stopnjo osnovne plače samo tistim, ki so dejanski služili v naši vojski in mornarici, in sicer če so bili državni uradniki, vsem drugim, ki niso bili državni uradniki, se šteje čas od dneva ukaza o sprejemu v našo vojsko.	52.
Osebe, ki imajo pravico po členu 293. zakona o ustroju vojske in mornarice do brezplačnih zdravil, smejo dobiti samo tista zdravila, ki so predpisana z vojaško farmakopejo.
Rodbinski člani aktivnih častnikov, vojaških uradnikov in podčastnikov ter upokojenih in rezervnih častnikov, ki so se udeležili vojne, se smejo okoristiti s pravicami, katere jim daje ta člen zakona, samo če imajo polnoveljavne legitimacije.
Te legitimacije izdajajo: za družinske člane aktivnih častnikov, vojaških uradnikov ter podčastnikov njihovi starešine; za upokojene in rezervne častnike komande dotičnih vojaških okrožij ali finančne uprave, pri kateri prejemajo prejemke. Za rodbine rezervnih častnikov, ki so državni ali samoupravni uradniki, njihovi starešine, za rodbinske člane rezervnih častnikov svobodnih poklicev pa pristojna občinska oblastva.
53.
Odredbe točke 1. člena 300. zakona o ustroju vojske in mornarice se morajo uporabiti samo za tiste častnike, ki zahtevajo upokojitev po 23. septembru 1929. in ki imajo 10 let ukazne službe tudi neglede na to, da so se mogli upokojiti po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. Pred dovršenimi 10 leti ukazne službe se smejo upokojiti častniki, glede katerih obstoje primeri, navedeni v točkah 3., 4., 5., 6., 8. in 9. čl. 112. zakona o ustroju vojske in mornarice.
Pregled in oceno nesposobnosti častnikov in vojaških uradnikov po točki 4. čleha 300. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929., vrše superrevizijske komisije pristojne komande divizijske oblasti.
54.
O dobi službovanja vseli oseb vojske in mornarice dajejo v okoliščinah, navedenih v odstavkih 1. in 3. člena 305. zakona o ustroju vojske in mornarice, pristojni starešine potrdila, v katerih se mora navesti datum prihoda in datum odhoda. Ta potrdila je treba poslati pristojnemu organu ministrstva, ki hrani osebne in službene podatke dotičnega uslužbenca.
' 55.
1.	Za prevedbo v kontrolno grano administrativnih častnikov ekonomske stroke v smislu točke 2. Člena 338. zakona o ustroju vojske in mornarice se priznajo kot izpolnjeni pogoji po odredbah točke 1. pod b) člena 21. zakona, in sicer:
a) kot opravljeni izpit: višjim administrativnim častnikom opravlj|erti izpit za' čin administrativnega majorja ekonomske stroke, nižjim častnikom pa opravljeni izpit za pregledovalce računov glavne kontrole, če so ga opravili pri glavni kontroli.
b) kot doslužena dvoletna priprava nižjim administrativnim častnikom ekonomske stroke iz prednje točke 1. (ki so opravili izpit za pregledovalce računov glavne (kontrole), — uspešno opravljanje poslov kontrolne graue (doslej pregledovalca računov) najmanj dve leti.
2. Administrativni častniki ekonomske stroke, ki se I prevedejo po odredbah točke 4. člena 338. zakona v vojaške uradnike, se prevedejo kot vojaški uradniki ekonomske stroke v vojaške kontrolorje po odredbah točke
2.	člena 338. zakona, ko doslužijo pripravo in opravijo izpit po odredbah člena 21. pod b) tega zakona.
3. Dokler se ne dopolni sodna stroka s sodnimi častniki, se smejo administrativni častniki te stroke, ki Se prevedejo po točki 4. člena 338. zakona v vojaške uradnike sodne stroke, tudi nadalje obdržati na položajih vojaških preiskovalcev pri polkih in tudi na drugih položajih, katere so zavzemali do 23. septembra 1929.
56.
Dosedanjim tehničnim poslovodjem, stalnim vojaškim duhovnikom in lekarnarskim pomočnikom, ki se prevedejo po odredbah členov 340., 341. in 343. zakona v civilne uradnike, se določi po izvršeni prevedbi redna stanarina po odredbah člena 276. zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929.
57.
Po odredbah členov 342. in 356. zakona o ustroju vojske in mornarice se prevedejo v stalne vojaške profesorje tudi dosedanji profesorski pomočniki akademij,, omenjenih v členu 342. zakona, če izpolnjujejo pogoje člena 210. zakona
58.
Vsi dijaki, ki so stopili v kader zbog odslužen ja roka potem, ko je dobil zakon o ustroju vojske in mornarice iz leta 1929. moč, kakor tudi vsi, katere je ta zakon že zatekel v službi v kadru, opravljajo izpite za čin rezervnega podporočnika dotične stroke, odnosno za rezervne vojaške uradnike strok po dosedanjih programih, tisti pa, ki stopijo v kader v letu 1930., opravljajo ta izpit po novih programih, ki se predpišejo.
59.
Dosedanjim častnikom vrst vojske, ki so se specializirali za geodetska dela, kakor tudi drugim dosedanjim častnikom vojaškega geografskega instituta, ki so dovršili vojaško geodetsko šolo v našem vojaškem geografskem institutu ali drugo strokovno vojaško ali civilno šolo v državi ali v inozemstvu in ki so tekom najmanj dvoletnega delovanja v vojaškem geografskem institutu pokazali izobrazbo in sposobnost za posle geodetske stroke, se prizna dovršena vdjaško-geodetska šola za Izpolnjen pogoj po točki 1. člena 30. zakona o ustroju vojske in mornarice in se morajo prevesti za geodetske častnike, če to žele in kolikor obstoji za to stvarna službena potreba.
60.
Napredovanje vojaških uradnikov, ki so prevedeni za vojaške uradnike po odredbah členov 338., 340., 341.,
342.,	343., 344. in 345. zakona o ustroju vojske in mornarice, se vrši po odredbah člena 216., tako, da se mora smatrati doslužen čas v dotičnem činu, iz katerega se prevedejo in v razredu, s katerim se prevedejo v ustrezne razrede po odredbah zakona iz leta 1929., za doslužen čas v razredu, ki ustreza dotedanjemu činu, odnosno razredom, iz katerih se prevedejo.
V Beogradu, dne 9. decembra 1929., Dj. št. 44624.
|	Minister za vojsko in mornarico
častni adjutant Nj. Vel. kralja armijski general I	Ster,	S, Hadžič s. r.
520.
v
Naredba
o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev in o najmanjši vrednosti blaga, prosti zavarovanja valute.*
Gospod minister za finance je izdal pod st. II.— 120.360 z dne 29. oktobra 1931. naslednjo odločbo:
1. Pooblaščene banke in pooblaščene menjalnice smejo prodajati našim državljanom in inozemskim podanikom, ki stalno žive v naši državi, inozemska plačilna sredstva za njih osebne potrebe do največ 500 (pet sto) dinarjev enkrat na mesec, brez posebne odobritve ministrstva za finance; te prodaje je zaznamovati v osebne izkaznice kupcev.
2. Najmanjša vrednost blaga, ki je odrejena v členu 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.** kot prosta zavarovanja valute, se zniža od 5.000 dinarjev na 1000 dinarjev, in to tako, da se ob izvozu blaga iz države po izvoznikih mora zavarovati valuta za vsako vrednost blaga, označenega v cenovniku, da pa samo za slučajne pošiljke blaga v inozemstvo v vrednosti do 1.000 dinarjev valute ni treba zavarovati.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun; dne 29. oktobra 1931., št. II.—120.360.
521.
J
Cenovnik,
po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga po	členu	6.	pravilnika o uredbi	pro-
meta z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.***
Velja od dne 1. do dne 30. novembra 1931.
I.
Zapored- imenovanje blaga in domačih Količina. Ceno v na štev.	proizvodov	dinarjih
1 Pšenica...............................100	kg	—
2 RŽ.................'............................. 100-
3	Ječmen................................ „	100—
4	Oves.................................. „	120—
5	Koruza nova........................... „	70—
0	Koruza posušena	ali	stara .....	„	90—
7	Bela	moka	za	luksuzno pecivo, zdrob	.	„	—
8	Bela	moka	za	luksuzno pecivo,	št.	0	.	„	—
9	Bela	moka	za	luksuzno pecivo,	št.	2	.	„	—
10	Krušna moka	št. 4 in 5............ „	—■
11 Črna moka št. G......................... *	—
12 Črna moka št 7.....................  ,	—
19 Obloda  ................................  „	—
14	Otrobi .......	^	90—
15 Koruzna moka...................	•	■	110—
IG	Ajda...................................  „	120—
17 Česen............................................ 200—
18	Čebula	„	—
19	Krompir................................  „	80—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. novembra 1931., št. 258/LXXX/557.
** »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. oktobra 1931., št. 254. — Pravilnik glej »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931,
Zapored- Imenovanje blaga in domačih na štev.	proizvodov
20 Fižol pisani...............................
Fižol drobni, beli.......................
Fižol debeli (tetovški)..................
Uran.....................................
Gobe suhe................................
Grozdje presno...........................
Sadje presno, v zavojih..................
20a Sadje v razsutem stanju...................
27 Slive suhe 70/76, vložene v vreče 80/85, vložene v vreče 95/100 (stotinke), vložene vreče ....
110/120 (uzanca), vložene
vreče ..................
120 130, vložene v vreče merkantilne, vložene v vreče etivirane, vložene v zaboje, za vsakih 100 kg 00 di narjev draže kot za slive v vrečah.
Količina
21
22
23
24
25
26
28
29
30
31
32
100 kg
Cena v dinarjih 130— 160— 320— 200— 300— 200— 1 GOBJO— 600— 500—
325—
220—
•jop—
190—
33	Slive suhe etivirane, brez koščic	.		100 kg	350—
34	Čežana (pekmez)		,	.	It	375—
35	Suhe hruške 				t»	120—
36	Suha jabolka . 					tt	150—
37	Marelice						
38	češnje . . . 			.	.	M	—
39	Konservirano sadje s sladkorjem	.		»*	1.500—
	brez sladkorja	,	.	it	700—
40	Orehi neoluščeni		,	•	it	300—
41	Orehi oluščeni .......				650—
42	Višnje suhe				»»	500—
43	Kavni nadomestki, cikorija . . .				000—
44	Oljnato semenje				t*	400—
45	Bučje semenje				tt	300—
46	Seme rdeče detelje				tt	1.000—
47	Ostalo deteljno seme				tt	800—
48	Semenje kokolja				tt	70—
49	Seno . .........		.	*t	100—1
50	Odrezki sladkorne pese, suhi . .			tt	30—
51	Hmelj				tt	300—
52	Sirkova slama				tt	120—
53	Bolhača v cvetu in listu ....			tt	800—
54	Bolhača v prahu				tt	800—
55	Bolhačeva strnina					200—
56	Kamilice		.	a	tt	750—
57 58	Konoplja	 Soki rastlinskih plodov in rastlin brez etra, alkohola ih sladkorja:			tt	200—
	a) iz sliv 			«	tt	500—
	b) iz inalin ........			„	900—
59	Konji za klanje		•	.	od glave	800—
60	Konji za vprego težki (slovenski)	.	.	tt	3.000—
61	Konji za vprego lahki		•	•	tt	2.000—
62	Konji lahki do dveh let stari . .		.	tt	2.000—
63	Konji gorski, drobni (iz Južne Srbije)			1»	1.000—
64	Žrebeta stara do enega leta . .	.	•	tt	1.000—
65	Osli 					M	600—
66	Mezgi (mule)		 . .	•	•	tt	1.000—
67	Krave velike 			•	•	tt	1.500—
	drobne, gorske . . . . .			tt	600—
68	Voli • biki do 250 kg		•	•	tt	700—
	od 250 kg do 350 kg .	•	k	tt	800—
	od 350 kg do 450 kg .	•	K	tt	1.600—
	od 450 kg navzgor . .	•	•	tt	2.200—
09	Teleta do 30 kg			■	tt	250—
	od 30 kg do 70 kg . . ,	k	P	tt	350—
	od 70 kg do 200 kg . . ,			tt	700—
70	Ovni in ovce ...... a a			tt	100—
71	Janjci in kozliči .......	*	•	tt	80—
72	Svinje do 70 kg . . . . . . .	•	«	It	500—
	od 70 kg do 110 kg . , ,			tt	700—
	od 110 kg navzgor . , ,	n	•	tt	1.100—
73	Koze in jarci	k	•	100 kg	100—
74	Mast					»	1.200—
75	Suho svinjsko meso (zarebrnice, rebrca)			h	1.500—
76 77	Salame turistične (poletne)	 Salame (zimske) iz debelo razsekanega				1.500—
	mesa	 iz drobno razsekanega			H	3.000—
	mesa ....	•	•	M	4JOOO—
Zapored- Imenovanje blaga in domačih Količina na štev.	proizvodov
78	Slanina nasoljena................... „
70	Slanina presna...................... „
80	Slanina povojena  ..................... .	„
81	Gnjati (šunke)...................... „
8'	/iavite gnjati  .............................. „
83	Zaklani prašiči razpolovljeni	....	„
8-i	Ovčje in kozje suno meso,	v polovicah 	  „
8? Svinjsko meso presno  ............................
86 Goveje meso presno	100	kg
8.	.jvčje meso piesnu ........	„
88	'agnječje meso presno............... ,,
89	Domače klobase (mesene —,	mastnice)	„
00	puha čreva (1 oblica (lopta) “. 100
sežnjev = 1% kg)
91 Soljena čreva ...
92 Suhi mehurji za mošnje itd., svinjski in
goveji.................
93 Zajčje meso ....
94	Pure žive................
95	Gosi žive................
96	Hace žive................
97 Kokoši žive .....
98 Pure zaklane ....
99 Gosi zaklane ....
100 Hace zaklane ....
101 Kokoši zaklane . . .
102	Jajca sveža (zaboj s 1440
103 Perje kokošje ....
101 Perje gosje in račje .
10'i Perje purie . . . . .
105a Perje dolgo................
106 Koža konjsaa, sirova .
107 Koža goveja, sirova .
od buš iz Južne Srbije ceneie.
n Bosne 20%
108
109
110
11
112
118 11 I
115
110
117
118 1< » 120 121 122
123
124
125
126
127
128 129
129a
130
131
132
133
*34
135
136
137
I37a
138
139
140
kosi)
od glave
100 kg
440 kosov 100 kg
vahnje, somi
Koža kravja, sirova Koža junčja, sirova Koža telečja, sirova Koža jagnječja .. „
Koža kozlovska .
Koža ovčja . . .
Koža kozja . . .
Koža zajčja . . .
Koža dehorja . .
Koža jazbečja . .
Koža divje mačke Koža veveričja .
Koža volčja . .
Koža lisičja . . .
Koža kunja . . .
Koža sobolja . .
Koža vidrna . .
Koža goveja suha Koža konjska suha Ribe presne: a) jesetri
b) krapi in ostale ribe Drva, okleščki s premerom pod 10 cm razklana polena in okroglice (okrogla
polena)  ...........................
Jamski les
Lesno oglje . •.....................
Lesno oglje (odpadki — prah Stavbni les bojev, jelkov in smrekov rezan (deske, letve, kolči, plohi, grede pooblane) . . •
Stavbni les jelkov obtesan (grede od
8/8 do 28/30).......................... •
Stavbni les jelkov okrogel (jadremkl, hmeljevke, lantene-drogi	za	brodove)	s
srednjim premerom do	25	cm	.	.	«	•
Stavbni les borov rezan ,.•>«»
Stavbni les borov tesan.....................*
Stavb, les bukov, rezan, tesan in okrogel
oparjen............................. .. *	*
neoparjen................................»••»
Okvirne letvice (frizi) bukove . • • • Stavbni les hrastov rezan . . • > • Stavbni les hrastov rezan iz Slovenije Stavbni la« broatog okrogel jg Slovenije
kos
Cena v dinarjih 1.100— 1.200— 1.300— 1.600— 1.500— 1.000—
500 1.000 800 4o0 4K0 1.200
1.500 100
600 500 30 40 15 12 1.200 1.200 1.200 1.200 900 600 5.000 r,oo 500 60, 600
500
1.000
1.500
24)00
4'500
1.000
1-500
4
N	70—
	60—
	00—
	2—
	80—
»*	120—
*♦	500—
rt	400—
	400—
0 kg	1.200—
,,	900—
i*	1.500—
»	600—
n	15—
n	15—
n	45—
n	10—
m*	»00—
n	150—
M	120—
s	350-—
M	350—
n	500—
91	400—
*	300—
n	1.400*—
	1.000-—
■	
Zapored- Imenovanje blaga in domačih na štev.	proizvodov
141 Stavbni les hrastov okrogel ....
142 Stavbni les hrastov slavonski . . .
143 Hrastovi pragi 100—150 ................
•	150—160	.....
160—180 ..............
180 -220 '.'....
• • 220—280 . .
230-270 .'.... .specialni............
144 Pragi bukovi  .........................
145 Stavbni les rezan orehov in od drugega plemenitega drevja . .....
146 Stavbni les-rezan lipov -. -. . .
147 Stavbni les rezan brestov, jesenov in javorov..........................
148 Stavbni les brestov, jesenov, javorov v krljih....................................
149 Doge (1 vedro = 80 kg) . . .
150 Brzojavni d.ogi dolgi 7 do 9 m . ,
151 Stavbni Lj .topolov .......
152 Les za palice .........
153 Drevesna skorja........................
154 Težice . . . .'........................
155 Gozdni plodi .— žir....................
156 Opij (afion) .  .......................
157 Ručno olje  ...........................
158 Oljkovo olje	,
159 Špirit rafiniran.......................
denaturiran .........
160 Vino...................................
161 Mošt in drozga ........................
162 Rudninske YOde.........................
163 Maslo presno
164 Kaškavalj (ovČ'i sir) ......
165 Sir navadni  ..........................
166 Sardine v olju
Količina
kos
m'
kos
1 vedro kos m3
100 kg 100 1
100 kg
II.
167
168
Olinn in Ilovica Vseli vrst . Tupina (dalmatinski lapor) siro\
žgan
\’a ravni pes e k V razsutem stanju Beli kamen za gradbe . . . Umetni skrilavec (splo.nit) . Mavec (sadra trips) sirov
Kameni odpadki...............
Mavec (sadra, gips) sirov, .
zmlet .
Magnezit ...	.	.
Bavksit v kosih in v prahu .
178 Cement iz Srbije .....
179 Cement beočinski ....
Cement hrvaški in slovenski Cement dalmatinski ......
Ruda železna ......
Ruda manganova...............
Ruda hromova .....
Ruda svinčena . . ....
Ruda cinkova ......
Ruda piritova ......
Žlindra od železa .....
Žlindra od svinca ....
Žlindra od žvenla .. .. . . Pepeli brez razlike ....
Kameni premog .....
Rjavi premog ......
Lignit ...Ig...,,
170
171
172 174
173
174
’l76
177
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
100 kg
III.
195 Glicerin, sirov
IV.
196 Umetna glina.................................
197 Amoniakova soda (natrijev karbonat)
198 Kavstična soda (natrijev hidrut) . . .
199 Soli žveplove kisline (acetati) . .
200 Kalcijev karbid...........................  ,
201 Kalcijev cianamid (umetno gnojilo) . .
202 Z oljem ovlaženi cianamid (umot. gnoj.) 200 bkov* k klina proftšteut . . , . ,
Cena v dinarjih 1.000— 2.500'— 5'— 8'— 12— 20— 23— 42— 800— 30—
2.000—
650—
600—
400—
40—
30—
500—
100—
60—
130—
100—
250—
1.000—
1.200—
200—
120—
120—
120—
100—
2.000—
1.300—
1.000,—
1.000—
15—
2—
9— 8—
15—
90—
20—
1—
5—
15—
40—
10—
SO-
HO—
30—
18—
25—
150—
700—
SO-
lO—
10— 30— 40— 10— 80— 25— SO-lO—
350—
25—
100—
250—
200—
150—
150—
120—
Zaporedna štev.
Imenovanje blaga in domačih proizvodov
Količina
Cena v dinarjih
X.
243	Ferosilicij ...........	„
‘244	Železo za obroče ........	„
245	Plemenito' in specialno jeklo ....	„
246	Kose ........... . * «
247	Srpi	^	•	»
248	Posodje iz Železne pločevine , . . .	„
249	Posodje emailirano	»
250	Verige ....>■>•••■•	»
251	Svinec v ploščah	»
252	Baker sirov
253	Cink sirov .. ....... i . .	»
XI.
254	Elekrode za električne peči .....	*
Pripomba: Pooblaščene banke	morajo ob
potrdila zahtevati od izvoznikov, da izjavijo
204	Sreš (vinski kamen) ....	P	1	*	99	500—
205	Mizarski kleji		«	•	t	99	1000—
206	Izvlečki za strojenje koži tekoči		■	P	99	150—
	suhi	«	•	*	99	300—
207	Triklorelilen . 				•	«	P		450—
208	Zelezaste barve				n	30—
209	Metilov alkohol				n	500—
210	Aceton							500—
‘211	Formaldehid		 .				99	500—
212	Olje iz lesnega katrana . . .				99	200—
213	Stolčene in zmlete kosti . . .				99	150—
214	Superfosfali	•	ft	•	99	90—
215	v. Bombaževe tkanine, tiskane .	•	»	9	99	1.200—
216	Konoplja sirova ......	•	•	•	>♦	400—
217	Konoplja gradašana (grebenana)	•	n	•		900—
218	Konoplja česana	*	p	P	♦*	1.000—
219	Odpadki od konoplje . , . ,	•	m	P.	99	200—
220	Motvozi		 .	•	•	•	99	1200—
221	Vreče iz jutne tkanine . . .	.	a	.	99	1500—
222	Svileni mešički iz Južne Srbije	.	a	a	99	5000—
223	Svileni mešički iz ostalih krajev	,	a	t	99	4000—
224	Svila odniotana sirova ....	,		.	99	40.000—
225	Preja iz naravne svile . , .	a	a	a	99	20.009—
226	Goste svilene tkanine ....	.		•	99	50.000—
227	Razna cedila (sita) za precejanje olja masti 					in	99	10.000—
228	VI. Usnje strojeno, podplati v kruponih				♦♦	4000—
229	Usnje strojeno svetlo ....	•	•	•	99	5000—
230	Usnje strojeno, svinjsko . . .	•	•	9	99	9000—
231	Krzno iz finih kož		*	t	t	99	10.000—
232	VII. Furnirji iz raznega lesa . . .	•	t	•	m3	2500—
233	Navskrižne plošče iz lesa . . .				„	1500—
234	Deščice za parkete ....	•	.	.	100 kg	140—
235	Okvirne letvice (frizi) sirove, hrastove				99	120—
236	Kopita za čevlje		•	•	1	99	500—
237	VIII. Celuloza ........		•	S	99	120—
238	Lepenka v polah . , . . . .	•	•	•	99	400—
239	Papir za tiskanje ......	•	•	•	99	350—
240	Papir za pisanje ......	1	•	•	99	500—
241	IX. Steklo belo ali* zeleno . . «	•	•	•	99	1.100—
242	Steklo temno ali polbelo . ,	•	•	*	99	600—
32(1-350’-600-2500'-4000 -650--1000--350--250‘-1000--400-
350- -izdajanju v obvezi
pismeno, da uvozijo v državo vse, kar dobe iz prodaje blaga v inozemstvu. .
Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo eb izdajanju potrdil ločnO Vpisovati vrsto blaga in količino in se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenov-niku; nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža. Pri lesnem blagu je treba označiti poleg kubičnega metra tudi še težo kubičnega metra-
Ko se izdajajo, potrdila na inozemsko valuto, se vrši obračunavanje po srednjem borznem tečaju onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti .na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Če so v istem vagonu razne vrste blaga ali razne kakovosti istega blaga, se mora priložiti tovqrriemu listu tudi še točna specifikacija blaga. Če, je. v. potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred oddelku za državno računovodstvo in proračun - devizni valutni posli —naj pa blaga ne zadržujejo od izvoza.
Potrdila o zavarovanju- valute po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi .žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so cene, ki so označene v potrdilu, višje kot v cenovniku za dotični mesec, taka potrdila veljajo; če so pa nižje, naj se pošlje potrdilo oddelku za državno računovodstvo in proračun — devizni valutni posli, v nadaljnje poslovanje, ne da bi se blago zadrževalo od izvoza.
Za presne ribe se mora zavarovati valuta samo če se izvažajo v celih, ribjih .vagonih.
Iz oddelka za drzavnq računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance; dne 27. oktobra 19314 št. II,—120.200.	•	• •	•	*	'
■ * * 5^2.
* • .
• Popravek.
. . . . . •
V pravilniku o •uradniškem pokojninskem skladu objavljenem v 65. kosu Službenega lista^ z dne 21. oktobra t. 1. pod št. 446., je za členom 31. pomotno izpuščen čl. 32., ki se glasi:
. • • ‘>Glen 32.
Vsa pojasnila, po tem pravilniku daje oddelek za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu financ.«
Naslednji člen 32- dobi s teni uadpis: >Člen 33.«
Uredništvo
Službenega lista Kraljevske banske uprave Dravske banovine,