Št. 13 (1963) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 2. aprila 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Mrzlično brskanje po cenikih
Cene znižujejo v dobri veri in ob velikih mukah
NOVO MESTO— 23. marca je začel veljati odlok zveznega izvršnega sveta, po katerem morajo proizvajalci vrniti na raven z 31. decembra vse cene, ki so jih letos povišali za več kot 20,3odstot-ka. Za očitno zapleteno proceduro pri zmanjševanju cen so dali na voljo 8dni, kar je po mnenju trgovcev kratek rok, saj je odlok o vračanju cen zajel okoli
19.000	izdelkov.
Kot so povedali v nekaj novomeških trgovskih delovnih organizacijah, so zvedeli za ukrep iz Uradnega lista, obveščajo pa jih tudi sami proizvajalci. Do ponedeljka so trgovine prejele veliko število obvestil o novih cenah. Kolikšen delež je to od vseh obvestil, ki jih morajo poslati proizvodne delovne organizacije, ne morejo oceniti, ker same nimajo seznamov proizvajalcev. Proizvajalci, ki jih zadeva odlok ZIS, so se lotili cen očitno brez odlašanja in odgovorno, saj trgovcem pošiljajo ob novih cenikih tudi obvestila glede izdelkov, ki jih nedavni ukrep sploh ne •zadene. Zato si trgovci najbolj belijo glavo s tem, če bodo proizvajalci pripravljeni storitiše naslednji korak, toje pokriti razliko med prejšnjo in novo nižjo ceno! Trgovci se bojijo, da bodo morali kot že kdaj v preteklosti razliko sami kriti.
Odlok bo po nekaterih ocenah imel kaj skromen učinek, kajti z njim naj bi sč rast cen zmanjšala le za okoli 3 odstotke. Njegovo uresničevanje terja veliko denarja za obveščanje in za popisovanje cen in usklajevanje z novimi ceniki.	L	M.
REVIJA GLASBENIH ŠOL BO V BREŽICAH
BREŽICE — Ljubiteljem glasbe, posebej še staršem, ki z zanimanjem spremljajo napredovanje in dosežke mladega rodu med šolanjem, se v sredo, 8. aprila, ob 18. uri obeta bogata glasbena prireditev v tukajšnjem Prosvetnem domu. To bo revija glasbenih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki jo organizira brežiška glasbena šola v sodelovanju z Društvom glasbenih pedagogov Dolenjske. Na njej bodo nastopili učenci iz Novega mesta. Črnomlja, Trebnjega, Krškega, Sevnice in Brežic.
RAZPIS ZA VOLJČEVE NAGRADE
LJUBLJANA — Delavska enotnost je razpisala Voljčeve nagrade in priznanja za dosežke na področju obveščanja v združenem delu v letu
1986.	Podelili bodo pet Voljčevih nagrad in jedem priznanj, in sicer na srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu Slovenije, ki bo od 20. do 22. maja na Otočcu. Žirija sprejema predloge za nagrade do 20. aprila.
Pionir gradi veliko naselje pod Velebitom
Januarja začeli, julija pa bodo v 287 stanovanjih že gostje
L
NOVO MESTO — V obmorski občini Senj pod Velebitom, še točneje v krajevni skupnosti Jabla-nac. je v naselju Stinice novomeški Pionir januarja letos začel graditi veliko turistično naselje s 1595 stanovanjskimi enotami različnih velikosti, v katerih bo 4.011 ležišč. Novo naselje gradijo za trg pod geslom »Zagotovite si svoj pogled na morje!«, gradnja pa poteka v etapah. Celotna zamisel bo izpeljana v štirih letih, prva faza gradnje naselja z 287apartmajipabovseljiva že julija letos.
Pripadajoča obala predstavlja del zaliva med Krivačo in Vel. Sti-nico. je strmo dvignjena nad morjem in je z vseh strani dobro zaščitena pred vetrom. Priobalni pas bo urejen za sončenje z betoniranimi ploščami, urejenebodopoti do morja in povezane z obalnim sprehajališčem. Naselje je projektiral inž. Gorazd Cibic in je zasnovano kot primorsko mestece z obalo s trgom: obdaja ga kristalno čisto morje vse tja do otoka Raba, kije oddaljen manj kot 2kilometra.
Pionirjevci so 27. marca na večji tiskovni konferenci v Stinicah predstavili svojo zamisel o novem naselju vodilnim iz občine Senj in ostalega priobalnega območja, ki so si ogledali tudi že začeta dela. l Trenutno je pod Velebitom j zaposlenih okrog 350 Pionirjevih | delavcev, ki bivajo v kontejner- • skem naselju in so doslej planirana ? dela opravili 10 dni pred rokom. • Podobno naselje je Pionir pred ne-kaj leti zgradil na Cresu v zalivu : Martinščica. pri gradnji hotelsko- j turističnih objektov pa seje doslej izkazal kot vodilna in najbolj , zanesljiva delovna organizacija v 5 državi.
R. B.
Referendum o jedrski centrali?
Nova oblika praznovanja štafete mladosti je primerna — Javna tribuna oenerget-___skih	objektih	opozorila	na	odprta	vprašanja	—	Referendum?
KRŠKO — »Lahko rečem, da se bo novi način praznovanja dneva mladosti uveljavil. Resje, da vse prireditve, ki so se pretekli teden zvrstile v Posavju, niso bile najbolje obiskane, vendar smo sedaj dobili nove izkušnje, ki jih bomo prihodnje leto že dopolnili, in marsikaj bo uporabnega tudi pri našem vsakdanjem delu v mladinski organizaciji,« je povedala Ida Novak-Jerele, predsednica občinske konference ZSM Krško po končanih prireditvah ob dnevu mladosti v Posavju.
Program prireditev je bil v resnici bogat in raznovrsten. Začel seje v ponedeljek, 23. marca, ko so v domu mladih svojo dejavnost predstavili modelarji, nadaljeval pa naslednje dni vse do sobote, 28. marca, ko so predstavili dejavnost glasbene mladine Krško in je bil v domu mladih še koncert skupin Polska malca in Toxth. Osrednja prireditev pa je bila v četrtek, 26. marca, ko je bila v Delavskem domu Edvarda Kardelja javna tribuna »Energetski objekti v
socialnem in kulturnem okolju.«
Ob jedrski elektrarni, ki je zrasla kot vsejugoslovanski objekt, imajo mladi občutek, da je sedaj ostala samo posavska z vsemi svojimi problemi in težavami. Menili so, da je o njej vse premalo informacij o tehnično-tehnoloških problemih, ter o njenih vplivih na življenje in delo posavskih ljudi. Predstavniki JE Krško so poudarili, da doslej ni bilo nobenih negativnih vplivov na okolje, menili pa so, da obstaja ne-
DEL MOSTECA POD VODO — Sava je v nedeljo grozila s poplavo in vaščani so bili od jutra v pripravljenosti. O nevarnosti jih je obvestil občinski štab za civilno zaščito v Brežicah. Predsednik vaškega gasilskega društva Karel Pinterič je povedal, da so v najbolj ogroženih hišah pravočasno izpraznili kleti. Kmalu po drugi uri popoldne je voda vdrla v Dimičevo, Žibertovo in Vahčičevo domačijo. Jože Dimič (na sliki pred svojim domom) je ob štirih lahko prišel do hiše in gospodarskega poslopja samo še v ribiških škornjih. Krompir in druga živila iz kleti sta z materjo že prej spravila na varno, steljo in koruznico pa jima je blatna voda do kraja uničila. Tokrat bi bil pod vodo zagotovo večji del vasi s cesto vred, če narasle Save ob nasipu ne bi zadržal jarek za bodočo regulirano Gabernico. (Foto: J. Teppev)
Nadpovprečni uspehi Ribnice
Počastili občinski praznik —Govoril predsednik ObS Franc Lapajne — Dolenje-vaško šolo poimenovali po partizanski brigadi — Podelili priznanje
DOLENJA VAS — »Pot k boljši družbi in boljšemu življenju vodi le preko izobraževanja, znanja, kulture in na tem temelječega gospodarstva,« je na svečani seji občinske skupščine Ribnica in vodstev družbenopolitičnih organizacij 26. marca v Dolenji vasi poudaril predsednik občinske skupščine Ribnidh Franc Lapajne.
Svečani seji v počastitev občinskega praznika so prisostvovali udeleženci boja v Jelenovem žlebu 26. marca 1943, odposlanci na Kočevskem zboru, predstavniki domicilnih enot, JLA. teritorialne obrambe, delegacija pobratene občine Arcevia v Italiji in prijateljske občine Opatija ter drugi.
OBČINSKA SINDIKALNA ŠOLA
ČRNOMELJ — Pretekli teden se je v Črnomlju pričela občinska politična šola, ki jo že vrsto let pripravlja občinski svet Zveze sindikatov in je pomembna oblika usposabljanja sindikalnih aktivistov v delovnih organizacijah. Obravnavali bodo vrsto aktualnih tem, prilagojenih razmeram v občini. Ob koncu šole pa bodo slušatelji — letos jih je okrog 30 — obiskali še Komet in Unior v Starem trgu ob Kolpi.
Predsednik Lapajne je v svojem govoru poudaril, daje občina Ribnica sicer res lani dosegla nadpovprečno dobre rezultate gospodarjenja, vendar v glavnem po zaslugi ekstenzivnega zaposlovanja in gospodarjenja. Osnove za nadaljnji razvoj občine so zdrave, vendar bo kljub temu potrebno odločnejše izvajanje programa gospodarske stabilizacije.
Na svečani seji je predstavil krajevno skupnost Dolenja vas predsednik KS Janez Henigman. Skupščina je
Zmota	se
Razvitejšemu delu Jugoslavije vsiljeni novi devizni zakon je dal, kar je mogel dati: slabše rezultate. Jugoslavija vse od leta 1972 ni imela tako malenkostnega letnega povečanja konvertibilnega izvoza, slovenski izvoz pa se je v zadnjih štirih letih lani prvič toliko zmanjšal da več ne pokriva uvoza. Če upoštevamo še, kar je izračunal ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete, da je namreč lani dolar izgubil 40 odst. svoje paritete, se pravzaprav lahko le čudimo, da ni bilo še slabše. To utegnemo kaj kmalu doživeti, če se ne bo nič spremenilo in če bo imeI izvoz prednostno vlogo samo v besedah, ki pač nič ne stanejo, zato pa tudi nič ne veljajo. Tudi Dolenjska ne more biti ravnodušna do take gospodarske politike. Ne gre le za Novoles, ki ga je izvoz napol spodsekal, gre za celo vrsto drugih izvoznikov, ki so prizadeti. Med 200 največjimi slovenskimi konvertibilnimi izvozniki jih je kar 16 iz širše Dolenjske, IMVje celo na 2., Krka pa na 9. mestu. Vsi upravičeno pričakujejo realni tečaj dinarja in le strmimo lahko nad aroganco predsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je v četrtek »prosil« slovenske delegate, naj ne prihajajo več v zbornico s predlogi o devalvaciji dinarja, češ da to tja ne sodi.
M. LEGAN
POIMENOVANJE ŠOLE — Na slovesni seji ribniške skupščine so sprejeli tudi sklep o poimenovanju podružnične šole v Dolenji vasi po V. SNOUB Ivan Cankar. Na sliki: predsednik občinske skupščine Eranc Lapajne izroča predstavnici šole dokument o poimenovanju. (Foto: J. Primc)
sprejela tudi sklep o poimenovanju podružnične šole Dolenja vas v šolo 5 SNOUB Ivana Cankarja. Predstav-
RENDEZ VOUS V POSAVJU
POSAVJE — Znana slovenska zabavnoglasbena skupina Rendcz vous bo čez nekaj dni gostovala v posavskih občinah. V nedeljo, 5. aprila, bo nastopila v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem, v ponedeljek, 6. aprila, ji bodo lahko prisluhnili obiskovalci v gasilskem domu v Sevnici, v torek, 7. aprila, pa bo imela koncert še v prosvetnem domu v Brežicah.
'
nikom šole je bila ob tej priložnosti predana listina o poimenovanju, v imenu odbora Cankarjeve brigade pa je general Alojz Hren podelil šoli knjigo o brigadi Ivana Čankarja in spregovoril o bojni poti te brigade. Na svečani seji je spregovoril tudi župan pobratene občine Arcevia v Italiji Giancarlo Enzo.
Na seji so podelili še letošnja priznanja občine Ribnica, občinsko vodstvo
• Ob prazniku občine Ribnica so podelili letošnja.priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, organizacijam in društvom. Najvišje priznanje občine, plaketo »26. marec«, so prejeli: Alojz Škulj iz Dolnjih Podpcljan, Srečko Štupica iz Sodražice in Ivan Francelj iz Sodražice. Urbanovo nagrado za dosežke na kulturnem področju sta prejela oktet Donit in Pihalna godba iz Ribnice. Priznanja občine Ribnice so dobili: Jože Mihelič iz Ribnice, Boris‘Zupančič, bivši ravnatelj »šole brez šolskega zvonca« v Loškem potoku, Jože Mihelič iz Sodražice, Boško Vladjsavljevič iz Slavonskega Broda, Lado Peterlin, dr. Božidar Voljč in Janez Pucelj iz Ribnice, Marjan Tršar iz Ljubljane, Zinka Benulič iz Sodražice, Stefan Horvat iz Ljubljane, Društvo za raziskovanje jam Ribnica, Tamburaški zbor iz Sodražice, Gasilsko društvo Ribnica, Gasilsko društvo Sodražica in Aktiv mladih zadružnikov pri KZ Ribnica.
ZZB NOV pa je podelilo plakete Jelenov žleb 10 zaslužnim borcem. Udeležencem seje so za praznik čestitali predstavniki pionirjev osnovne šole Dolenja vas. Delegacije so odnesle tudi vence k spomenikom v Jelenovem žlebu, Dolenji vasi in Mak-oši. V kulturnem programu pa so sodelovali godba na pihala, moški pevski zbor Lončar in učenci osnovne šole Dolenja vas.
J. PRIMC
V drugi polovici tedna bo prevladovalo oblačno vreme. V soboto in nedeljo bodo padavine, topleje bo.
varnost, če bi prišlo v elektrarni do napake. Vendar je možnost za kaj takega zelo majhna, saj se delavci JE Krško trudijo, da bi svoje delo opravljali kar se da vestno in strokovno.
Eno izmed pomembnih vprašanj je bi tudi, kako se bo družba prilagodila novi tehnologiji. Kot je dejal
• Čeprav bi bilo mogoče reči, daje javna tribuna zapustila precej medel vtis pri udeležencih, zlasti ker ni bilo živahne razprave, morda tudi polemike, je pa le res, da je opozorila na mnoga odprta vprašanja. Predvsem pa seje izkazalo, da nebo moč graditi energetskih objektov samo v skladu z interesi energetskega gospodarstva, ampak bodo imeli vse več besede pri tem tudi ljudje, ki žive in bodo živeli v njihovi neposredni bližini. Za ta spremenjeni odnos pa je prav gotovo zaslužna tudi mladinska organizacija, ki je ta vprašanja postavila na dnevni red.
Emil Milan Pintar, ki je na javni tribuni sodeloval kot predstavnik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ji birokat-ski gigantizem, kakršen je pri nas, prav gotovo ni koristil. Površnosti v
• TUDI SEVNICA ZA REFE-' RENDUM — »Ni se nam posrečilo evidentirati vseh onesnaževalcev. Ponovna zahteva počisti Savi ob gradnji spodnjesavske verige hidroelektrarn pa naj bo izražena tudi v pobudi občinskemu izvršnemu svetu, da predlaga ustreznim republiškim organom, da za skupščino pripravijo zakon, ki bo naložil vsem onesnaževalcem očiščenje Save,« je med drugim dejal predsednik OK SZDL Sevnica Janko Rebernik na osrednji problemski konferenci o ekologiji, varčevanju in energiji, ki je bila prejšnji četrtek v Sevnici. Sevničanov ne zadovoljuje program republiškega komiteja za varstvo okolja, zahtevajo pa tudi, da se strokovne inštitucije opredelijo do pisanja Janeza Planinca iz Krškega v Delu o H E na Savi, kar naj bi bila ekološko najbolj zgrešena naložba stoletja. Sevničani tudi menijo, da je treba o nameravani gradnji naslednjih atomskih elektrarn vprašati ljudi. Nesprejemljivo je, da kar naprej rinemo v nove nuklearke, a še zdaj nismo razčistili, kam z radioaktivnimi odpadki.
družbenem sistemu pa so za nove tehnologije, ki so praviloma bolj nevarne,-lahko tudi usodne. Čeprav bodo ob gradnji takih in podobnih objektov nujno morali sodelovati strokovnjaki, ker vsi o vsem ne moremo odločati, pa je dejstvo, da novih takih objektov v Sloveniji ne bo moč graditi brez referendumov, za kar obstajajo vse možnosti.
Govora je bilo tudi o gradnji verige Savskih elektrarn, kjer je očitno, da bo prišlo do zastoja, saj pridobivanje lokacijskih dovoljenj kasni. Vzrok za zakasnitve pa je v tem, da družbeni plani niso bili usklajeni, da marsikje postavljajo tudi nemogoče zahteve itd.
J. SIMČIČ
UMRL STANE KAVČIČ
LJUBLJANA — V petek je v 68. letu starosti za srčno kapjo umrl Stane Kavčič, revolucionar in nosilec partizanske spomenice 1941. Med narodnoosvobodilno vojno je bil med drugim sekretar okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za vrhniško okrožje, sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Avnoja. Po vojni je opravljal dolžnosti predsednika organizacijskega sekretarja CK KPS, podpredsednika prezidija ijud-ske skupščine Slovenije, ministra za industrijo, in predsednika sveta za predelovalno industrijo Slovenije ter sekretarja glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Bil je član izvršnega komiteja CK ZKJ, član CK ZKJ in CK ZKS, zvezni in republiški poslanec in predsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije.
DVEMA LISTINO O ČASTNEM ČLANSTVU
NOVO MESTO — Društvo knjižničarjev Dolenjske bo imelo danes dopoldne programsko volilni občni zbor. Udeleženci se bodo sestali v Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer bo beseda najprej tekla o delu društva od zadnjega občnega zbora dalje, nato pa bodo sprejeli delovni načrt za leto 1987. Predlagajo, naj bi novega vodstva ne volili, marveč potrdili dosedanji izvršni odbor, ki mu predseduje Ida Pucelj. Knjižničarje bodo ob tem seznanili še s sklepi z mariborskega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Za člane so pripravili tudi dve predavanji. Najslovesnejši trenutek današnjega občnega zbora pa bo podelitev listine častnega članstva. Listino bosta prejela prot. Karel Bačer iz Novega mesta, in France Režan iz Trebnjega, kiju Društvo knjižničarjev Dolenjske za častna člana proglašuje zaradi njunih zaslug pri razvoju knjižničarstva na Dolenjskem.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Zakon udaril več kolektivov
na 3. strani:
• Kritične razmere v živinoreji
na 5. strani:
• Stavka smetarjev v Trebnjem
na 6. strani:
• Izgube so najhujši problem
na 9. strani:
• Novomeščanov prepovedi ne zadenejo
na. 11. strani:
• Najbolj znan nagec na svetu
na 13. strani:
• Mladi mojstri bele žogice v Novem mestu
na 20. strani:
• Hudodelci v novomeških zaporih
OCENJEVANJE VIN ZA VINSKO VIGRED — Za razstavo vin v okviru Vinske vigredi, metliške veleprireditve, ki bo letos 15., 16. in 17.	\
maja, so belokranjski vinogradniki poslali kar 237 vzorcev vin. Prva komisija, ki sojo sestavljali v glavnem vinogradniki, je prejšnji teden ta vina ocenjevala v metliški Vinski kleti. Njena naloga ni bila točkovanje vin, to bo opravila strokovna komisija, marveč so izločili vina z napakami. Po mnenju predsednika komisije inž. Kocjančiča bo na letošnji Vigredi veliko dobrih belokranjskih vin. Več o tem na 3. strani. (Foto:
A. Bartelj)	\
Zakon udaril več kolektivov
Tretjina vseh zaposlenih bi morala imeti marca nižje osebne dohodke
Naša anketa
NOVO MESTO — V zvezi z interventnimi zakoni morajo, kot je znano, prekoračitelji osebnih dohodkov previsoka izplačila poračunati. Novomeški izvršni svet je 24. marca razpravljal o tej problematiki na osnovi podatkov SDK o izplačilih v prvih dveh mesecih letošnjega leta.
CIRIL ZLOBEC V KOČEVJU — Zanimiv razgovor s pisateljem Cirilom Zlobcem je bil v Kočevju 23. marca, in sicer v okviru prireditev ob letošnji štafeti mladosti. V zahvalo so kočevski mladi podarili pistelju kipec akademskega kiparja Staneta Jarma. (Foto: Primc)
0 zagati kulture in naroda
Ciril Zlobec za okroglo mizo o kulturi v Kočevju
KOČEVJE — O svoji knjigi Slovenska samobitnost in pisatelj ter o današnjem položaju v kulturi, gospodarstvu, in družbi v Sloveniji in Jugoslaviji je govoril in odgova-. rjal na vprašanja poslušalcev za okroglo mizo o kulturi v Kočevju pesnik, pisatelj in podpredsednik republiške konference SZDL Ciril Zlobec.
Poudaril je, da svojih prispevkov oz. razmišljanj o zagati kulturein naroda, ki jih je objavljal od leta 1979 do lani, ni nameraval objaviti še v knjigi, a je končno popustil prepričevanjem. V teh razmišljanjih je pravilno predvidel marsikaj, kar se danes dogaja. Drznil pa si jenapove-dati, da se nam obetajo v kratkem še hujši časi (gospodarske težave, štraj-ki, zapiranje tovarn, nezmožnost nekaterih republik in Kosova, da bi se sami vzdrževali, težave z vračanjem tujih dolgov itd.). Danes so se sposobne same brez večjih pretresov preživljati v Jugoslaviji le Slovenija, Hrvaška in Vojvodina, ostale republike pa pričakujejo rešitev v centralizmu, se pravi, da bi čimvečdobileiz skupne sklede. To je boleče za Slovenijo, zato se porajajo razna sovra-, štva. očitki, želje po odcepitvi itd.
Nadalje je poudaril, da naš delež v znanosti sveta upada, da zato velike tovarne ne dajejo pričakovanih rezultatov in da je posledica tega, da je človeško delo pri nas vedno bolj podcenjevano. Rešitev je torej v drugačnem odnosu do dela. pameti, znanosti. Vendar tudi veleumi ne bodo premaknili družbe naprej, če ne bo skladno napredovala k ulturna raven naroda.
J. PRIMC
V novomeški občini je 35 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz gospodarstva in 24 takih iz negospodarstva z izplačili v prvih dveh mesecih preseglo dovoljena poprečna izplačila zaslužkov v zadnjem trimesečju lanskega leta. To dejstvo bo pri poračunavanju prizadelo 34 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu ali 7.703 delavcev in 13 odst. v negospodarstvu ali 526 ljudi.
Zaenkrat zakon ne dovoljuje nobenih izjem in SDK bo zavračala izplačila vseh, ki ne bodo pri marčevskih »plačah« začeli poraču-navati, če ne bo medtem novih navodil in predpisov. Znano je, da skušajo uveljaviti olajšave v novi zakonodaji zlasti za dejavnosti sezonskega značaja, vendar trenutno uradno veljavnih sprememb še ni.
• Interventni zakon glede osebnih dohodkov bo močno udaril kolektive, ki so po zaključnem računu za lansko leto izkazali izgubo (Novoles Straža, Iskra Šentjernej, Gorjanci Straža) kot tudi tiste, ki imajo sicer zelo nizke osebne dohodke navzlic visoki produktivnosti, a izgub niso imeli. V tej skupini sta najbolj na udaru celoten Novoteks in Iskra Keko v Žužemberku. Prizadeti pa so vsekakor tudi tisti, za katere ne bi smelo biti merilo rezultat zadnjih treh mesecev v letu, ko je dela in zaslužka neprimerno manj kot poprečno vse leto. Take delovne organizacije so Strešnik Dobruška vas, Opekarna Zalog, Gorjanci — tozd Gostinstvo.
Ko so preračunavali, so videli, da gre ponekod le za 2-odstotno znižanje osebnih dohodkov, pri nekaterih pa tudi do 40 odstotkov nižje prejemke. »V novomeškem
izvršnem svetu se zavedajo, da utegne priti do prekinitev dela. kar pa bi v končni posledici le zmanjševalo rezultate dela.
Republiškemu izvršnemu svetu Novomeščani predlagajo, naj se zavzema za poračuna vanje previsokih zaslužkov šele po periodičnem obračunu za letošnje prvo trimesečje, kar bi vrsto kolektivov takoj izključilo iz tega spiska in bi se nevšečnostim lahko povsem ognili. Čimprej naj bi tudi razrešili proble-
matiko v zvezi z organizacijami sezonskega značaja, ker jim interventni zakon nepravično odmerja osnovo. Končno pa bodo »navzgor« poslali še opozorilo, naj v prihodnje ob interventnih zakonih istočasno objavljajo izvedbene akte in naj bodo take družbene akcije us-kladene s političnimi organizacijami.
V izvršnem svetu so razpravljali tudi o resnih težavah občinskega proračuna, kjer zakonske omejitve prav tako spravljajo v nevarnost redno izplačevanje sredstev vsem porabnikom.
RIA BAČER
Prevečkrat le kot izgred
Z okrogle mize o mladinski kulturi v Novem mestu v okviru štafetnih prireditev
NOVO MESTO — Ob letošnji štafeti mladosti so mladi tudi v novomeški občini večinoma v sredo. 25. marca. pripravili celo vrsto prireditev, med njimi tudi dokaj dobro obiskano okroglo mizo o mladinski kulturi.
Mladinsko iskanje novega, drugačnega je prevečkrat takoj doživeto in sprejeto kot izgred, kot provokacija ali celo sovražnost, je bilo slišati na začetku pa še potem v triurni in na trenutke precej vroči razpravi.
O prostorskih in denarnih problemih za tovrstno dejavnost, o težavah s pomanjkanjem opreme se to pot niso hoteli na dolgo in široko pogovarjati, vendar se je razprava precej vrtela okrog njih. Teh problemov je namreč tudi v novomeški občini na pretek in mlade v spotiko vseh naravnost rinejo v gostinske lokale, kar jih seveda tudi zaposluje, odvrača od neumnosti in k delavnosti pa ne navaja, kot jih lahko kulturno ustvarjalno udejstvovanje je razmišljal eden od razpravljale; v. Če so prostori samo za mladino očitno utopija, bi mladi z več vztrajnosti morali zahtevati tudi zase in bolj izkoriščati tisto, kar je v posameznem kraju na voljo, se prilagajati možnostim, kot se morajo vsi.
Problem je drugje, je menila ista
razpravljalka. da namreč manjka novih idej. da ni pravega zanimanja niti za sodelovanje v razmeroma številnih in razvitih interesnih dejavnostih po vseh šolah. Res pa je. da ni pravih organiziranih možnosti za tiste, katerih interes presega šolski krožek, društvo. Morda bi bilo lažje, če bi ideje imele dovolj močno željo po obstoju in uve-_ Ijavitvi. Če tega ni, je nekaj očitno narobe in to bi moralo skrbeti. Gre tudi za krivdo šolskega sistema, je vztrajal eden od razpravljalcev. Mlad človek v šolo mora, medtem ko mu v knjižnico in še kam ni treba, pa bi mu zato šola morala dati več tudi na tem področju.
Slišati je bilo še vse mogoče. Da je slabo, da vsaka generacija začenja z is-istimi problemi in ko končno pride do tega, da bi nekaj naredila, »izgine«,da je preveč zaprtosti znotraj šol, neinformiranosti mladih, kaj se kje dogaja, pa tudi neobveščenosti o širše pomembnih vprašanjih, življenjskega pomena za mlado generacijo itd. Nenazadnje so mladi menili, da bi morala biti srečanja kulturnih skupin in drugih mladih ustvarjalcev pogosteje, ne le ob štafeti, mladinski dnevi pa da bi morali biti bolj mladinski, pri čemer so spet na potezi mladi.
Z. L.-D.
Cilj: računalniško vodeno delo
Modernizacija v Tiskarni in iznajdljivost naglo povečuje dohodek_
NOVO MESTO — Ko seje mali in zastareli Knjigotisk z Glavnega trga iz tesnih prostorov leta 1983 preselil čez Krko v ustrezno adaptirano stavbo, je dobil možnosti za vsestranski napredek. Kolektiv, ki je štel okrog 50 ljudi, je bil nekaj časa tudi v okviru DIC (Dolenjski tiskarski center), vendar so se osamosvojili in odtlej uresničujejo svoj razvojni program.
Trenutno je v Tiskarni že 92 zaposlenih in so sposobni v obeh tehnikah, knjigotisku in ofset tisku, zadovoljiti tudi najbolj zahtevne stranke. Ker pa imajo na leto v proizvodnji okrog 7.000 različnih del, posvečajo izredno pozornost organizaciji dela. V tem imajo uspeh, čeprav gre le za prehodno rešitev, dokler ne bo
POHVALJENO DELO NOVOMEŠKEGA DRUŠTVA — Predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Ivan Japelj je pohvalil prizadevanje izvršnega odbora društva, kije v petih letih delovanja zgled marsikateremu takšnemu društvu v Sloveniji. (Foto: J. Pavlin)
Invalidi počastili jubilej
Razstava in slavnostna skupščina ob peti obletnici delovanja — Priznanja zaslužnim
NOVO MESTO — Z razstavo, ki so jo sredi minulega tedna odprli v Dolenjskem muzeju in sojo skupaj pripravili učenci osnovne šole Dragotin Kette s prilagojenim programom ininvalidi, seje pričelo praznovanje petletnice obstoja in delovanja Društva invalidov Novo mesto, ki združuje skoraj 700 članov. Vrhunec slovesnosti je bila prav gotovo sobotna slavnostna skupščina društva, ki sojo pripravili v menzi delovne organizacije Labod v Ločni. Številna udeležba članov pa tudi predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občine in republike je porok, da je to mlado društvo že zaživelo in našlo svoj prostor v družbi.
Zbrane je najprej v imenu gostujoče delovne organizacije pozdravil direktor DSSS Andrej Kirm. Povedal je, kako v Labodu poskrbe, da je^med njihovimi delavci vedno manj takšnih, ki se morajo predčasno upokojiti zaradi invalidnosti. Delavke za stroji često
zamenjujejo svoja delovna mesta, stalna skrb pa je tudi organizirana oblika rekreacije med delovnim časom. V delovni organizaciji imajo zaposlenih 23 invalidnih oseb, ki so med najboljšimi člani kolektiva. Tako niso leenakovred-ni člani, te mveč so ostali m za zgled. Zbrane je pozdravil in se o organizaciji pohvalno izrazil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Ivan Japelj, zatem pa so prijetno kulturno dopoldne popestrili še folkloristi in tamburaši iz osnovne šole »Janez Trdina« iz Stopič in Dolenjski oktet. Iz slavnostne skupščine so poslali pozdravno pismo tudi republiški skupščini. Na koncu so vsem. ki so zaslužni za delo društva, podelili priznanja. Med drugimi so ga prejeli: Pavle Udovč, Danica Hrastar, Jožica Hribar, Miha Legan, Joža Škufca. Pavle Beg. Andrej^ Gregorčič, in delovne organizacije, med katerimi je tudi uredništvo Dolenjskega lista.
J. P.
celotna proizvodnja povsem računalniško vodena.
V zadnjih treh letih se ponašajo še z drugimi obetajočimi rezultati. Akuriu-lacija in rentabilnost sta nadpoprečna v primeru s panogo v Sloveniji. Poprečni osebni dohodek, ki jc lani znašal
115.000	din, je februarja letos znašal že 180.000 din. Celotni prihodek je leta 1985 znašal 270 milijonov dinarjev, lani 750 milijonov dinarjev, letos načrtujejo 2.2 milijarde dinarjev.
Te podatke so v Tiskarni 25. marca predstavili predsedniku občinske skupščine Boštjanu Kovačiču in ga seznanili hkrati še z razvojnimi načrti, ki so v današnjih pogojih gospodarjenja prav velikopotezni. Za začetek bodo letos maja na lastnem sejmu v hotelu Metropol strankam in javnosti prikazali, kaj so sposobni nuditi združenemu delu v smislu poslovne propagande. Tiskanje lepakov, prospektov, reklam na značkah, panojih so doslej dolenjska podjetja naročala največ v Ljubljani ali celo dlje po Jugoslaviji. Velika naročila, ki so se na ta način odtekala iz Dolenjske, nameravajo tiskarji zadržati na domačem terenu z ustanavljanjem oddelka, ki bo nudil kompletno grafično propagando in servis.
Hkrati s tem razvijajo kooperacijo z drobnim gospodarstvom družbenega in zasebnega sektorja. Imajo že 19" kooperantov, s pomočjo katerih nudijo strankam storitve iz sitotiska, tampo-tiska, toplotnega tiska, fotografije, usnjene galanterije, plastike, graverstva, kar vse firme potrebujejo v izdelkih kot poslovna darila in reklamo. Že prvi primerki teh, na primer
NOVI DEVIZNI TEČAJII
Tečajna K*ta *l. 61
30. marca 1987
						,	nakup, ra	nakup, ra
		tečaj	nakupni		ceke in kred.		efek. »n
driava	valuta velja /a		ra drv i/e	srednji	prodajni	pisma	poit. na k.
Avstrija	Asch	100	4282.86	4289.29	4295.72	4197.20	4175.79
Brtjtija Belgija Danska	frank (	100	1440.19	1451.37	1453.55		1403.89
	frank F	100	1443.59	1445.76	1447.93	1411.11	
	krona	100	7970.30	79H2.27	7994.24	7790.97	7751,12
Finska	marka	100	122IK.79	12237.15	12255.51	11943.87	11HH2.77
Francija Niioumtka	.frank	100	9030.43	9044.00	9057.57	HH27.25	H7H2.09
	gulden	100	26603.43	26643.40	266*3.37	26004.H5	25*71.H4
Italija Norveška	lira	100	42.16	42.22	42.2H	41.32	41,11
	krona	100	7959.17	7971.13	79H3.09	77*0,09	7740.29
Portugalska	evcudo	100	3*5.BI	386.19	3H6.77	370,19	36H.26
/R Nemčija	marka	100	30023.90	30069.00	30114.10	29423.42	29273,30
Španija Švica	pe/eta	100	426.76	427.40	42H.04	409.69	407.56
	frank	100	36010.71	36064.HI	3611 K.91	35290.50	35110,44
Švedska	krona	100	K576.56	H5K9.44	H602.32	H3H3.59	8340,70
V. Britanija	funt	1	K7|,99	H73.30	H74.6I	H52.37	848,01
Japonska Kuvajt Kanada	jen kv. dinar	100 1	369 .HI 19*2.51	370.37 19H5.49	370.93 19KH.47	355.02 1903.21	353.17 1893,30
	dolar	1	415.KK	416.50	417.12	399.24	397.17
7. DA	dolar	l	540.16	540.97	54I.7H	52H.OI	525.31
Avstralija	a. dolar	1	3HI.36	3*1,93	3*2.50	366.11	364.20
	tet'	1	622.56	623.50	624.44	597,66	~
Grčija Irska	drahma	100		394.65	406.K6	3*0,41	378.38
	funt	l		795.23	796.42	762.2*	758.31
C
iz najboljšega usnja narejenih poslovnih daril, kažejo dobro kvaliteto in estetsko obliko, zanimivi pa bodo tudi za druge kupce po Sloveniji. Ob tem vsem bodo v najkrajšem času skušali zapolniti še slabo ponudbo s papirno konfekcijo in galanterijo v Novem mestu. V pripravi je odprtje trgovine, ki bo razen vseh vrst papirja in obrazcev prodajala še lastne izdelke iz programa poslovnih daril.
Kljub vsemu v prihodnje števila zaposlenih ne bodo bistveno povečevali, razen nekaj strokovnih kadrov, direktor Tiskarne Janez Slapnik pa pravi:
»Tudi v prihodnosti nočemo biti veliki, hočemo ostati mali, v drobnem gospodarstvu. Z malimi serijami, kvaliteto in ceno nameravamo konkurirati drugim, sposobni pa bomo hitrega prilagajanja zahtevam kupcev. Že zdaj smo sposobni v obeh lastnih tehnikah zadovoljiti najzahtevnejše stranke v državi in bi lahko segli tudi na evropski trg.«
R. BAČER
KURIRČKOVA POŠTA
KRŠKO — Kurirčkova pošta je prispela v krško občino 24. marca, ko je bil v Podbočju tudi osrednji miting ob njenem sprejemu. V kulturnem programu so sodelovali učenci vseh osnovnih šol iz krške občine, vojaki garnizije Cerklje, pionirjem pa je spregovoril tudi borec Gorjanskega bataljona Jože Penca. Ob tej priložnosti je predsednik OK SZDL Branko Pirc sprejel delegacije pionirskih organizacij. Kurirčkova pošta je potem nadaljevala pot proti Kostanjevici in se prek Vel. Podloga, Leskovca, Krškega, Koprivnice, Senovega in Brestanice odpravila v sevniško občino. Pri organizaciji sta sodelovala Zveza prijateljev mladine in občinski odbor ZZB NOV Krško.
Ukrep proti storilnosti?
Sedanja zvezna vlada se je lani sredi leta tako rekočpredstavila z zakonskim posegom v osebne dohodke. Poznavalci pravijo, da je dvignit veliko prahu za nič. Proti koncu lanskega leta so povsod, kjer so mogli, pa tudi tam, kjer jim rezultati tega niso dopuščali, dvigovali osebne dohodke, saj je bila javna skrivnost, da se pripravlja zamrznitev osebnih dohodkov, do katere je v neki obliki tudi prišlo, čeprav oblast vseskozi trdi drugače. Zdaj ie nekaj časa dviga temperaturo, zaposluje stotine in ustavlja stroje najnovejši intervencijski zakon o osebnih dohodkih. Juha se tudi to pot ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana, saj je prvotni predlog, ki bi marsikje precej zniža! plače, vendar doživel nekaj sprememb. Dejstvo pa je, da tako ukrepanje, posebno š? premalo domišljeno, naredi največkrat več škode, predvsem pa dela in stroškov, kot koristi.
ZDENKO PICELJ, predsednik občinskega komiteja ZK Krško: »Razmere nas silijo v ukrepanje, zdi pa se, da zamrznitev osebnih dohodkov leni najbolj posrečena. Po mojem mnenju bi morale biti zamrznjene tudi cene živil, elektrike, stanarine in pod. Bojim se, da bo zaradi zamrznitve osebnih dohodkov življenjska raven delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki precej nižja, nekateri bodo celo ogroženi."
JOŽICA CIGIČ, direktorica Betinega tozda Konfekcija, Metlika: »Napačno je, da bodo intervencijski zakoni zamrznili osebne dohodke tudi dobrim gospodarjem, kot je Beti, ki sebo morala vrniti na OD zadnjega lanskega trimesečja, čeprav smo mi v prvem letošnjem precej povečali produktivnost, česar zakoni ne upoštevajo. Bojim se, da bo zaradi tega produktivnost padla. Osebni dohodki so pač naj-. pomembnejši spodbujevalec dobrega dela, kar je pri nas dobro videti.«
ANICA JAKLIČ, krojilka v črnomaljskem tozdu Beti: »Interventni zakon našega tozda ne bi smel prizadeti, kajti naša produktivnost je na evropski ravni in je ne moremo več povečevati. Tisti, ki niso dobro poslovali, a so si marsikje delili večje osebne dohodke kot pri nas, bi morali že prej pomisliti, da ne delajo prav. Toda že v zakonu bi morali potegniti mejo med dobrimi in slabimi gospodarji, tako da zakon ne bi prizadel tudi dobrih. Če bi nas zakon le udaril po žepu, se bojim, da bi celo ustavili stroje.«
MARTA ŽLINDRA, vodja finančno-računskega sektorja Tekstilane, Kočevje: »V letu 1985 smo imeli izgubo, lani smo bili v sanaciji in so bili naši osebni dohodki daleč za povprečjem republike. Po našem pravilniku, ki smo ga uskladili zbranžnim letos, bi lahko izplačevali večje osebne dohodke, a nimamodenarja. Delamo s starimi stroji, produktivnost bo zaradi novih ukrepov še padla, vedno več ljudi odhaja na bolniško'
FRANCE MIHELIČ, vodja finančno-računskega sektorja, Inles Ribnica: »Interventni zakon predstavlja poseg v poslovno samostojnost delovne organizacije in bo vplival na motiviranost zadelo. V aprilu zakon za Inlesše nebo imel prehudih posledic, kako bo naprej, si ne bi upal napovedovati. Nasploh menim, da ni prav, če zakon postavlja neke meje, neda bi upošteval sezonske vplive, dosedanje gospodarjenje itd.«
TINE FILIP, predsednik konference sindikata v Novoteksu, Novo mesto: »V naši delovni organizaciji smo se že v decembru držali navodil in nismo dvigali osebnih dohodkov tako kot drugje. Čeprav smo slutili, da se pripravlja interventni zakon, smo delili le tisto, kar smo ustvarili. Mislim, da sedaj ne bomo kaznovani, sicer pa je povprečje v naši tovarni komaj 120.000 din. Takšni ukrepi za delavce niso spodbudni. Mnogi že komaj rinejo iz meseca v mesec.«	'
ALOJZ BAHČ, vodja obrata brežiške Tovarne pohištva v Dobovi: »Interventni zakon so sprejeli mimo nas delavcev in predlagatelji se niso zavedali posledic. Naš kolektiv dobro gospodari in že 17 let izvaža okrog 60 odst. proizvodnje na konvertibilno tržišče. Kot izvozniki smo spet kaznovani. Januarja in februarja smo s prodajo na tuje ustvarili 1 milijon dolarjev in jih porabili
200.	Če bi bil tečaj dinarja normalen, bi morali dobiti za devize od izvoza še 40 milijonov dinarjev.«
ANICA GROZNIK, učiteljica na osnovni šoli v Šentjanžu: »V šolstvu so problemi osebnih dohodkov znani. Vemo, da v občini enaki profili dobivajo različne OD. Če bi všolstvu uspeli,dabienakepro-file enako vrednotili, bi bilo med delavci več zadovoljstva. Če bo interventni zakon res zaživel, mislim, da bo tudi učiteljska etika popustila. Rekli, so nam, da smo se uskladili z gospodarstvom, a tega še neverno. Po interventnem zakonu pa bi verjetno morali še kaj vrniti.«
JANA PETROVAC, predsednica občinskega sveta ZSS Trebnje: »V Jugoslaviji se nobena juha ne poje v^tča, še vedno je bilo tako. da je vsak iskal luknje v interventnih zakonih, da bi jih obšel. V nekem smislu razumem, da so bili ti zakoni potrebni, saj je položaj izredno težak in zaskrbljujoč, na dlani pa je, da še zdaleč niso popolni in da udarijo počez, tudi tiste, ki so bili že zdaj dosti pridni.«
DOLENJSKI LIST
kmetijstvo
Kritične razmere v živinoreji
Že ob podpisu dolenjskega sporazuma pod vprašaj postavljali uresničitev
NOVO MESTO — Še bolj kot v Sloveniji je položaj živinoreje in pridelave mleka kritičen na Dolenjskem, kjer so izrazito usmerjeni v to dejavnost. To so ugotavljali v Medobčinski gospodarski zbornici 23. marca ob podpisu letošnjega samoupravnega sporazuma o proizvodnji mleka in mesa.
VINSKI SEJEM V OZLJU
OZALJ — Tukaj so sredi priprav za turistično-gospodarsko prireditev »Sajam vina 87«, ki bo v Ozlju od 10. do 12. julija letos. Na tej tradicionalni prireditvi, ki bo prav v času Univerziade '87, bodo predstavili najkvalitetnejša vina severozahodne Hrvatske in dela Slovenije ter tukajšnje specialitete za lačne želodce. Ob obisku Ozlja si lahko ogledate grad, muzej in galerijo, podzemno jamo Vrlovka eno najstarejših hidroelektrarn na Balkanu ter pa-vlinski samostan Svetice.
S. BAKIN
OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH:
DA ALI NE?
ČRNOMELJ — Ker je bilo vse preveč »črnih skokov« bikov, so v črnomaljski občinski skupščini pripravili odlok o oplojevanju vseh vrst domačih živali. Ob tem odloku pa so imeli na izvršnem svetu pomisleke glede oplojevanja govedi, ki naj bi ga povsod v občini, razen v krajevni skupnosti Stari trg in delu krajevne skupnosti Vinica, opravili z umetnim osemenjevanjem. Sporno je bilo namreč to, da umetnega osemenjevanja ne bi bilo ob nedeljah ter 1. januarja, 1. maja in 1. ter 29. novembra. To pa je kaj^56 dni v letu oz. 14 odst. in boje se, da bodo odslej »črni skoki« ob nedeljah in praznikih. Izvršni svet je predlagal, da bi moral Veterinarski zavod tudi te dni urediti osemenjevanje, vsaj nekaj ur na dan. Veterinarski zavod pa vsaj za zdaj svojo odločitev argumentira s tem, da so veterinarji že preveč obremenjeni, saj morajo biti dežurni po 24'ur na dan.
O •	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem prašičev so rejci pripeljali 285 živali, starih do 3 mesece, in 13, starih nad 3 mesece. Mlajših so prodali 183, kilogram njihove žive teže je stal 1.400 do 1.500 din, starejših pa 6, po 900 din kilogram žive teže.
Obe belokranjski občini in občina Novo mesto so podpisale sporazum, ki načrtuje sicer 3-odstotno rast živinorejske proizvodnje, a so bili že ob podpisu izraženi resni dvomi v uresničitev tega dokumenta. Trebanjska občina, ki je tudi ena štirih dolenjskih, v tem sporazumu ni zajeta, ker so se že pred leti odločili za navezavo s Skupnostjo za oskrbo Ljubljane.
Ko so sporazum podpisali, so razpravljali o stanju in možnostih razv-
• Ker ugotavljajo, da je položaj živinoreje že kritičen, ne le več resen, na kar so doslej opozarjali, bi vsako zavlačevanje s sprejemom predlaganih ukrepov lahko povzročilo hude in daljnosežne posledice v pridelavi hrane. V okviru Medobčinske gospodarske zbornice prav zaradi resnosti položaja načrtujejo o tem posebno problemsko konferenco, predvideno v maju 1987.
oja živinoreje v luči cenovnih neskladij. Opazno je, da zaradi dragih surovin, potrebnih za živinorejo, in prenizkih cen za prodane pridelke ta kmetijska dejavnost postaja nezanimiva, posledice pa se že kažejo v zmanjševanju čred. Belokranjci so opozarjali še na dodaten problem, s katerim se tudi srečujejo več let, a mu niso kos. Veliko domače živine odhaja čez Kolpo na Hrvaško, kjer na primer ob prodaji bika rejci iztržijo tudi 100.000 din več.
UPORABA MINERALNIH GNOJIL
ČRNOMELJ — Spomladi bodo v črnomaljski občini posejali prav toliko koruze za zrnje kot preteklo leto (na 600 ha), silažno koruzo na 17 hektarih manj (383 ha), travno mešanico na 50 ha manj (560 ha), vrtnin in krompirja pa bodo posadili prav toliko kot leto prej (prvih na 100 ha, drugega na 800 ha). Znatno manj pa bodo zasejali ječmena, in sicer le na 5 hektarih (lani na 20 ha), in ovsa, ki bo letos rasel na 10 hektarih, lani pa je na trikrat večji površini. Po zagotovilu črnomaljske kmetijske zadruge bo za spomladansko setev dovolj reprodukcijskega materiala. ORažajo pa, da kmetje vse manj uporabljajo mineralna gnojila*
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Rekordno zasedbo novomeške tržnice so beležili letos v ponedeljek, 30. marca. Vse stojnice so bile zasedene, ženske pa so imele naprodaj precejšnje količine regrata po 2000 din, manj motovilca in radiča po 3000 din, jušno zelenjavo, jajca po 60 din (cenejša za lOdin),orehe po 5000din kilogram, šopke teloha ali mačic itd. Na stalnih strojnicah jebila ponudba običajna. Lepa jabolka veljajo 300 do 380din, pomaranče so nekaj manj kot 800 din, zelena solata velja 1500 din, hruške 500 din, korenje 600 din itd.
V zadrugah se bojijo, da bodo kmetje redili le toliko živine, kolikor je potrebujejo zase, in da bo tržnih
presežkov vse manj, če ne bodo hitro uveljavljeni predlagani ukrepi. Podprli so vseh šest predlaganih, med katerimi je na prvem mestu: zagotoviti rejcem takoj ceno, ki go omogočala obstoj in razvoj tržnim proizvajalcem.	r	g
Kmetijski
Novo: biopost cepi zemljo
Tovarna dušika Ruše je ob začetku letošnje pomladi javnosti predstavnila svojo novost, izjemno kakovostno organsko gnojilo biopost, ki gaje začela izdelovati po licenci francoske tvrdke Bipost Lagny. To gnojilo je v svetu že vsestransko preizkušeno in uveljavljeno, njegova poraba pa strmo narašča.
V čem je razlika med organskimi in mineralnimi gnojili, je dovolj znano. Organska gnojila, med katerimi ostajata najvažnejša hlevski gnoj in gnojevka, povečujejo količino humusa v tleh. Z mikroorganizmi, ki jih vsebujejo, pospešujejo razgrajevanje organske snovi v tleh in mineralizacijo, to je spreminjanje hranil v rastlinam dostopno obliko. V površinskem sloju običajno rodovitne zemlje je kakih 20 do 30 milijonov mikroorganizmov v gramu prsti, v gramu hlevskega gnoja pa 700 do 800 ali še več milijonov. Prav to dejstvo je navedlo izdelovalce bioposta, da so umetno zvečali število izbranih, željenih mikroorganizmov, s tem namenom izdelano gnojilo pa je postalo nekakšno cepivo zemlje.
V enem gramu bioposta je, kot zagotavlja izdelovalec, blizu dve milijardi koristnih drobnoživk, ki se, ko jih vnesemo v zemljo, z vso ihto lotijo sicer mrtve organske mase v tleh. Pri tem nastaja humus, pa tudi nekatere rastne snovi (hormoni), hkrati pa se z razmnože'-vanjem neverjetno poveča količina mikroorganizmov, v teži celo do 2 ton na hektar. Posledica tega je izdatno zvečana rodovitnost.
# Biopost povsem enakovredno nadomesti hlevski gnoj, ob tem pa ima celo vrsto prednosti. Za enak učinek gaje potrebno mnogo manj, kar pomeni manjše prevozne stroške. Je v zrnasti obliki, pakiran v vrečah, brez vonja, hraniti ga je mogoče poljubno dolgo in ne onesnažuje okolice. Biopostova prednost je tudi v tem, da ga je mogoče po-kladati neposredno h koreninam ob sajenju sadnega drevja ali trt, kar za hlevski gnoj, kot je znano, ni dovoljeno.
In še nekaj navodil za uporabo. Biopost je uporaben v vseh kmetijskih panogah. V vinogradništvu priporočajo za mlade nasade 20 do 25 kg na ar, v rodnih nasadih pa 1.500 do 2.000 kg na hektar vsako drugo do tretje leto. V sadjarstvu in vinogradništvu je primerna uporaba 400 g na eno sadilno jamo, v vrtnarstvu 25 do 30 g na kvadratni meter zemlje, v poljedelstvu pa od 500 do 1.000 kg na hektar — vsako leto. Seveda je to odvisno tudi od cene.	Inž. M. L.
\
4
4
\
4
4
*4
*4
4
\
*4
Za vigred le najboljše
V oceno za razstavo na letošnji Vinski vigredi prišlo 237 vzorcev belokranjskih vin
METLIKA — Belokranjski vinogradniki so za razstavo na letošnji Vinski vigredi poslali 237 vzorcev vin.-Prvo ocenjevanje je bilo 24. in 25. marca v metliški Vinski kleti. 6-člansko komisijo so sestavljali predstavniki belokranjskih vinogradnikov, predstavnik Vinske kleti, predsedoval pa ji je inž. Mitja Kocjančič s Kmetijskega inštituta iz Ljubljane. Ta komisija vin ni točkovala, ampak samo izločila vina z napako.
Od 237 poslanih vzorcev je prišlo 151 vzorcev belokranjskega belega vina. 9 laškega rizlinga, 4 rumenega muškata.
Dolenjci so slabi sadjarji
Mnenje inž. Škufce
NOVO MESTO — Na-Dolenj-skem je sadjarstvo v slabšem položaju kot vinogradništvo, Dolenjci pa so tudi precej boljši vinogradniki kot sadjarji. Do teh spoznanj je kot dober poznavalec razmer in kot vodja tečajev iz sadjarstva prišel inž. Mirko Škufca.
»So pravila, vendar je vsako drevo življenje zase. Ko ga narobe posadiš ali obrežeš, ga lahko usmrtiš ali pa pohabiš,« tako o sožitju drevesa s sadjarjem razmišlja mladi, a dovolj izkušeni strokovnjak. O nekaj večjih napakah, ki jih na Dolenjskem počnejo »novopečeni« pa tudi že izkušeni sadjarji, je Škufca povedal: »Sadno drevje zahteva takšno skrb kot vinska trta. Mnogi delajo napake že pri izbiri prostora. Ni namreč primerna prav vsaka lega, pa tudi zemlja mora biti pravšnja. Zato velja pravilo.
da se pred saditvijo večjega števila dreves posvetujemo s strokovnjakom. Za dolenjsko območje je priporočeno sajenje 35 sort jabolk.
Mlado drevo mora biti posajeno tako, kot je bilo v drevesnici. Še posebej je potrebno paziti, da je cepljeno mesto nad zemljo. Prva leta drevo le malo obrezujemo. Mlade poganjke razpiramo tako, da je krošnja zračna in osvetljena. Opazil sem, da mnogi pri sadnem drevju krajšajo tudi enoletne poganjke. To je velika napaka. Vsako takšno krajšanje povzroča pri drevesu bujno rast in tako se prideluje le les, ne pa sadeži. Enoletne veje je potrebno upogibati in tako povečati nastavek cvetnega brstja. Veliko napak delajo ljudje tudi pri škropljenju. Nekateri brez potrebe povečujejo škropilne doze, drugi spet ne škropijo, češ da želijo imeti zdrave sadeže. Najboljša je srednja pot. Sadno drevje škropimo tolikokrat kot trto.
J. P.
2 roseja, / belokranjskega rdečega, 3 žametne črnine, 55 metliške črnine in 6 modre frankinje. V nadaljnje ocenjevanje gre 180 vzorcev vin, ostale pa je komisija zaradi-raznih napak izločila. Med izločenimi vini je velika večina belih. »M?d izločenimi belimi vini je le malo takih, ki so nepopravljivo bolna, ostale manjše napake pa se dajo z enološkimi ukrepi odpraviti; v glavnem gre za oksidacijo, vonj po žveplovodiku in posodi. To govori,da Belokranjci znajo kletariti rdeča vina, medtem ko bela zahtevajo več nege in doslednosti. Precej teh napak sploh ne bi bilo, če bi vinogradniki ustrezno in pravilno žveplali. Bela vina pač ne trpijo površnosti pri kletarjenju,« pravi inž. Kocjančič. »Tudi to naše ocenjevanje potrjuje, da lahko v Beli krajini poleg dobrih rdečih vin proizvedejo tudi izvrstna kakovostna bela vina, seveda z ustrezno tehnologijo in ob primernem kletarjenju. To še posebej sedaj, ko je trsni izbor razširjen z novimi sortami. S temi izvrstnimi kakovostnimi belimi vini mislim tako mešana kot sortna vina.«
A. B.
Pokušnje vin opozarjajo na dobro in slabo
MALKOVEC — Vsakoletna pokušnja vin je pomemben dogodek v malkovški podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske. Zato ne preseneča, da narašča tako število vzorcev (letos 59) kot tudi kakovost vin.
Letos so izvrgli 3 vzorce, in to predvsem zaradi nepravilne priprave oz. shranjevanja posode. Nesrečni trojici v poduk: pomit sod mora biti dobro posušen, šele nato zažveplan; ker pa so žveplali še mokro posodo, se je vino navzelo žveplovodika. Sicer pa po oceni predsednika podružnice Malkovec Ivana Pungerčarja opažajo napredek pri kletarjenju, kar je nadvse razveseljivo.
In še imena pridelovalcev najbolje ocenjenih vin na Malkovcu. Cviček (35 vzorcev): 1. Ivan Camploh, Gaberje (15,6 točke), 2. Sandi Borštnar, Bruna vas (15,5), 3. Jože Lindič, Trščina, in Nace Strmole, Tržišče (oba 15,2 točke), 4. Slavko Češek, Sevnica (15,0), itd. Belo: 1. Jože Jene, Kaplja vas (15,9 točke), 2. Ida Stušek, Tržišče (15,8), 3. Slavko Češek, Sevnica (15,7), 4. Vinko Majcen, Sevnica (15,6), 5. Lojze Udovč, Malkovec (15,5), itd.
P. P.
r
N
I
N
I
S
I
S
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
V
I
v
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
s
I
s
I
s
I
I
s
I
h
L.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
Resnice in zablode o uživanju vina
V zaključnem delu svojega članka »Vino v prehrani« v reviji Moj mali svet (št. 2/87), o čemer smo pisali v zadnjih dveh številkah našega lista, Anton Vodovnik piše:
Zdravilnost vina
Vsa vrednost vina temelji na njegovih sestavninah, ki se bistveno razlikujejo od drugih poživil, ki so velikokrat škodljiva za organizem, na primer tobak ali kava. Poleg drugih sestavin je vino pomembno zaradi kislin in mineralov, ki vplivajo na dobro prebavo.
Že od Hipokrata dalje sodi vino med naravna zdravila. Tudi danes zasledimo trditve, da je vino za človeški organizem koristno, če seveda upoštevamo pravo mero. Dokazano je, da zmerna količina vina spodbuja delovanje žlez in krepi krvni obtok. O vrednosti vina je precej dognanj svetovno znanih strokovnih ustanov in posameznih znanstvenikov. Če se je vino izkazalo kot uspešno naravno zdravilo, je prav, če o tem poučimo javnost, predvsem pa, da je vino kot naravna pijača neškodljivo.
Naštejmo nekaj primerov. Vino ima zaradi svoje kislosti veliko razkuževalno vrednost. Nekateri povzročitelji bolezni se ne morejo razvijati in živeti v okolju, kjer ie pH nižji od 4; pH vrednost vina je med 2 in 3. Vino uniči tudi povzročitelja tifusa, griže in klice mnogih drugih nalezljivih bolezni. Ta učinek pripisujejo skupnemu delovanju alkohola in kisline. Zelo zanimiv je tudi statistični podatek iz Francije, ki dokazuje, da je v vinorodnih predelih Francije umrljivost za rakom polovico manjša kot v predelih, kjer ne pridelujejo vina.
Znanstvenik Pasteurje rekel, da je vino najbolj zdrava in higienska pijača.
Prava mera
Vino je lahko tudi izvor vsega hudega, če ga človek ne uživa po pameti (tu še vedno velja izrek škofa Slomška: »Po pameti ga pijmo!«). Če vino uživamo zmerno, če si ga privoščimo takrat, ko naporno delamo in ob obroku hrane, nam bo samo koristilo; takrat lahko govorimo o kulturnem pitju. Šele prekomerno uživanje
vina rodi pijanstvo in alkoholizem. Kar je čez mero, je škodljivo, to je tudi voda. Neki redovnik je leta 1700 zapisal: Kdor ostane po štirih mericah vina sebi še vedno tako podoben, močan, da' lahko prime svojega tovariša ljubeznivo pod roko, kdor vodi svoje gospodarstvo umno in izvršuje vse druge dolžnosti, ta le naj uživa svoj skromni del vina in naj bo zanj hvaležen.«
Količina vina, ki jo človeški organizem prenese brez škodljivih posledic, je ugotovljena na osnovi številnih poskusov. Ta tako imenovana fizološka doza znaša' en liter 10-odst. alkohola v vinu na 78 kg težkega odraslega človeka. To pomeni, da zdrav odrasel človek lahko na dan popije približno eno buteljko dobrega vina.
Izbira vina
k posameznim jedem je zelo pomembna. Vino ne samo da poživlja tek, temveč tudi zaokroža okus jedi. Pravilno izbrano vino še poveča okus dobre hrane. Vsako vino ima kakšno posebno lastnost, zaradi katere se prilega samo k določenim jedem (to bi morali dobro poznati gostinci).
Na splošno ponudimo k lahkim jedem lahka vina, k težkim pa težja. Od našega dobrega okusa, izkušenj in poznavanja posameznih vin pa je odvisno, katero si bomo izbrali v določenem primeru.
Pri ponudbi in pitju se ravnamo po nekaterih splošnih pravilih. Belo vino pijemo pred rdečim,
• Zelo pomembna je temperatura vina, ki je odvisna tudi od temperature prostora, v katerem vino uživamo. Razpon je razmeroma širok, vse od 6 do 17°C. Lažja, suha, nevtralna bela vina ponudimo pri temperaturi od 8 do 10°C, težja, aromatična, polsuha bela vina pri temperaturi 10 do 12°C, vina posebnih trgatev z naravnim ostankom sladkorja in aromatična vina pa pr: temperaturi 13 do 14°C. Pri rdečih vinih je temperatura višja. Lahka in srednja rdeča vina ponudimo pri temperaturi 12 do 15°C, težja rdeča vina pa pri temperaturi 16 do 17°C. Peneča vina ponudimo pri temperaturi 6 do 8°C.
lažje pred težjim, suho pred sladkim, nevtralno pred aromatičnim in mlado pred starim. Suho in polsuho peneče vino ponudimo kot aperitiv. Za aperitiv so primerna bela vrhunska vina, zlasti pozne trgatve.
MALA C VIČ KARIJA — Vinogradniki podružnice Podgorje so od 20. do 22. marca v bifeju Štefana Srebrnjaka pripravili pravo malo cvičkarijo. Za vse obiskovalce, ki se jih je te dni kar trlo, so pripravili pokušnjo vseh najbolje ocenjenih vin. Ob pristnih domačih klobasah in siru seje osušilo kar precej dog. Več resnosti je bilo v nedeljo na letnem občnem zboru podružnice, ki se ga je udeležilo kar lepo število članov. Sprejeli so program dela, iz katerega je čutiti, da ta podružnica med vsemi najbolje deluje. Na zaključku zbora so najboljšim pridelovalcem vina podružnice Podgorje podelili priznanja. Največ točk pri letošnjem ocenjevanju so dosegli: Alojz Pirnar iz Hrušice za belo vino, Ivan Barbič iz Hribov za cviček in Božo Mervar za črnino iz Ljubna. (Foto: J. Pavlin)
Le nemočno opazujejo težave
V črnomaljskem svetu za kmetijstvo marsikdaj pri delu ostanejo na pol poti* ker nimajo možnosti vplivati na vrsto odločitev — Premalo mladih na kmetijah
ČRNOMELJ — V svetu za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL Črnomelj, poleg ostalih nalog največ skrbi posvečajo pripravi na jesensko in spomladansko setev, v zadnjem času pa tudi ustanavljanju sisa za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini. Vendar je vse več problemov v kmetijstvu, ki jim v tem svetu niso kos.
»V zadnjem času seje v kmetijs-
nilo tudi večjo obremenitev der lavcev v združenem delu,« potarna Spreicerjeva.
M. BEZEK-JAKŠE
tvu nakopičilo veliko težav, ki so globlje narave in ki jih ni moč rešiti drugače kot s sistemskimi ukrepi. Predvsem gre za neusklajene cene. Tako prav zaradi stvari, na katere ne svet ne kmetijska zadruga nima vpliva, ostanemo pri delu na pol poti. Posledica tega je, da tudi pospeševalna služba ne dosega učinkov, kot bi jih sicer, saj se vse začne in konča pri ceni,« pravi predsednica sveta Milka Spreicer. Prizna, da kmetijska zadruga njihove sklepe, ki so
operativnega značaja, v glavnem uresničuje, težje pa vse ostale njihove zaključke.
»Dokler kmetijska proizvodnja narašča, je nemoč uresničevanja vsega, kar si v kmetijstvu želimo, manj zaskrbljujoča, ko pa začne padati, nastane vrsta novih težav. Toda lani v črnomaljskem kmetijstvu plan proizvodnje ni bil dosežen. Da bi nam to uspelo, bi morali dati kmetom finančno injekcijo, na* kar pa svet zopet nima vpliva, kajti to bi pome-
Milka Spreicer
Letnik 1986 plemenitejši, bolj harmoničen
S pokušnje v Sevnici
SEVNICA — »Kakovost vina je vsako leto boljša. Nekaj članov je pridobilo že prav solidno znanje, tako da se lahko njihovo vino že preizkuša s sortnimi vini. Sicer pa je nasploh vse več zanimanja za društveno dejavnost, ker skrbimo za pridobivanje novih praktičnih in teoretičnih znanj,« je povedal Rado Umek, predsednik podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske za Sevnico in Boštanj.
Na petkovem družabnem srečanju okrog 150 vinogradnikov v hotelu Ajdovec se je predsednik Umek zahvalil za tvorno sodelovanje sevniškemu Kmetijskemu kombinatu in za nagrade za najboljše vinogradnike. Predsednik degustacijske komisije Jože Peternel je dejal, da je komisija ocenila 31 vzorcev rdečega in 22 vzorcev belega vina letnika 1986kot plemenitejšo in bolj harmonično kapljico od prejšnjega leta.
Ker pa so opazili tudi nekatere napake v kletarjenju navkljub splošnemu napredku na tem področju, bodo pripravili pokažno degustacijo.
Pridelovalci prvouvrščenih vin so prejeli diplome podružnice, vsi« ki so prinesli vzorce na ocenjevanje, pa zahvalo Društva vinogradnikov Dolenjske.
Rdeče vino: 1. Vida Medved, Dobje, (15,80 točke), 2. Alojz Klenovšek, Podvrh (15,55), 3. Vlado Kobal, Trnovec (15,37), 4. Kristijan Janc, Studenec (15,35), 5. Stane Lipar,Topolovec(15,32)itd. Belo vino: 1. Slavko Prosenik, Sv. Anton (15,80), 2. Izidor Simončič, Prešna Loka (15,77), 3. Darko Trbovc, Lamperče, in Kristijan Janc, Studenec (oba 15,70 točk), 4. Alojz Zalašček, Apnenik (15,61) itd.
P. P.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Gre, dokler gre
So lahko drage naprave v številnih kurilnicah pre-puščene hišnim svetom?
V soseskah in blokih, kjer imajo kurilnice za več objektov skupaj, seletos ljudje niso pritoževali nad mrazom. Za zdaj peči delajo, ampak v želji, da bi bila kurjava čim cenejša, za amortizacijo ne ostaja skoro nič in tudi med strankami je že precej nerednih plačnikov. Toda: ko se bodo začele večje okvare, od kod denar za obnovo kurilnic? Za nekatere kurilnice se že zdaj ve, da ne bodo vzdržale do konca tega srednjeročnega obdobja. Pravobranilec samoupravljanja je razen tega začel opozarjati, da kurilni odbori, oziroma hišni sveti zaposlujejo stalne ali honorarne kurjače in da to ni po predpisih. Ponekod tudi glede strokovnosti gledajo skozi prste, kar vse postavlja pod vprašaj varnost kurjača in naprav, s katerimi delajo.
V Novem mestu je evidentiranih okrog 25 večjih kurilnic, vsaka je organizirana po svoje, kurilni odbori iz vrst stanovalcev večinoma prizadevno skrbijo zanje, vendar to ni dovolj. Nedavno tega so v novomeškem izvršnem svetu ob razpravi o komunalnem gospodarstvu s posebnim poudarkom razpravljali o kurilnicah. Razmišljajo, če ne bi bilo bolje vse kurilnice prenesti pod Komunalo, ki bi poskrbela za strokovno obratovanjem vzdrževanje, a spet ni tako enostavno. Prvič bi to takoj povzročilo podražitev kurjave, drugič pa tudi Komunala ni navdušena nad tem. da bi ji naložili skrb za toplarne, ki nimajo amortizacije, so pri mnogih pa so na vidiku večje investicije v obnovo.
Zaenkrat bo še ostalo pri starem, strokovnjaki pa bodo izdelati elaborat o stanju in možnostih postopnega prevzema kurilniških naprav pod komunalno streho.
R. BAČ ER
Kadrovske menjave
Novi podpredsednik novomeške občinske skupščine je inž. Stane Žunič
NOVO MESTO—Ker je Janez Bajuk, dosedanji podpredsednik novomeške občinske skupščine, odšel v Beograd za namestnika predsednika komiteja za zunanjo trgovino, so ga 26. marca vsi trije zbori novomeške skupščine razrešili dolžnosti. Preko SZDL je bil izpeljan kadrovski postopek za novega podpredsednika, med evidentiranimi pa so bili: Milan Bratož, Zvonko Čampa, Stane Žunič, Janko Petrič, Pavle Turk, Dušan Jarc, Darja Colarič, Vilma Manček in Slavko Pavlin.
Na kandidaturo sta pristala Janko Petrič in Stane Žunič, na tajnih volitvah v skupščini pa je bil z več glasovi izvojen dipl. inž. gozdarstva Stane Žunič, ki je tudi dolgoletni družbenopolitični delavec v občini. Tudi dosedanji direktor uprave za družbene prihodke Marjan Pavlin je bil razrešen dolžnosti, ker odhaja na Vrhniko, za novega direktorja davkarije pa so izvolili ekonomista Marjana Černeta, ki je bil doslej direktor hotela Grad Otočec.
Nezasedeno je bilo tudi mesto namestnika predsednika komiteja za družbeni razvoj. Za ta dela in naloge je bil v skupščini izvoljen pravnik Danijel Klepec, doslej vodja splošnega sektorja pri Elektru Novo mesto.
R. B.
Vsak pred svojim pragom
V aprilu in maju olepše-valna akcija
NOVO MESTO—Podokriljem SZDL naj bi v množični spomladanski akciji občistili okolje, hkrati pa skušali v ljudeh privzgojiti ekološki čut. Medtem ko bodo vse mestne krajevne skupnosti in primestne, Mali Slatnik, Bučna vas. Prečna in Mirna peč, očiščevalno akcijo izvajale 8. in 9. maja, bo na ostalem območju občine večinoma potekala v aprilu, kot se bodo v posameznih krajih dogovorili.
Ob tej priložnosti naj bi zlasti popisali in očistili črna odlagališča odpadkov, ki jih je okrog 60 že evidentiranih, domnevajo pa, da jih je vsaj še enkrat toliko na obronkih host ali pri vodah. Očistili naj bi okolico blokov, sosesk, vsak svoj vrtiček in okolico hiš, delovne organizacije pa svoja dvorišča. Odpadke bodo odvažali v kontejnerje, kjer bodo koristne odbrali posebej, da jih bo odpeljal Dinos. Prav tako bodo z manjšimi hortikulturnimi posegi prispevali k lepši podobi bivalnega ali delovnega okolja.
Akcija bo organizirana v posameznih krajih na različne dneve zlasti zato, ker Komunala nima dovolj kontejnerjev niti ne vozil, da bi iz vseh krajev na isti dan sproti odvažala. Da bi široko zasnovana družbena akcija kar najbolje uspela, so v občini imenovali 12-članski štab, ki ga vodi Ivo Longar, predsednik izvršnega sveta, v krajevnih skupnostih pa bodo v ožje vodstvo akcijeimenovali svoje ljudi.
Medtem ko bodo po strokovni plati in kot nosilci posameznih nalog sodelovale delovne organizacije Komunala, Dinos,. GG, Vodnogospodarsko podjetje, Elektro, Poklicna gasilska enota in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, bodo sodelovali tudi šolska mladina, ribiči in krajani. Po končani akciji bodo sodelujoči ugotavljali uspeh, obenem pa bo ob skromni malici priložnost za boljše medsebojno spoznavanje.
R. B.
ii
Do leta 2000 precej sprememb
V spremenjenih planskih aktih razvozlati tudi pokopališko problematiko
NOV O MESTO—Vsi trije zbori novomeške občinske skupščineso 26. marca zasedali najprej skupno, nato pa na ločenih sejah razpravljali o delu občinske uprave, proračunu in sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega družbenega plana. Dnevni red je bil še obširnejši, razprave pa je bilo največ ob informaciji že izvedenih del za pokopališče na Marofu.
K delu občinske uprave v zboru združenega dela niso imeli ne pripomb in ne pohval, več zanimanja pa so delegati pokazali za občinski proračun. Lanskoletni zaključni račun je bil potrjen, prav tako letošnji. Pretežni del prihodkov proračuna gre tudi letos za osebne dohodke in delo občinske uprave, pravosodja, družbenopolitičnih organizacij in sofinanciranje medobčinskih strokovnih služb. V teh institucijah je zaposlenih 486 ljudi, od teh je 76 funkcionarjev, med katere pa štejejo tudi vse sodnike in tožilce.
Poprečni lanski osebni dohodek zaposlenih v občinski upravi ni bil zavi-
IZOGIBAJO SE ODLOČBAM
NOVO MESTO—Nanovomeškem centru za socialno delo imajo vsako leto hujše težave pri vročanju odločb, posebno za preživnine. Zavezanci se vročitvam odločb na vse načine izmikajo, tako da jim morajo odločbe dostavljati celo preko kadrovskih služb lastnih delovnih organizacij. Taki primeri so zlasti takrat, ko gre za odločbo o plačevanju preživnine za nezakonske otroke. Lani so v centru uskladili 262 preživnin v skladu z zakonodajo, višji zneski, kijih morajo očetje nezakonskih otrok plačevati, pa se zdijo mnogim prizadetim prehud udarec po žepu.
danja vreden, kar pove tudi podatek o najvišjem zaslužku, ki ga ima predsednik občinske skupščine in je (brez minulega dela) znašal 261.243 din, najnižji vobčinski upravi pa je bil 60.597 din. Ker interventni zakon v letošnjem proračunu ne dovoljuje presežkov, verjetno pa bo do njih prišlo ob naglo povečanih osebnih dohodkih zaposlenih v prvih dveh mesecih, bodo ob koncu prvega trimesečja naredili poračun. Tudi med letom bodo spremljali dohodke proračuna, in če jih bo preveč, bodo prispevno stopnjo za davek iz dohodka znižali. Delegacija Laboda je predlagala, naj bi znižanje tega davka pomenilo možnost za povečevanje osebnih dohodkov, ki so zlasti pri tekstilcih nizki.
Odlok o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega družbenega plana
TEŽAVE S SKLADIŠČEM V GRADCU
GRADAC — Trgovina Kmetijske zadruge v Gradcu je ena najbolje založenih trgovin z gradbenim, vodn-oinstalaterskim in materialom za centralno kurjavo v Beli krajini. Težave pa imajo s skladiščenjem tega materiala, kije razložen po vsem Gradcu. Slej ko prej bodo morali dobiti večji in zavarovan prostor, kjer bodo imeli ves material na enem mestu.
Čedalje slabše stanje
Pri obravnavi ekološke problematike v občini sta dva sveta izrazila resno zaskrbljenost
NOVO MESTO — Svet za varstvo okolja in svet za znanost — oba pri občinski konferenci SZDL — sta 24. marca skupaj obravnavala domačo problematiko v zvezi z bližnjo republiško problemsko konferenco »Ekologija, energija in varčevanje*. Med-
Za cel tozd kooperacije
Za letos Beti načrtuje 13 milijonov minut konfekcijske kooperacije, potrebovali pa bi še več kooperantov
METLIKA — Za letos načrtuje metliška Beti v svoji konfekcijski skupnosti, ki jo sestavlja pet konfekcijskih temeljnih organizacij, 112.275.000 minut dela, kar je glede na doseženo v lanskem letu za 6 odst. več. Poleg tega načrtujejo še 13 milijonov minut dela v kooperacijski proizvodnji, kar predstavlja proizvodnjo manjše temeljne organizacije.
Za Betino konfekcijsko skupnost dela pet družbenih kooperantov, šestega pridobivajo sedaj, in deset zasebnih. Od zasebnih koperantov se jih sedem ukvarja s konfekcioniranjem, dva s sitotiskom, eden pa ima poleg šivanja še vezenje. Družbene kooperante imajo v Bosni, v Dalmaciji in Sloveniji, občasno za Beti šivajo tudi v Astibu v Štipu ter v obratu Tonose v Adlešičih. Že več let pa sta njihova stalna kooperanta Vodičanka iz Vodic pri Šibeniku ter obrat kočevske Tekstilane v Osilnici.
Beti svojim kooperantom, tako družbenim kot zasebnim, dobavi
skrojene kose in ves pomožni material, za vsak artikel še vzorec, sešit po fazah, in vsa potrebna navodila ter seveda za vsak artikel posebej normo. Kooperanti šivajo tako rekoč vse artikle iz Betine-ga programa.
Eden od pogojev, da lahko delajo za Beti, je, da kooperant naredi najmanj 50.000 minut na mesec, kar pomeni, da mora imeti najmanj 5 strojev in prav toliko delavcev. Kakovost izdelkov iz kooperacijskega konfekcioniranja je na ravni Betine proizvodnje, nekateri kooperanti pa to kakovost še presegajo. Če kakšna faza pri šivanju zahteva poseben stroj, ki ga zasebni kooperant nima, mu ga Beti za ta čas posodi.
Seveda ima Beti z vsakim kooperantom pogodbo. Sedaj Beti plača svojim kooperantom 35 din na minuto, seveda po določeni normi. Glede na svoje potrebe bi potrebovali še več kooperantov.
A. B.
Konec Integralovega izmikanja
Sprejeta resolucija za letošnje leto — Večino ciljev je moč uresničiti — Beti, nosil-ka gospodarskega razvoja — Naredili bodo red pri razvoju gostinstva in turizma
METLIKA — Z manjšimi pripombami in nekaj dodatnimi predlogi so na zadnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine prejšnjo sredo sprejeli resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine v tem letu. Odgovorni možje zagotavljajo, da bo moč večino v resooluciji zastavljenih ciljev uresničiti, zaradi novih zakonov pa pričakujejo, da se lahko zatakne pri nekaterih naložbah, saj sebojijo, da bo imela komunala na voljo petino manj sredstev, kot so predvideli, stanovanjsko gospodarstvo pa celo 40 do 50 odst. manj.
Kljub temu in kljub dejstvu, da gospodaijenje tudi v letošnjem letu otežujejo vračila konvertibilnih dolgov, visoka inflacija, obveznosti do nerazvitih in nedorečenost zakonskih predpisov, načrtujejo, da se bo družbeni proizvod letos realno povečal za 5 odst., izvoz za 3, delež proizvodnih naložb vdružbenempr-oizvodu pa naj bi znašal 9 odst. Vse to, vključno s 5-odst. povečanjem fizičnega obsega proizvodnje, bodo lahko v Metliki dosegli le s popolnejšim izkoriščanjem vseh zmogljivosti, z uvajanjem novih izdelkov ter posodobitvijo in avtomatizacijo proizvodnje. Število zaposlenih naj bi
se povečalo za 3,5 odst. Sredstva za družbene dejavnosti bodo, gledano v celoti, ostala na lanski ravni.
Seveda bo še naprej industrija glavna gospodarska panoga v občini in v okviru nje Beti nosilka gospodarskega razvoja občine, saj ustvari več kot pol dohodka gospodarstva v tej belokranjski občini. Beti načrtuje za letos za več kot 4 milijarde dinarjev naložb, ki naj bi odločilno prispevale k povečanju obsega proizvodnje te delovne organizacije za 5 odst., prav za toliko pa naj bi Beti povečala tudi izvoz na konvertibilna tržišča. Nove naložbe načrtujejo tudi v Kometu, v Novoteksovem tozdu
Tovarna kopalniške opreme, v Novoteksovem tozdu bodo zaključili lani začeto veliko^ investicijo.
• Ker večletne zahteve in prizadevanja metliške občine na področju razvoja gostinstva in turizma, katerega nosilec bi moral biti Golfturist, niso rodila nikakršnih sadov, marveč je stanje iz leta v leto slabše, so tudi v resolucijo zapisali, da je letos treba' dokončno rešiti vprašanje nosilca te dejavnosti. In to ne samo na podlagi izmikajočih se obljub, ampak na podlagi trdnih in zagotovljenih programov in konkretnega dela.
razvoj načrtujejo tudi v obratih SCT in IMP ter seveda v suhorskem obratu IMV.
V resoluciji so precej pozornosti posvetili tudi kadrovski politiki in štipendiranju.
A. B.
tem ko so v svetu za varstvo okolja že pred meseci ugotovili stanje in ga kot alarmantno opozorilo poslali v razpravo krajevnim skupnostim in delovnim organizacijam, ni bilo veliko odziva.
V razpravi so posebej poudarjali, da se onesnaženost zraka v času kurilne sezone zelo približuje kritični točki in da tega ne povzročajo le veliki onesnaževalci — industrija — na katero vsi kažejo s prstom, marveč tudi tisoči zasebnih onesnaževalcev. Tudi dotrajane kotlarne v mestu pripomorejo k temu. Dejstvo je, da se tudi v zvezi s tem število meglenih dni v Novem mestu veča in da v zadnjih treh letih narašča število dihalnih obolenj pri otrocih.
Da je pitna voda v novomeški občini le izjemoma bakteriološko neoporečna, je tudi znano dejstvo. Razmere se še slabšajo, ker neprečiščene odplake gredo v odtoke. Tudi vse večja uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu predstavlja za okolje resno nevarnost. Razpravljavci so se znova dotaknili tretjega sklopa ekoloških pro-
• Najboljša rešitev za čistočo ozračja bi bila plinifikacija, zato so opozorili, da je prav zdaj tisti trenutek, ko ne bi smeli zamuditi priložnosti, ker se odloča, kje bo šla trasa plinovoda. Če bo spet obšla Dolenjsko, do leta 2000 niti misliti ne bo več mogoče za napeljavo plinovoda.
blemov na domačem pragu: shranjevanja posebnih odpadkov, a razen poziva k smotrni ureditvi razmer niso vedeli za recept, kako nevzdržne razmere spremeniti. Podprli pa so zamisel o očiščevalni akciji, ki naj bi jo aprila in maja v treh delih izvedli na celotnem območju novomeške občine. Z njo bi naredili vsaj to, kar lahko sami ljudje prispevajo k čistejšemu okolju. Sicer pa so ugotovili, da se v ekoloških razpravah srečujejo običajno isti zanesenjaki. Ugotavljajo stanje in opozarjajo, nima pa smisla prepričevati same sebe, medtem ko gre karavana onesnaževanja dalje.
R. BAČER
IZPAD PROIZVODNJE ZARADI ELEKTRIKE
STARI TRG — V Kometovem obratu v Starem trgu bodo morali nadomestiti izpad proizvodnje, ko je obrat en dan v prejšnjem mesecu stal, ker ni bilo elektrike. O tem, da tisti dan ne bo elektrike, jih seveda ni nihče obvestil. Dokler so dobivali elektriko samo iz novomeškega daljnovoda, so imeli v Starem trgu še svoj agregat, potem pa so se priključili še na kočevski vod in zagotovili so jim, da težav z elektriko ne bo več. Zato so agregat podarili krajevni skupnosti za pogon žičnice na bližnjem smučišču. Očitno sepri nas na elektriko ne moreš nikoli zanesti, razen kadar gre za podražitve in plačilo izgub.
pomeni le začetek postopka za spreminjanje planskih dokumentov, vse te dopolnitve pa bodo po prvih ocenah veljale 80 milijonov dinarjev, ki jih bodo tudi morali zagotoviti v proračunu. Spremembe so potrebne zlasti zaradi prostorskihjrosegov, predvidenih
• Kot so na eni prejšnjih sej zahtevali, so tokrat delegati dobili celovito informacijo o že izvedenih delih za novo pokopališče na Marofu, ki so doslej veljala več kot 34 milijonov dinarjev, a ni s tem nobene koristi, ker celoten načrt stoji. V razpravi so kritični, češ da je šlo veliko denaija, a rešitve za pokopavanje kljub temu ni. Prav ob spremembah planskih dokumentov pa bodo tudi dolgoročni problem pokopavanja morali razvozlati.
z gradnjo avtoceste, in zaradi uskladitve občinskega plana z republiškim. Ni pa smisel sprememb v tem, da bi planu le dodajali, gre tudi za preverbo že zapisanih načrtov, če jih bo možno v vedno bolj zaostrenih razmerah uresničiti.
R. BAČER
Turistično takso tistemu, ki jo ustvarja
Z letne skupščine turističnega društva šmarješke Toplice — Otočec
OTOČEC — Turistično društvo Šmarješke Toplice — Otočec je po dejavnosti in številu članstva (200) najmočnejše tovrstno društvo v novomeški občini. Nedavno je imelo redno letno skupščino v Gami hotelu na Otočcu. Iz poročila, ki ga je nekaj dni pred smrtjo napisal predsednik Jože Klevišarje zaslediti bogato paleto aktivnosti. Posebej velja pohvaliti enega najaktivnejših turističnih krožkov, ki deluje na osnovni šoli 29. oktober v Šmarjeti in ga vodi prizadevna mentorica Anica Bobič. Uspešne so bile tudi očiščevalne akcije, prireditve Pod dedovo lipo, pripravili so tudi izlet v Avstrijo in več drugih manjših akcij. V razpravi so se člani društva zanimali za gradnjo bodoče avto ceste. Spraševali so se, kdo bo čistil onesnažene gozdove. Turistično društvo mora večjo pozornost posvetiti izobraževanju krajanov in več storiti za lepšo podobo obeh turističnih krajev.
• Člani so bili enotnega mnenja, da turističnemu društvu ostane premajhen del od pobrane turistične takse. Denar naj dobe tisti, ki ga ustvarijo. V Šmarjeških Toplicah letos pričakujejo kar 72.000 nočitev, prav toliko nočitev bo tudi na Otočcu. Tako naj bi se zbralo skoraj 14 milijonov din takse. Člani turističnega društva zahtevajo za svoje redno delo najmanj polovico te vsote.
Z denarjem bi skrbeli za lepšo podobo krajev v obeh turističnih središčih, razvijali dejavnosti turističnih krožkov, postavili ekološke straže, organizirali strokovna predavanja in ekskurzije, skupaj z organizacijami združenega dela bi izdali nove prospekte, pripravili več prireditev za goste in pripravili še vrsto aktivnosti, ki jih imajo zapisane v programu za letošnje leto.
J. P.
TRI DODATNE DELOVNE SOBOTE
METLIKA — V prejšnjem mesecu so v metliškem Kometu delali tri sobote, čeprav bi moFale biti po koledarju proste. Ena od teh sobot je bila tako imenovana solidarnostna, dve pa so delali, da so lahko izpolnili obveznosti do tujih partnerjev.
POROKE, ROJSTVA, SMRTI
METLIKA — Marca seje v Metliki poročil samo en par, in sicer Branko Cerjanec in Gordana Došemoba iz Metlike. Umrli pa so: Jože Černič iz Boginje vasi, roj. 1910; Alojzij Vraničar iz Metlike, roj. 1937; Alojz Koširz Gornje Lo-kvice, roj. 1951; Danijel Starec iz Rosalnic, roj. 1939. Februarja so rodile: Božica Puškarič iz Metlike — Suzano; Nada Breznik iz Metlike — Nino; Majda Slobodnik iz Bpjanje vasi — Matejo; Mojca Jakofčič iz Krasinca — Igorja; Antonija Goleš iz Metlike — Nika; Anica Križan iz Podzemlja — Jožeta; Jožica Ramuta iz Bojanje vasi — Petro. V začetku marca je bilo v metliški občini 8181 prebivalcev, od tega 4123 žensk in 4058 moških.
Novomeška kronika
GORJANCI — Avtobus Gorjancev, ki vozi delavce Iskre Tenela s Čikave, si je minulo sredo popoldne izbral za postajališče—čeverjameteali ne — semaforizirano križišče v Žabji vasi. Pa ne mislite, da je ustavil pred križiščem ali za njim! Ne, točno v križišču. Izstopili so dva ali trije potniki, nakar je gora močno utrujene pločevine odhrumela novim prometnim podvigom naproti.
GLAVNI TRG — Na našem osrednjem mestnem trgu vlada preplah. Komunalci so začeli na temelju občinskega odloka pobirati parkirnino: dve uri počitka staneta avto oziroma njegovega lastnika 150 din. Dolenjci smo varčni ljudje, avtomobi-Jisti se parkirišč izogibajo kot hudič križa, kar se pozna zlasti po stranskih ulicah in mestnih odročnih kotih. Zvedeli smo, da je novotarija poskusne narave. Ne da bi hoteli navijati za to ali ono stranko, torej za komunalce in Občinarje na eni in avtomobiliste na drugi strani, pa že najkrajši izlet v zgodovino pokaže, da se izumi na Glavnem trgu ali z njim večinoma ne posrečijo. Spomnimo se samo, kaj vse so Podgorci počeli s slavnimi parkirnimi urami! Zelo kratkega veka paje bila tudi birokratsko še vedno nepresežena zapora trga ob koncu tedna.
KINO — Nedavno tega so v domu kulture vrteli pornografski film, tako vsaj sodimo po pozni uri predvajanja, zgovornem plakatu in napisu, da je zadeva prepovedana za mladino. Kakšne hujše gneče v dvorani ni bilo, zanimivo pa je, da so med kakšnimi desetimi gledalci prevladovali učitelji in vzgojitelji. Domnevamo, da je bil ogled študijske narave.
Ena gospaje rekla, daje Dolenjcu in novinaiju Janezu Pezlju uspelo tisto, kar se nikakor ne posreči dolenjskim politikom. Redno (kot voditelj) nastopa v dnevniku TV Ljubljana. x
V času od 19. do 25. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Dvornik iz Šentjerneja — Klemena, Verica Avsec z Dolža — Francija, Darja Petrič iz Metlike — Aleksandra, Danuška Žnidaršič iz Trebnjega — Manco, Danica Avguštinčič z Lokev — Uroša, Majda Ostanek iz Martinje vasi — Jano, Halida Murtič iz Podturna — Anela, Ana Rugelj z Mirne — Miha, Vida Omerzel iz Krškega — Jerneja, Ljubica Pečaver iz Zajačkega sela — Vlatka, Antonija Weiss iz Mokronoga — Mitja, Slavka Kic z Muhaberja — Nejca, Jelka Hočevar iz Preske — Tjašo, Frančiška Simonič iz Drašičev—- Mojco, Štefka Zvonkovič iz Bubnjarskega Broda — Marka, Silva Femec z Odrge — Matejo, Jožica Mitrič iz Velike Bučne vasi — deklico, Vida Vidic z Rateža — Tanjo, Jožica Božič iz Brestanice — Mojco, Ružiča Brgan iz Loviča Prekriškega — Oliverja, Marinka Pravne iz Migolice — Romano, Marjana Grdešič iz Čudnega sela — Janeza, Katica Vučinič iz Ozlja — Milorada, Marica Hočevar iz Mačkovca — Jožico, Abdja Davido-vič z Uršnih sel — Sladjano, Jožica Ivanšek iz Malin — Igorja, Betka Mežnaršič iz Češče vasi — Barbaro, Boža Stopar z Griča — Bojana, Milica Fir iz Metlike — Mojco, Jožica Iskra iz Dolnjega Ajdovca — dečka, Irena Trček iz Metlike — dečka, Fanika Mavrin iz Breznika — deklico in Jožica Kambič z Mladice — Dušana.
IZ NOVEGA MESTA: Marinka Nečemer iz Ulice Slavka Gruma 14 — Alenko, Majda Zrimšek iz Lobetove 30 — Majo, Irena Šega z Drejčetove poti 3 — Marušo, Marjana Urbančič, Na lazu 31 — Vanjo, Jožica Smodič iz Hladnikove 1 — Marjana, Tatjana Durmič iz Ulice Slavka Gruma 30 — Nino in Biserka Tejič iz Majstrove 9 — dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
UČENKE SREDNJE ŠOLE tekstilne usmeritve so pripravile v kratkem dva večera v disku. Gre jim predvsem za to, da bi zbrale denar za končni šolski izlet, mladim iz mesta in okolice pa je to prijetna zabava. Učenke tretjega razreda pa gledajo na stvar resneje. Maja pripravljajo ples v Dolenjskih Toplicah, zato že zdaj zbirajo dobitke za srečelov, ki mora biti po njihovem kolikor seda bogat.
POGOVORI V MESTU SE čedalje pogosteje sučejo okrog Vinske vigredi. Najbolj vneti krajani odštevajo dneve, ki so še ostali do 15. maja, ko se bo
Cričelo. Osrednji dogodek tega petka o modna revija delovne organizacije Beti na Trgu svobode. V glavnem kopalke bo predstavila domala po vsej Jugoslaviji znana plesna skupina Ar-ruba iz Ljubljane.
IZ NKŠIH OBČIN
[ črnomaljski drobir
CERKVICA — Letos poteče natanko pol stoletja, kar so v Črnomlju zgradili cerkvico sv. Duha. Pred 100leti so jo Črnomaljci s samoprispevkom obnovili, sedaj pa ta, ena najstarejših stavb v Črnomlju, sameva in čaka, da se jo bo zopet kdo usmilil. Ali s samoprispevkom ali pa tudi kako drugače. Ne nazadnje je to zgradba, za katero v Črnomlju že dolgo pravijo, da bi jo potrebovali za prireditve in razstave. Samo želje brez dinarčkov še vedno ostanejo le želje!
PROMETNI ZNAKI — Polegrazli-čnih »znamenitosti«, s katerimi se ponaša črnomaljska občina, se jim je v zadnjem času pridružila še ena: polomljeni prometni znaki, nad katerimi so se nepridipravi znesli predvsem tako, da so jim polomili vogale. Če so znaki polomljeni v vasi, mestu ali bližini, človek še nekako najde razlog za takšno početje, nekoliko bolj vprašljivo pa je, kaj je privedlo ljudi, da sojih šli lomit ob cestah v gozdovih.
POŽGANA BELA KRAJINA — Kljub opozorilom, odlokom, kaznim in kaj se ve še čemu Belokranjci še vedno silijo v nesrečo. Ko pride pomlad, namreč ne morejo iz svoje kože, ln tako ti »Frančki piromančki« veselo zažigajo suho travo.
Drobne iz Kočevja
POCENITEV PARAFINA — Oni dan so tudi v Kočevju prebrali članek na 1. strani Dela o pocenitvi parafinskih vžigalic. Zavladalo je splošno veselje, ki pa je kmalu uplahnilo. Izkazalo se je namreč, da nihče ne ve, kakšne vžigalice so to. Šele neka prababica je menila, da so najverjetneje »voščenke«, se pravi povoščene vžigalice, ki pa jih pri hiši sploh nikoli ne uporabljajo... V petek seje pocenil tudi kruh, kar pa ni bilo tako »bombastično« oz. »senzacionalistično« napovedano.
OBČANOV NE RAZBURJATI — Po zanesljivih podatkih bi zaradi določil interventnega zakona moralo vračati osebne dohodke 2.100 zaposlenih iz 7 delovnih kolektivov (od tega 4 iz gospodarstva), kar predstavlja krepko več kot četrtino vseh zaposlenih v občini. Novinarji so bili zaprošeni, naj bi ne objavili prizadetih kolektivov, češ da bi to lahko delavce vznemirilo. Ko smo se o tem pogovorili z neko delavko iz prizadetega kolektiva, je dejala: »Mene, ki imam nizko plačo, ukrep ne bo posebno razburil. Gotovo pa bodo vznemirjeni in prizadeti vodilni, ki niso vajeni živeti z malo denarja.«
NABIRALNIKA ŠE NI — Tri leta je že minilo, odkar je potrošniški svet sklenil, da je treba v mestu postaviti nabiralnik, kamor bi potrošniki metali svoje pritožbe. Seveda nabiralnika še danes ni, je ugotovil neki komunist na zadnjem sestanku Šeškovega terena med svojo razpravo o tem, kako so upoštevani predlogi in zahteve krajanov.
Ribniški zobotrebci
NASPROTNI UČINEK — Do nedavnega občinski odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj v Ribnici ni bil posebno spoštovan ne pri gostincih ne pivcih in ne inšpektorjih. Zdaj so se inšpektorji zakleli, da bodo tudi na tem področju naredili red. Trenutni učinek pa je povsem drugačen, kot so pričakovali. Medtem ko so prej »šnopsarčki« izpraznili Šilce pred odhodom na šiht, zdaj okoli 8. ure zapuščajo podjetje in odhajajo na pitje. Ker so bili predolgo »tešč« jim tudi ne zadošča le Šilce in nekateri popijejo kar dva, tri.
VOJNA ZVE£D V RIBNICI IN SODRAŽICI — Predavanje z naslovom »Vojna zvezd« oz. militarizaci-ja v svetu in vesolju je imel pred kratkim za rezervne vojaške starešine v Ribnici in Sodražici znani komentator Drago Košmrlj, po rodu iz Loškega potoka.
PERUTNINA NAPRODAJ — Naročila krajanov za nakup jarčk in ne-snic bodo zbirali v trgovini »Zadružnik« v Ribnici še do 20. aprila. Na dobavo pa bo treba počakati še kak mesec dalj.
Trebanjske iveri
UKINITEV — Zzdružitvijo samoupravne komunalnein cestne skupnosti, za kar je dala pred časom pobudo SZDL, naj bi prihranili tudi kakšen dinar. Na obzorju pa je nov sis, in sicer za pridelovanje hrane; tega terjajo predpisi, zagotavljajo pa, da ne bo nič podražil.
INTERVENTNI — Ti zakoni so zadnje čase poglavitna tema pogovorov, kajti ljudje se ne bodo zlahka sprijaznili, da bi jim neki zakon, pa naj se imenuje interventni ali kako drugače, zmanjševal plačo. Toda položaj v trebanjski občini, kjer naj bi tudi veliko kolektivov vračalo plače, ni niti malo rožnat. Mučno je raznim funkcionarjem hoditi na izsiljene sestanke, prekinitve dela, protestne zaustavitve dela in podobne zadeve, ki jih ljudje preprosto imenujejo — štrajk.
ROK — Rok za prijave oz. predloge za priznanje OF za trebanjsko občino je že minil, ponekod pa prijave še kar zbirajo, morda bodo zbrali imena kandidatov za kakšno drugačno priznanje ali pa za prihodnja sušna leta. Nekdo je rekel, da bi bila zanj najlepše priznanje boljša plača. Kako bo uslišan?
m
lil
IZ NbŠIH OBČIN
Pestro delo RK
Vanj vključenih veliko ljudi — Številne akcije
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj je v preteklem letu pripravil vrsto akcij, med drugim predavanja o boleznih srca in ožilja, o zdravilnih zeliščih in tečaj o negi bolnika na domu, ki se ga je v krajevnih skupnostih Vinica, Talčji vrh in Stra-žnji vrh udeležilo 150 krvodajalcev, v Črnomlju 280, štirih krvodajalskih akcij za potrebe bolnice v Novem mestu pa 250krvodajalcev. Aktivisti v krajevnih skupnostih, predvsem pa mladi čla-■nrRdečega križa v osnovnih šolah s svojimi mentorji, skrbijo, da predvsem v zimskem času nemoteno potekasosed-ska pomoč. Še posebno skrb posvečajo osamelim, ki so potrebni vsakodnevne pomoči. Po osnovnih šolah je RK pripravil tudi zdravstvena predavanja in izpite iz prve pomoči. V okviru mladinske delovne akcije »Bela krajina 86« pa je bila tudi brigada Rdečega križa Slovenije, ki je imela vzojiteljsko, zdravstveno, socialno in tehnično enoto. Rdeči križ je v preteklem letu sprejel nalogo, da bo za potrebe medicine zbiral ljudi, ki so pripravljeni darovati dele svojega telesa. Ustanovili sože komisijo, pripravili pa bodo tudi predavanje o tem.
VINICA: NOVI RAČUNALNIKI
VINICA — Tukajšnja osnovna šola je novembra lani dobila s pomočjo denarja, ki so ga zbraledelovneorganiza-cije v črnomaljski občini, računalnik. Ker pa je zanimanje učencev za računalništvo veliko, si samo z enim računalnikom ne morejo kaj prida pomagati. Zato v šoli razmišljajo o nakupu novih računalnikov, zlasti še, ker imajo za to že zbranega nekaj denarja. Težkopa se odločijo, katero opremo naj bi kupili, predvsem zato, ker za to po šolah ni enotnih meril.
VEČ ZA ČISTO VODO
KOČEVJE — Na področju varstva voda je v kočevski občini že precej narejenega, a bo kljub temu potrebno še veliko storiti. Tako je potrebno dograditi drugo fazo čistilne naprave v Kočevju in nanjo priključiti mesto na desnem bregu Rinže. Veliko dela jih čaka v Obkol-pju, na območju Drage in Predgra-da. Zbrati je potrebno evidenco o vodnih virih v občini, in sicer s pomočjo gozdarjev in lovcev. Raziskave tudi kažejo, da seje močnopo-slabšala kakovost talne vode v kra-škihjamah. Zapreverjanjekakovos-ti vode pa je potreben denar in tudi služba.
DVA ŽELITA ODITI
KOČEVJE — Iz gradiva za zadnjo sejo OK ZK Kočevjepovze-mamo, da se bo predsednica občinskega sveta Zveže sindikatov Mirica Dimitrijevič zaposlilav Melaminu. Kadrovska komisija ZKje kot možno kandidatko za njeno mesto evidentirala Jano Uran, sedanjo družbeno pravobranilko samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica.
V zvezi z željo direktorja Melamina Miroslava Golubiča, da se zaposli v kočevski enoti Ljubljanske banke, pajekomisijaskle-nila, da lahko odide iz Melamina šele, ko bo najdena ustrezna kadrovska rešitev za novega direktorja Melamina. Pri tej svoji odločitvi je komisija upoštevala usmeritev, da so individualni poslovodni organi dolžni v svoji sredini voditi tako kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala delovni organizaciji tudi po njihovem odhodu nemoteno nadaljevanje dela.
Za narodne noše čistili zgradbe
Gok: edinigradbenikis folklorno skupino
ČRNOMELJ — Gok je edina delovna organizacija ne le v črnomaljski občini, ampak v vsej Beli krajini, ki se ponaša s svojo folklorno skupino. Ustanovljena je bila pred osmimi leti, ko so se pričela kulturna srečanja gradbenih delavcev iz vse Slovenije. Toda tudi prej Gokovi delavci niso živeli brez kulture.
Kako so se v Goku pravzaprav odločili, da ustanovijo folklorno skupino, ki je tudi v gradbenih delovnih organizacijah v republiki še vedno edina? Povsem spontana pobuda je prišla iz vrst mladinske organizacije, kar pa ne pomeni, da v njej plešejo le mladinci. Toda vsakega mladega, ki se na novo zaposli v njihovi delovni organizaciji, vprašajo, če je pripravljen postati folklorist. Tako tudi Marija Jerman, ki se je v Goku zaposlila pred leti, ni bila izjema. In danes ji ni žal, da na ta način pomaga ohranjati stare ljudske običaje.
Da so si lahko kupili narodne noše, so celo čistili nove stavbe, ki jih je zgradil Gok. Potem pa je začel polet pojenjavati. »Letos je bilo že veliko vprašanje, če bomo sploh vadili. Pa nam je končno le uspelo zbrati skupaj 8 parov, ne nazadnje tudi zato,kerletos naša delovna organizacija praznuje 40-letnico obstoja. Za to priložnost smo sedaj pripravili tudi že nov splet belokranjskih plesov. Škoda pa bi bilo, da bi folklorna skupina potem razpadla, kajti denarnih težav nimamo, tudi prostor za vaje imamo in strokovnega umetniškega vodjo. Poleg tega nam vedno stoji ob strani in pomaga vodstvo delovne organizacije, ki je ponosno na nas,« pravi Jermanova.
M. B.-J.
Kje in kdaj odlagališče smeti?
Potem ko se v krajevni skupnosti Dragatuš niso strinjali z lokacijo odlagališča odpadkov v kanižarski kadunji, so iskali nove možnosti — Zopet kadunja
ČRNOMELJ — Medtem ko je razpravljanje o tem, kje naj bi bilo osrednje črnomaljsko odlagališče odpadkov, v zadnjem času nekoliko utihnilo, pa, kot vse kaže, to vprašanje zopet prihaja na dnevne rede sej. O njem je pred kratkim tekla beseda v črnomaljskem izvršnem svetu. V zadnjem letu so namreč strokovnjaki znova tehtali, kje naj bi bila najbolj primerna lokacija za deponijo, in ugotovili, da bi bile najmanj boleče možne posledice odlaganja odpadkov v okolju v kanižarski kadunji.
V črnomaljski občini sedaj odvozijo okrog 8.000 m3 odpadkov na leto, v organiziran odvoz pa je zajetih 5.600 prebivalcev. Toda obe deponiji, tako pri Vranovičih kot pri Semiču, sta neurejeni, prepolni, mnogo je tudi divjih smetišč, zato je novo odlagališče odpadkov nujno potrebno. Prav zaradi slabih izkušenj, ki sojih imeli doslej z odlagališči, pa so pogoji za lokacijo nove deponije strogi. Osnovni pogoj so za vodo nepropustna tla, deponija mora imeti dovolj prostora za vsaj 15-do 20-letno odlaganje, torej vsaj
60.000	m3 prostornine. Zadostiti pa mora še drugim zahtevam.
Sedaj teče že osmo leto, odkar so začeli v črnomaljski občini iskati prostor za novo odlagališče odpadkov. Postavili naj bi ga na robu rudniške kadunje, s čimer pa se v krajevni skupnosti Dragatuš zaradi strahu pred onesnaževanjem niso strinjali. Tako so pred dobrim letom dni v Črnomlju ustavili postopek za lokacijo deponije, v Urbanističnem inštitutu Slovenije v Ljubljani pa so izdelali študijo o primernosti ma-krolokacij za odlagališče komunalnih odpadkov v občini. Študija se opira na glavni pogoj za deponijo, torej nepropustnost tal. Toda možni makroiokaciji v severnem delu občine (pri Vrčicah) in pri Cer-kviščih po mnenju študije in dr. Dušana Pluta nista primerni. Prva zaradi vodnih virov, druga pa zaradi urejenih kmetijskih zemljišč. Po
RAZSTAVA O BRIGADI
DOLENJA VAS — Ob poimenovanju podružnične šole v Dolenji vasi po 5. SNOUB Ivana Cankarja je
26.	marca stalni odbor te brigade pripravil v dvorani družbenega centra v Dolenji vasi razstavo fotografij in pismenih dokumentov o brigadi in njeni bojni poti. Učenci dolenje-vaške šole pa so hkrati pripravili svojo razstavo o brigadi in o boju v Jelenovem žlebu, izdali pa so tudi posebno številko svojega glasila,' posvečenega borcem.
njihovem mnenju je kanižarska kadunja s pokrajinsko-ekološkega vidika najbolj ugodna, možne posle-
PREMALO UČENCEV V VOJAŠKIH ŠOLAH
ČRNOMELJ—Čeprav so v črnomaljski občini veliko naredili pri usmerjanju mladih v vojaške šolein poklice, pa uspeha ni bilo. Nekaj učencev se je sicer odločilo za tovrstne šole, a niso imeli pogojev. Iz črnomaljske občine sta sedaj na srednji vojaški šoli le 2 učenca, na fakulteti pa eden. Res je sicer, da je na teh šolah malo mladih iz Slovenije, črnomaljsko zastopstvo pa je med najslabšimi v repubiki. Tudi vdelov-nih organizacijah kljub prošnjam niso razpisali niti ene štipendije za vojaške poklice.
dice odlaganja odpadkov pa bi bile — tako zatrjujejo — glede na okolje najmanj boleče.
Zaradi težav z možnim odlagališčem odpadkov v kanižarski kadu-
• Člani črnomaljskega izvršnega sveta so menili, da morajo pri določitvi prostora za odlagališče odpadkov upoštevati predvsem mnenje strokovnjakov, ki naj poleg makrolokacije določijo tudi mikrolokacijo. Naloga Socialistične zveze pa je, da začne akcijo pri krajanih.
nji so v Črnomlju zahtevali tudi informacijo o lokaciji v neki kraški vrtači. Mag. Dušan Novak iz Geološkega zavoda meni, da je odlagališče v kraško vrtačo v skrajnem primeru sicer možno, če bi s pomočjo ilovice in folije naredili tla nepropustna, vendar bi bila takšna rešitev po mnenju strokovnjakov še vedno tvegana, poleg tega bi podražila gradnjo za okrog 300 odst.
M. B.-J.
Izvoz še presega uvoz
Stopnja pokritja v Kočevju 1,6, v Ribnici 4,3
KOČEVJE, RIBNICA — Lani je kočevsko gospodarstvo izvozilo za 5.007 milijonov dinarjev blaga in storitev (indeks 85), od tega 87 odst. na konvertibilni trg, ribniško gospo-
• NEGOSPODARSTVO BREZ IZGUB — Družbene dejavnosti občine Kočevje (Ribnica) so dosegle lani 2,332 milijonov (1.172 milijonov) din celotnega prihodka, 1.658 milijonov (891 milijonov) din dohodka in 1.340 milijonov (693 milijonov) din čistega dohodka. Poslovale so tudi brez izgub. Doseženi šisti dohodek so razporedile tako: za osebne dohodke 1.159 milijonov (608 milijonov) din, za skupno porabo delavcev 133 milijonov (53 milijonov) din in za akumulacijo 49 milijonov (33 milijonov din). Vsi podatki v oklepaju veljajo za ribniško občino). V družbenih dejavnostih kočevske (ribniške) občine je bilo lani zaposlenih 569 (275) delavcev, kar je za 51 (5) delavcev ali 9,8 odstotka (1,9 odst.) več, kot v letu prej. Posamezni delavec je prejel v povprečju 117.583 (125.104) din mesečnega čistega osebnega dohodka.
darstvo pa za 13.965 milijonov din (indeks 213), od tega 28 odst. na konvertibilni trg.
Največji izvozniki v kočevski občini so Avto, LIK, Melamin in Oprema, ki so dosegli 84 odst. vsega izvoza, v ribniški občini pa Riko, Eurotrans in Inles, ki so dosegli preko 96 odst. izvoza. Prav našteti izvozniki iz obeh občin so hkrati tudi največji uvozniki.
Kočevsko gospodarstvo je uvozilo lani za 3.047 milijonov dinarjev blaga in storitev (indeks 123), ribniško pa za 3.213 milijonov (indeks 246). Prek 96 odst. uvoza v kočevsko občino je bilo s konvertibilnega trga, v ribniško občino pa je uvoz s tega trga znašal skoraj 80 odst.
Stopnja pokritja uvoza z izvozom je bila v kočevski občini 1,6 v ribniški pa 4,3. V obeh občinah je znatno ugodnejša na klirinškem kot na konvertibilnem trgu.
J. P.
V gospodarstvu grdo škriplje
Iz razprave je bilo čutiti, da se vsaj del komunistov končno zaveda stiske, v kateri je gospodarstvo, pa tudi da poti iz krize še ne vidijo
KOČEVJE — »Prepočasni smo pri uresničevanju prenove ZK,« so ugotovili na zadnji seji OK ZK Kočevje, ki je bila 24. marca. Premalo pozornosti je bilo posvečene sprejemanju novih članov, predvsem mladih delavcev in študentov, so poudarili med ocenjevanjem dela za lani.
Kot slabo je bilo ocenjeno delo OO ZK v Strugah, Melaminu — tozd Storitve, Zidarju, Liku, Govedoreji, GG-tozd Pugled, Kovinarju in Postaji milice; kot uspešno oz. zelo dobro pa delo OO ZK v Itasu, Melaminu-tozd Melapan, Snežniku, Inkopu, Elektru, Kočevski Reki, Kostelu, Kočevju-Strelišče.
Lani je bilo v ZK sprejetih 16no-vih članov, izključenih je bilo 17
(največ, 7, v Itasu), izstopilo pa jih je 12 (največ v Kočevskem tisku in Zdravstvenem domu). Iz ZK odhajajo komunisti, stari 28 do 40 let, s partijskim stažem 15 let, ki bi lahko največ doprinašali pri delu ZK.
Ko so ocenjevali lanske gospodarske dosežke občine, so ugotovili, da so bili zelo slabi, da so marsikje osebni dohodki nizki in da »se obnašamo, kot da se okoli nas nič ne
Lepi kazalci še niso zadosti
Trebanjski občinski sindikalni svet o lanskem gospodarjenju, zlasti pa o slabem položaju Trima — Obsodba nekaterih stališč Nove revije
TREBNJE — Kazalci nominalne rasti so sicer ugodni, žal pa pravih rezultatov trebanjsko gospodarstvo lani ni doseglo. Že kar »aboniranim« izgu-barjem se je pridružil še Trimo, kjer pa zlasti skrbi, da ni dosti obratnih sredstev, da so zaloge porastle, koeficient obračanja pa je slab.
Ko sp se v predsedstvu občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem prejšnji teden seznanili z rezultati gospodaijenja v letu 1986, je največja pozornost veljala prav Trimu. Po študiji Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane je celotna delovna organizacija v slabem položaju, v najtežjem pa sta tozda JKP v Trebnjem in Dobovi. Trimo je po oceni lani presegel svojo investicijsko sposobnost za okrog 340 milijonov dinarjev.
Slej ko prej je očitno, da bo za reševanje Trima potrebna večja družbena akcija, saj sam ne bo
mogel splavati. Velikim težavam tega največjega trebanjskega delovnega kolektiva se pridružuje še precejšnja neusklajenost med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom podjetja.
Nasploh pa je predsedstvo občinskega sveta ZSS menilo, daje še vse preveč govoričenja o razbremenjevanju gospodarstva, praksa pa kaže žal obrnjeno sliko, da je namreč gospodarstvo pod vse večjimi bremeni. Ponekod je že izredno slaba tehnična opremljenost dela, res pa je tudi, da je po svoje k slabšim dosežkom prispevala evforija povečevanja osebnih dohodkov. Kar 15
delovnih kolektivov iz gospodarstva in 20 iz negospodarstva iz tre-
• Na občinskem komiteju za gospodarstvo menijo, da bi morali kaj reči in storiti tudi glede Krojaškega podjetja Trebnje. V predsedstvu občinskega sveta ZSS Trebnje so podprli stališča predsedstva RK SZDL glede 57. številke Nove revije. Menili so, da bi morali v Jugoslaviji vsako stvar strpno obravnavati, ne pa s frontalnimi napadi poskusiti spreminjati razmere. Ni sprejemljivo, da se nekdo razglaša za elito, čeprav je res, da gre v Novi reviji za intelektualno zelo zahtevno branje.
banjške občine Bo moralo vračati osebne dohodke.
P. PERC
dogaja.« V razpravi je sodeloval tudi sekretar medobčinskega sveta ljubljanske regije Andrej Ambrožič, ki je opozoril tudi na težki položaj slovenskega gospodarstva. Ob tem je poudaril, da so zdaj odločilni problemi gospodarski, ne pa štafeta, Nova revija itd.
Ko so razpravljali o delu komunistov v SZDL, so ugotovili, da je šibko, kar velja še posebno za mesto. Slaba je udeležba komunistov na zborih občanov, slaba je bila v pripravah za volitve, za izvedbo referenduma (ki je propadel), pa tudi v zadnji razpravi o razvoju šolstva v občini, kjer seje od
1.000	do 2.000 občanov udeležilo zborov le po 7 do 10, med njimi le po nekaj komunistov.
Sprejeli so še program dela za letos in finančni načrt, razrešili članstva v komiteju Veroniko Pavlin (iz zdravstvenih razlogov) in Alojza Sevška (zaradi preobremenjenosti), na njuno mesto pa so izvolili Polono Vec in Jureta Poberaja.
J. PRIMC
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA
TREBNJE — Letošnje marčevske krvodajalske akcije v trebanjski občini se je udeležilo 587 krvodajalcev, 53 od teh, ki so prišli k odvzemu krvi, pa so odklonili. Na Mirno je prišlo darovat kri 207 krvodajalcev, v Mokronog 119 in v Trebnje 261 krvodajalcev. Občinski odbor Rdečega križa Trebnje se vsem krvodajalcem, ki so se odločili za tokratno plemenito dejanje, iskreno zahvaljuje-
Stavka smetarjev
8 delavcev GKP treb-nje ni hotelo delati, dokler ni bilo zagotovil o boljših prejemkih
TREBNJE — Skupina 8 delavcev (5 smetarjev in 3 vozniki) Gradbenega komunalnega podjetja (GKP) tozd Komunala je 11. marca ob 7. uri za približno 2 uri prekinila delo. Delavci so zahtevali sestanek z odgovornim delavcem tozda Komunala in predstavnikom občinskega sindikalnega sveta. Zahtevali so povečanje plač glede na rast življenjskih stroškov, v času zimske sezonepa obljubljeni zimski dodatek. Delavci so terjali tudi, da je treba čimprej preiti na nagrajevanje po delu, se pravi na osebno oceno.
Zahtevali so enake zaslužke, kot jih imajo smetarji v sosednjih delovnih organizacijah iste dejavnosti, pri čemer so imeli v mislih Novomeščane, kjer naj bi bil povprečni osebni dohodek znašal 180, v Trebnjem pa je najnižji okrog 93 tisočakov. Stavko so delavci napovedali vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve, in to v pisni obliki. Po daljšem pogovoru so se le domenili, da bo dobila omenjena skupina dodatek za delo med zimsko sezono. S 1. marcem letos, so sklenili, bodo pričeli z osebno oceno, nagrajevanjem, ki lahko posamezniku poveča OD tudi za 10 odstotkov.
Omeniti velja, da so smetarji stavko sami pripravili, ne da bi se posvetovali s predstavniki izvršnega odbora sindikata ali vodjem sindikalne skupine, o prekinitvi pa niso obvestili niti delovodja skupine. Sindikat GKP takega načina prekinitve ni podprl, je pa podprl zahteve delavcev, pač glede na zmožnosti delovne organizacije oziroma tozda, ki sta, kot je znano, pod »prisilno upravo«. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Trebnje pa je kot neprimerno ocenilo primerjanje z osebnimi dohodki v drugih občinah, češ kam bi pripeljalo, če bi to počeli v vseh delovnih kolektivih v trebanjski občini, kjer imajo boljše poslovne rezultate kot GKP in slabše zaslužke.
P.P.
IZ NtkŠIH OBČIN
I
IZ NkŠIH OBČIN
Prijatelji le s čistimi računi
Bo kmalu konec zapletov pri financiranju krajevnih skupnosti?
BREŽICE — Financiranje v krajevnih skupnostih se nikoli prav ne izide, kar povzroča stalno negodovanje prizadetih. Delegati občinske skupščine so tokrat dobili na mizo podatke za lansko in letošnje leto. vendar so v zboru krajevnih skupnosti še vedno prepričani, da niso točni, zato jih bodo vnovič preverili. Za letos naj bi krajevne skupnosti prejele skupaj 180 milijonov dinarjev za delegatski sistem, zagotovili so jim tudi poravnavo vsega dolga iz 1985 in 1986. leta. ki znaša nekaj nad 14 milijonov dinarjev. To je delež, ki jim pripada iz občinskega samoprispevka.
Najprej zahtevajo zaostanke, nato pa tekoče nakazovanje denarja. Tiste interesne skupnosti, ki svojih obveznosti zaradi finančnih težav niso pravočasno izpolnile, zdaj pozivajo, naj takoj poravnajo dolgove. O tem, kako bodo ravnale z denarjem, če ga ne bodo mogle uporabiti takoj, se bodo krajevne skupnosti same odločale in si ga po potrebi posojale med seboj ali ga začasno odstopile samoupravni komunalni interesni skupnosti.
V zraku ostaja zahteva po doslednejšem izenačenju vseh krajevnih skupnosti, ker se nekatere še vedno počutijo zapostavljene. Podpira jo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Prav je tako. saj nezadovoljstvo ne rodi uspehov ne pri posamezniku ne v skupnosti, kjer jih povezujejo enake želje in interesi.
J. TEPPEY
RoviSče odločilo?
Po nedeljskem neuspešnem krajevnem samoprispevku v KS Studenec
STUDENEC — Ob približno 90-odstotni udeležbi volilcev se je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Studenec končal tako, kot organizatorji niso pričakovali. Za samoprispevek je glasovalo 266 volilcev (44,12 odst.), proti pa 309 (51,25 odst.) krajanov, ki so prejšnjo nedeljo prišli na volišča. Najbolje so se odrezali vaščani Arta, kjer jih je 56 glasovala za, 34 pa proti samoprispevku. Najslabši in verjetno odločilni rezultat za končni izid samoprispevka pa so dosegli v naj večjem volišču Rovišče, kjer je glas za oddalo 57, proti pa kar 121 volilcev. Kaj bo zdaj s programom posodobitve cest, gradnjo mrliških vežic, doma in drugim, bomo še poročali.
MARSIKAJ SE BO PREMAKNILO
BREŽICE — Na pobudo sveta za varstvo okolja in sveta za družbenoekonomske odnose ter ekonomsko politiko pri občinski konferenci SZDL je v kratkem pričakovati osvojitev več nalog s področja energetike. Najpomembnejše mednjimiso: izdelava energetske bilance za občino, priprava programa za plinifikacijo občine, naročilo študije o izkoriščanju bioenergije, izdelava programov za varčevanjessurovina-mi, analiza naprav, ki preveč razsipajo energijo ter ukrepi za večjo zanesljivost avtomatov, ki prižigajo in ugašajo javno razsvetljavo. Lotili naj bi se tudi preverjanja tipskih projektov.
Prodajali bodo svoje znanje
Uspešni Kovinoplast
JESENICE NA DOLENJSKEM — Kovinoplast šteje med manjše delovne organizacije v brežiški občini, toda po proizvodnih dosežkih, zlasti pa po velikih načrtih, šteje med najbolj uspešne. Ne zadovoljuje se z doseženim, saj počasi prehaja z izdelave veznih elementov na proizvodnjo strojnih elementov, kjer lahko vloži več svojega znanja in na trgu doseže tudi višje cene.
Direktor Kovinoplasta Bruno Potokar je povedal, da so v proizvodnji veznihelementov dosegli
Bruno Potokar
praktično že vse, kar se doseči da. Zadovoljni so tudi s kooperacijskim poslom za ljubljansko Avtomontažo, za katero izdelujejo dele vebasto grelcev, ki gredo vsi v izvoz. Zato naj bi v prihodnjih letih večji pomen dobili lastni proizvodni programi,
»V zadnjih petih letih smo s prizadevnim delom dosegli izjemen porast akumulacije, ki znaša že 30 odst. dohodka. Zato smo se odločili za lasten program, saj ne želimo prodajati le material in delo, ampak tudi znanje. Za to imamo vse možnosti, kadrovska struktura je namreč ugodna pomoč pa smo poiskali tudi v Razvojnem centru Celje in pri ljubljanski strojni fakulteti. Naj povem še, da smo lansko poslovno leto zaključili zelo uspešno. Imeli smo 630 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodka je bilo za 330 milijonov dinarjev, akumulacije pa 80 milijonov dinarjev, kar je eden izmed najboljših dosežkov v občini. Vendar imamo tudi težave. Poprečen osebni dohodek je lani znašal nekaj malega več kot 100 tisoč dinarjev, kar je seveda glede na rezultate veliko premalo,« pravi Potokar.
J. S.
.H
Oplemeniten pesek bo več dal
Rudarji v Globokem bodo oplemenitili surovine — Nov izdelek bo glinena moka za obloge metalurških peči — Na zalogi steklarski in livarski pesek
BIZELJSKO — GLOBOKO — Nahajališče kremenovega peska za gradbeno dejavnost na Bizeljskem bo globoški rudniški obrat izčrpal čez pet let. Odkar je v minulem desetletju začel izkoriščati naravno bogastvo na tej lokaciji, je bila povprečna letna proizvodnja 150 tisoč ton. 60 odstotkov peska so porabili za izdelovanje fasadnih zidakov v lastnem tozdu lOpekarna-Kudnik, ostanek pa so prodali.
Eksploatacijo peskov nameravajo pozneje z Bizeljskega preseliti nazaj na območje Rudnika v Globokem. Ta okoliš bo segal le 2 kilomet-
0b zamudi izvedbenih predpisov
Valentin Dvojmoč je v Sevnici pojasnjeval nove sistemske zakone
SEVNICA — 24. marca so na izobraževanje delegatov kot uvodničarja povabili Valentina Dvojmoča, predsednika zbora združenega dela republiške skupščine, sicer domačina.
Predsednik Dvojmoč je izčrpno pojasnil vse štiri nove sistemske zakone. Navedel je prizadevanja, da v Sloveniji pravočasno pripravimo vse potrebno za pripravo izvedbenih aktov. Vsekakor mora biti na seji republiške skupščine do sredine maja opravljeno vse potrebno, da bodo zakoni uveljavljeni, kot je dogovorjeno, do poletja. Povedal je, da je zvezni izvršni svet v nekakšen vzorec za proučevanje posledic zveznega zakona o celotnem prihodku uvrstil tudi 70 delovnih organizacij iz Slovenije.
Žal udeležba delegatov ni bila najboljša. Vključili so se tudi v razpravo, zlasti glede zakona o osebnih dohodkih . kjer tisti, ki so v preteklosti ravnali kot dobri gospodarji, sedaj ne bi smeli biti prizadeti. Kot primer očitnega izigravanja predpisov je bil naveden uvoz dragih osebnih avtomobilov zasebnikov na račun invalidov in prekupčevanje s to pravico.
Predsednica občinskega IS Marija Jazbec je v nadaljevanju seminarja ugodno ocenila doseganja resolucij-skih ciljev v lanskem gospodarjenju občine. Občinsko gospodarstvo je lani vlagalo izključno iz akumulacije, saj ni bilo niti enega posojila.
A. Ž.
V
GOSPODARSTVO
ra daleč, kar pomeni ogromen prihranek pri transportnih stroš kih. Prevoz tone peska velja trenutno 2 tisoč dinarjev, a prodajna cena je 510 tisočakov.
Raziskave kakovosti peskov “v Globokem so napravljene in ugotovljeno je, da bodo na sedežu obrata lahko začeli s površinskim kopom peska za steklarsko industrijo. Odkrili so tudi nove zaloge livarskega peska. Njegova nahajališča ležijo pod sloji gline. Obe vrsti peska bodo začeli izkoriščati v letu
1990 po opravljenih sanacijskih ukrepih, ki jih zahtevajo rudarski predpisi. S prodajo ne bodo imeli težav, ker je povpraševanje na tržišču veliko.
V Rudniku ta čas vlagajo denar iz lastnega tozda v modernizacijo separacije, da bi surovine oplemenitili in zanje ižtržili več kot do sedaj. Lani so investirali 25 milijonov, letos jih bodo za te namene porabili 60.
V srednjeročnem programu imajo tudi oplomenitenje glin za izdelovanje ognjestalnih zmesi. Njihov novi proizvod bo glinena moka z dodatki kremenovih peskov, ki bo vzdržala temperature nad 1000 stopinj C, uporabljajo pa jo za obloge peči v metalurški industriji.
J. T.
Dolinski telefonski vozli
S kabli povezali 10 vasi, a noben telefon ne zvoni
VELIKA DOLINA — »Dvajseto stoletje gre h koncu, a pri nas imamo še vedno tri telefone za deset vasi, enega na sedežu krajevne skupnosti, dva pa na Rajcu,« tožijo Dolinci, ki na začetku akcije pred šestimi leti še v sanjah niso pomislili, da se bodo stvari tako zapletale.
»Takrat smo imeli skupen gradbeni odbor za Jesenice in Veliko Dolino,« je pojasnjeval predsednik sveta KS Velika Dolina Stanko Klemenčič,« in ker se ni nič premaknilo, je dve leti pozneje vsaka krajevna skupnost ustanovila svojega. Dolinskemu gradbenemu odboru predsedujem od 1983 in s PTT Novo mesto smo po tistem podpisali samoupravni sporazum za 148 številk. Ko smo bili tako daleč, seje zbudila KS Jesenice in zanikala veljavnost našega sporazuma. Toda izničimo ga lahko samo s podpisi. Kljub temu smo na zahtevo sosedov z Jesenic naredili novega, ko smo se skupaj z njihovimi predstavniki sešli pri PTT v Novem mestu. Takrat smo sedogovo-rili za enake pogoje, kot jih je podpisala naša krajevna skupnost, vendar je ta sporazum pri njih obležal nepodpisan do današnjih dni. Po tem drugem sporazumu naj bi vsaka KS dobila po 165 številk. Pri tem ne smeipo spregledati, da jih imajo Jesenice že zdaj 50, vendar kljub vsemu menijo, daje to zanje premalo.«
Klemenčič je nato omenil še druge težave s priključitvijo novih številk na obstoječo centrhlo. Po drugem sporazumu naj bi namreč dobile Jesenice
Izgube so najhujši problem
V krški občini je lansko poslovno leto z izgubo končalo več delovnih organizacij
KRŠKO — Z izjemo Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj ter SOP je gospodarstvo v krški občini poslovalo precej slabo. Kot namreč kažejo primerjave doseženih rezultatov z resolucijskimi cilji, ni bil dosežen načrtovan fizični ■ obseg proizvodnje, akumulacije, izvoza, posebno zaskrbljujoče pa je, da so lani precej narasle tudi izgube.
Čeprav nihče ne govori o tem, kakšna bo prihodnost gospodarstva v občini glede na siceršnje zapletene razmere, je na prvi pogled očitno, da ne bo rožnata. Dejstvo, da veliko večino akumulacije v občini pridela ena sama delovna organizacija, prav gotovo ne govori v prid prest-'rukturiranju gospodarstva.
Ivanka Novoselič, vodja odseka za informativno-analitična opravila pri krški podružnici SDK, ki spremlja gospodarska gibanja v Posavju in v krški občini, je povedala še več nerazveseljivih številk. V resoluciji je bilo zapisano, naj bi se fizični
obseg proizvodnje povečal za 3,5 odst., pa seje v resnici le za 2 odst. Izvoz na konvertibilne trge naj bi se povečal za dobro tretjino, pa seje le za 26 odst.
»Seveda bi bili gospodarski rezultati v občini še precej slabši, če bi ne bilo TCP Djuro Salaj. Ta delovna organizacija namreč dosega kar 71 odst. vsega prihodka občine na tujih trgih in 53 odst. vse akumulacije. Seveda je tudi delež naložb temu primerno velik. Čeprav gospodarstvo kot celota ni dobro poslovalo, so obveznosti za skupno in splošno porabo naraščale nesorazmerno visoko in so se povečale za 162 odst. V
Blestečih rezultatov ni nikjer
Predsedstvo sevniškega občinskega sindikalnega sveta o lanskem gospodarjenju — Največ o Betonu, Žagi in Tovarni konstrukcij
SEVNICA — Rezultati poslovanja sevniškega gospodarstva v prejšnjem letu so slabši kot v letu 1985. Posebno zaskrbljuje padec izvoza in akumulacije. Pokritost uvoza z izvozom pa je kljub temu še zmeraj dobra (1 : 1,37).
Ko je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici prejšnji teden obravnavalo rezultate gospo-datjenja po zaključnih računih, je ugotovilo, da blestečih v sevniški občini ni. Na članskih sestankih so zadolženi člani aktiva, ki v celoti ni najbolje opravil svojega dela, dobili vtis, da »prisilna uprava« na sevniški Žagi v pol leta še ni uspela urediti razmer v tolikšni meri, kot je bil to primer z začasnim kolektivnim poslovodnim organom v Stillesu. Medsebojni odnosi na Žagi še vedno r.iso dobri, prav tako ne med tozdom in delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Brežice.
Zlasti še v Betonu-tozdu Gradbeništvo Sevnica so opazili veliko nekritičnost do lastnega dela, medtem ko imajo ljudje precej pripomb zavoljo (ne)kakovosti opravljenih del in zamujanja rokov, karsedoga-ja tudi pri nadzidavi Konfekcije Lisca. Zadnjih pet let Beton bolj životari, in kakorkoli že seje gradbeništvo znašlo v krizi, je vprašljivo, če ima lahko tako rekoč vsaka občina svoje gradbeno podjetje, ki praviloma nima dovolj ustreznih strokovnjakov in opreme.
V Tovarni konstrukcij, temeljni organizaciji -trojne tovarne Trbovlje. se že tudi lep čas vrtijo okoli
pozitivne ničle, a ne zato, ker ne bi imeli dovolj dela. Še vedno je preveč takega dela, kjer merijo učinke bolj po vloženi količini železa kot pa znanja. Korenitega zasuka na boljše
• Predsedstvo občinskega sveta ZSS predlaga sevniškemu občinskemu izvršnemu svetu, naj temeljito prouči kolektive, kjer gospodarijo na meji rentabilnosti. Nič kaj razveseljivo ni dejstvo, da dohodek in osebni dohodki (povprečni čisti OD je bil lani 109.900 din) sevniškega gospodarstva skoraj za desetino zaostajajo za slovenskim povprečjem.
6 številk. Velika Dolina 40. Ko so se hoteli priključiti, je tehnična služba PTT ugotovila, da je 800 m kabla neuporabnega. Ista služba je kabel prekontrolirala pred polaganjem in nanj ni imela pripomb. Zdaj trdi, da tak kabel za v zemljo ni primeren.
»Obrnili smo se na javno pravobranilstvo v Celju,« je nadaljeval Klemenčič,« in oni so opozorili proizvajalca v Novem sadu na neustreznost izdelka. Do danes nismo dobili od njega nobenega glasu, čeprav je bil zadnji
V
Stanko Klemenčič
rok za odgovor 8. februar. Na Dolini smo kljub vsemu kupili nov kabel in ga bomo zamenjali takoj, ko bo vreme primerno za zemeljska dela. Za kabel smo plačali 1,8 milijona, z izkopom in polaganjem pa nas bo to veljalo dodatnih 3,5 milijona dinarjev.«
J. T.
ni prineslo niti vodstvo.
bolj avtoritativno P. PERC
občini so osebni dohodki rasli za 20 indeksnih točk hitreje glede na rast dohodka. Kar v petnajstih delovnih organizacijah je bila rast osebnih dohodkov višja, kakor je bila rast dohodka. Do povečanja je prišlo zlasti v zadnjih treh mesecih lanskega leta, ko so osebni dohodki pora-• sli domala za polovico v primerjavi z ostalim letom.
Gospodarstvo se je otepalo še z nelikvidnostjo, lastnih obratnih sre-
• Krška občina je na prvem mestu v Posavju tako po številu delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo, kot po njeni višini. V zadnjih treh mesecih se je izguba najbolj povečala v M-Agrokombinatu — tozd Polje-delstvo-meso, medtem ko je Kovinarska pridelala domala vse izgube v občini. Izgube so torej eden ključnih problemov gospodarstva v krški občini, poslovanje izgubarjev pa bo še težje, ko bodo sprejete spremembe v obračunskem sistemu.
dstev skoraj ni imelo, zato so tudi obresti naraščale,« je povedala Novoseličeva.
J. S.
ODVAŽANJE
KOSOVNEGA
MATERIALA
SEVNICA — Sevniška Komunala bo v sodelovanju 7. Dinosom v soboto, 4. aprila, odvažala kosovni material v mestu Sevnica. Kosovni material je treba odložiti samo na zoranžnimi količki
označena odjemna mesta v mestu, in sicer najkasneje do 8. ure v soboto. Nadomestil za pripravljeni material ne bodo dajali, saj je akcija namenjena čiščenju okolja. Zato ne bo nič narobe, če bodo krajani na zbirno mesto prinesli tudi material, kikazibivalnookolje, odlagalec oz. onesnaževalec pa ni znan.
Za za6etek izginili pepelniki
zbora društva nekadilcev v Sevnici
SEVNICA — Številni medicinski izsledki govorijo o škodljivosti kajenja. Kakšen je marsikje še odnos do te razvade, je na zadnji skupščini društva nekadilcev navedel predsednik dr. Pavel Zagode: »Vpričo računalnika ne kadimo, če pa so v sobi samo ljudje, običajno ni pomisleka.«
V Sevnici so se nekadilci najprej organizirali kot podružnica društva iz Ljubljane. Znani so tudi širše, pravkar so družno z društvi iz Ljubljane in Maribora izdali brošuro, nekakšen bonton,' pod naslovom Sodelovanje za zdravo življenje. Predstavniki teh društev in podružnice iz Brežicso tudi prišli v Sevnico. Najtopleje sta bila pozdravljena Miroslav Jerinič in Branko Rakočevič iz tuzlanske medicinske fakultete, ki je bila pred leti pobudnik za uveljavitev 31. januarja kot dneva brez cigarete v Jugoslaviji.
Sevniško društvo je skrbno spremljalo sprejem republiškega zakona o varstvu pri delu. S 45. členom tega zakona, ki delovnim organizacijam nalaga določitev prostorov, kjer kajenje ni dovoljeno, nekadilci niso povsem zadovoljni, je pa osnova za nadaljnje delo. Med uspehi so navedli, da so iz sindikalne dvorane izginili pepelniki. Prizadevni poverjeniki delujejo na osnovni šoli Save Kladnika. Žal starši s slabim zgledom rušijo prizadevanja šole.
V obsežni razpravi je bilo navedenih mnogo koristnih predlogov. Sevničani podpirajo ustanovitev zveze društve nekadilcev Slovenije. Ustanovni zbor bo 17. aprila v Ljubljani.
A. Ž.
Novo v Brežicah
NIČ STRAHU, VOŽNJA BO BREZPLAČNA! — Delegati občinske skupščine so na zadnji seji zvedeli, da zaradi gradnje avto ceste v občini ne bo veliko posegov in da starega motela ne bodo rušili. V tolažbo je predsednik skupščine mimogrede povedal še to, da bo zaključna slovenska rampa z blagajno stala vzporedno s Krško vasjo in da se bodo Brežičani lahko zastonj peljali do Zagreba in do Trebnjega, kjer pa bo že treba poseči v žep za Ljubljano.
KLJUČ JE, SAMO ODKLEPA NE — Medobčinski inšpektorat so v Posavju ustanovili pred 11 leti, vendar se občine ves ta čas nikakor ne morejo dogovoriti za tekoče financiranje. Ključ imajo, deleži so dogovorjeni in priporočila sveta posavskih občin vedno znova opozarjajo nanje. Na papirju je vse urejeno, toda pri izplačilu se vedno zatakne.
MEJNIKOV NI DOBRO PRESTAVLJATI — Reorganizacije so pri nas zelo priljubljene, ne zagotavljajo pa vedno uspeha, še posebej ne. če prihajajo od zgoraj in če prizadeti pri tem nimajo besede, kot na primer pri uvajanju regijske pospeševalne službe za področja, kjer je ta uspešna brez nepotrebnega administriranja. Sicer pa to najbolje vedo brežiški sadjarji in vinogradniki.
11 BR€2IŠK£..£7 porodnišnic^* e
Od 20. do 27. marca so v brežišTčT porodnišnici rodile: Ana Kužner iz Pečic — Matjaža, Marjanca Škofljanc iz Koritnega — Danijela, Romana Vodopivec iz Gorenje vasi — Simono, Katica Čater iz Brežic — Jasmino, Ana Volčanjšek iz Kostanjka — Ireno, Tatjana Kaplan iz Župeče vasi
— Primoža, Marica Kovačevič iz Rajca — Daniela, Mira Ivšič iz Brežic — Laro, Jožica Žibert iz Boštanja — Tanjo, Marijana Povh iz Jesenic na Dol.
— Ksenijo, Štefica Prosenik iz Novih Dvorov — dečka. Čestitamo!
Krške novice
MLADINSKA BREZBRIŽNOST — Čeprav so si v krški mladinski organizaciji lepo zamislili, kako bodo počastili letošnji dan mladosti, mladi niso sledili tej zamisli. To se je pokazalo že na literarnem večeru literarnega kluba Beno Zupančič, ki sega je poleg številnih nastopajočih udeležilo le troje gledalcev (med njimi je bila tudi predsednica kluba). Podobno je bilo tudi na okrogli mizi »Kako delamo s posebno nadarjenimi učenci«, kjer so se psihologi in sociologi pogovarjali o že znanih resnicah. Tudi na javni tribuni »Energetski objekti v socialnem in kulturnem okolju« se mladi niso vključevali v razpravo. Zato pa je v teh dneh velik naval v kino, kjer vrtijo Top Gun, propagandni film ameriške vojske.
Z GARAŽAMI JE KRIŽ — V Krškem je zrak tako onesnažen, da zelo škodi tudi avtomobilski piočevi-ni. Ker je avto moč pred vplivom ozračja vsaj za silo zaščititi z garažo (kdo bo zaščitil pljuča Krčanov?), je veliko zanimanja za gradnjo garaž. Tako so zasilne nadstreške postavili prebivalci Ceste 4. julija, vendar pa zanje nimajo ustreznih papirjev. Med njimi je tudi eden izmed občinskih mož, ki jih je zaradi tega kar precej slišal od predsednika izvršnega sveta. Lepo pa so za svoje avtomobile poskrbeli nekateri lokalni veljaki v naselju Spodnji Grič, ki so avtomobile spravili v zaklonišča. Žal so zaklonišča dovolj velika le za štiri avtomobile, medtem ko ostali vedrijo pod milim nebom. Zaklonišča so seveda zaklenjena, ključi pa se dobijo v primeru sile pri že zgoraj omenjenih anonimnih veljakih.
AVTOBUSNE ZVEZE — Krško — zaprto mesto bi lahko dejali glede na to, koliko je avtobusnih zvez z ostalim svetom. V Novo mesto peljejo vsak dan samo trije, proga pa poteka po najbolj oddaljenih poteh, tako da traja vožnja poldrugo uro. V' Ljubljano pelje en sam avtobus.
Sevniški paberki
KAZNI — Nekateri vaški odbori in krajevne konference Socialistične zveze imajo precej težav s financiranjem, a kot kaže, nastanejo še večje zadrege, ko je treba finance spraviti v red in pripraviti zaključni račun. Žal se morajo zdaj nekateri aktivisti SZDL zagovarjati, zakaj niso pravočasno dostavili zaključnih računov za leto 1986. Predpis je neizprosen in padle bodo kazni. Čeprav so samo denarne, je vprašanje, če ne bodo tudi tovrstna »priznanja« komu pobrala še tisto malo volje za delo v fronti. Rešitev bi bil nekakšen finančno-računovodski servisza vse krajevne konference, sicer pa ni namen tele rubrike na široko razpredati, kaj bi morali storiti, ker so za to plačani drugi, ampak seznanjati, kaj žuli ljudi. In tale žulj je pekoč!
REGISTRACIJE — V sevniškem oddelku za notranje zadeveso pocenili svoje poslovanje, ker so zadeve okoli registracije vozil in obveznega zavarovanja prenesli na Zastavin servis v Krško oz. predstavništvo Triglava v Sevnici. Za tisto, kar so na občini zastonj naredili, zaračunajo v Krškem okrog 1300din,čepaimajodovoljdela z domačini, včasih enostavno napotijo Sevničane, ki pridejo urejat stvari okoli 12. do 13. ure, nazaj v matično občino. Pri Triglavu pa edini uslužbenec nereda na uro in dodatno obremenitev in dostikrat za stranke opravi še neplačane nadure.
Ura lirike Mile Kačič
Pesnica, kije tudi znana slovenska igralka, nastopila na mladinskem kulturnem maratonu y Novem mestu
NOVO MESTp — Na petkov mladinski kulturni maraton v Domu kulture so prireditelji povabili tudi slovensko pesnico Milo Kačič. Srečanje z gostjo, ki je poklicno zapisana gledališču, njena intimna sopotnica pa je že dolgo poezija, je potekalo v mali dvorani. In naj takoj povemo, da obiskovalcem ni moglo biti žal, da so se ga udeležili. Kajti Kačičevasejim je znala približati ne le s svojo poezijo, ampak tudi kot človek.
Za predstavitev novomeški mladini je pesnica izbrala pesmi iz svojih dosedanjih treh zbirk, tem pa dodala še nekaj najnovejših, neobjavljenih, ki pa bodo, kot je zatrdila,kmaluizšlevnjeni novi knjigi. Vse pesmi je sama prebrala in tako tudi z njej lastno interpretacijo omogočila še lažje dojetje sveta svoje poezije. Pesmi so si sledile v smiselnem zaporedju tako, da seje na koncu razpletla pretresljiva pesniška zgodba o ljubezni, razpeti med osrečujočo vdanost moškemu in trpko bolečino. Čeprav je ta lirika zgrajena iz tenkočutnega tkiva, je vse prej kot sentimentalna. Ljubezen je namreč le središčni motiv in morda tudi razlog za poezijo Kačičeve, nikakor pa ne vse, kar hočejo povedati te pesmi. Naraz-viharienem poligonu življenja so se zgodile tudi druge bridke reči, ki so pesnico pahnile v stisko, iz
katere seje rešila s poezijo. Navs-ezadnjeje mogla letakoostatitu-di človeško pokončna.
Pesnica ne prikriva, da se je njena ljubezenska poezija vseskozi napajala iz razmerja s kiparjem Jakobom Savinškom, pa tudi, da ji to razmerje še zdaj, toliko let po smrti ljubljenega človeka, pomeni glavni vir za izpovedovanje. Pesmi, ki tako nastajajo, seveda ne morejo biti
• Petkov kulturni maraton v Domu kulture — na plakatih je sicer stalo, da gre za filmsko-glasbeni maraton — seje začel ob
17.	uri, zavlekel pa seje precej čez polnoč, tako da se je končal v soboto. V tem času so se v veliki dvorani zvrstile predstave izbranih filmov, nastop plesnega teatra iz Celja pa nekaj rockovskih ansamblov. V malo dvorano pa so vabili na razgovor o fotografiji in na literarni večer novomeških neafir-miranih pesnikov.
več »prekrvavljene« s tolikšnim čustvenim nabojem kot pesmi iz prejšnjih obdobij, saj je zdaj v ospredju razum, ta pa drugače odgovarja na izziv spomina kot srce. Ne bolj hladno, pač pa bolj premišljeno.
I.	Z.
Tri desetletja Straške godbe
Na jubilejnem koncertu minulo soboto podelili priznanja in Gallusova odličja — Letos v Straži tudi jubilejno srečanje godb Dolenjske in Bele krajine
STRAŽA — Pihalni orkester Novoles je minulo soboto s celovečernim koncertom v zadružnem domu proslavil 30-ietnico delovanja. Polna dvorana je z navdušenjem ploskala Straškim godbenikom, ki so z izbranim programom pod dirigentsko palico Milana Posavca dokazali, da se načrtno in resno delo v toliko letih še kako obrestuje. Množica mladih obrazov med starejšimi člani je porok, da bodo novolesovci slavili še kakšen pomemben jubilej.
Godbeniki iz Straže so izšli iz nekdanjega tamburaškega orkestra, ki ga je vodil Boris Plantan, danes že upokojeni ravnatelj šole v Vavti vasi. Ob ustanovtvi leta 1957ještel22članov,ki so bili po večini zaposleni v Novolesu. Kaj kmalu so spoznali. da je napredek
ZLATO ZA GODBENIKE — Med tistimi, ki so ob 30-letnici Novolesove godbe prejeli najvišja Gallusova odličja, je bil tudi Drago Bobnar. Priznanje mu je izročil predsednik ZKO Novo mesto Andrej Pelko (na desni). Foto: J. P.
mogoč le pod okriljem Novolesa. Za začetek so prostor za vaje našli kar v zapuščenih delavnicah na stari žagi, nato pa v tapetniški delavnici v tovarni stilnega pohištva. Požarje uničil delavnico pa tudi njihovo opremo in celoten arhiv. Pričeti je bilo potrebno tako
rekoč znova. Na pomoč so priskočili delavci Novolesa in godbenikom kupili nove instrumente in opremo. Lani jim je uspelo prostore v zadružnem domu dokončno urediti za vaje.
Novolesov orkester šteje 42 članov. Nepogrešljivi so na vseh proslavah in srečanjih, prirejajo samostojne koncerte. v Straži pa je vsako leto tudi tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Letos bo že deseto, jubilejno srečanje.
Med godbeniki, ki imajo v treh desetletjih največ zaslug za obstoj in napredek godbe, sta prav gotovo dirigent Milan Posavec in dolgoletni predsednik godbe Jože Koporec. Ob jubileju so jima izročili posebni priznanji. Priznanji sta prejela tudi »tridesetletnika« Franc Vidmar in Tine Zupančič. Gallusova odličja, priznanja ZKO Slovenije, so prejeli vsi tisti godbeniki, ki vztrajajo že 5,15in 25let. Zlata Gallusova odličja so prejeli: Drago Bobnar, Franc Derganc, Ivan Avguštin, Brane Faleskini in Videm Mijajlovič. Srebrno Gallusovo odličje
so prejeli: Peter Dular. Brane Vidmar, Marjan Bartolj in Slavko Turk. Na končuje predsednik ZKO Novo mesto Andrej Pelko izročil priznanja še tistim godbenikom, ki praznujejo bronasti jubilej. To so: Iztok Mavsar, Miro Saje, Jure Tavčar, Dušan Krštinc, Samo Jaklič, Matjaž Božič, Bojan Lukan, Uroš Lukan, Boris Tisovec, Andrej Petrič, Matjaž Petruna in Peter Jerič.
J. PAVLIN
»DON PASQUALE« V ŠENTJANŽU
ŠENTJANŽ — Dogovor šentjanške osnovne šole »Milan Majcen« in vodstva krajevne skupnosti z umetnikom Ladkom Korošcem ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je obrodil sadove. Priznani operni pevec je bil mož beseda in je v nedeljo, 22. marca, pripeljal v Šentjanž še sopranistko Sonjo Hočevar in tenorista Rajka Koritnika. Hvaležnemu občinstvu, nevajenemu tovrstnih predstav, so uprizorili Donizzettijevo opero Don Pas-quale. Obojestransko zadovoljstvo, organizatorjev te kulturneprireditvein gostujočih umetnikov je porodilo že okvirni dogovor, da bi v Šentjanžu gostovali še s Foersterjevim Gorenjskim slavčkom.
Do zdaj največji odziv
Doklej še v podstrešnicah?
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nima več niti toliko prostora, da bi postavil delovno mizo za umetnostno zgodovinarko — Rešitev le v preselitvi
NOVO MESTO — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je že od vsega začetka v hudi prostorski stiski, najhujši od vseh poklicnih kulturnih ustanov, ki delujejo v Novem mestu, čeprav tudi te ne poznajo razkošja. Prostore so mu dali na podstrešju hiše na Kidričevem trgu 3, v stavbi kjer imajo sedež sisi s področja družbenih dejavnosti. Skupna površina meri 98 kvadr. metrov, vendar je zaradi mansard normalno uporabne le pol te površine. Sobe so nizke, tako da človek malo višje rasti skoro ne more noter, ne da bi se sklonil.
Zaenkrat so depoji v kleti neke hiše na Prešernovem trgu, a so zatrpani z
Vsak, kogar pot privede tja gor, se začudi, kako v teh podstrešnicah sploh lahko poteka delo, s kakršnim se morajo ukvarjati zaposleni v tem zavodu. Začudili so se tudi predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in funkcionarji kulturne skupnosti ob obisku lanskega oktobra. Resda je bil obisk izrazito informativnega pomena, a se je videlo, da občinskim možem ni vseeno, v kakšnih razmerah morajo tu opravljati zakonske naloge in sploh svoje kulturno poslanstvo. Vendar pa več kot sočustvovati z delavci zavoda tudi nosilci odgovornih dolžnosti v občini tedaj niso mogli.
Od omenjenega obiska je minilo že pol leta, stanje na Zavodu za
• Nenavaden problem se pojavlja prav zdaj. Na zavod naj bi prišla pripravnica, ki končuje študij umetnostne zgodovine, pa nimajo kam postaviti delovne mize zanjo. Ugotav ljajo, da zdajšnje razmere zavodu povsem onemogočajo kadrovsko okrepitev, ki je nujna. Obenem se tudi sprašujejo, kako bodo lahko uveljavili normative in standarde za dejavnost varovanja, če za to ne bodo imeli niti primernih prostorov niti dovolj kadra.
varstvo naravne in kulturne dediščine pa je nespremenjeno, če se ni celo poslabšalo. Na najslabšem je še vedno zavodov restavrator, ki ima za svoje strokovno zahtevno delo na voljo vsega 9 kvadr. metrov veliko sobico. Knjižnica in register se stiskata na 8 kvadr. metrih, tako daje del registra tudi na stopnišču. Risal-nica pa meri še manj, komaj 6 kvadr. metrov. Ker ni depojev, je vsa najdena dediščina (predvsem arheološke izkopanine) neprimerno hranjena in je zato ne morejo strokovno obdelati in proučiti.
najdbami in orodjem. Delovnih in strokovnih sej nimajo kje imeti. Podobnih problemov pa je še več.
Za zdaj ima zavod le 12odstotkov potrebnega prostora. Na širitev pod
sedanjo streho ne more računati, pa tudi če bi se mu posrečilo pridobiti še kako mansardo, to ne bi bila rešitev. Pravo in trajnejšo rešitev za zavod, ki opravlja dejavnost za pet občin (Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje), bi pomenila le preselitev v nove delovne prostore. Kje v Novem mestu so taki prostori na voljo, ta čas nihče ne ve, čeprav morda so. Za zdaj je zavodu ostalo le to, 4a je s svojo čedalje hujšo prostorsko stisko pisno seznanil občinsko kulturno skupnost.
' I. Z.
Več prostora glasbi
Ribniška glasbena šola s prenovo pridobila 9 učilnic
RIBNICA — Zvečer pred občinskim praznikom so tu odprli prenovljene prostore glasbene šole. Na slovesnosti so o delu šole in njenem pomenu za občino govorili predsednik sveta glasbene šole France Zajc, ravnatelj Mirko Rebolj, predsednik občinske skupščine Janez Mihelič, v imenu Skupnosti glasbenih šol Slovenije pa Natalin Tomšič.
Ob tej priložnosti so podelili priznanje Andreju Puharju, ki je bil ravnatelj te šole od ustanovitve pred 24 leti do Tani, ko je stopil v pokoj. V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala, mladinski pevski zbor ribniške osnovne šole in trobentači glasbene šole.
Mirko Rebolj je povedal: »S to preureditvijo smo pridobili 9 novih učilnic, da jih imamo zdaj skupaj 12. Pogoji za delo šole bodo zdaj boljši, kar bo gotovo vplivalo tudi na znanje
DANES PRVA LETOŠNJA SEJA
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo danes in prvič letos zasedala skupščina tukajšnje občinske kulturne skupnosti. Dnevni red je obsežen, najpomembnejše točke pa obsegajo obravnavo poročila o delu kulturne skupnosti v lanskem letu, program dela za leto 1987, založništva pri Dolenjskem muzeju in prostorske problematike nekaterih kulturnih ustanov.
učencev. Zdaj imamo 120 učencev, razporejeni pa so po oddelkih od klavirja prek pihal in trobil do tolkal in kitare. Pričakujemo, da bo iz naše šole poslej več učencev nadaljevalo šolanje na srednji glasbeni šoli in naprej, da bomo tako pridobili lasten kader za poučevanje na naši šoli in drugih šolah v občini. Prav kadrovske težave so namreč že od nekdaj pestile našo šolo.«
J. P.
NOVO MESTO — V soboto, 28. marca, so bila v vsej Sloveniji območna tekmovanja za Cankarjeva priznanja. Tekmovanje za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje je priredilo Slavistično društvo Dolenjske, potekalo pa je na grmski osnovni šoli. V znanju se je pomerilo kar 86 tekmovalcev (53 osnovnošolcev in 33 srednješolcev), največ do zdaj.
Preskus znanja je obsegal dva dela: pisni preskus iz jezikovne, slogovne in literarno zgodovinske analize besedil in spis na določeno temo.
• Slavistično društvo dolenjske je na zaključek območnega tekmovanja za Cankarjeva priznanja povabilo pesnika Ivana Zorana. Gostje zbranim v avli grmske osnovne šole prebral nekaj svojih pesmi, predstavil antologijo Pesmi dolenjske dežele in tekmovalcem podelil pisna priznanja.
Na prvi stopnji seje pomerilo 53 učencev iz 19 osnovnih šol, najboljše znanje pa so pokazali: 1. Sandi Božič, OŠ 15. divizije Grm, Novo mesto; 2. Dejan Bibič, OŠ Bratov Ribarjev, Brežice; 3. Lidija Stankovič, OŠ 15. SNOUB Metlika; 4. Tatjana Todorovič, OŠ Bratov Ribarjev, Brežice; 5. Darja Obrč, OŠ Škocjan; 6. Aleš Knoll, OŠ 15. divizije Grm, Novo mesto.
Na drugi stopnji je tekmovalo 18 učencev (prvi in drugi letniki) iz osmih srednjih šol. Najboljši so se uvrstili tako: 1. Irena Bajuk, CS-ŠDTU Črnomelj, 2. Tea Jedlovčnik, SŠTPNU Novo mesto, 3. Manja Kerin, SŠ Brežice, 4. Lidija Gligič,
SŠTU Brežice, 5. Klemen Kerin, SŠ Brežice.
Na tretji stopnji se je pomerilo v znanju 15 tekmovalcev(tretjiinčetr-ti letniki) iz petih srednjih šol. Najboljši so dosegli naslednja mesta: 1. Andrej Šurla, SŠTPNU Novo mesto;
2.	Robert Rudman, SŠTPNU Novo mesto; 3. Nataša Derganc, DESŠ Novo mesto; 4. Mateja Rodič. DESŠ Novo mesto; 5. Silva Deželan, SŠTPNU Novo mesto.
Tekmovalci, ki so se uvrstili na prvih pet mest, se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo 11. aprila, in sicer za osnovnošolce na Prevaljah in za srednješolce v Ljubljani.
N. N.
BELOKRANJCI V LJUBLJANI
LJUBLJANA — Srečanja folklornih skupin Slovenije, ki bo v soboto, 4. aprila, v Cankarjevem domu v Ljubljani, se bodo udeležile tudi belokranjske folklorne skupine. Na srečanju otroških skupin se bo predstavila mlajša skupina osnovne šole Semič, na srečanju izvirnih skupin folklorni skupini Bojanci in Vinica, na srečanju reproduktivnih skupin pa folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike.
GOSTUJE JAZAVAC
ČRNOMELJ — V torek, 7. aprila, bo ob 20. uri v črnomaljskem Kulturnem domu gostovalo satirično gledališče Jazavac iz Zagreba s komedijo Fadila Hadžiča »Gospoda i drugovi«, v kateri bosta v glavnih vlogah zaigrala Boris Buzančič in Zdenka Heršak. Vstopnice je moč kupiti v predprodaji v Zavodu za izobraževanje in kulturo ali uro pred predstavo.
V nedeljo: RENDEZ-VOUS
Prireditve v Delavskem kulturnem domu Edvar-da Kardelja v Krškem ob 10. obletnici obstoja
Četrtek, 2. 4., ob 18. uri: am. kriminalka Park je moj;'ob 20. uri: am. ", 'er Smrt v očeh.
Sobota, 4. 4., ob 18. uri: am. ljub. komedija Diplomant (v glavni vlogi Dustin Hofman); ob 20. uri: am. komedija Dekliški internat.
Nedelja, 5. 4., ob 19. uri: koncert ansambla Rendez-vous (v veliki dvorani).
• Ponedeljek, 6. 4., ob 16. uri: Ura pravljice (pripoveduje Maja Koretič); ob 17.30 na radiu Brežice: Filmski kotiček DKD.
Torek, 7. 4., ob 20. uri: domača drama V zaporu.
Sreda, 8. 4., ob 16. uri: Risanke (in nagrade); ob 18. uri: am. film Krilata kača.
Četrtek, 9. 4., ob 20. uri: ital. komedija Škandal v družini.
»Zasedamo predvsem na terenu«
Društvo knjižničarjev Dolenjske razvija razne oblike delovanja — V pomoč stroki in članstvu — Bo dosedanje vodstvo ponovno izvoljeno?
NOVO MESTO — »Šele po dveh letih, čisto na koncu mandatnega obdobja, za katero sem bila izvoljena, kajpak hkrati s šedrugimi člani izvršnega odbora, sem lahko dodobra spoznala, kaj pomeni res delati v takem društvu, ga voditi in biti zanj odgovoren,« ugotavlja Ida Pucelj, predsednica Društva knjižničarjev Dolenjske.
Društvo, ki povezuje knjižničarje iz obeh sosednjih regij, dolenjske in posavske, ima sedež v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Ker spoštujejo dogovor, da so predsedniki od tam, kjerjesedež, je seveda tudi Pucljeva iz te ustanove. Kaže pa,da bodosedanjapredsednica predsednikovala še dve leti. Naj bi ob volitvah potrdili kar dosedanje vodstvo, predlagajo tudi zato, ker Študijska knjižnica nima na pretek ljudi za predsednike. Pucljeva se tega ne boji, saj bo lahko že na začetku s pridom izrabila izkušnje iz prvega mandata.
Poročila povedo, da je bilo Društvo knjižničarjev Dolenjske v minulih dveh letih uspesno glede na razmere in možnosti. »V tem času so zaživeli aktivi šolskih knji-« žničarjev, ki so bili sicer že prej ustanovljeni,« pripoveduje Ida Pucelj. »Aktivi imajo redne sestanke, na njih razpravljajo o tekoči problematiki, ki spremlja delo šolskih knjižnic, pa tudi o težavah, na
katere naletevajo kot knjižničarji. Glavni problem je v tem, ker jim ni priznan status pedagoškega delavca in v tem smislu niso enakopravni z učitelji, ki opravljajo pedagoško delo v razredih. Ta neenakopravnost, tako rekoč podrejenost je popolnoma nerazumljiva in nesmiselna, zato je povsem upravičena zahteva po izenačenju. Lahko pričakujemo, da bodo šolski knjižničarji že v bližnji prihodnosti dosegli, da bodo obravnavani kot vsi drugi pedagoški delavci, ki sodelujejo v pedagoškem procesu šole. Manj prizadevna in uspešna je sekcija knjižničarjev specialnih knjižnic, ki tudi deluje v okviru našega društva. Teh knjižničarjev nekako ni blizu, čeprav jih vabimo in spodbujamo, pravih razlogov za to pa ne vemo.«
Društvo se trudi, da bi bilo s svojim delovanjem koristno in v pomoč knjižnicam in knjižničarjem, še posebej pa pri utrjevanju same knjižničarske stroke. Najrazličnejše zamisli udejanja prek poverjeništve, ki delujejo v petih občinah: v črnomaljski, metliški in trebanjski občini na območju dolenjske regije, v posavski regiji pa v brežiški in krški občini. Na območje društva sodi tudi sevni-ška občina, vendar se do zdaj še ni posrečilo ustanoviti poverjeništvo
tudi v njej. Poleg tega ima izvršni odbor društva svoja zasedanja praviloma na »terenu«, vsakokrat
• Vse pa vendarle ni šlo in ne gre tako gladko, kot si zamislijo v društvu oziroma v njegovem izvršnem odboru. Ko so, denimo, z anketo spraševali kpjižničaije, ali bi bili za dopolnjevanje znanja, odziv ni bil pretiram) navdušujoč. Najprej zato, ker se je od 52 poslanih anketnih listov vrnilo le 19 izpolnjenih. Anketni list so dobili vsi, o katerih so v društvu presodili, da bi se morali izobraževati, predvsem pa amaterski knjižničarji.. Odgovori so pokazali, daje največ zanimanja za bi-bliopedagoške ure, potem pa, kako knjige, ki jih dobivajo šolske, podeželske in druge knjižnice, strokovno obdelati. Predsednica Pucljeva zatrjuje, da bodo tovrstne izobraževalne seminarje izpeljali, prvi — o strokovni obdelavi knjig — pa bo že aprila. Za novomeški aktiv šolskih knjižničarjev bodo pripravili predavanje o potrebnosti popisa neknjižnega gradiva in ureditvi tako imenovane medioteke.
drugje, zdaj v knjižnici v tej, zdaj v drugi občini. »To senam poplača,«-pravi Pucljeva, »saj tako lahko na kraju samem spoznamo svetle in temne strani knjižničarske de-
kultura
in
izobra-
ževanje
Zaplesalo 150 mladih
Belokranjske otroške folklorne skupine iz leta v leto boljše
DRAGATUŠ — 22. marca je bila v Dragatušu 4. revija otroških folklornih skupin Bele krajine, na kateri se je predstavilo okrog 150 mladih folkloristov, ki so zaplesali in zaigrali v sedmih skupinah. Gostujoča folklorna skupina OŠ heroja Bračiča iz Tržiča pa je predstavila makedonske in gorenjske plese.
Letošnja revijajebila boljša od prejšnjih. Razveseljivo je, da so skrbneje izbrali pesmi, plese in igrice, ki so otrokom blizu in jih zato zlahka zmorejo. Več pozornosti bo potrebno posvetiti še glasbeni spremljavi, izgovarjavi in petju. Noše so bile bolje urejene kot pretekla leta, šibka točka pa je še vedno obutev. Kako se da rešiti ta problem, so pokazali semiški otroci, ki so se obuli v iz domače volne spletene copate, ki so bile nekdaj običajna obutev belokranjskih otrok, in mlajša viniška skupina, v kateri so deklice nastopile v srajčkah iz domačega platna.
V Dragatušu so izbrali tudi skupino, ki se bo udeležila republiške revije. To bo mlajša folklorna skupina osnovne šole iz Semiča, na območni reviji na Gorenjskem pa se bo predstavila folklorna skupina osnovne šole Črnomelj.
KSENIJA KHALIL
SMOLETOVI AKVARELI
LJUBLJANA — V prostorih Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani razstavlja slikar France Smole, v Ljubljani udomljehi kočevski rojak. Na razstavi, ki bo odprta do 26. aprila, je na ogled 22 njegovih akvarelov. Hkrati s Smoletom razstaL vlja svoja dela slikar Viktor Pogačar iz Šmartnega pod Šmarno goro.
RADOVIČEVA »TUNIZIJA«
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu so danes predstavili mapo fotografij Tunizija novomeškega ustvarjalca Bojana Radoviča. Gre za izbor fotografij, ki nastajajo v Rado-vičevem ciklusu Motivi iz potovanj in. kot pove sam naslov mape, so v izdani mapi zbrane fotografije, kijih je avtor ustvaril med potovanjem po Tuniziji. Spremni esej je napisal Stojan Pelko.
Ida Pucelj: »Številočlanov v društvu se ne spreminja. Že nekaj let nas je 75 do 77.«
javnosti in nam niso potrebni dolgi referati, da bi se o nečem prepričali.«
Kot rečeno. Društvo knjižničarjev Dolenjske da veliko na izobraževanje in prireja poleg predavanj tudi strokovne ekskurzije, tvorno pa se vključuje tudi v dejavnost Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Na posvetovanjih in drugih strokovnih zborovanjih, ki jih prireja ta zveza, nasto~ pajo tudi dolenjski knjižničarji ter z referati pomagajo osvetljevati vprašanje, ki jih poraja sama stroka. »Iti vkoraksčasom, vključevati se v sodobne tokove na področju knjižničarstva, to je geslo, pod katerim deluje tudi naše društvo. Tako pa bo delovalo tudi v prihodnje,« pravi Pucljeva.
I.	Z.
•pisma
lin
'odmevi
Se: Drznil sem si braniti le svoje imetje
Nekatere dodatne misli
V svojem odgovoru pod gornjim naslovom tovarišica Mirjam Bezek-Jakše korektno pojasnjuje osnove za pisanje v zvezi s sporno hišo mojega brata Julija Pezdirca. Ker sem bil s pisanjem v Črnomaljskem drobirju posredno (ne materialno) prizadet tudi sam, želim postaviti nekaj vprašanj predvsem delegaciji KS heroja Starihe.
Rad bi pojasnilo, odkod je prišla delegaciji pobuda za sprožitev takega delegatskega vprašanja in odkod izvirajo informacije o potrebnem rušenju, češ da hiša ovira promet in kazi okolico poglejte sosedo). Želel bi vedeti, komu je napoti hiša mojega brata, ki že več kakor stoletni ovirala nikogar. Pouda-i ti bi želel, da pri občinskem upravnem organu ne obstoji nobena dokumentacija, ki bi bila podlaga za rušenje te hiše, in tudi bratu Juletu pri izdaji dokumentacije za gradnjo nove hiše ni bil postavljen pogoj-, da bi moral ob vselitvi v novo hišo staro rušiti.
Najbolj pa me moti in boli dejstvo, da nčkdo v krajevni skupnosti (ali izven nje) želi iušenje hiše, ki je dala vsem znani prispevek pri oblikovanju novejše zgodovine: dala je štiri partizane med NOB, vsi drugi člani družine pa smo bili internirani na Rabu in v Gonarsu.
Preko teh dejstev nikakor ne morem in želim ustrezen odgovor.
MARJAN PEZDIRC Črnomelj, Ul. 21. oktobra 2
ZA RAZVOJ KULTURE
Na ustanovnem občnem zboru kulturno umetniškega društva krajevne skupnosti Butoraj so seodloči-li, da bodo v društvu delovali MPZ ter dramska in recitatorska sekcija. Društvo bo v skrbi za razvoj kulture v krajevni skupnosti pripravljalo prireditve. To skrb je bilo opaziti doslej ob letošnjem dnevu ženain 15. marca, ko so nas obiskali gledališčniki iz Semiča z igro Dobrodošla, miss Agata. »
MILKA KOCJAN
»SVET BREZ SOVRAŠTVA« NA "BLANCI IN SENOVEM
ŠENTJANŽ — Z igro Mire Mihelič Svet brez sovraštva, ki so jo šentjanški amaterski gledališčniki prvikrat uprizorili oktobra lani ob krajevnem in občinskem prazniku, so gostovali v petih dolenjskih krajih. Na gostovanjih in seveda ob štirih predstavah na domačem odru je 9-članski igralski ansambel, ki ga vodi režiserka Anica Groznik, doživel vsakokrat topel sprejem. Nadejajo se, da bo tako tudi v nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 na gostovanju v prosvetnem domu na Blanci in isti dan ob 17. uri v Domu 14. divizije na Senovem.
FLORJANSKA SPET VABI NA SREČANJE
SEVNICA — 7. igre brez meja, ki jih pripravlja Športno-kulturno društvo Florjanska dne 30. aprila v počastitev dneva OF in mednarodnega praznika dela 1. maj, bodo tudi tokrat pestre. Organizatorji vabijo 10-članske ekipe, ki bi želele sodelovati na igrah naj se prijavijo najpoznejedo 20. aprila Janku Stoparju, GD Sevnica, Kvedrova 25, telefon 81-023.
Ponovno trkanje na srca
Za atomski absorber manjka še slabi dve tretjini denarja
NOVO MESTO — Akcija medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru RK NovO mesto in Dolenjskega lista za nakup atomskega absorberja, ki ga bodo v Zavodu za socialno medicino in higieno Novo mesto uporabljali za ugotavljanje prisotnosti trdih kovin v telesu pa v živilih, pitni vodi itd., poteka že kar tri mesece. Od 10 milijonov, kolikor naj bi v akciji zbrali darežljivi dolenjski ljudje in delovne pa sindikalne organizacije, je v blagajni zaenkrat dobra tretjina denarja, natančno 3.780.942 dinarjev. Manjka torej še precej, zato ponovno trkamo na darežljiva srca. Je pač tako, da z rednimi potmi zdravstvo dobi veliko premalo denarja, da bi se lahko opremilo z vsem, kar je v svetu na voljo za učinkovitejšo pomoč bolnim. Prispevke lahko nakažete na račun 52100-678-80144 »za absorber«.
V preteklem tednu so za atomski absorber prispevali: Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto
30.000	dinarjev (namesto cvetja na grob ing. Janka Saruge), Antonija Čolnar iz Novega mesta 5.000 dinarjev (namesto darilnega bona za 8. marec), Ivanka Zupančič iz Novega mesta 5.000 dinarjev (namesto darilnega bona za 8. marec), osnovna organizacija sindikata Iskre Semič 150.000 dinarjev (namesto obdaritve žena ob 8. marcu), IO ZS Novoteks TOZD Konfekcija I Novo mesto 10.000 dinarjev (namesto venca na grob Draga Šprajcarja). Vsem darovalcem iskrena hvala!
Humor je najcenejše zdravilo
Bralčeve pripombe na uvoz zdravil — Ni je večje skleroze od uradniške
IZLET PO ISTRI 23. MAJA
Tiskarski škrat si očitno vroče želi čim bliže k morju, saj je podtaknil obvestilo, da bosta Zveza borcev in krajevna skupnost Dolenja Nemška vas organizirali izlet po Istri 13. maja. V resnici bo ta izlet 23. maja. Prijave za ta izlet sprejemata do 20. aprila Stefan Slak iz Dečje vasi 11 na tel. 44-524 in Fani Mališič, Grm 11,na tel. št. 44-741.
Boleham za sklerozo multipleks. Ne ustrašite se, zakaj bolezen ima precej skupnega, vsaj kar zadeva zdravljenje, z nekaterimi modernimi težavami človeštva. Ni nalezljiva, ni smrtno nevarna, v najslabšem primeru te v dveh do treh letih posadi v invalidski voziček, posebno »srečni«, in mednje spadam jaz, predtem še delno oslepijo, oglušijo in podobno. Ne dam se kljub vsem težavam, ki me spremljajo iz dneva v dan in se menjajo celo iz ure v uro. Večen bojevit optimist sprejemam bolezen kot izziv, bijem čuden dvoboj z naključji, srečo, z nevidnim in nepoznanim sovražnikom, ki me počasi, toda vztrajno uničuje.
Pravil boja ni. Uradna medicina sicer ve, kaj se dogaja v organizmu, a usodnega toka ne more ustaviti — za multipleks sklerozo še ni zdravil. Preparati, ki bolezen zavirajo, sicer obstajajo, toda pri nas so ali pa jih ni: odločilen namreč je uvoz. To velja ^posebej za novejša zdravila in tiste
Zbor Orehovica si je pripel Gallusa
OREHOVICA — Mešani pevski zbor Orehovica je pripravil v soboto, 28. marca, ob 20. uri v domačem kulturnem domu koncert ob 5-letnici svojega delovanja. Poleg slavljenca so nastopili še mladinski pevski zbor OŠ Šentjernej, Šentjemejski oktet ter mešana pevska zbora Otočec in KUD Brata Pirkovič Šentjernej. Na sobotni jubilejni prireditvi je 23 pevcev oreho-viškega zbora prejelo bronasto Gallusovo značko.
Zbori so zapeli obiskovalcem, ki so napolnili dvorano in hodnik, vrsto pesmi, od narodnih do revolucionarnih. Najbolj mogočno je zadonela arija Izraelcev iz Verdijevega Nabucca; to so zapeli pod vodstvom Milana Pavliča vsi zbori skupaj.
Obiskovalce in predvsem zbore je na sobotnem jubilejnem koncertu pozdravila tajnica Zveze kulturnih organizacij Novo mesto Staša Vovk, ki je rekla, daje petje veselje in zabava, vendar je tudi trdo delo. Vovkova, ki je podelila omenjena Gallusova odličja, je orehovskemu zboru iskreno čestitala z željo, da se snidejo ob 10-letniei. Gostujoči pevci so članom mešanega pevskega zbora Orehovica izročili priložnostna darila.
L. M.
90 let partizanske mame
10.	aprila letos bo praznovala 90. rojstni dan partizanska mama Kristina Kren z Drganjih sel pri Dolenjskih Toplicah. Drobna, na videz krhka kmečka ženica plemenitega značaja in res močne volje je naredila z možem Francetom neprecenljive usluge narodnoosvobodilnemu boju. Njuna 6-hektarska domačija je bila med okupacijo pravo središče partizanskega ilegalnega delovanja, ki je od tam segalo širom po Dolenjski. V Krenovi zidanici je bil že leta 1941 ustanovni sestanek OF za to-pliško področje.
Kristina je veliko pomagala možu Francu, ki je bil vodilna sila tamkajšnjega ilegalnega političnega delovanja. Na svoji, kmetiji sta sprejemala številne ^pjaške komandante in aktiviste in Kristina se še spominja imen, kot so Rok Tavčar, Niko Šilih, Erno, Lev Cetinski, Stepko, Mara in Bogdan Osolnik, Očka, Martin, Paulin, Ivan Mavro-vič-Ivanov, in drugih. Vselej sta široko odprla vrata mladinskim aktivistom, saj sta imela tudi sama hčere skojevke, in Kristina še danes ve za imena Ivan, Marjan Rajšter, Zdravko Stibrič, Mile Paulin, Jelka, Tomo, Helena. Pri Krenovih so
»Odločnim protestom« na rob
Celo osrednji slovenski časnik Delo se (14. marec letos) norčuje iz belokranjskih družbenopolitičnih organizacij, posebej ZZB, ki najostreje protestirajo proti Novi reviji, enkrat samkrat pa seniso zavzeli za zdravje ljudi,za zdravje sedanjih in bodočih rodov v Beli krajini (izjema je bila le enkrat metliška org. ZZB NOB). Pri tem so seveda mišljena dogajanja glede ekološkega onesnaženja s PCB. Obdejstvih, da je vsakomur, ki vsaj malo bere časopise, lahko kristalno jasno, da nekdo onemogoča slovenske zdravnike (glejDL6.nov. 1986),da se nekatere zelo pomembne stvari še vedno prikrivajo (to sem z dokumentacijo pripravljen tudi dokazati, sicer pa glej. tudi zadnji Teleks), da ni rešeno vprašanje financiranja zdravljenja Belokranjcev, da so se ob primeru Krupe mnoge institucije pokazale kot popolnoma neučinkovite itd., pa so belokranjske DPO tiho.
Ob primeru Nove revije pa (DL 26. marca) črnomaljske DPO pon ov no ja vn o prot est i rajo, za h te-vajo odgovornost piscev prispevkov, uredništva, ustanoviteljev re-
vije, zahtevajo, da se vsem tem ljudem onemogoči vpliv na družbeno dogajanje itd., itd. Ob tem bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, koliko ljudi v teh DPO je Novo revijo bralo v celoti.
Kljub tej silni ogorčenosti pa črnomaljske DPO niso glede reševanja problematike PCB niti enkrat javno protestirale, zahtevale odgovornosti, strokovnih podatkov, konkretnih rezultatov, ukrepov itd.
Glede dogajanja v Beli krajini (ob pričetku krupske afere) so vodilni v črnomaljski občini vedeli, na primer, raportirati Francetu Popitu, da se tudi v Beli krajini pojavlja opozicija (Delo 22. sept. 1984), glede Krupe pa so dajali vrhunske strokovne izjave v stilu: Krupa ni zastrupljena, saj jo ljudje pijejo (Teleks 28. junija 1984).
Seveda takemu ravnanju (ki se na svojevrsten način še vedno nadaljuje) in takim »strokovnim« ugotovitvam ni moč ugovarjati. Praksa naše države kaže, da jih je moč le nagraditi.
BOŽO FLAJŠMAN Ljubljana
zvarke, kijih ni na seznamu uvoza nujnih zdravil; med njimi je tudi Efamol. To je vitaminsko obogaten ekstrakt in koncentrat sončničnega olja, ki naj bi saniral poškodbe živčevja in zmanjšal invalidnost. Tako je prepričana as. dr. Beatrika Končan-Vračko, naša svetovno znana specialistika za živčne bolezni, posebej za multiplo sklerozo. To mnenje, žal, ni dovolj tehtno za tovariše v zloglasni komisiji za uvoz zdravil. Ti sicer poznajo Efamol, vendar ga imajo za poživilo, vitaminski preparat, živilo, skratka za neučinkovito sredstvo. Kaj storiti? Ubogal sem zdravnico, nabavil Efamol čez mejo in ga pretihotapil v ljubljeno domovino.
Glej zlomka: po dvotedenski terapiji se počutim precej bolje, nekateri bolezenski znaki so močno popustili, dru-. gi celo izginili. In kako naprej? Ubogati zdravnico in, jasno, še naprej na črno kupovati devize in posnemati Martina Krpana. — Groza: prekršek na prekršek, najprej črni kliring in nato še kontraband!
V pregrešnosti se zatekam h kateremu od odgovornih tovarišev ali tovarišic po nekaj konkretnih odgovorov glede nakupa deviz in uvoza, ker se na to ne spoznam. Tovariši bankirji, ali lahko uradno kupim mesečno 60 DM, če jih rabim za preparat »dvomljivega« učinka? Tovariši cariniki, ali lahko brez carine uvozim mesečno dve stekleničici zloglasnega »poživila«? Me boste oprostili vsaj prometnega davka, ali boste celo zamižali na modro oko postave? Socialnemu zavarovanju ne postavljam vprašanj!
Moj glavni problem so, sumim, devizna sredstva. Ne, da močno načenjajo mojo bolniško denarnico, am--pak me najbolj kazensko bremene. Že sama misel na črni kliring mi zledeni kri v žilah. Ostane mi, da se za devize obrnem k nekdanjim učencem, ki so se znašli in imajo uradne devizne račune.
Humor je najcenejše zdravilo, saj zanj sploh ni potreben uvoz. Žal so učinki, če nisi uraden humorist, spet zelo vprašljivi.
VENČESLAV JUG
imeli svoje postojanke vosovci in vojaški obveščevalci. Ni slučajno, da se še danes spominja številnih imen, kot so Janez Gomezelj, Bojan Bunc, Joco, Drago, Radko Vute. Slednjega ima najbolj v spominu, saj ga je zdravila, ko je prišel bolan iz brigade. Ko je padel kot obveščevalec pri Grosupljem pod belogardističnimi kroglami, je žalovala za njim kot za lastnim sinom. Krenova mama je bila ves čas pogumna in se je dobro znašla, kar je pokazala posebej v času roške ofenzive, ko je v zidanici skrivala partizane. Dokazala je, daje pripravljena za borce žrtvovati tudi svoje življenje.
Tovarišica Kristina je po vojni večkrat omenjala, da je imela njena družina kljub vsemu hudemu srečo, saj so preživeli tudi mož France in vseh šest hčera. Spominja se posebno dobro 2. novembra 1944, ko so v njeno hišo vdrli belogardisti. Doma je bil tudi mož, ker je imel prav takrat kot ilegalec sestanek z nekim aktivistom. Ušel je brez rane, čeprav je mitraljez belih brez premora bruhal proti njemu svinčenke. V spomin na ta pekel hrani Kristina omaro, ki so jo takrat prerešetale krogle.
PEVCI IZ OREHOVICE — Mešani pevski zbor Orehovica, ki je na pobudo Franca Zagorca leta 1982 ponovno oživel, je nastopil 28. marca v družbi gostujočih pevcev v domačem kulturnem domu. Sicer je znan z občinske revije pevskih zborov, s pevskega tabora v Šentvidu in sštevilnih priložnostnih nastopov. Več na kulturni strani. (Foto: M. Luzar)
V slovo inž. Janku Sarugi
V boju z neizprosno boleznijo, ki se ji je hrabro upiral dobrega pol leta, je 17. marca 1987 podlegel inž. Janko Šaruga, samostojni vodnogospodarski svetovalec pri Območni vodni skupnosti Dolenjske v Novem mestu.
Rodil se je kot sin kmečkih staršev v Beltincih v Prekmurju 9. maja 1922, končal gimnazijo v Murski Soboti in gozdarsko fakulteto v Ljubljani.
Kljub gozdarski izobrazbi je skoraj celotno svojo delovno dobo posvetil vodarstvu in s tem. znatno prispeval k razvoju vodnega gospodarstva na Dolenjskem. Začelje kot vodja vzdrževalne službe vodtsogo-spodarskih objektov in še sedaj so vidni sledovi njegovega izrednega občutka za nenasilno poseganje v naravo; vegetativne zgradbe ob vodah so danes del naravnega okolja, ki so nam lahko za zgled, kako bi morali tudi danes graditi in varovati naravno dediščino.
Občudovanja vreden je bil njegov smisel za orientacijo, njegovo poznavanje dolenjskih krajev in njenih ljudi. Čeprav je bil po rodu Prekmurec je imel Dolenjsko rad in z velikim odrekanjem si je v Novem mestu ustvaril dom — hišico, vso odeto v zelenje, ki gaje z veliko ljubeznijo vzgojil in negoval.
Njegovo široko poznavanje stroke in ljudi ter njegova komunikativnost so.bile tiste odlike, ki so ga ob samoupravni organiziranosti vodnega gospodarstva v letu 1975, ko je bila ustanovljena Območna vodna skupnost Dolenjske, postavile za svetovalca te samoupravne skupnosti. Uspehi, ki so na vodno-spodarskem področju Dolenjske v zadnjih 10 letih vsepovsod vidni, so v dobršni meri tudi zasluga inž. Šaruge, ki je znal v danem trenutku pravilno sklepati in svetovati. V tem
času so bile zgrajene mnoge regulacije, ki so omogočile pridobitev stotine hektarjev obdelovalne zemlje, začel seje graditi levobrežni savski nasip v Brežicah, velika sredstva so bila vložena za vodooskrbo, zlasti Suhe krajine, reševali so se problemi onesnaženja voda z gradnjami čistilnih naprav, brez pomoči vodne skupnosti bi bilo katastrofo ob Kru-
pi še veliko težje krotiti, in še bi lahko naštevali.
Pri nadaljevanju njegovega dela se ga bomo mnogokrat spomnili — in ga pogrešali.
Njegovi sodelavci
Franc Bobnar
Kristina Kren
Krenova je še vedno skromna kot nekoč, na življenje gleda stvarno in tudi kritično. Zelo ceni svobodo in ob tem jo včasih skrbi, če znajo res vsi ceniti svobodo. Prepričana je, da je danes življenje veliko lepše povsod, tudi na njenih Drganjih selih.
Partizansko mamo Krisrino Kren borci zelo cenimo. Ob visokem življenjskem jubileju ji prisrčno čestitamo. Hvaležni smo ji za vse, kar je storila za nas.
I.	J,—TOMO
BOŠTANJSKA FOLKLORA VABI
BOŠTANJ — Folklorna skupina pri boštanjskem Kulturnc-umetniškem društvu Anton Umek-Okiški vpisuje nove člane, in sicer vsak torek in petek ob 19. uri v prostorih nove osnovne šole v Bo-štanju. Delo folklore usmerja priznani učitelj Dušan Vodljan iz Laškega, skupino pa vodi Darja Škrajnar. Spoznavanje plesov Slovenije in Jugoslavije ter številna zanimiva gostovanja po ožji in širši.domovini so najlepše plačilo plesalcem.
»TA NORI DAN« ZA ABONMA
NOVO MESTO — Novomeški gledališki abonma seje žekrepko prevesil v drugo polovico. Minuli teden so si obiskovalci lahko v Domu kulture ogledali predstavo Turrinijeve igre Ta nori dan v režiji Mirana Hercoga. Gostovalo je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
10.	marca je iztrgala usoda, ta neločljiva spremljevalka življenja, iz družine, širokega kroga prijateljev in znancev ter sodelavcev Franca Bobnarja.
Rodil se je leta 1947 v Irči vasi pri Novem mestu. 1962. leta seje zaposlil v Pionirju kot vajenec. Končal je poklicno elektro šolo in delal potem po gradbiščih širom po domovini in v tujini. To mu je načelo zdravje, zato je prešel s terenskega dela na remonte v delavnici. Zanimali so ga posebej rotacijski stroji. Ob ustanovitvi servisa Iskra je postal prvi serviser in bil ob tem vse do konca tudi vodja oddelka. Skrbno je zasledoval razvoj tehnologije in postal pravi mojster za ročne stroje. Pri deluje bil zelo natančen, brez pomislekov je postoril kaj tudi izven delovnega časa.s Na delo je prihajal vselej točno.
Veliko skrbi je posvečal družini ter urejanju hiše in vrta. Ob tem je imel veliko veselje s kegljanjem in balinanjem tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti. Bil je vzoren član industrijskega gasilskega društva Pionir, ki gaje nagradilo z medaljo za 20let dela v tej dejavnosti. Ž resnicoljubnostjo, poštenostjo, odkritostjo, odločnostjo in izredno bistrostjo si je pridobil spoštovanje vseh sodelavcev. Med nami so bile vedno žive njegove napredne misli. Za vse to mu sodelavci izrekamo zahvalo.
JOŽICA FABJAN GIP Pionir Novo mesto
RIBNIČANI DANES
RIBNICA — Nedavno predavanje sociologa Aleša Erjavca na temo Slovenstvo danes je med drugim vzbudilo tudi razpravo o možnosti dejanskega odločanja občanov. Pomembna značilnost političnega vplivanja na odločitve je v Ribnici taka, da se skuša samoupravno in delegatsko že sprejete odločitve spremeniti ali p a celo zadržati njihovo izvajanje.
Razumljivo je, da je posameznik najbolj zainteresiran za stvari, ki ga neposredno zadevajo. Svoje, družbeno in skupno življenjsko okolje je najbolj smiselno oblikovati v fazi načrtovanja in dogovarjanja. Žal pa pri nas prepogosto ni čutiti potrebe po takem pristopu. Ni čutiti hotenja, da bi se seznanili z možnostmi in perspektivami za oblikovanje prihodnosti. In zato se mučimo s sedanjostjo, praviloma vsak po svoje.
Aleš Erjavecjevsvojihodgovorihna vprašanja Ribničanov povezal kulturne navade in politiko, čeprav pogosteje slišimo, da je potrebno to dvoje ločevati.
M. NOSAN
O POPOTOVANJU PO ZDA
KOČEVJE — V okviru prireditev ob potovanju Štafete mladosti po Sloveniji je bilo pod okriljem OK ZSM Kočevje več zanimivih prireditev. 27. marca je bilo predavanje z diapozitivi Popotovanje po ZDA. O vtisih dvomesečnega bivanja v Združenih državah Amerike je govoril Janez Škrabec, študent 3. letnika ekonomske fakultete v Ljubljani. V tem času je prekrižaril Ameriko po dolgem in počez. Škrabec je na zanimiv način prikazal velika nasprotja Amerike. Poslušalcev je bilo žal manj, kot bi si takšna prireditev zaslužila. Kočevskih mladincev očitno ne gane dejstvo, da takšne prireditve niso ravno pogoste.
A.	LEVSTEK
ZBOR LUTKARJEV — PA SPET BREZ NAŠIH
MARIBOR — Od danes do sobote, 4. aprila, bo tu potekalo XVII. srečanje slovenskih lutkarjev. Na zaključni republiški prireditvi bo nastopilo 24 lutkovnih gledališč ali skupin, ki delujejo v okviru šol, kulturnih društev, gledališč ali samostojno. Med drugim bodo nastopile tudi nekatere skupine, ki delujejo zunaj Slovenije. To sta zlasti skupina Mladje koroške dijaške zveze in skupina iz Gornjega Senika v Porabju. Kot gosta bosta sodelovali tudi lutkovno gledališče iz Graza v Avstriji in iz Zagreba. Na srečanju ne bo nobene skupine z našega območja. Vse tri dni se bodo vrstile tudi spremljajoče prireditve od razstav do okroglih miz o lutkarstvu, v soboto pa bodo opravili skupščino slovenskih lutkarjev.
ŽELIMO SI V DOMOVINO
Tudi moji starši so odšli v tujino s trebuhom za kruhom, kot se reče. Najprej je odšel oče. Ni nameraval ostati dolgo, samo kakšno leto ali dve, da bi zaslužil nekaj denarja. Vendar ni šlo vse po njegovih načrtih. Delo je že dobil, ampak ni mogel prihraniti toliko, kot sije predstavljal. Tri leta za njim je šla v Nemčijo mama. Mislila sta, da bo tako bolje, pa ni šlo vse po sreči. Mama sprva ni dobila dovoljenja za delo, potem sem se rodil jaz in morala je skrbeti zame. Kosembilstarleto,jedobila delo v jaslih. Nosila me je s seboj.
Moja starša sta mislila ostati v tujini le toliko, da zgradita v domovini dom za vse nas. V Krškem imamo zgrajeno hišo, ampak še do danes se nismo vrni-
li.	Vsi trije upamo, da se nam bo želja izpolnila.
DRAGO JAZBEC Frankfurt
OTROCI NA CESTI
LOKVICA, SUHOR — Avtobusna postajališča in cestna signalizacija sploh so v celi Beli krajini velik in resen problem. Še posebej so neurejena postajališča nevarna za otroke, ki se vsak dan vozijo v šolo in nazaj. Med najbolj urejenimi postajališči s pomanjkljivo cestno signalizacijo sta gotovo Lokvi-ca in Suhor, od koder se vsak dan veliko otrok vozi v šolo v Metliko. Se bodo odgovorni prebudili šele ob kakšni nesreči?
NA CESTI ZBIL OTROKA
GORENJE KAMENJE — V petek, 27. marca, nekaj po 7. uri,se je 32-letni Marjan Kalin iz Gornjega Karteljevega peljal z osebnim avtomobilom od doma proti Novemu mestu. V križišču z lokalno cesto za Gorenje Kamenje je v tistem času večja skupina otrok čakala na avtobus. Za Kalina to ni bilo dovolj veliko opozorilo, da bi zmanjšal hitrost, pač pa je do skupine otrok pripeljal precej nad dovoljeno hitrostjo, zato tudi ni mogel preprečiti nesreče, ko je cestišče prečkal 8-letni Janez Kramar iz Gorenjega Kamenja. Otrok seje v nezgodi hudo poškodoval in ga je Kalin sam odpeljal v novomeško bolnišnico, kjer je fant ostal na zdravljenju.
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
So v zvezi komunistov vsi komunisti?
Iz Zveze komunistov je lani v novomeški občini izstopilo 40 članov, 9 so jih črtali, 4 izključili. Kot razlog za izstop je sedem komunistov navedlo razkorak med teorijo in prakso ZK in nemoč za spreminjanje obstoječih razmer, nadaljnjih sedem družinske in osebne probleme, šest svojo neaktivnost. Slednja je bila tudi najpogostejši vzrok za črtanje iz ZK. Težnja po izstopih se nadaljuje tudi letos, razlogi, ki jih komunisti ob izstopu iz ZK navajajo, so podobni kot lani. Pri tem pa že od leta 1978 upada tadi sprejem novih članov v občinsko organizacijo ZK. Leta 1978 je bilo v ZK v občini sprejetih 299 novih članov, lani vsega štirje.
Novomeške razmere na tem področju seveda niso nič drugačne kot v Sloveniji in celo Jugoslaviji. Zmanjševanje števila vstopov in naraščanje zapuščanja vrst ZK ni novomeška posebnost in skoraj gotovo ni (le) posledica dogajanj in razmer v domači občini. Članstvo se že nekaj let vztrajno zmanjšuje v ZK tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. Ob koncu septembra lani je slovenska ZK imela 122.845 članov, kar je bilo I, I odstotka manj kot v začetku leta, ZKJ pa je konec leta 1985 (novejših podatkov nimamo!) štela 2.152.686 članov ali okrog 2 tisoč manj kot tri leta pred tem.
• Pojav izstopanja iz vrst ZK in nezanimanja za vstop v to organizacijo — v obojem gre večinoma za mlade, mlajše ljudi in delavce, ki bi morali biti najbolj revolucionarni del partije — gotovo ni naključen. Globoka gospodarska, družbena, politična, moralna kriza, njeno izredno počasno reševanje je seveda moralo vplivati in je očitno vplivalo na "odnos ljudi do Z K kot vodilne idejnopolitične sile družbe od vojne naprej, do članstva v ZK in do vstopanja vanjo. Dejstvo je, da so na najodgovornejših mestih v družbi komunisti, čim višje je raven odločanja, tem več jih je.
Križaje zmanjšala ugled partije in zaradi prepočasnega reševanja problemov in spreminjanja razmer ter odpiranja perspektiv svojo zanimivost za ljudi, predvsem pa za mlade. Ljudje vse bolj vidijo in so občutljivi do karieristov oziroma vseh tistih, ki so v obdobjih množičnega sprejemanja v ZK šli vanjo samo zaradi svoje lastne hitrejše uveljavitve, iz koristi.
Prenova svojih vrst, ki se je je lotila ZK, naj bi stvari temeljito spremenila, to bi bilo ne nazadnje zelo nujno. Pri tem naj bi se ZK tudi razšla s člani, ki niso v ZK in nasploh pripravljeni delati in živeti kot komunisti. Zatorej se izstopov sploh-ne bi smeli bati, ker ima ZK veliko sopotnikov in članov, ki škodijo njenemu ugledu. Nasprotno, diferenciacija naj bi bila še večja in hitrejša. Zaenkrat pa je žal videti (tako govorijo tudi razpoložljivi podatki, medtem ko kakšne temeljite analize tako ati tako še ni), da ZK morda celo v veliki meri zapuščajo'in (in vanjo ne vstopajo) tisti, ki so v vsakdanjem delu in življenju kar dobri komunisti.
Z. LINDIČ-DRAGAS
Trkanje na zavest ne bo namolzlo mleka
Živinoreja, ki je v vsej Sloveniji zadnje čase velika uganka, je do nedavnega tudi v črnomaljski občini predstavljala tako velik problem, da skoraj ni bilo videti izhoda. Čeprav je kmetijstvo v občini usmerjeno v proizvodnjo mesa in mleka, pa kmetje niso videli nikakršnih možnosti več, da bi lahko ob tako nizkih odkupnih cenah živine in vedno višjih cenah reprodukcijskega materiala še lahko dokaj znosno živeli od svojega dela. Posledicaje torej bila, dasosehlevi nezadržno praznili. Poleg tega je kmete ob Kolpi premamila še ena skušnjava: znatno višje cene živine na Hrvaškem. Zato ni bilo malo primerov, da so živali zamenjale lastnika na semnju na Bosiljevem onkraj Kolpe, kar pa je povzročalo hudo kri pri kmetih v notranjosti občine, ki so bili toliko oddaljeni od meje, da se jim ni splačalo voditi živali v prodajo na Hrvaško, čutilipaso se prikrajšane, ker so jih morali prodati doma po znatno nižji, slovenski uradni ceni.
• Kmetje, ki zadnje čase očitno vse večkrat vzamejo v roke tudi svinčnik in izračunajo, kaj se jim še splača in kaj ne, so ugotovili, da je izguba manjša, če je v hlevu pač manj repov. To pa se seveda pozna tudi v črnomaljski klavnici, kjer so v prvih treh letošnjih mesecih zaklali za petino manj govedi kot lani v enakem obdobju. V hlevih kmetijske zadruge na Lokvah, Blatniku in v Draga tušu so se sicer znašli tako, da so začeli z uslužnostnim pitanjem okrog 500 telet, ki jih bodo izvozili. So sicer last Mercatorja-zunanje trgovine, s čimer so se v zadrugi izognili kreditom za nakup telet in s tem visokih obresti, zaradi katerih so imeli izgubo.
V zasebnih hlevih takšna iznajdljivost pač ni bila mogoča. Ob dvanajstih ali morda celo 5 minut čez pa je le prišla rešitev: ker uradne cene še vedno ne spodbujajo živinoreje, st d morala bolj na široko odpreti denarnico republiški in občinski interventni sklad ter sis za preskrbo mesta Ljubljane. Tako jim je s pomočjo interventnih sredstev nekako uspelo uskladiti odkupno ceno živine s tisto, ki velja onkraj Kolpe.
Žal marsikateri kmet še vedno ne upošteva tistega denarja, ki priteka dobro leto, kar ima živino v reji, ampak še vedno vidi te končno ceno, ki je. razumljivo, na Hrvaškem višja. V glavnem pa so ljudje le dojeli smisel interventnega denarja, premij, kar potrjuje tudi to, dajev zadnjih dveh mesecih zanimanje za pitanje zopet močno naraslo.
Eden od razlogov za takšen preobrat je tudi nizka odkupna cena mleka. Ostareli kmetje, ki v občini prevladujejo, se že zaradi cene, a tudi zato, ker je z molznicami znatno več dela, raje odločajo za pitanje živine. Pospeševalci poslušajo tarnanje, pritožbe, a so nemočni, kajti občinskih premij za mleko ni, ker tudi že brez tega primanjkuje denarja, tako da so odvisni le od republiškega denarja, na katerega razdelitev pa ne morejo vplivati. Da bi iz kmetijske zadruge prepričevali ljudi, trkali na njihovo zavest — to je že preživeto. Edino, kar lahko storijo, je, da opozarjajo na to, da bo zaradi prenizkih odkupnih cen in vse ostrejših kriterijev ocenjevanja proizvodnja mleka v občini še padala, gospodarsko zbornico, zadružno zvezo in druge podobne ustanove. Topa’so, po dosedanjih izkušnjah zadruge sodeč, le besede v veter.
M. BEZEK-JAKŠE
Kako si je monopolist Petrol zaželel posojilo
Vsa leta je metliški Komet po ustaljeni navadi gorivo za svoje avtomobile — sedaj imajo tri dostavne in dva osebna —jemal na Mercatorjevi črpalki. Šofer, ki je vzel gorivo, je podpisal, da ga je toliko in toliko dobil, brž ko je prišel račun, pa gaje Komet poravnal. Največkrat so računi prihajali dvakrat na mesec. In vsi so bili zadovoljni.
Očitno pa je te prakse konec od začetka tega meseca, ko so staro Mercatorjevo črpalko ukinili in v Metliki deluje le še nova Petrolova. Od Petrola je namreč Komet (pa tudi druge metliške delovne in druge organizacije) dobil nove pogoje, če hočejo še na tak način jemati gorivo pri njih.
• V glavnem gre za to, da Petro! od Kometa zahteva, najjim do konca leta da 50 starih milijonov dinarjev brezobrestnega
posojila. Seveda to v današnjih razmerah pomeni skoraj toliko, kot bi jim ta denar poklonili. Če tega brezobrestnega »posojila« ni, pravijo pri Petrolu, ni tankanja na tak način. Na tako izsiljevanje in monopolno obnašanje v Kometu niso pristali, čeprav, kot pravijo, ne gre za velik denar.
To je pravzaprav tako, kot da bi moral kupec dali tako »posojilo« pekariji, da bo potem lahko pri njih po dnevnih cenah kupoval kruh. »Za združeno delo je rok plačila 90 dni, tako nam naši kupci plačujejo račune, mi pa bi Petrolu plačali takoj po izstavljenem računu,« pravijo v Kometu. »Na tako izsiljevanje ne moremo pristati že iz načelnih razlogov!« Zato so se v Kometu odločili za nakup bencinskih bonov, čeprav bo zaradi tega samo več administriranja. Nekateri ali celo večina tako izsiljevanih strank očitno na to pristaja in Petrolu se to očitno izplača. Poslovna morala ali vsaj človeški občutek sramuje, tako kaže, nekaj nazadnjaškega, česar se krče-vito oklepajo le še v izkoriščevalskem kapitalizmu, za katerega je znano, da je le še korak pred prepadom. Mi pa smo vsaj korak pred njimi.
A. BARTELJ
Novomeščanov prepovedi ne zadenejo
Ob tem, ko se v vseh delovnih okoljih sprašujejo predvsem, kako bo z njihovimi osebnimi dohodki po interventnem zakonu, hkrati marsikje želijo vedeti še to, kako najnovejša omejitvena zakonodaja vpliva na novomeški program investicij v negospodarstvu, za katerega delovni ljudje oziroma združeno delo zbira sredstva po posebnem sporazumu.
. V programu, ki je sicer opredeljen za celotno srednjeročno obdobje, so bile za letošnje leto predvidene naslednje investicije: dograditev osnovne šole v Bršljinu, izgradnja dveh igralnic s pripadajočimi prostori za vrtec v vavtovaški šoli, rekonstrukcija stadiona v Novem mestu, pripravljalna deta za prenovo Študijske knjižnice in pripravljalna dela s pričetkom gradnje nove lekarne in poslopja Zavoda za socialno medicino in higieno.
Tudi najnovejša zakonodaja nobene teh gradenj ne postavlja pod vprašanj, četudi je sprva kazalo, da bo vse prepovedano. Niti lanski interventni zakon o omejevanju investicij v negospodarstvo ne letošnji novi zvezni interventni zakon iz februarja, ki popolnoma prepovedunje investicije v negospodarstvo, novomeških gradenj ne bosta zavrla, če bo zanje predvideni denar! Zvezni zakon je namreč ustaviI investicije, dokler republike ne izdajo svojega zakona, v katerem morajo biti negospodarske investicije omejene na poprečje prejšnjih dveh let.
Slovenija je ta zakon izdala 21. marca in iz obširne razlage izhaja, da so v novomeški občini dovoljene vse predvidene investicije, vendrar le v okviru že lani odobrenih sredstev od izvršnega sveta SRS. Tako ima Zdravstveni center na voljo za izgradnjo lekarne 665 milijonov dinarjev, Študijska knjižnica za načrte 25 milijonov, osnovna šota Bršljin za dograditev 185 milijonov, osnovna šola Vavta vas za dograditev
celotno investicijsko vsoto, dela na novomeškem stadionu pa se štejejo kot vzdrževanje in sanacija, ne kot investicija, kajti prvotna zamisel je bila precej okleščena. Navedene vsote pa so z republiškim zakonom le odobrene kot možne, če jih bodo investitorji imeli. Kaže, da se bo tudi finančna konstrukcija precej izšla z razpoložljivimi sredstvi.
Za zdaj je po samoupravnem sporazumu na voljo 366 milijonov dinarjev, vendar računajo na več sredstev, ker so se osebni dohodki konec lanskega leta zelo povečevali, rok poračuna pa je šele ob koncu marca 1987. Odbor podpisnikov sporazuma in izvršni svet sta že izdelala predlog za delitev teh sredstev, končno besedo pa bodo imele skupščine posameznih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
• Predlagajo, naj bi za gradnjo lekarne in šole v Vavti vasi namenili vsakemu po 70 milijonov, za stadion 220 milijonov, Študijski knjižnici 6 milijonov dinarjev. Izračunali so, da bi lahko Zdravstveni center s tem denarjem, lastnimi sredstvi, z združeno amortizacijo in delnim kreditom izvajalca del že letos spravil gradnjo do III. gradbene faze.
Osnovna šola Vavta vas. ki se gradi iz sredstev samoprispevka, ima gradnjo prostorov za vrtec predvideno iz sredstev po sporazumu za negospodarske investicije. Celotna vrednost del za I. fazo gradnje znaša malo nad 1 milijardo dinarjev, ki so tudi zagotovljeni. Iz samoprispevka je zbranih 481 milijonov, za 490 milijonov je že plačanih det, 70 milijonov pa gre iz posebnega sporazuma Tudi sreds-tva za telovadnico, kakršno predpisuje šolski pravilnik (420 m2), so na voljo. Ker pa krajani želijo štirikrat večjo telovadnico, morajo zbrati denar, kol vedo in znajo. Ta akcija je v teku.
Studijski knjižnici so bila s planskimi akti zagotovljena sredstva (20 milijonov) din za izdelavo dokumentacije, potrebne za prenovo. Z dodatnimi 6 milijoni dinarjev iz sporazuma bi ustanovi omogočili pridobiti prav vse dokumente za gradnjo.
Osnovni šoli Bršljin so prav tako z družbenim planom zagotovili denar za načrte. Trenutno je v izdelavi glavni projekt, in ko bo gotov, računajo, da bodo z letošnjimi sredstvi (priliv) in združevanjem v prihodnjem letu do septembra 1988 zagotovili šoli dozidavo.
Kar zadeva stadion, bo za zlet pripravljen le v najskromnejši obliki. Strokovnjaki so ugotovili, da je ta športni objekt v katastrofalnem stanju in da bi za njegovo obnovo in ureditev okolice potrebovali okrog 2 milijardi dinarjev. Ker tega denarja ni, so se odločili te za najbolj nujna dela, kot je odvodnjavanje in preureditev steze, kar bi šlo iz sredstev samoupravnega sporazuma in dodatnih prispevkov združenega dela. Stadion bodo usposobili za zlet in nadaljnjo uporabo domačim športnikom, ne bo pa načrtovanih tribun niti ne tartanske prevleke na atletski stezi.
Prvi preplah ob prepovedih se je tako obrnil po pregovoru, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot je skuhana. Prav pa je, da ljudje za te stvari vedo, kajti tam, kjer so sporazum podpisali in neradi dajo denar iz rok, že razglabljajo: ali je sploh potrebno dati za negospodarske investicije, če so prepovedane?
RIA BAČ ER
Pri krompirju
Je
najvažnejše
seme
V Sloveniji dosegamo majhen pridelek krompirja, l daleč manjši od tistih v drugih evropskih državah. Poglavitni vzrok za tako stanje po mnenju kmetijskih strokovnjakov je premajhna izmenjava oziroma uporaba potrjenega semenskega krompirja. V Sloveniji sadimo krompir vsako leto na okrog 30.000 hektarih zemljišč, za kar potrebujemo 60.000 do 70.000 ton semena, to predstavlja 15 odstotkov celotnega pridelka krompirja.
V razvitih državah se odstotek površin, ki se uporabljajo za pridelovanje semena, giblje med 6 in 10 odstotki vseh površin, pri nas pa gre komaj za poldrugi odstotek. Računajo, da letno porabimo v Sloveniji potrjenega semena le okrog 4.000 ton, od katerega porabimo za lastno reprodukcijo semena samega 1.000 ton. Tako ostane za pridelavo jedilnega in industrijskega krompirja le 3.000 ton potrjenega semena, to pa je samo 2 odst. od celotne količine semena, če pa želimo povečati hektarske pridelke, bi morali letno posaditi s potrjenim semenom vsaj četrtino krompirjevih površin.
Osnovni pogoj za večjo pridelavo semenskega krompirja je izgradnja skladišča, ker jepravilno skladiščenje izredno pomembno za ohranjanje kakovosti semena. »Z organizirano pridelavo semenskega krompirja se v M-Kmetijski zadrugi Trebnje ukvarjamo že preko 25 let, in sicer na površini od 45 do50 hektarjev. Na teh površinah pridelamo letno okrog 500 ton semena. Delno ga (okoli 300 ton) skladiščimo v neprimernem skladišču, v pred 22 leti preurejenem govejem hlevu. Preostali semenski krompir skladiščimo pri kmetih, ki prav tako nimajo primernih skladišč," navaja direktor trebanjske
zadruge Drago l^otar razloge, zakaj že dlje časa razmišljajo o gradnji skladišča za semenski krompir.
Z izgradnjo Tovarne za predelavo krompirja Kolinske na Mirni so se potrebe po potrjenem semenu še povečale. Zadruga dobavlja Kolinski letno od 4.000 do 6.000 ton krompirja za predelavov pire. Za tovarno je potrebno, da so količine stalne in krompir sorazmerno poceni. Da bi to dosegli bo nujno povečati porabo kakovostnega semena od sedanjih 200 na 500 ton letno. Zaenkrat so tosortedezire in druge ru menesorte ter igor. Vse pakaže, da so časi igorja minili, saj zanj tudi Kolinska ne kaže zanimanja. Zdaj sadijo v trebanjski občini krompir na 800 hektarjih, polovica teh površin je v organizirani proizvodnji. Pridelajo do 8.000 tontržnih presežkov.
če bi povečali uporabo kakovostnega semena na500 ton letno, bi v trebanjski občini lahko zmanjšali površine pod krompirjem najmanj za 100 hektarjev, ne da bi zmanjšali tržne presežke. Ta polja bi seveda lahko s pridom uporabili za pridelavo drugih poljščin, ki so zelo
potrebne v prehrambeni bilanci. Trebanjska zadruga poleg mirenske Kolinske redno oskrbuje s svežim krompirjem tudi trgovsko mrežo, gostinstvo, sindikalne organizacije in obrate družbene prehrane v Ljubljani in drugod. Tudi ti potrošniki potrebujejo stalne količine (okrog 2.000 ton letno) neglede na letine. Brez redne zamenjave semena pa teh obveznosti v zadrugi ne bi mogli izpolniti.
Naposled bo skladišče za 1200 ton semenskega krompirja, ki naj bi ga pričeli graditi v Velikem Gabru napoznejev letošnjem juniju, krilo potrebetudiširšega območja Dolenjske, 200 ton semena zgodnjih sort pa naj bi bilo na voljo še drugim predelom. Z izgradnjo skladišča v Velikem Gabru bodo dani pogoji za povečano pridelavo semenskega krompirja, ki ga potrebujejo pridelovalci krompirja vobčinah Brežice, Krško, Sevnica, Novo mesto, Metlika in Črnomelj. Na tem območju je poraba potrjenega semena zanemarljiva, zato bo v novem skladišču v Velikem Gabru za Posavje in Dolenjsko na voljo najmanj 500 ton semena letno, s
KOLINSKA SNEDLA BESEDO
Mercator-Kmetijska zadruga Trebnje je za 500 milijonov dinarjev vredno naložbo že dobila zeleno luč. Trebanjski izvršni svet je namreč sklenil, da bo združil iz občinskega rezervnega sklada 25 milijonov dinarjev za skladišče semenskega krompirja v Velikem Gabru. To je res le 5 odst. vrednosti naložbe, toda hkrati tudi pogoj za nevračljiva sredstva republiškega intervencijskega sklada, ki bo primaknil četrtino vrednosti, to je toliko kot investitor. Razliko bodo pokrili s posojili.
Kmetje v trebanjski občini, ki so se po izgradnji tovarne Kolinske na Mirni preusmerili v pridelavo krompirja, si poleg dobrega semena želijo tudi primerne cene. Najmanj, kar pa v letošnji sezoni močno nejevoljni kmetje in zadruga pričakujejo, je, da bo tovarna, zgrajena na manj razvitem območju, z vsemi ugodnostmi, prevzela pogodbene količine krompirja. Zaenkrat je odklonila 1100 ton krompirja; v marsikateri družini pa krompir pomeni dobro četrtino dohodka kmetije. »Kolinska se je obvezala za skladiščenje, sortiranje, prodajo in je bila določena za nosilca predelave krompirja v Sloveniji, zdaj pa .uvažamo' čips iz Čačka,« se jezijo Trebanjci.
čimer bodo Posavci in Dolenjci bistveno povečali pridelke in bodo lahko sproščene površine namenili za druge poljščine.
»Za popolno zasedenost skladišča potrebujemo proizvodnjo semenskega krompirja na površini 90 do 100 hektarjev. Potrebne površine so na razpolago v bližini predvidene lokacije v Velikem Gabru, kjer že zdaj letno posadimo semenski krompir na okrog 50 hektarjih. Na območju Zadružne enote Veliki Gaber in Zadružne enote Sela-Sumberk sadijo kmetje krompir nal80 hektarjih. Za pridelovanje semenskega krompirja je potrebno, da je območje izolirano od ostalih nasadov krompirja zaradi virusnih okužb. To območje izpolnjuje te pogoje in je za pridelovanje ugodno, zato tu pridelujemo krompir že več kot četrt stoletja,« pravi inž. Kotar.
P. PERC
Fotoslišal: Milan Markelj
M
PA Sl RES ZAMRZNIL ZATO, DA BI OB ZAMRZNJENI PLAČI PREŽIVEL VROČO INFLACIJO?
Lakota ob obilju j. garanjem do
^idelek ie dvakrat vprii
id
dolenjski list pred 20 leti
v £ :   _______________________________________
Odpori družbenemu napredku
Sovražniki ne mirujejo — Obsojena deklaracija o položaju hrvatskega jezika—Ekonomske stanarine _____________________leta	1970_______________________
V RAZPRAVI na VII. seji CK ZKS so opozorili na odpore, ki se postavljajo na pot družbenemu napredku in ki gotovo niso brez zveze z reakcionarno preteklostjo slovenske buržoazije, političnega klerikalizma in podobnih. Razpravljalciso odločno poudarili potrebo,da se komunisti odločno uprejo vsakemu poskusu zmanjševanja družbenega ugleda borcev. O nacionalnem vprašanju so> med drugim rekli, da se bo narod krepil samo, če bo sposoben dinamično razvijati svoj družbeni napredek. Narodu, ki se bo vključeval v sodobne družbene tokove, ki se ne bo zapiral pred drugimi, se ni treba bati za eksistenco.
MATICA HRVATSKA in razne druge institucije so podpisale deklaracijo o nazivu in položaju hrvatskega jezika, ki je razburkala javnost in izzvala številne proteste in obsodbe. Izvršni komite CK Hrvatske je deklaracijo označil kot sovražno.
ŽE NEKAJ LET Kostanjevičani brez uspeha tožijo, da javna razsvetljava pe opravlja svoje naloge. V mestu je daleč premalo svetil in še ta neprestano ugašajo, ker ni dovolj velike napetosti.
VSI STANOVALCI so lahko zvedeli, koliko znaša polna ali ekonomska stanarina za njihovo stanovanje. Da pa ne bi bili stanovalci takoj ob začetku izvajanja reforme prizadeti v naj večji meri, je bilo z zakonom določeno, da bodo plačevali polno stanarino šele v letu 1970.
V LJUBLJANI SO SE te dni sešli upravniki slovenskih carinarnic in predstavniki Delavske univerze, da bi se pogovorili o tem, kaj storiti, da bi se cariniki naučili slovenskega jezika. V Sloveniji je, kot je znano, od 600 carinikov samo 200 Slovencev. Neslovenci so se pripravljeni učiti slovenščine, samo pomagati jim je treba.
VREME. Nekako od 28. marca do 7. aprila bo nestalno s pogostimi padavinami in močnimi ohladitvami, zlasti okrog 3. in 6. aprila. Po 7. aprilu zboljšanje.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. marca 1967)
I
S
5
S
Pridelek je dvakrat večji, človeštvo pa strada
Napredek in razvoj, ki ga je doseglo svetovno kmetijstvo v zadnjih dveh desetletjih, je fenomenalen. Velike dežele, kot je Indija, v katerih je vladala strahovita lakota, imajo zdaj celo nekaj tržnega presežka. Bangladeš in Kitajska sama nahranita svoje številno prebivalstvo. Gledano v globalnih razmerah, se je svetovni pridelek v dveh desetletjih podvojil. Toda kljub temu še vedno strada in umira od lakote več milijonov ljudi, medtem ko v razvitem delu sveta ne vedo, kam bi z obiljem kmetijskih presežkov. V luči teh podatkov sicer sijajni uspehi nekoliko zblede.
Od leta 1960 do lani seje skupna površina vse obdelovalne zemlje povečala le za ll odstotkov, pridelek pa podvojil. Tako so lani na svetu pridelali 1,66 milijard ton žitaric, od tega 506 milijonov ton žita. Strokovnjaki pripisujejo te uspehe povečani uporabi najrazličnejših kmetijskih strojev, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, uporabi herbicidov in novih sort kulturnih rastlin. Največje presežke so ustvarili v razvitih državah: Kanadi, Avstraliji, ZDA in zahodni Evropi. Afrika pa ostaja lačna in nerazvita. Pridelek afriških držav je danes sicer večji, kot je bil pred desetletjem, vendar manjši, če ga merimo na glavo prebivalca. Ob splošni rasti števila prebivastva na afriški celini so ti podatki kar grozljivi, saj kažejo na še večje zaostajanje in lakoto novih milijonov ljudi.
Razvite in nerazvite pa ogroža zdaj isti sovražnik — padanje cen kmetijskim pridelkom.
Pogrešani David
Po 300 letih odkrita umetnina mojstra Michelan-_____________gela_______________
Vse od takrat, ko je pred tristo leti požar zajel palačo Vecchiov v Firencah, so umetnostni zgodovinarji pogrešali majhno štuka-turno skulpturo mladega golega moža. Bili so prepričani, da je kipec enkrat za vselej izginil, tako kot so izginila, žal, že prenekatera umetniška dela. Toda čas je poln presenečenj.
Univerzitetni profesor Frederic Hartt je lani pregledoval fotografije umetniških del, ki sojih dobili od nekega švicarskega sklada. Med njimi je njegovo pozornost posebej pritegnila fotografija slabega četrt metra visokega kipca moškega telesa brez glave in udov. Umetnostni zgodovinar se je ves vznemiril. »Bil sem skoraj prestrašen nad možnostjo, da je res, kar se mi je zazdelo,« pravi Hartt. In bilo je res.
Hartt je odletel v Švico ter si od blizu ogledal kipec, ki ga je na fotografiji tako vznemiril. Ni bilo več dvoma: kipec je delo enega največjih mojstrov do sedaj, samega velikega Michelangela, in sicer gre za osnutek, po katerem je kasneje nastal sloviti kip Davida.
Harttovo podmeno so preverili še drugi strokovnjaki. Nimajo nobenih večjih pomislekov, da profesor morda nima prav. Res gre za Michelangelovo delo, za katerega so tristo let menili, da je bilo uničeno.
Mi M (Vir: Time)
iehov
Življenjska pot slavne češkoslovaške atletinje Jarmlle Kratohvllove ni bila lahka _________—	Volja	In	ljubezen	do	atletike	so	ji	prinesle	vrhunske uspehe
Kaj	so pred	80	leti	pisale Dolenjske	Novice.
Mesto le za silo preskrbljeno
V Novem mestu zlasti finih mlečnih izdelkov ni dobiti — Vlada je nalašč pustila, _____da se je strop podrl na dumo — Kmečki punti zoper žide
(Okolica) Novega mesta je poklicana za mlekarstvo in človek bi mislil, daje v tem oziru Novo mesto kar najbolje preskrbljeno z mlekom in mlečnimi izdelki, ali v resnici le vendar ni tako. Če pregledujemo oskrbo mesta z mlekom in mlečnimi izdelki, se lahko prepričamo, da je mesto le za silo preskrbljeno z mlekom in da trpi v pravem pomenu besede pomanjkanje na finih mlečnih izdelkih, na finem presnem maslu, kakor ga danes zahteva kupujoče občinstvo. Neovržena resnica je, da bi se dalo v Novem mestu več mleka prodati, zlasti pa več presnega masla, ako bi bilo finejše kakovosti. In zato seje rodila misel, da bi se ustanovila mlekarna za novomeško okolico.
(P o d r l)'se je strop dvorane, v kateri zboruje ruska duma. Sicer na vse strani preizkujejo, kaj bi bilo temu vzrok, a našli ga ne bodo, kakor ne bodo našli tudi tistega, kije vtaknil v žep milijon rubljev, določenih za popravilo one palače. Nasprotniki vlade pa trdijo, da je vlada hotela na ta način na-
enkrat pokopati kar celo dumo, ter je v ta namen pustila, da seje strop podrl.
(S e m e n j) v Kandiji dne 21. sušca je bil iz-vanredno dobro obiskan. Bilo je 100 voz prašičev, 500 glav goveje živine in 15 konj.
(V s 1 e d) dolge in trde zime se bo letos vse delo na polju in po vinogradih močno zakasnilo. Bati seje zaraditega, da bodo zaostala tudi dela na travnikih in deteljiščih, kar ne bi bilo prav.
(Med obema) državnima polovicama, avstrijsko in ogrsko, se vrše pogajanja glede obnovitve pogodbe, a kakor vse kaže, se bo to pot pogodba obnovila zadnjič. Mažari hočejo na vsak način postati najprej gospodarsko samostojni, pozneje pa sploh neodvisni od Avstrije. To bo trd oreh za novi državni zbor.
(V R o m u n i j i) so nastali hudi kmečki punti, naperjeni proti Židom, ki grdo izsesavajo uboge kmete.	(iz	DOLENJSKIH	NOVIC
1. aprila 1907)
Življenjepis nekaterih ljudi bi bil lahko dolg največ eno tipkano stran, pa bi na nji povedali vse o njihovi življenjski poti, za opis življenja nekaterih posameznikov pa so včasih celo debele knjige premalo. Mednje spada tudi zaslužna mojstrica športa Jarmila Kratohvilova iz Češkoslovaške, slovita atletinja, ki je pobirala lovorove vence po vseh svetovnih štadionih.
»V atletiko sem se vključila razmeroma zelo pozno,« pripoveduje slavna atletinja. »Šele v časlavski gimnaziji je prišlo do tega, da meje sošolka, kije obiskovala atletski krožek, vzela s seboj. Sprva me atletika sploh ni zanimala, niso mi bili všeč ukazi trenerja. Toda kot podeželsko dekletce sem imela prirojen dar za gibanje in voljo, da se ukvarjam z nekim športom.«
Tako se je dokaj po naključju začela športna kariera najboljše češkoslovaške tekačice Kratohvi-love. Z devetnajstim letom starosti je začela resno trenirati, torej v letih, ko so drugi vrhunski atleti že na vrhuncu kariere in celo že pobirajo olimpijske medalje. Nenavadno je tudi, da seje Kratohvilova ukvarjala z mnogobojem in je šele po posredovanju trenerja Miroslava Kvača začela trenirati tek na 400 metrov.
Na prvi zaresni tek na 400 metrov ima slavna atletinja zelo slabe spomine. Bilo je to na nekem področnem atletskem tekmovanju, na katerem je Jarmila okusila vso grenkobo naporov, a tudi slast uspeha. Kot se danes spominja, je tekla z vso močjo in voljo, vendar ji je v zadnjih sto metrih začelo primanjkovati moči in seje komaj še privlekla do cilja. »Bilo je grozno in sama sebi sem rekla, da ne bom nikdar več tekla na 400 m«rov,« pravi atletinja.
Toda rezultat, ki gaje novinka dosegla, je bil dober. Trener je spoznal, da je pred njim pravi talent. Prepriča! jo je in nadaljevala je s treningi, vendar šele čez nekaj
mesecev, ko je spomin na velike muke oslabel. »Se poskusi,« ji je dejal, »ne bo več tako hudo!«
»Tako sem še tekla na 400 metrov in kmalu dosegla mladinski češkoslovaški državni rekord. Ta dosežek je dokončno odločil, da bo moja tekaška steza dolga 400 metrov!«
Po tem uspehu je prišlo šest suhih let. Nikakor ni šlo na boljše, kot da so se štoparice zaklele, da ne bodo pokazale boljših časov. Takole danes obuja to kritično obdobje svoje atletske rasti Kra-
Jarmila Kratohvilova ob mizi, polni medalj.
tohvilova: »To je bilo grozno oBdobje mojega življenja. Začela sem z ostrimi treningi. Moj organizem se je upiral stalnim hudim obremenitvam, ker pač ni bil nanje vajen. Imela sem tudi težave z zdravjem; vrstile so se angine in na koncu je prišlo še do pljučnega vnetja. Kolena in členki na nogah so me grozno boleli. Skratka, tako ni moglo več iti naprej. Pogosto sem si govorila, da vse skupaj nima nobenega smisla in da bi bilo najbolje, ko bi vse pustila. Vendar pa sem takrat že tako vzljubila atletiko, da sem vsemu navkljub vzdržala.«
Zdravniki so imeli kar precej dela z obetavno atletinjo. Prežive-
Vodke manj, žeja ostaja
Svetle in senčne plati protialkoholne akcije v SZ
Po dveh letih, odkar so v Sovjetski zvezi začeli močno akcijo proti alkoholizmu, ki se je v prvi deželi socializma nevarno razpasel in kar pošteno ugriznil v delovno učinkovitost in zdravstveno stanje sovjetskih narodov, se že lahko pohvalijo z nekaterimi dobrimi učinki akcije. Predvsem seje za tretjino zmanjšala proizvodnja vodke, najbolj priljubljene alkoholne pijače v Sovjetski zvezi, in z njo vred se je zmanjšalo tudi število kriminalnih dejanj.
Zboleti od tišine
Molčeči in vase zaprti ljudje so bolj ogroženi
Čvekavi ljudje sicer niso najbolj v čislih, zanesljivo pa jim dolgi jeziki in veselje do klepeta bolj koristi, kot škodi, seveda če izvzamemo težave, v katere se lahko zapletejo zaradi preveč dolgega jezika in prenašanja vseh vrst govoric. Korist je namreč zgolj zdravstvena. Medicinski raziskovalci namreč trdijo, da so ljudje, ki se ne znajo od časa do časa »izkašljati«, v nevarnosti da si oslabe naravni obrambni sistem.
Zdravstvene statistike dokazujejo, da zaprti in molčeči ljudje pogosteje obolevajo kot ljudje, ki jim jezik pogosteje teče in je bolj namazan. To je med drugim pokazala tudi študija, ki jo je opravil teksaški profesor psihologije J. W. Pennebacker.
Kdor je molčeč in zaprt sam vase, ravna proti naravni potrebi, ki človeka sili v pogovor in sploh občevanje z drugimi ljudmi. Gre za nekakšno tiho nasilje nad samim seboj, ki se odrazi v spremenjeni telesni kemiji in izločanju nekaterih hormonov, ki v končni posledici slabijo naravno odpornost. To še posebej velja za moške, ki so k zapiranju vase in k molku bolj nagnjeni kot ženske.
Molk je torej škodljiv in eden od krivcev za pogoste glavobole, čire na želodcu, srčne bolezni in morda celo za raka. Človek mora od časa do časa odpreti svoje srce in se nagovoriti. Zgolj prazno besedičenje in blebetanje pa ne velja kot zdravilno, sicer bi bilo pri nas marsikaj bolj zdravo in čvrsto.
Toda žeja ni nič manjša, bi lahko zapisali na rob tem podatkom. Uradna sovjetska statistika za leto 1986kaže, da se je število tistih, ki protizakonito proizvajajo alkoholne pijače, povečalo. Lani sojih za ta prekršek obsodili 200.000.
Zanimivo pa je. da se je spremenila tudi sestava izdelovalcev domače vodke ali »samogona«, kot alkoholu domače izdelave tudi pravijo. Prejšnja leta so med kršitelji prevladovali kmetje, ki so se žganjekuhe držali že po tradiciji, lani pa s^ je med črnimi žganjekuhi pojavilo tudi že 40 odstotkov meščanov. Med njimi je veliko gospodinj, ki si s črno žganjekuho pridobivajo dodatni dohodek za stroške prebivanja v mestih.
In vsemu zapik še ta podatek. Lani je kakih 200 žejnih tovarišev umrlo, ker so v pomanjkanju vodke posegli po različnih nadomestkih, med drugim tudi po antifrizu.
la je operacijo slepiča in po nji seji je zdravstveno stanje bistveno popravilo. Navadila se je na ostre treninge in začarane štoparice so začele kazati boljše čase. Teklo je že deseto leto rednega treninga, a Kratohvilova je bila še vedno razmeroma nepoznana atletinja.
Nato je prišlo leto 1978 in evropsko atletsko prvenstvo na Češkoslovaškem. V pripravah in izboru atletov za državno reprezentanco je Kratohvilova dosegla za tisti čas četrti najboljši čas na svetu. Bila je uvrščena v reprezentanco, vendar pa na tekmovanju ponovno ni imela sreče. Plasirala se je sicer v polfinale, a zaradi manjšega obolenja ni bila sposobna doseči uvrstitve v finale.
Bila je zelo razočarana. Stara je bila že 28 let, pravih velikih uspehov pa še nikjer. Vse je kazalo, da bo ostala povprečna atletinja. Toda prišle so olimpijske igre leta 1980. Kratohvilova se je nekako uvrstila v češkoslovaško olimpijsko reprezentanco, ne da bi od nje zares veliko pričakovali. Presenečenje je bilo zato toliko večje. Uvrstila se je v finale in na koncu osvojila srebrno olimpijsko kolajno za tek na 400 metrov. Nepričakovano olimpijsko odličje je odločilo o nadaljnji usodi češkoslovaške atletinje.
Naslednje leto je premagala slavno nemško tekačico Kocho-vo, ki je šest let suvereno vladala na 400-metrski progi. Sledili so uspehi in vrhunski rezultati na evropskem prvenstvu 1982. leta. Ta čas je že tekla tudi na vseh kratkih progah in na 100, 200 in 400 metrov dosegla odlične rezultate. Tekla je seveda tudi v štafeti. Toda vse do atletskega mitinga v Miinchnu ni resno tekmovala na progi, dolgi 800 metrov. Po sili razmer je nastopila tudi na tej, dvakratni »njeni« progi — in šokirala svet: postavila je svetovni rekord.
V Helsinkih je bila Kratohvilova kljub nasprotovanju prisiljena teči tudi na 800 metrov. Sama je bila proti, upala je na vrhunski uspeh, predvsem na 400 metrov, toda morala je teči tudi na 800 metrov. In na koncu je na svetovnem atletskem prvenstvu v Helsinkih dosegla svoj največji uspeh: zmagala je v teku na obeh progah in za nameček postavila še fantastičen svetovni rekord na 400 metrov — 47,96 s. Vse to je botrovalo tudi njeni izvolitvi za športnico leta.
Predlanskim je še dosegla lepe uspehe, zmagovala na atletskih grandprixih, zmagala v atletskem evropskem pokalu, na svetovnem pa je bila druga.
In danes? Pripravljala se je za dvoranska atletska tekmovanja, vendar se je dejansko že poslovila od atletike, posvetila se bo delu z mladimi. Gotovo jim bo znala vdihniti pravo voljo in ljubezen do športa, saj je malo tako zagrizenih športnikov, ki bi tako vztrajno šli po začrtani poti.	MiM
(Vir: Čehoslovačka)
Razkosanje otroka v živo
Nasprotniki splava so pripravili film Mrk razuma, ki prikazuje splavljenje 10 tednov starega zarodka
Na ekranu se najprej pokaže svetal krog, v njem pa človeški zarodek z vidnim noskom, ušeski in očmi, živ zarodek v maternici. Slišati je glas pripovedovalca: »V naslednjih osmih minutah boste priče skrajnemu nasilju. Pred vašimi očmi bo otrok uničen.«
Nato sledijo prizori v živih barvah, kako štiri in pol meseca star zarodek razkosajo s posebnimi kleščami. »Del za delom potegnejo ven,« pripoveduje glas med grozljivimi prizori. »Zmečkano glavico, odstranuje zdaj in bela možganska snov seje že razlila...«
Tako teče najnovejši video posnetek splava, ki so ga pripravili v ZDA kot eno od orožij v boju proti, abortusu. Prejšnji mesec so novi film zavrteli za člane kongresa in novinarje, ki so se projekcije hoteli udeležiti, saj je Bela hiša uradno predstavitev za vse člane kongresa zavrnila.
Poznavalci pravijo, da je novi film proti splavu se bolj prepričljiv in šokanten, kot je bil film Tihi krik izleta 1985 (o njem je Dolenjski list tisti čas poročal). Tihi krik je prikazal splavljenje 12 tednov starega zarodka, vendar so ga nekateri strokovnjaki zavrnili kot sleparijo, češ da toliko star zar#dek še ni dovolj razvit, da bi čutil bolečino. Letošnji film Mrk
razuma je v tem pogleda prepričljivejši. In še grozljivejši.
Poleg posnetkov zarodka v maternici so za film uporabili tudi posnetke filmske kamere, ki sojo postavili ob vznožju ženske, kateri so opravili splav. Pred očmi gledalcev vlečejo iz ženske dele zarodka in ga ponovno sestavijo. Ni mogoče govoriti o slepariji. Vse je preveč zares krvavo in grozljivo.
Poznavalci pravijo, da je film izredno močno propagandno orožje v akciji proti abortusu. Akcija poteka v ZDA že vse od leta 1973, ko so tudi v tej državi legalizirali splav. Najbolj goreči nasprotniki splava so šli nekajkrat celo tako daleč, da so pristali v vodah terorizma. Zvrstilo seje namreč nekaj bombnih napadov na klinike, kjer opravljajo splave. Film Mrk razuma bo zato s svojim izjemno močnim čustvenim nabojem lahko spodbudil novo nasilje in bo tako povzročil mrk razuma, namesto da bi ga preprečeval.
Zdravniki, ki so si ogledali film, pa opozarjajo še na nekaj. Film prikazuje splav v tistem obdobju nosečnosti, v katerem dejansko opravijo zelo malo splavov, oziroma splav celo odsvetujčjo.
MiM
(Vir: Newsweek)
NAGRADA V SEVNICO
UROŠ NOVAK iz Sevnice je imel pri zadnjem žrebanju največ sreče in žreb mu je izbral zanimivo knjigo za nagrado. Poslali smo mu knjižno uspešnico Eriča Williamsa Leseni konj, v kateri avtor opisuje sloviti pobeg angleških častnikov iz nemškega taborišča. Knjigo so zaradi velike branosti prevedli že v 20 jezikov, med njimi imamo tudi slovenski prevod, po katerem bo Novak najbrž z veseljem segel. Prijetno branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 10. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 13.
m3SL3
Kakršna so človekova dela, taka je njegova usoda.
Brihadaranjaka Upanišada
Včasih, če napako opravičuješ, napraviš s tem le še večjo napako.
W.SHAKESPEARE Srce, ki je resnica v njem, je mirno.
W.SHAKESPEARE Sram je ogrinjalo ponosa.
W. BLAKE
Najbolj znani nagec na svetu
Kako je nagrada ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost dobila ime po nekem stricu — Največ oskarjev doslej je prejel Walt Disney
Oskar je postal pojem, znan povsod tam, kjer ljudje po kinematografih ali preko televizijskih zaslonov spremljajo »proizvodnjo sanj«, se pravi povsod, kjer gledajo filme. Krajev in ljudstev, ki tega izuma ne poznajo, skoraj da ni več. Film je svetovna stvar, z njim pa je neločljivo povezan tudi oskar, kot pravimo nagradi za najboljše dosežke na področju filmske umetnosti, ki jo vsako leto podeljuje ameriška akademija za filmsko umetnost in znanost.
Akademijo so ustanovili pred 60 leti, oskar pa seje rodil dve leti pozneje. Kipec golega mladeniča je zasnoval umetniški direktor Cedric Gibbon, in sicer gaje skiciral kar na namizni prt, po skici pa je kipec izdelal kipar George Stanley. Sprva je bil brez imena, leta 1931 pa so ga krstili, a brez pravih namenov; ime je določilo naključje. Tisti čas je bila akademijska knjižničarka Margaret He-rrick, kasnejša dolgoletna direktorica Akademije. V prostorih knjižnice pa je stal tudi pozlačeni kipec kasnejšega oskarja. Ko gaje Herrickova ugledala, je vzkliknila: »Podoben je mojemu stricu Os-carju!« In tako seje pozlačenega kipca prijelo ime Oscar. Novina-
rji, ki so poročali o delu akademije in o nagradah, so slišali za ta vzdevek in začeli uporabljati ime kot pojem. In ni minilo več kot pet let, pa je bila beseda oskar že v vseh slovarjih.
Pozlačeni kipec, po katerem hrepene filmski ustvarjalci.
Sprva so nagrade podeljevali brez takšnega rompa in pompa in tudi vnaprej seje vedelo, kdo bo nagrajenec. Šele leta 1941 so uveljavili prakso zapečatenih kuvert, ko kandidati javno zvedo za to, kdo si je prislužil oskarja, šele na javni podelitvi. Nagrado pa podeljujejo za najrazličnejša področja, od režije, igralstva, filmske tehnike in glasbe do maske in scenarijev. Tako se lahko dogodi, da si neki film nabere oskarjev kot berač uši. Potem se seveda tak film tudi odlično prodaja in prinaša v blagajno producentov lepe kupčke denarja.
Kljub vsemu pa največ pozornosti uživajo oskarji za šest področij: za najboljši film v celoti, za režijo in štirje igralski oskarji za moško in žensko glavno ter stransko vlogo. Za neameriške cineaste ima veliko težo tudi oskar za najboljši tuji film.
Filmar, ki je doslej pobral največ oskarjev, je znani ustvarjalec Miki Miške, racmana Jaka, psa Plutona, Sneguljčice, Pepelke in številnih drugih animiranih likov — Walt Disney. Do leta 1966, ko je umrl, je prejel nič več in nič manj kot 26 oskarjev. MiM (Vir: Reader’s Digest)
Umirajoča domačija
Ignac Jereb:
Zaradi osla
Ogorčenje zaradi starega španskega običaja
V časopisju Velike Britanije se je razvnela posebna vojna zaradi — verjamete ali ne — osla. Vse skupaj seje začelo, ko je eden od britanskih časopisov objavil vest. da bodo letos v španskem kraju Villanueva de la Vera kot vsako leto doslej uničili osla na nenavadno krut način. Kot naj bi bil običaj v tem kraju, naj bi se na starega osla spravil najdebelejši prebivalec vasi in ga jezdil vse do pogina.
Časopisno sporočilo je seveda, kot je bilo pričakovati v deželi s takšnim čutom za živali, povzročilo veliko ogorčenje. Novinarji so se zgrnili v nesrečni španski kraj in ponujali denar za odkup obsojenega osla ali ponujali oskrbovalnino tamkajšnjim kmetom, da bi skrbeli za osla do njegove naravne smrti. Začela se je celo akcija enega od časopisov, da bi osla odkupili in ga z letalom prepeljali v bolj živalomilo Veliko Britanijo.
Prebivalci Villanueva so seveda ogorčeno zanikali takšne grde in nečloveške namene in so poudarjali, da sploh ne gre za kakršnokoli ubijanje osla, marveč le za star običaj še iz časov inkvizicije, katerega namen ni uničenje osla.
Naj bo že kakorkoli, pozornosti •vredno je vsekakor dejstvo, da se za osla potegne toliko ljudi, za mnoge ljudi umirajoče zaradi lakote in nepotrebnih bolezni, pa malo manj.
MiM
El
To je bil še en udarec za Polono. Toda spodneslo je ni in ni segla zopet po kozarcu. Tiho je sprejela udarec in ga junaško prenašala. Edino upanje ji je še ostalo, da se vsaj Matevž vrne domov.
Polona je bila zaradi punčke v skrbeh. 2e dolgo bi jo rada nesla h krstu, pa se je bala župnika. Toda neko jutro se je le opogumila in jo odnesla v dolino ter se z njo oglasila v župnišču.
»Tak si le našla pot do župnišča. Te je prignala stiska, kaj? Seveda, vedno med toliko moškimi, le katera bi se upirala skušnjavi? Ampak o tebi, Polona, da si tudi ti legla čez korenino in grešila, ko si že toliko stara in pri vsej pameti, še posumil nisem. Zdaj si pa privlekla tega pankrta...« je vrelo iz župnikovih ust.
Padale so težke besede in ranile Polonino srce. Stisnilo jo je v grlu, da je komaj spravila iz sebe: »Toda gospod župnik...«
»Kakopak, zdaj ko je pankrt tukaj, pa gospod župnik sem, gospod župnik tja. Presneto dobro vas poznam, gnide partizanske. Čeprav je vaša kmetija odročna in samotna v tistih strminah, sem vse zvedel, kaj ste počeli tam gori. Partizani in njihovi kurirji so si kar podajali kljuko pri vaši hiši. Še dobro, da si samo ti staknila tega pankrta, ko pa je žena tvojega brata mnogo bolj privlačna ženska.«
Poloni je jemalo sapo in je kar bruhnilo iz nje: »Toda gospod župnik, ta otrok ni moj in hotela sem vam povedati
o vseh grozotah, ki so se dogajale na naših Osojah in kako je sploh prišlo do tega otroka, do tega pankrta, kot mu vi pravite.«
Polona je bila verna ženska, a ob takem poniževanju se je začelo v njej nekaj lomiti in rušiti. V notranjost ji je lezla neka čudna moč, da je dobila pogum in je mirno začela pripovedovati, kaj vse se je hudega pripetilo na Osojah.
Župnik se ji je nekaj časa nasmihal in majal z glavo. »Polona, Polona, da znaš takšne vleči iz rokava, pa nisem pričakoval od t.ebe. Če so bili ubiti, zakaj nisi potem prišla k meni, da bi jih cerkveno in v posvečeno zemljo pokopali? Menda nisi onih treh kar zagrebla kot žival? No, pa pustimo to zdaj n? strapi, o tem se bova pogovorila po krstu. Poglejva, kakšno primerno ime bomo dali temu otroku.«
Vzel je v roke koledar in nekaj časa listal po njem’ in našteval imena: »Anton... Žiga... Pankracij.« Ob tem imenu se je ustavil in ga še enkrat ponovil: »Pankracij... Glej, glej,« je navdušeno vzkliknil, »kako je v našem koledarju predvideno, da je za vse prav! Tudi za takšne pregrešnosti. Pankrt... Pankracij... Pankracija... Kar pravšno ime bo. Torej, Polona, punčko bomo krstili za Pankra-cijo!«
Poloni so se ob tem zableščale oči od razžaljenosti in upornosti. Stisnila je otroka k sebi in brez besed zapustila župnišče.
Ko se je Polona z otroKom vračala iz župnišča domov, je morala iti mimo -> ■> n
Grabnarjeve gostilne. Mimo hiše. v kateri je bilo nekoč tako živo. Zdaj pa je zapuščena čemela v puščobi. Čeravno je bila pri hiši še gostilna, pa gostom niso imeli s čim postreči. Ni bilo ne pijače ne jedače. Pusta okna so se ozirala kot ugasle oči na slepčevem obrazu po široki ulici. Pred hišo jo je pričakala Grabna-rica in jo povabila noter. Izročila ji je vojaško dopisnico, ki jo je Matevž pisal Marjeti. Napisal in oddal jo je nekje na Poljskem. Grabnarica je povedala, da je ta dopisnica že lep čas pri njih, ker ni bilo nikogar z Osoj, da bi mu jo dali, na Osoje pa tudi nihče ni šel.
Ko je Polona odhajala iz Grabnarjeve hiše, jo je gospodinja dodobra obložila. Za otroka je dala oblačila, pa sladkorja in riža.
Doma je Polona potegnila iz nedrja Matevževo dopisnico, naslovljeno še na Marjeto, in jo še enkrat pazljivo prebrala ter iz nje razbrala, da so ga po internaciji in kapitulaciji zajeli Nemci in ga odpeljali z drugimi tovariši na Poljsko, kjer je izpostavljen ruskim kroglam moral kopati strelske jarke. »Težko je reči, kako bom, če bom, od tod prinesel celo glavo,« je Matevž zaključil svoje pisanje.
Polona je z dopisnico v roki otopelo obsedela. Čeprav je na dopisnici napisano, kako malo ima upanja, da bo preživel to vojno, je ni toliko prizadelo, kot bi jo sicer. Polona je otopela za vsa dogajanja okoli nje. Njena notranjost je ostala prazna, brez joka in žalosti, brez smeha in veselja. »Kar bo, pa bo!« je umirjeno vzdihnila.
SESTAVI
J.UUR
POTEPUŠKA
SLOV. SAK.
VELE
MOJSTER
ROMUN. DENAR/ GLASB. OZN. ZA POČASI
m
NAGRADNA KRIŽANKA
KOPANJE/ KEM. SIMBOL ZA KALJJ
LESENO
OBUVALO
KAJNOV
BRAT
VOJAK.
TERN.
ODOELKOV
PRESTOLNICA KOROŠKE
NEODLOČEN IZID PRI SAHU I0RKL)
PISAT EU ICA PEROCI
CESKA PRITRDIL NICA/M. IME
GR. OTOK/ VRSTA SOCVETJA
KONEC
Zn/LJENJA
CEPINOV
OKEL
BUDMPES-TANSKI STA-OON/KAVOC STANE
SPLETI LAS
REDKEJŠE M. IME
NAGON
NAJMANJŠI
DELEC
KRADLJIVEC
MERNIK
LAJANJE/
POSLEDICA
OGNJA
KEM SIMBOL ZA VODIK/ PROMETNI OBJEKT
DRUGO IME ZA RASTLINO K0STREB0
NEIZRABUE-
N0ST
ANTON
AŠKERC
2ELEZ0V
OKSID
MISELNOST
NADAV
P0RTUGAL
AGENCUA
DAN V
TEDNU
REKA V BANATU/ HUDO
NEKDANJI PREBIVALEC PIRENEJSKEGA POLOTOKA
AVT. OZNAKA TORINA/ PREBIVALEC JEMENA
vaša zgodba
NEURJE
Stanko je stopil pred hišo. Pogladil si je modri predpasnik in se zazrl v globel. Stal je tako v ugašajočem večeni, še ne star, a že malce upognjen.
»Petra!« je poklical. Nihče se mu ni odzval, on pa ni ponovil klica. Obrnil seje in stopil nazaj k hiši.
»Ne vem. kje je,« je povedal ženi na njen vprašujoči pogled.
»Seveda, spet je šla k onim. Za nobeno rabo ni več, odkar so tu tisti iz mesta. Še za kure moram sama skrbeti,« je žena glasno stresala nevoljo.
Stemnilo seje. Veter je božal speče vinograde. V mraku seje belila zidanica na nasprotnem bregu. Stanko je sedel pred hišo in čakal, kdaj se bo tam prižgala luč. Tamkaj luč dolgo v noč gori, zjutraj pa seveda onih ni .nikjer videti. Spijo, kmetje pa že pridno delajo. »Čudni ljudje,« si zamrmra.
Z ženo sta onim, ki so živeli v preurejeni zidanici na nasprotnem bregu, rekla le »oni. Nikoli drugače, od tistega časa, ko je sosed Blažič prodal podirajočo se zidanico. Takrat seje čudil, kaj bodo mestni ljudjes podrtijo. Čez nekaj tednov pa je po kolovozu pripeljal tovornjak, poln lesa, opeke, peska in vreč cementa. In potem je nekaj tednov odmevalo razbijanje in smeh zidarjev z brega na breg. Stara zidanica seje spremenila v lepo hišico. Kmalu so se pokazali tudi stanovalci: dve mladi ženski in ljubko dekle*. Stike, zelo površne in ohlapne, so navezali, ko je nekega dne prišla ena od žensk k njim se pogovorit o prodaji mleka. Tisti popoldan je kosil travo. Mlado meščanko je poslal k svoji ženi, da stasepogovorili potrebno. Kose je ženska vračala proti zidanici, je gledal za njo. Počasi seje spuščala v dolino. Nosila je rdeče hlače in globoko izrezano majico pa čevlje z nekaj jermenčki, izpod katerih so se kazali rdeče pobarvani nohti. Česa takega Stanko v svojem življenju še ni videl. Obstal je in strmel za vitko postavo, dokler ni izginila med trtami.
Tako se je začelo njihovo znanstvo. Ženske so vsako jutro prišle po mleko zadržano in resno. Le redkokdaj so se nasmehnile v pozdrav. Stan '.o seje takrat rad motal kje po dvorišču, da ju je lahko videl. Bile so tako drugačne, tako zase.
Tema seje poveznila čez hribe. Listje je pošumevalo, klopot ec je ropotal v noč. V beli zidanici so prižgali luč. Petre pa še od nikoder. Ker so se na nebu začeli nabirati temni oblaki in jekdaj pa kdaj šinil mednje svetal blisk, je Stanko stopil v hišo, snel klobuk s klina in na pragu povedal čez ramo: »Po punco stopim. Deževalo bo.«
Žena je nekaj govoričila o »takšnih« ljudeh, a Stanko je ni poslušal. Naglo je stopil proti zidanici na nasprotnem hribu.
Ko je stopil v preurejeno zidanico, je zagledal obe deklici. Sedeli sta skupaj in jedli kruh z marmelado. »Poglej jo, smrkljo, doma marmelade niti pogleda ne,« si je mislil. A deklici sta bili tako mirni in spokojni, dase ni mogel jeziti.
»Dober večer,« je pozdravil.
Ženska, kije hodila k njim po mleko, ga je prisrčno povabila naprej in mu ponudila stol. V zadregi je sedel in se razgledal po čisti in svetli kuhinji. »To bi morala videti moja Joži,« sije mislil, na glas pa je začel govoriti o vremenu. Beseda je dala besedo in sam ni vedel, kdaj semu jejezik razvezal in je začel praviti o svojem garanju na kmetiji, o strahu pred slabo letino, o vinogradu. Tedaj je zaropotalo. Stanko je planil pokonci: »Toča! Ljubi bog, usmili se nas!«
Zunaj so poskakovali ledeni grahci, gosto gosto.
Ženska je opazovala Stanka z žalostnimi očmi, kot bi čutila, kakšna nesreča se zgrinja nad njim. Od nekod seje vzelaše druga, mlajša ženska. Prva jo je predstavila kot svojo sestro.
Vsi, tudi deklici, so stopili na prag in onemoglo zrli v divjanje narave, ki je Stankovi družini trgala iz rok prepotreben kos kruha.
Kmalu seje nevihta unesla. Stankosejeokorno zahvalil za gostoljubje in s Petro odšel proti domu. Ko sta se vzpenjala v domači breg, je zastal in pogledal po trtah. Stisnilo ga je pri srcu. Listi so_bili scefrani, grozdje obtolčeno, mnogo jagod je ležalo po tleh med zrni toče. -
»Skoraj nič ni ostalo. Kaj bomo pa zdaj. ata?« je vprašala deklica.
Stanko je globoko vzdihnil in okorno pobožal Petro po glavi. Res. kaj bodo zdaj? V pol ure je bilo uničeno vsenjihovo delo. In še prihodnje leto ne bo nič prida.
TONČKA
ZAKAJ?
Pust poznojesenski večer, diši po snegu. Drhtim v pričakovanju, prvikrat pričakujem njega. Poznam ga in ga ne poznam.
Dovolj mi je samote, dovolj mi je pogledov in namigovanj moških za kratek užitek, po katerem ostaneš še bolj sam.
Roka zadrhti, za trenutek otrpnem, kot da nisem to jaz, pač pa statist, ki nemo pričakuje razplet dogodka. »Dober večer!« Komaj zberem moči, da mu sežem v roko. Prijazen, odkrit nasmešek rja-,vih oči pod temnimi obrvmi. Napetost popušča, beseda najde besedo, stke se nevidna nit, luči so nenadoma svetletjše, mala kavarnica prijaznejša, kot da je nevidna magičnost preplavila prostor.
»Kako lepe plave oči imaš.« Zdrznem se. Komplimenti so mi zoprni, največkrat so lažni. »Prosim, ne! Ne pokvari s tem prvega srečanja! Sem samo ženska kot toliko drugih, ki si vjeseni življenja želim tople človeške roke, roke, ki se ti pomirjajoče ponudi v trenutkih osamljenosti v množici ljudi.«
Poljub, nezavedno drhtenje teles ob slovesu, s svetlo iskro na jutrišnji dan in naslednje dni.
Kako blizu in kako strašno daleč je že to, čeprav še niti zvončki niso pokukali izpod bele odeje snega. Zakaj? Sprašujpm se vedno znova in znova, dan in noč. Druga? Ne vem. Čutim samo neizmerno težo, ki pritiska na dušo in jeni mogoče odvaliti. Slišim njegov glas, vidim neme oči, ki so izžarevale žgočo toploto v mrzlih zimskih dneh, občutim težo njegovega težkega življenja in ne moremrazumeti. da kljub želji po sočloveku in toplini odklanja mojo iskreno ljubezen in prijateljstvo.
Kako čudna je človeška narava!
Vem, milijone in milijone podobnih zgodb je in toliko takih, ki nemo trpe kakor jaz.
Zakaj?
MARIJA
POTA Ii\ STff/
Po sedmih letih pred sodnike
Tri leta in šest mesecev zapora za Rajka Bevca, bivšega poslovodjo iz Mirne peči — ______Zavlačeval	postopek	—	Iz	trgovine	jemai	denar
NOV O MESTO, MIRNA PEČ — Sedem let je že preteklo od odkritja vrste nepravilnosti v poslovanju prodajalne novomeške KZ Krka v Mirni peči in šele tedni jepred sodnike stopil takratni poslovodja, 41 -letni Rajko Bevc. Dalj časa je z raznimi izgovori zavlačeval postopek, a roki pravice vendarle ni moč ubežati. In česa je Bevca, sedaj referenta maloprodaje v tovarni volnenih odej Škofja vas pri Celju, bremenila obtožnica?
poročajo
KGINILO ŠPORTNO KOLO — Neznan storilec je 22. marca zvečer izpred stanovanjskega bloka v Bršljinu ukradel Rogovo športno kolo s petimi prestavami, last 52-letnega Antona Makšeta. Slednji je tako ob ure rekreacije in 100 tisočakov. Tatu vneto iščejo.
KALIL JE NOČNI MIR — Miličniki so 24. marca pridržali do iztreznitve 43-letnega Frančiška Kužnika iz Boršta. Možakarje kalil nočni mir, pri tem pa tudi grozil vaščanom. Čaka ga po: k sodniku za prekrške. Napotnico bodo-bil te dni.
IZZIVAL GOSTE IN JIH ZMERJAL — V nedeljo, 29. marca, so do iztreznitve pridržali vinjenega 33-letnega Draga Hudnika iz Ljubljane. V gostilni Pavlin v Mačkovcu je na dokaj-majavih nogah, a s krepkim glasom izzival goste, jih zmerjal in pozival k pretepu. Po prisilnem hlajenju je sicer odšel domov, moral pa bo zgodbo podrobno obnoviti pred sodniki za prekrške.
PEŠCI PA PO STREHAH AVTOMOBILOV — Upajmo, da z uvedbo plačevanja parkirnine na novomeškem Glavnem trgu v bodoče ne bo več takšnih in podobnih prizorov. Kamion, ki je minuli petek pripeljal blago v Dolenjkino trgovino, je zapeljal kar na pločnik in dobesedno zaprl prehod. Sicer pa je bila ta dan, upajmo da zadnjikrat, taka pločevinasta gneča na trgu. V ponedeljek dopoldan, prvi dan pobiranja parkirnine (150 din za dve uri), si že brez težav našel prazen prostor. (Foto: J. Pavlin)
Po njenih navedbah si je kot poslovodja omenjene prodajalne v Mirni peči v času med junijem 1974 in 3. decembrom 1979 od dnevnih izkupičkov vplačil dolžnikov in predplačil kupcev prilastil 956.117,00 din. Verjetno je odveč pripomniti, kolikšno vrednost je ta vsota denarja predstavljala v tistem času, zagotovo pa krepko čez sto poprečnih mesečnih zaslužkov. Bevc pa se je pred sodniki zagovarjal še za eno kaznivo dejanje: 11. decembra 1978 je izdal račun, na katerem je navedel, da je KZ Krka dne 25. oktobra prodala Frančiški Urbančič traktor Zetor z varnostno kabino in pettonsko prikolico v skupni vrednosti 185.350din. Na podlagi tega računa je banka prodajalni nakazala 150 tisočakov, kolikor je znašal kredit, ki ga je za nakup traktorja najela Urbančičeva. Seveda je treba ob tem dodati, da traktor ni odšel iz Bevčeve prodajalne. Slednji je namrečkupcu Vinku Urbančiču rekel, da traktorja nima. ga nato kupil v Radohovi vasi in mu ga pripeljal na dom. Na račun traktorja je Urbančič izročil Bevcu v juniju ali juliju 1978 60 tisočakov, ne najmanj pomembno pa je tudi to. da o nakupu kakšne traktorske prikolice, ki je bila zapisana na računu, ni bilo govora.
Pomladansko kurjenje neti požare
Opozorila bob ob steno
GMAJNA, SREDNJA VAS — Pomladansko požiganje trave se nadaljuje navzlic številnim opozorilom, žal to potrjujejo tudi požari. Dvema večjima smo bili priča v minulem tednu.
25. marca je neznanec zažgal travo v Gmajni pri Hrastu. Ogenj seje bliskovito railiril po košenici, veliki kar poldrugi hektar, pri tem pa zajel celo vinske trte v vinogradu, last 62-letnega Jožeta Radoša s Hrasta. Ogenj je ogrožal tudi večji gozd, vendar je bilo posredovanje gasilcev na srečo dovolj hitro in tudi učinkovito. Prva ocenjena škoda znaša okoli 100 tisočakov, neznanega storilca pa miličniki še iščejo.
Dva dni kasneje, 27. marca, pa je 47-letna Julka Hrvat iz Srednje vasi požigala travo ob stanovanjski hiši. Ogenj se je hitro razširil, pri tem pa zajel leseni zapuščeni hlev, last Marije Obreza. Hlev je v celoti zgorel, z njim pa tudi nekaj orodja in drv, poleg tega pa je zgorelo še dvoje ostrešij nadrvarnicah. Požar so pogasili gasilci iz semiške Iskre, PGD Semič in PGD Črnomelj, škoda, ki jo je povzročil požar, pa je ocenjena na 800 tisočakov.
Bevc na obravnavi očitanih dejanj ni priznal. Že na prvem zaslišanju je trdil, da si iztrgovineniprilastil ničesar. Zanikal je tudi prvotno ugotovljeni primanjkljaj v znesku 1,478.717 din kot tudi znesek 1,281.263 din, ki naj bi si ga prilastil. Povedal je, da je šlo največ za primanjkljaj v znesku 560.000din, in to po stanju ob inventuri 8. maja 1979.
V bistvu pa je po njegovem tudi ta manko sporen, češ da je šlo le za dolgove kupcev. Po tej prvi izja.vi je bil Bevc zaslišan še osemkrat, v preiskavi so sodelovali tudi predstavniki Kmetijske zadruge. Omeniti velja še, da je imel Bevc med preiskavo možnost pregledati vso dokumentacijo in sam izračunati znesek primanjkljaja, tako da je ta olj vložitvi obtožnice znašal 969.260 din. Seveda je Bevc na glavnih obravnavah še
naprej vztrajal, da manka ni zakrivil on, pač pa drugi ljudje, navrgel je možnost, da je nastal zaradi tatvin, češ da je bilo skladišče odprto. Prav tako je nasprotoval izvedenskim mnenjem, trdil, daje bil v tistem času preobremenjen z delom in da ni imel časa za temeljit nadzor nad poslovanjem, in še kaj.
Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, pa zagovora ni mogel sprejeti. Preveč je bilo dokazov, ki sogovorili nasprotno. Rajka Bevca so obsodili na 3 leta in 6 mesecev zapora, mu v kazen všteli tudi pripor, v katerem je bil od 17. januarja do 11. julija 1980, hkrati pa izrekli varnostni ukrep prepovedi poklica, pri katerem bi imel opraviti z denarjem, za dobo dveh let. Kot olajševalno okoliščino je senat upošteval časovno odmaknjenost dejanja in skrb za družino, kot-obtežilno pa, da je bil Bevc že kaznovan, da sije denar prilaščal več let in da je zavlačeval postopek. Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Babici iz rok zbil vnuka
Poldrugo leto zapora za Jožeta Žlogarja, ki je pred-lanskega junija do smrti povozil 4-letnega Mitjo Kosa
NOVO MESTO — 25. junija predlani— ura jebila okoli 19.25—je prišlona magistralni cesti med Novim mestom in Mačkovcem do hude prometne nesreče, v kateri je 30-letni Jože Žlogars Suhorja pri Metliki do smrti povozil 4-letnega Mitjo Kosa. Tragični dogodek je te dni dobil še sodno obeležje: senat novomeškega sodišča je Žlogarja obsodii na 1 leto in 6 mesecev zapora.
Kot že rečeno, se je Žlogar omenjenega dne z osebnim avtomobilom peljal proti Mačkovcu. Bilje vinjen, saj je imel še ob 21. uri v krvi 1,04 promila alkohola, tako da za varno in zanesljivo vožnjo ni bil sposoben. Ob vsem tem pa tudi ni upošteval omejitve hitrosti na 50 km/h, čeprav je cesto dobro poznal in vedel, da je nevarna. Tako je do Kosove gostilne pripeljal s hitrostjo kar 80 kilometrov na uro in tam opazil pešakinjo Branko Kos, ki je skupaj s štiriletnim vnukom Mitjo prečkala cesto. Žlogarje si cer zaviral — v trenutku trčenjaje bila hitrost 68 km/h — in se tudi umikal, vendar Mitje to ni rešilo. Poškodbe, kijih je dobil pri trčenju, so bile tako hude, da jim je še istega dne ob 23.25 v novomeški bolnišnici podlegel.
Jože Žlogarje na obravnavi v svoj zagovor povedal, da seje tega dne okoli 12. ure s tovornjakom vrnil iz Zahodne Nemčije, da ta dan ni nič jedel, pač pa je najprej doma popil pivo, nato pa še dve v Novem mestu.
Zatem daje nameraval v Škocjan k prijatelju, a seje pot tragično končala. Povedal je, da je opazil pešakinjo, kije za roke držala otroka, a da seji je ta, ko je stopila na cesto, iztrgal iz rok in stekel preko vozišča. Izjave prič temu niso pritegnile. Pokazalo seje namreč, da je Kosova prečkala cesto skupaj z vnukom in daje Žlogar oba videl na dovolj veliko razdaljo, da bi lahko ob pravilni hitrosti in z bistro glavo še pravočasno reagiral. Sodišče je njegovo vožnjo glede na razmere na tej cesti ocenilo celo kot objestno drvenje. Kot že rečeno, gaje senat obsodil na poldrugo leto zapora in mu izrekel varnostni ukrep prepovedi vožnje osebnega avtomobila za 1 leto. Kot olajševalno okoliščino mu je senat štel delno priznanje, skrb za družino in dosedanjo nekaznovanost.
B. B.
Požari niso zaradi gasilcev
Sevniška občinska gasilska zveza: G D še premalo skrbijo za strokovnost — Nove cisterne, izprašani gasilci in strojniki — Nevarnost travniških požarov
SEVNICA — Požarna varnost v Jugoslaviji je na izredno nizki stopnji, saj ostajamo po številu požarov na vrhu lestvice evropskih držav. Potemtakem tudi v občinah ne more biti bistveno drugače. V sevniški se število požarov niti ne povečuje niti ne zmanjšuje, se pravi, da je ta občina ena svetlih točk neslavnega jugoslovanskega prvenstva.
»Glede na oceno požarne ogroženosti je občina ustrezno pokrita zgasilski-mi društvi. Društva, njihovodelovanje in zmožnosti bi lahko razdelili v nekaj kategorij. Najbolj zaskrbljujoče je tam, kjer delo društva upada zaradi slabše-
Sekiro je vrgel v bivšo ženo
STARI LOG PRI KOČEVJU
Do napada z nevarnim orodjem je prišlo v nedeljo, 29. marca, popoldne v Starem logu pri Kočevju. 32-letni Zlatko Tatarevič je stanoval pri svoji bivši ženi v Starem logu 9. V nedeljo popoldne je zahteval od nekdanje žene pijačo. Ker mu je ni dala. sta se najprej sprla, nato pa še stepla. Potem je Zofija zbežala iz hiše. bivši mož pa s sekirico za njo. Zunaj je vrgel z oddaljenosti kakih 8 metrov vanjo sekirico. Na srečo je zadela Zofijo s topim koncem.
Zofijo so nato odpeljali v zdravstveni dom in ljubljansko bolnišnico. kjer pa so ugotovili, da poškodba ni hujša in sojo še tisti večer odpustili. Miličniki so Zlatka Tatareviča. kije po tem dogodku pobegnil v gozd. dobili šele zvečer. Zaradi bojazni, da bi de-jahje ponovil, so ga skupaj z ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku v Ljubljani.
J. P.
ga dela vodstva. Žal imamo tudi društva, kjer ne morejo preko začetnih težav, in taka. kjer delo zastaja zaradi nesoglasij v vodstvu. Brez pomoči občinske gasilske zveze (OGZ), krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij ne bo šlo,« je dejal predsednik OGZ Anton Polutnik na letni konferenci OGZ Sevnica.
ca. gasilca za reševanje iz vode in dva višja gasilska častnika. Tudi nekaj domov je lani dobilo lepšo podobo, GD Tržišče pa bo za letošnji občinski praznik položilo temeljni kamen za nov dom.
Lani so gasilci v sevniški občini gasili 24 požarov (povprečno 2 mesečno) in opravili 10 tehničnih intervencij. V sušnem obdobju so prevažali tudi vodo, prav tako ob černobilski nesreči. Zanimivo pa je. da so morali samo sevniški gasilci 18. marca letos kar trikrat gasiti požare, insicernaPečjupri Ocvirku in na Marofu pri Kozincu, kjer ostarela vaščana nista bila kos travniškima požaroma. V Radežu pa je zgorelo gospodarsko poslopje Mavrinčevih, verjetno tudi zaradi požiga trave. V tem primeru so pomagali tudi gasilci iz Loke in z Brega, povsod pa so se izkazali vaščani.
P. PERC
Na stopnicah seje nabodel na nož
Tragična smrt 4t-let-nega Alojza Kofalta
KAL PRI SEMIČU — 24. marca je prišlo do tragične nezgode na domačiji 41-letnega Alojza Kofalta s Kala pri Semiču.
Možakarje tisti večer okoli 20. ure odšel na podstrešje po salamo. Med hojo po strmih stopnicah je v rokah nosil nož, na eni od stopnic pa se je spotaknil. Padel je tako nesrečno, da seje nabodel na nož, ki ga je držal v roki. Nož mu je prebodel prsni koš v predelu srca, vendar je Ko-falt še zmogel toliko moči,da seje po stopnicah vrnil do kuhinje in ohstal med kuhinjskimi vrati. Toda poškodba je bila tako huda, da seje malo zatem zgrudil in rani doma tudi podlegel.
NAŠEL ROČNO BOMBO
DOLŽ — V soboto, 28. marca, je Franc Zorc z Dolža med delom na njivi našel v zemlji ročno bombo, katere poreklo sega v čas II. svetovne vojne. Zorc je o najdbi obvestil novomeško UNZ, ta pa je z nevarnim ostankom vojne seznanila pirotehnika, ki je bombo že uničil.
im
Anton Polutnik: »Požarnovarnostna miselnost in kultura sta še na sorazmerno nizki ravni.«
Razveseljiv je napredek pri delu z mladino, saj je bilo na tek movanju pionirjev rekordno število desetin. Med pomembne pridobitve v preteklem letu štejejo avtocisterna GD Boštanj. traktorska cisterna GD Veliki Cirnik in nova motorna brizgalna GD Bučka; zelo pomembno za nadaljnje uspešno delo gasilskih društev GD Sevnica. Tržišče in Šentjanž je, da so pridobili nove izprašane gasilce, nove strojnike, poklicnega gasilca v servisu GDSevni-
ZARAD1 NEPRIMERNE HITROSTI V AVTOBUS — 37-letni Novak Božič iz Jajca je 27. marca vozil avtobus na redni progi med Ljubljano in Zagrebom. V Grmovljah je opazil, da na parkirišču ob magistralni cesti stoji v okvari drug avtobus, zato je vozilo ustavil, vključil smerokaze, sam pa odšel na nasprotno stran vozišča. da bi morebiti pomagal pri odpravljanju napake. V tistem času je za avtobusom s preveliko hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila. 43-letni Novica Antič iz Samobora. S prednjim delom avtomobila je trčil v zadnji del avtobusa. pri čemer se je voznik Antič laže poškodoval. Zdravniško pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici.
Z OSEBNIM AVTOM V TRAKTOR — 22-letni Jaroslav Vojnovič z Rakovnika seje 24. marca peljal zoseb-nim avtom iz Velike Loke proti Štefanu in med vožnjo krepko pritiskal na plin. V približno istem času je na to cesto zavil s traktorjem tudi 75-letni Anton Pajk izŠtefana. Slednji je traktor zapeljal na cesto, nato ustavil ter izstopil, da bi popravil tovor. Prav takrat je z neprimerno hitrostjo pripeljal Vojnovič, ki vozila ni utegnil ustaviti. Silovito je trčil v traktor, pri čemer sta se oba voznika hudo poškodovala. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Nastalo materialno škodoso ocenili na poltretji milijon dinarjev.
I 'lil
m
Janez Božič
Vojak na kolesu
Janez Božič tudi v vojaški suknji pridno kolesari
NOVO MESTO — Čeprav je Janez Božič prav zdaj pri vojakih, vneto kolesari po cestah v novomeški okolici.
Kondicijo je začel nabirati kar takoj ob prihodu v vojašnico s tekom in drugimi vajami, ker drugih možnosti ni imel. Sčasoma so se stvari toliko uredile, da je začel vaditi po trenerjevih navodilih in tako, kot se za pravega kolesarja spodobi: s kolesom in na cesti.
»Treniram vsako popoldne. Kadar imam obveznosti v svoji enoti v vojašnici, ne morem na kolo. Zdaj sem v prvi vrsti vojak,« pravi Janez, član novomeškega kluba Krka. S svojim konjičkom naglo požira kilometre, vendar ima točno določeno pot za vožnjo, saj so vojaška pravila neizprosna. »Dovolilnica ni ovira. Skoraj vsak dan prevozim 6(5 do 80 kilometrov. Malo težav je zaradi dovolilnice zaradi tega, ker ne smem ven takrat, ko trenirajo kolesarji iz moje kategorije, to je člani. Zaradi tega treniram sam ali pa z mladinci.« Zimski mraz pravemu športniku ne more do živega in tudi Janeza ne skrbi. »Če bo preslabo vreme, bom imel kondicijski trening s kolesom v vojašnici pod streho. To so mi starešine že dovolili in sem jim za to hvaležen « razlaga.
Spomni se tudi na svoje navijače: »Upam, da bom v prihodnje vsaj tako dober, kot sem bil do zdaj. Lahko pa celo računam na boljše rezultate, če mi bodo res omogočili vse tisto, kar so obljubili v klubu in drugod.«
Janez Božič, bolj športnik kot vojak, pravi,'da mu čas hitro teče. Doma ne obišče pogosto, čeprav je blizu, izhod pa ima skoraj vsak dan. Kot pravi, se mu zaradi tega bojni tovariši čudijo. Njemu pa se zdi tako obnašanje povsem samoumevno: izhode so mu dovolili predvsem zato, da ne bi obstalo njegovo kolo, s katerim je že osvajal bleščeče kolajne. Ob takih razlagah ne gre dvomiti o resnosti njegovih namenov v športu. Ali bo Janez Božič s tem naposled vendarle prepričal še vse tiste, ki mu očitajo neresnost?
M. LUZAR
Maraton izziv nogam in glavi hkrati
Dolenjski rekord maratonca Borisa Bukovca
NOVO MESTO — Dve leti in polje za maratonca kratka športna pot. Navadno traja toliko časa, da se tekač, ki redno in resno trenira, odloči za svoj prvi nastop na 42.195 m dolgem cestnem teku. Dve uri in nekaj deset minut trajajoči tek ne pomeni le tekaškega napora, ampak zahteva od nastopajočega tudi pravilno ukrepanje pred tekmo, med in po njej. Resni tekači poznajo posebne režime prehrane, s katerimi v organizmu nakopičijo gorivo za dolg tek in načine, s katerimi se bojujejo proti izsušitvi organizma. Skratka, maratonski tek je izziv nogam in glavi hkrati.
26-letni absolvent fakultete za strojništvo v Ljubljani, Boris Bukovec,
Boris Bukovec
jemlje maraton enako resno kot študij, za katerega je dobil Titovo štipendijo. To pa pomeni, da ga jemlje zelo resno. Nkgovo sedmo mesto in dolenjski rekord 2 uri 36 min. 24 sekund na nedavnem 10. YASSA maratonu v mednarodni druščini maratoncev iz Italije. Madžarske in Poljske je potrditev pravilno usmerjenih naporov. Letošnja sezona bi zanj lahko pomenila napredovanje v vrh jugoslovanskega maratona, zato nestrpno čaka tudi obračune na stezi, ki mu bodo z dosežki v teku na 10 km še natančneje določili mesto v naši atletiki. j p^NCA
PO 7. KOLU KASTELIC
NOVO MESTO — Po odigranem
nepopolnem 7. kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Novega mesta je na čelu Kastelic, kije zbral 5 (1) točk, sledijo pa: Pucelj 4 (1), Balkovec in Istenič po 4. Lubej 3,5 itd.
V TOREK TURNIR IN OBČNI ZBOR
NOVO MESTO — ŠK Novo mesto obvešča svoje člane, da bo redni mesečni turnir v torek, 7. 4., pred tem pa bo redni letni občni zbor kluba. Ljubitelji šaha, vabljeni!
Množično na zletnih igrah
Kar 450 mladih iz Banjaluke, Karlovca, Siska, Gospiča,  Prijedora in Novega mesta merilo moči
NOVO MESTO — Dolenjska je konec minulega tedna gostila kar 450 mladih športnikov iz sedmih zletnih območij Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, ki so merili svoje moči v okviru letošnjega 19. zleta bratstva in enotnosti, katerega gostitelj je prav Novo mesto. Športna srečanja v odbojki, rokometu, košarki in malem nogometu so bila v Črnomlju, Novem mestu, Šentjerneju, Trebnjem, Leskovcu pri Krškem in Metliki, od povsod pa so v petek in soboto prihajala poročila oodli-čni organizaciji in lepih ter kvalitetnih tekmah.
Predno pogledamo rezultate, zapišimo. da so imeli največ uspeha gostitelji, ki so slavili kar štirikrat, po dvakrat so na najvišjo stopnico stopili mladi športniki iz Siska, enkrat pa Prijedorčani.
REZULTATI — ženske, odbojka (Črnomelj): 1. Novo mesto, 2. Banjalu-
ka. 3. Karlovac, 4. Sisak, 5. Bihač, 6. Prijedor; finale: Novo mesto — Banjaluka 2:0; košarka (Novo mesto): 1. Prijedor, 2. Novo mesto, 3. Gospič, 4. Banjaluka, 5. Karlovac, 6. Sisak; finale: Prijedor — Novo mesto 39:23; rokomet (Šentjernej): 1. Novo mesto, 2. Sisak, 3. Banjaluka, 4. Bihač; finale: Novo mesto — Sisak 6:4.
Moški, odbojka (Trebnje): 1. Sisak, 2. Novo mesto 3. Bihač, 4. Prijedor, 5. Bar njaluka; finale: Sisak — Novo mesto 2:0; košarka (Novo mesto): 1. Novo mesto, 2. Prijedor, 3. Banjaluka, 4. Bihač, 5. Sisak 6, Gospič; finale: Novo mesto — Prijedor 51:32; rokomet (Leskovec): 1. Novo mesto, 2. Prijedor, 3. Karlovac, 4. Bihač, 5. Banjaluka; finale: Novo mesto — Prijedor 6:4; mali nogomet (Metlika): 1. Sisak, 2. Karlovac, 3. Prijedor, 4. Gospič, 5. Bihač, 6. Banjaluka, 7. Novo mesto; finale: Sisak — Karlovac 3:2.
B. B.
IZREDNO USPELO SREČ AN JE M LADIH ŠPORTNIKOV — Izredna organiza cija športnega srečanja preko 450 mladih z zletnega območja Slovenije, Hrvatske ii BiH je poglavitna značilnost dogajapj, ki smo jim bili konec minulega tedna priča i Novem mestu, Metliki, Šentjerneju, Leskovcu pri Krškem, Črnomlju in Trebnjem kjer so mladi merili moči. Posnetek je s košarkarskega srečanja v novomeški OŠ Grn med Novomeščankami in Karlovčankami. Prvesonakoncu zasedle 2., igralke Karlov ca pa 3. mesto. (Foto: J. Pavlin)
12
DOLENJSKI LIST
Mladi mojstri bele žogice v Novem mestu
Zelo uspela tridnevna na-mlznotenlška prireditev
Novo mesto je vnovič potrdilo sloves dobrih organizatorjev. Da ne gre zgolj za vljudnostno frazo, so brez izjem potrdili vsi udeleženci in gostje 4. mladinskega mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu, ki je od petka do nedelje v športni dvorani pod Marofom zbralo preko 100 igralcev iz enajstih evropskih držav.
Pričelo se je že v petek ob 9. uri. ko so prvi za osem zelenih miz v lepo urejeni športni dvorani stopili igralci in igralke v ekipni konkurenci. Večjih presenečenj ni bilo. Pokazalo se je, da našim fantom še precej manjka do evropskega vrha, zato pa so dekleta potrdila, da so ta čas med najboljšimi v Evropi. Škoda je spodrsljaja v finalnem obračunu z vrsto ČSSR, saj bi lahko Kujundžičeva in Fazličeva z nekaj več zbranosti tudi ta dvoboj odločili v svojo korist. Zato pa so tolikanj več veselja prinesti sobotni in nedeljski obračuni. Razumljivo, da je v. soboto največ zanimanja veljalo nastopu Novomeščana Marjana Hribarja, ki se je v dvojicah skupaj z Atikovičem prebil celo do četrtfinala. Prav lahko pa bi si priigrala tudi polfinale ali celo finale, če ne bi bilo v srečanju s kasnejšima finalistoma Smrekarjem in Kuzmo tudi nekaj smole. Kajti Hribar in A ti kovic sta v prvem nizu vodila že s 16:11, imela v rokah tudi sedemnajsto točko, a sta sodnika igro prekinila, ker je v ograjen prostor padla žogica z druge smeri. In kot da je po tem dogodku obema
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA, zahod, moški: 18. KOLO: RUDI ČAJAVEC — PIONIR 3:2 (5,9, -6.-11, 8)
Pionir: Gregurek, Brulec, Prah, Travižan; Resnik, Goleš.
LESTVICA: 1. Ljubinje 36 točk ...9. Pionir 12.
V soboto igrajo Novomeščani doma s Fužinarjem.
I.	SOL, ženske, 16. KOLO: MISLINJA — KOČEVJE 3:2 (-9,10. -3, 1, 11)
Kočevje: Klun. Kočevar, Uran. Levstik, Turk. Gornik, Drobnič, Ahac.
LESTVICA: 1. Kočevje 30točk,
2.	Krim 20 itd.
Kočevke igrajo v soboto doma s Topolšico.
rokomet
14. 11. Ponikve 8.
Pari prihodnjega kola: Peko — Inles. Astra Jadran — Črnomelj, DVZ Ponikve — Ajdovščina, Šoštanj — Prule, Usnjar — Partizan itd.
SRL,ženske, 14. KOLO: POLANA — NOVO MESTO 25:29 (11:11)
Novo mesto: Butala. Abazovič
1, Lepac, Iličin 14, Žagar, Jakše 10, Zupančič, Simončič. Opruc 3. Pate
1.
ITAS — ISKRA 18:18(11:12)
Itas: Filipovič, Klarič, Fajfar 3, Jurkovič, Vuk, Križman, S. Jerič 6, M. Jerič 7, Zalar 2, Bejtovič, Štefanišin.
Iskra: Bolte, Gorenc 4, Dolar 4. Kegljevič, Radovan. Turk 6, Selan
2, Rangus 1. Vide 1, Jakše, Kos. LESTVICA: 1. Kranj 25, 2.
Novo mesto 23, 3. Itas 21,4. Iskra 17 itd.
Pari prihodnjega kola: Novo mesto — Iskra, Olimpija — Itas Kočevje, Kranj — Alples itd.
SRL, moški, 14. KOLO: INLES — AJDOVŠČINA 23:20(12:7) Inles: Gelze, J. Šilc, Mihelič 1,L. Ilc 10, Tomšič 4, Čirovič 1, T. Šilc, Ambrožič 3, Mate 1, Fajdiga 2, T. Ilc 1, Žagar.
ČRNOMELJ — ŠOŠTANJ 15:18(8:10)
Črnomelj: Plut, Bohte, M. Papež
1, Kavšek, Hudelja 5, Novak, Možina, J. Papež 4, Svetič 2, Adl-ešič 3, Orlič, Kmetič.
PRULE — PONIKVE 20:19 (8:8)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Juričev 2, Fink, M. Strnad 3, D. Strnad 7, F, Strnad, Fister 3, Podgoršek 2, B. Strnad, Urbančič
2, Rošič.
LESTVICA: I.Šoštanj20,2.Usnjar 20, 3. Inles 18 ...9. Črnomelj
košarka
L SKL, moški, 20. KOLO:
NOVOLES — ROGAŠKA 87:83 (54:30)
Novoles: Vučkovič 34, Cerkovnik 5, Lučec 2, Kek 20, Šeničar 9, Golobič 17.
LESTVICA: 1. Libela 37 ...8. Novoles 29 točk.
V 21. kolu potujejo Novomeščani k Jeklotehni Branik.
I.	SKL, ženske. 20. KOLO: LABOD — MARIBOR 58:57 (38:23)
LESTVICA: 1. ID Ježica 37 točk ....12. Labod 21.
V prihodnjem kolu potujejo Novomeščanke v Ljubljano k Slovanu.
Itas do točke v zadnji sekundi
14. kolo v moški in ženski republiški rokometni ligi minilo brez presenečenj — Prvi  pomladanski Iniesov uspeh — Derbi v Kočevju brez zmagovalca
Tesen poraz prepolovljene ekipe Pionirja v 18. kolu II. ZMAGA INLESOVIH  lige — S Fužinarjem v soboto ob 19. uri	KADETOV
Sobotno 14. kolo v moški in ženski republiški rokometni ligi je minilo brez presenečenj. Ribničani so sicer potihem upali na podvig Črnomaljcev proti Šoštanju, ki bi jim tako vnovič odprl pot do vrha, vendar so želje ostale le na papirju. Sicer pa je bil edini pravi derbi tokrat v Kočevju, kjer so merile moči igralke Itasa in Iskre, Šentjernejčanke so bile na pragu zmage, a so se morale ob koncu zadvoljiti s točko. Poglejmo najprej, kaj seje dogajalo v moški ligi.
Po dveh zaporednih porazih v uvod- omenjena spodrsljaja le težko popravi-
nih srečanjih spomladanskega dela prvenstva so Ribničani naposled dosegli zmago. Brez težav so odpravili ekipo Ajdovščine, vendar bo že
SIMULTANKA BRUNA PARME
RIBNICA — Velemojster Bruno Parma je pred dnevi v ribniškem domu JLA odigral simultanko na tridesetih deskah in dosegel visoko zmago s 26.5:3,5. Zvelemojstrom soremizirali: Kustura, Radovič, Gorše, Kriještorac. Jugo. Radič in komaj 12-letni Klun.
M.G-č.
ti. Tokrat se je v ekipi še (tako poznala vrnitev Braneta Ambrožiča, ki jebilob kapetanu in izredno razpoloženem strelcu Janezu Ilcu najboljši igralec srečanja. Ob njiju velja omeniti še dobro igro komaj 14-letnega Tomšiča, ki je štirikrat zatresel mrežo gostujočega vratarja. Med ostalimi srečanji omenimo še zmago Šoštanja v Črnomlju. Gostitelji so tudi tokrat dobro igrali, večji del tekme držali korak z vodilno ekipo v ligi in morda bi jim celo uspel veliki met, ako ne bi zastreljali kar pet sedemmetrovk in zapravili še nekaj lepih priložnosti. Sicer pa je kakih 800 gledalcev uživalo v lepi in kvalitetni igri. Dokaj nesrečno pa so izgubili tudi
Na pot le šest igralcev
Sreča je novomeškim odbojkarjem tudi tokrat obrnila hrbet. V 18. kolu II. zvezne lige so bili v Banjaluki na pragu presenečenja, toda objektivno na kaj takega ob dejstvu, da so na srečanje z Rudijem Čajavcem odpotovali z vsega šestimi igralci, ni bilo moč računati.
Trener Lojze Babnik je bil minuli teden v velikih težavah. Kar šest igralcev je zaradi poškodb ali bolezni odpovedalo pot v Banjaluko, brez Ver-niga, Komadine, Petkoviča, Koprivnika, Kosminein Primca pa je bilonakaj več kot poraz težko misliti. Dogodki med srečanjem pa so pokazali, da bi Novomeščani tokrat zlahka prišli do točk, če bi imeli s seboj le enega od naštetih igralcev. Gostitelji so namreč po dobljenih prvih dveh nizih popustili in Pionirjevi igralci so rezultat izenačili. Največ po zaslugi izredno razpoloženega Brulca, ki se očitno vrača v nekdanjo formo, ko je trkal celo na vrata jugoslovanske reprezentance, in Gre-gureka, poleg njiju pa sta zadovoljila le še Prah in Goleš. Popolnoma odpove-
Zmagi sta tokrat ostali doma
Uspeha Novolesa in No-vomeščank v 20. kolu SKL
Zaradi zasedene športne dvorane, ki je od petka do nedelje gostila udeležence 4. mednarodnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu, sta bili srečanji 20. kola v moški in ženski republiški košarkarski ligi odigrani že med tednom. Fantje so imeli v gosteh ekipo Rogaške, dekleta pa vrsto Maribora.
' Košarkarji Novolesa so srečanje z Rogaško pričeli precej oslabljeni, saj zaradi Doškodb ni bilo na parket Plan-tana, Zupevca in Laliča, torej treh igralcev prve postave. Le redki med okoli 100 gledalci v športni dvorani pod Marofom so ob tem upali v uspeh domače vrste, a sojih ti prijetno presenetili. Še posebej v prvem polčasu so pokazali zares izredno igro, popolnoma nadigrali nasprotnika in si praktično že v tem delu zagotovili zmago. Še posebno dobro in učinkovito so zaigrali Vučkovič, Kek in Seničar, tSko da gostom tudi v nadaljevanju ob izredni igri Sarajlije ni uspelo kaj več kot ublažiti poraz. Zmaga gostiteljev je popolnoma zaslužena, predvsem pa razveseljuje njihova srčna in borbena igra. V soboto potujejo Novomeščani v Maribor k ekipi Jeklotehne Branika, ki s Celjani bije ogorčen boj za naslov prvaka.
Uspelo pa je tdkrat tudi Novo-meščankam. V srečanju z Mariborom so dosegle drugo zmago na prvenstvu, kar pa jih seveda ni rešilo zadnjega mesta na lestvici. Novomeščanke sosi, podobno kot fantje, zagotovile zmago vprvemdelu.kosovodiležes 15točka-mi razlike, prednost pa zadržale tudi v razburljivem finišu.
POMEMBEN USPEH NOVOMEŠČANOV
TRBOVLJE — Kegljači Novega mesta so v nadaljevanju II. republiške lige gostovali v Trbovljah in premagali tamkajšnjo ekipo Rudarja s 5.106:5.093. Novomeščani imajo tako 10 točk in so na 4. mestu, vodi pa še naprej ekipa Proletarca, Zenska vrsta Krškega pa je v II. ligi dobila srečanje proti Hmezadu brez boja in še naprej krepko vodi na lestvici.
POSAVSKI UPOKOJENCI KEGLJAJO
SEVNICA — Kegljaška sekcija sev-niškega društva upokojencev uspešno nastopa v zasavsko-posavski ligi upokojencev. Po prvem krogu, ki je bil odigran na kegljišču v Hrastniku, vodi ekipa Trbovelj s 475 keglji, sledijo pa: Krško 469, Hrastnik 441, Brežice 395, Sevnica 388, Zagorje 386 itd. Naj omenimo, da sevniško sekcijo uspešno vodi Drago Cigler.
J. B.
/ '
»Lahko rečem, daje bilo tekmovanje v Novem mestu izjemno dobro organizirano in zato vsa priznanja tukajšnjim namiznoteniškim delavcem,« je bil jedrnat v oceni tridnevnih dogajanj v novomeški športni dvorani Janez Re-flak, predsednik Namiznoteniške zveze Jugoslavije. »Nisem pa presenečen le nad organizacijo. Po svoje ni nič manj presenetljivo tolikšno število gledalcev, ki smo jim bili priča v vseh treh dneh. Tega drugje zanesljivo ne bi bilo, zato tudi menim, da bo ta prireditev novomeškemu namiznemu tenisu dala nov zagon. Ob tem in ob spoznanju, da ima NTK Novo mesto res aktivne in delovne funkcionarje ter organizatorje, ob njih pa tudi številno članstvo, lahko v imenu jugoslovanske namiznoteniške zveze zatrdim, da bomo s takšnimi in podobnimi mednarodnimi prireditvami zmeraj radi potrkali na vrata novomeške športne dvorane.
Sicer pa je treba reči, da smo povsem zadovoljni tudi s tekmovalnimi dosežki naših fantov in deklet. Izjemno pomembno je namreč, daje tako tekmovanje v tem
Janez Reflak
času, saj tako lahko dobimo pregled nad formo naših tekmecev pred evropskim prvenstvom. Po tem, kar smo videli tukaj, v Novem mestu pa seje resnično zbral evropski mladinski vrh, so naše želje še podkrepljene: mladinke imajo objektivno možnost za 1. mesto na EP, medtem ko mladinci na kaj več kot 6. mesto ne morejo računati. Menjava generacij je pri njih pustila kar globoke posledice, čeprav je prav novomeška prireditev vrgla na plan novo ime, Roberta Smrekarja, kije navdušil
Dušan Osmanagič
jev za tako velike prireditve, je prvenstvo pripravilo zares vzorno. Svoje je k taki oceni brez dvoma prispevalo občinstvo, ki se je pokazalo kot izredno dober poznavalec te športne zvrsti.
O samem tekmovalnem delu pa tole. Za nas je bil to dober test pred največjimi tekmovanji. Tu so bili z izjemo Švedov, Sovjetov, Romunov in Angležev vsi, ki danes v evropskem mladinskem namiznem tenisu kaj pomenijo. In v taki konkurenci so naši rezultati zadovoljivi. Pri mladincih se pač pozna menjava generacij. Primorac in Lupulescu sta oblekla članske drese in po njunem odhodu je nastala velika vrzel. Zanju ta čas nimamo dostojne zamenjave, zato pa izredno veliko obetajo mladi. V mislih imam pionirja Grujiča, ki se je v mešanih dvojicah s Frelihovo prebil celo do finala, izredno veliko je pokazal tudi Smrekar, njegova igra ga uvršča v sam evropski vrh, in še koga. Naša sreča je pravzaprav v tem, da sta Lupulescu in Primorac še mlada in da za članski namizni tenis sedanje pomanjkanje vrhunskih mladinskih igralcev ne bo usodno. Potrebno pa bo več in kvalitetno delati z mlajšimi, s tistimi, ki že danes izredno veliko obetajo.«
igralci Ponikev v Ljubljani proti Pru-lam. Za obstanek v ligi bi jim točka prišla še kako prav.ajimjesrečavzadnjih sekundah obrnila hrbet.
Kot že rečeno, je bil derbi ženske lige tokrat v Kočevju. Šentjernejčanke so igrale taktično izredno dobro, onemogočile najboljšo domačo igralko Stanko Jerič, a je bilo za zmago tudi to premalo. Vodile so vse do zadnje sekunde, takrat pa so gostiteljice dosegle izenačujoči zadetek in zmagajesplava-la po vodi. Kočevke so s to zmago še naprej trdno na 3. mestu, za petami vodilnima ekipama Kranja in Novega mesta. Slednje je tokrat sprecej težavami odpravilo zadnjeuvrščeno Polano, Novomeščanke pa bodo morale v soboto pokazati precej več, kajti v. športni dvorani pod Marofom je na sporedu vselej negotov dolenjski derbi med Novim mestom in Iskro. Novomeščanke le zmaga pelje v nadaljnji boj s Kranjem za naslov republiških prvakinj.
:	n
s svojimi igrami in bil v finalu celo na pragu največjega uspeha.«
Med tistimi, ki je dogajanja za osmimi zelenimi mizami v športni dvorani še posebej budno spremljal, je bil tudi Dušan Osmanagič, zvezni kapetan jugoslovanske članske vrste. »Najprej moram pohvaliti odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja. Novo mesto, ki nima močnega namiznoteniškega centra. tudi ne izkušenih organizator-
ORGANIZATORJEM SAME POHVALE — Prek sto igralcev in igralk iz kar enajstih držav, kolikor jih v Novo mesto ni privabila še nobena športna prireditev doslej, seje konec minulega tedna v športni dvorani pod Marofom merilo za naslove na 4. mednarodnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu. Vsi udeleženci so v en glas pohvalili izredno organizacijo in za takšne prireditve nenavadno veliko število gledalcev v vseh treh dneh tekmovanja.
dala pa sta tokrat Travižan in Resnik, kar je tudi odločilo zmagovalca. Po besedah Lojzeta Babnika bi Novomeščani v popolni postavi zanesljivo zmagali s 3:0, kajti napak mladih je bilo toliko, da srečanja s takšno postavo ni bilo moč dobiti. Upati je le, da bo do sobote, ko bodo imeli Novomeščani ob 19. uri v gosteh ekipo ravenskega Fuži-narja, nared kdo od poškodovanih, kajti sicer sta negotovi tudi ti, sicer načrtovani točki.
Do manjšega presenečenja pa je prišlo v ženski republiški ligi. Kočevke so namreč v 16. kolu doživele prvi poraz in tako z napovedjo o osvojitvi naslova brez izgubljenega srečanja ni nič. Srečanje v Mislinji je bilo izenačeno, Kočevke so vodile že z 2:1 v nizih, na koncu pa so vendarle klonile. Seveda ta poraz ni spremenil prav ničesar, Kočevke so namreč zanesljive prvakinje, saj sta do konca prvenstva še vsega dve koli, prednost pred drugouvrščenim Krimom pa znaša kar 10 točk.
B.	B.
OBVESTILO!
Tenis klub Novo mesto ima 8. 4. ob
18.	uri v domu športa na Loki občni zbor!
DRUGO MESTO KARPLJUKA V IZOLI
IZOLA — Damir Karpljuk je v nedeljo nastopil v 11 km dolgem cestnem teku okrog Simonovega zaliva v Izoli. Zmagal je znani celjski tekač Cmok, Karpljuk pa je bil s časom 36 min. 17 sekund drugi.
DRAGANOVA ZMAGA V VARAŽDINU
Pionir novomeške Iskre Tenel Robert Dragan je v 5 km dolgem teku YASSA maratona osvojil 1. mesto. Peti je bil Mervar (Gornja Straža).
RIBNICA — Vpočastitev občinskega praznika je RK Inles pripravil turnir kadetskih rokometnih ekip. Zmaga je pripadla Inlesu, za najboljšega igralca je proglašen Andrejevič (Slovan), najboljši strelec je bil Blanuša (Ajdovščina), najboljši vratar pa Lapajne (Inles). Rezultati: Ajdovščina — Inles 11:13, Slovan — Prule 24:18, Inles — Prule 19:17, Ajdovščina — Slovan 17:17, Prule — Ajdovščina 17:14 in Inles — Slovan ,13:13.
M.G-č.
PRI ČLANIH ZMAGALI KOČEVCI
KOČEVJE — Minulo nedeljo, 29. marca, je bilo v Kočevju regionalno šahovsko tekmovanje za pokal maršala Tita. Udeležila so se ga ekipe Črnomlja, Kočevja in Novega mesta, ki so se med seboj pomerile v mladinski, ženski in moški konkurenci. Rezultati, člani: Novo mesto — Kočevje 1:3 (Perše — Ofak 0:1, Kastelic — Čimer remi, Istenič — Podkoritnik remi in Poredoš — Malnar 0:1) članice: Črnomelj, Stari trg— Novo mesto 2:1, mladinci: Črnomelj — Kočevje 0:2, Novo mesto — Črnomelj 1,5:0,5 in Kočevje — Novo mesto 0,5:1,5. Zmagalo je Novo mesto pred Kočevjem in Črnomljem.
KOČEVCI NAJBOLJE KEGLJALI
RIBNICA — Na kegljišču doma JLA je bil te dni v počastitev občinskega praznika kegljaški turnir, na katerem so nastopile ekipe Kočevja, Bresta. Rika in doma JLA iz Ribnice. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Prešeren (Brest) s 436 keglji, ekipno pa je bil vrstni red naslednji: 1. Kočevje 2.529, 2. Brest 2.507, 3. dom JLA 2.439 in 4. Riko 2.411.
M.G-č.
KLONILA V ČETRTFINALU — Tudi Novomeščani smo imeli v boju eno orožje. Mladi in obetavni Marjan Hribar sicer v posamični konkurenci ni imel sreče z žrebom in je izpadel že v 1. kolu, zato pa sta v dvojicah s soigralcem prišla do četrtfinala, kjer sta naletela na kasnejša finalista Smrekarja in Kuzmo. Ob tem velja omeniti, da sta bila Hribar (levo) in Atikovič na pragu podviga, saj sta v prvem nizu vodila že s 16:11, vendar jima je za uspeh zmanjkalo koncentracije in moči.
POTRDILA ODLIČNO FORMO — Mlada Jasna Fazlič, letošnja presenetljiva državna prvakinja med članicami, je tudi v Novem mestu potrdila odlično formo. Brez težav Je osvojilaprvo mesto v posamični konkurenci, ob tem pa prikazala igro, kije navdušila številne gledalce. Brez dvoma je'Fazličeva tačas najboljša mladinka na starem kontinentu.
ČASTNI GOSTJE — Sobotni večerni spored bojev na 4. mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije za mladince in mladinke si je v spremstvu Vlada Šlambergerja, predsednika Namiznoteniške zveze Slovenije, ogledal tudi znani družbenopolitični delavec, Mitja Ribičič, predsednik častnega odbora za proslavo 60-letnice tega športa v Sloveniji.
zmanjkalo zbranosti. Nasprotnika sta niz dobila z 21: 16, s psihično dotolčenima Hribarjem in Atikovičem pa tudi v drugem selu nista imela večjih težav. V razburljivem večernem finalu sta nato Kuzma in Smrekar izgubila s poljsko dvojico Džibanski-Furman. Prvo od dveh jugoslovanskih zmag na tem prvenstvu sta v soboto priigrali lsano-vičeva in Kujundžičeva v igri dvojic. Brez težav sta z 2:0 ugnali francoski par Fouquet-Rouviere.
Nedelja je bila rezervirana za igre posameznikov in mešanih dvojic. Kakih 600 gledalcev je z navdušenjem spremljalo igro mladega Ljubljančana Roberta Smrekarja, ki je na poti do finala rušil oviro za oviro. Najprej je v četrtfinalu premaga! odličnega Madžara Totha z 2:1, nato gladko z 2:0 najboljšega Zahodnega Nemca Franza (kako dobra je bila njihova ekipa, pove podatek, da sta se v ekipni finale uvrstili prva in druga vrsta Zahodne Nemčije), v finalu pa ga je čakal predstavnik ČSSR Korbel. Ne bi bilo nezasluženo, če bi naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije ostal doma, saj je bila igra izredno izenačena, oba seta pa je Čeh v razburljivih končnicah dobit na razliko. Veliko manj napelo je bito v ženski konkurenci, kjer je bila Jasna Fazlič razred zase. Brez izgubljenega niza je obračunala z vsemi nasprotnicami in popravita slab, vtis iz ekipnega dela tekmovanja. V igri mešanih dvojic sta prijetno presenetila še pionirja Grujič in Kranjčanka Frelihova, ki sta se prebila do finala, tam pa po pričakovanju klonila proti dvojici CSSR Korbel-Davidkova.
Kot že rečeno, je prvenstvo ob pomoči ljubljanske regijske zveze vzorno pripravil novomeški namiznoteniški klub. med tistimi, ki so imeli na račun organizatorja največ pohval, pa so bili tudi Janez Reflak, predsednik NTZJ, Mitja Ribičič, predsednik častnega odbora :t' proslavo 60-letnice tega športa pri nas, Dušan Osmanagič, zvezni kapetan članske reprezentance in številni drugi gosti.
Besedilo in posnetki: BOJAN BUD J A
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 3. IV.
TV MOZAIK:
10.00 TEDNIK
11.00 PORTRET: VLADO KOZAK
11.35	SONCE IN SENCE, ponovitev 4. dela nadaljevanke
15.40	— 00.10 TELETEKST
16.50 TV MOZAIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 MAKEDONSKE LJUDSKE
17.50 FRAČJI DOL, 8. del nanizanke
18.15	USTVARJALNO GOSPODARSTVO — PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE: DVE STRANI TRŽNE TEHTNICE
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	E. Govvans: SRCE GORATE DEŽELE, 1. del novozelandske nadaljevanke
Zgodba se odvija v Novi Zelandiji v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so tam številni avanturisti in reveži iskali boljše življenje. Glavna junaki-ja je dekle Ceci, ki je v to deželo prišla iz Anglije. Zaposli se pri surovem far-
marju in preživlja težke čase, edini prijatelj ji postane kmet Ginger. Po posilstvu, nosečnosti in izsiljeni poroki . ter tragični nesreči farmarja postane lastnica zemlje, po kateri hlepi tudi bogati sosed Calvin. Ceci postane njegova žena, vendar se ta zakon konča tragično in Ceci je že drugič vdova. Še zmeraj ji je všeč dobrosrčni Ginger, ki pa hoče ostati zvest svoji bolni ženi. Nadaljevanka ima šest delov.
21.15	PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: Dežela neskončnih možnosti, 4. del
21.45	REZERVIRAN ČAS
22.20	DNEVNIK
22.35	ZGODNJA ZMRZAL, ameriški film
Glavni junak je homoseksualec, ki to prikriva svojim staršem. Pri zdravniku izve, da ima AIDS. Sooči se z nestrpnimi in odklonilnimi reakcijami tudi svojih bližnjih. Spre se s svojim ljubimcem, oče ga ne more sprejeti, sestra se boji za zdravje svojega otroka, zavrača ga medicinsko osebje. Le mama ni spremenila svojega odnosa do sina. Sreča še enega bolnika z aidsom, ki ima neomajno voljo do življenja.
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Šaram-baram — 18.00 Na pragu izginulih civilizacij — 18.30 Risanka —
18.40	Številke in črke — 19.00 Domači ansambli: Ansambel Marela — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Čajkovski in ljubitelji glasbe (angleški film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Šaram-baram —
8.55	TV v šoli — 10.30 Poročila —
10.35	TV v šoli — 12.30 Poročila —
13.40	Prezrli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Šaram-baram
— 18.00 Na pragu izginulih civilizacij
— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hobotnica (4. del nadaljevanke) —
21.00	Ikarov let (kviz) — 22.00 Dnevnik — 22.20 Po deseti (kulturni magazin) — 23.50 Mali koncert — 00.15 Poročila — 00.20 Bis (nočni program)
SOBOTA, 4. IV.
7.45	— 23.35 TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	RADOVEDNI TAČEK
8.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.25 E. Peroci: OČALA TETE BAJAVAJE
8.40	MITI IN LEGENDE — Iz nove zaveze: SVETOPISEMSKE PRILIKE, 2. del
8.55 TEDENSKI ZABAVNIK
9.55 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 8. oddaja
10.25 ČLOVEK IN GLASBA: Liszt v Weimariu, ponovitev
11.20 MIR IN RAZOROŽITEV, ponovitev
11.50	LJUDJE IN ZEMLJA ll20 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKE TV — SERVISNA POSTAJA: NI MALIH BOGOV, ponovitev
14.25 ZVEZDNE STEZE, ameriški mladinski film
16.30 DP V KOŠARKI — 2. kolo
18.00 ZDRAVILNE VODE: TERME PORTOROŽ
18.25 NA ZVEZI
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.20 RECI PREDSEDNIKU, DA GA POZDRAVLJAM
21.30 SEDEM LET SKOMIN, ameriški film
23.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
12.40	Test — 12.55 Kako biti skupaj — 13.35 Princeska na zrnu graha (sovjetski film) — 15.05 Naše malo
misto (1. del nadaljevanke) — 16.05 Otroška predstava: Ankara 86 —
17.10	Dallas — 18.00 Rokomet Me-taloplastika: Wybrzeze — 19.30 Dnevnik — 20.15 Svet na zaslonu — 20.55 Rezerviran čas — 21.45 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Oddaja iz kulture —
22.35	Jazz na ekranu — 23.05 Športna sobota — 23.25 Prvenstvo Balkana v judu
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila —
14.00 Izbor iz programa plus — 15.30 Poročila — 15.35 TV koledar — 15.45 Sedem TV dni — 16.30 Košarka —
18.00 Narodna glasba— 18.25 Človek in čas (dok. oddaja)— 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Srebrni sen (angleški film) 22.35 Dnevnik — 22.50 Jezdeci megle (glasbena oddaja)
NEDELJA, 5. IV.
9.20	— 13.05 in 13.55 — 22.55 TELETEKST
9.35 POROČILA
9.40 ŽIV ŽAV
10.35 LUTKE IN LUTKI
10.40 FRAČJI DOL, ponovitev 8. dela
11.05	PRIMORSKA POJE
11.35 NA ZVEZI, ponovitev
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.10	MALU, 10. del nadaljevanke
15.00 BARAKUDA, ameriški film
16.40 POROČI! 4
16.45 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
17.15	ROKOMET DINOS-SLOVAN • CSKA
18.30' ŠPORT ZA NEŠPORTNIKE, sovjetski kratki film
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 10. del nadaljevanke
21.00 EX LIBRIS M& M
22.05 ŠPORTNI PREGLED
22.50	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri in Krvava pot (jugosl. film)— 12.00 Oddaja resne glasbe — 16.30 Izviri —
17.15	Lojtrca domačih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zasledovalci (poljudnoznanstveni film) — 20.30 Mali koncert
— 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Fanny in Alexander (2. del filma) —
22.00	Liki revolucije: Jovan Trajkovič
— 22.45 Poezija — 23.15 Prvenstvo Balkana v judu
PONEDELJEK, 6. IV.
TV MOZAIK:
10.00 ZRCALO TEDNA
10.20	NAGRADA, ameriški film
16.30 — 22.35 TELETEKST
16.45 TV MOZAIK, ponovitev
17.05	POROČILA
17.30 RADOVEDNI TAČEK
17.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.30 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA, mladinska nadaljevanka
18.00 FOLKLORNI ANSAMBEL LA CAPOULIERO
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	A. Hailey: MOČNO ZDRAVILO, 1. del ameriške nadaljevanke Nadaljevanka je posneta po istoimenski knjižni uspešnici. Dogajanje se začne v letu 1957, v ospredju pa sta dve mladi dekleti, Celia in Jessica. Ceha se zaposli v farmacevtski tovarni in se hoče zriniti v prodajni oddelek, Jes-sicin cilj pa je poroka, kar ji tudi uspe, vendar ni vse tako, kot sije zamišljala. Celia postane šefinja oddelka, a ima tudi sovražnike, eden od njih, znanstvenik, hoče Celio uničiti, ko njen ugled še naraste, ko ne dovoli, da bi novo zdravilo, talidomid, preiskusili na noseči ženski. Poročena je z mladim, a precej starokopitnim zdravnikom. Začenjo se zapleti v njenem
poklicnem in zasebnem življenju. Nadaljevanka ima štiri dele.
21.10 AKTUALNO: Pogovor s predsednikom IS SR Slovenije Dušanom Šinigojem
22.10 DNEVNIK
22.25	JAZZ NA EKRANU
DRUGI PROGRAM
16.00	Dober dan, šport — 17.10 Dnevnik — 17.30 Grimmove pravljice —
17.45	Igrarije — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Domači kino: Otroci raja (1. del francoskega filma) — 22.45 Znanost
TOREK, 7. IV.
10.00 ŠOLSKA TV: PROMETNA VZGOJA
10.15	ZEMLJEPIS
10.30	VODA NA KRASU
11.00 JEZIKOVNI UTRINKI
11.05 ANGLEŠČINA V
11.35	FRANCOŠČINA V
16.05 — 22.10 TELETEKST
16.20	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 KLOVNI SO BOLNI OD SMEHA: DESKA
17.45 TEDENSKI ZABAVNIK
18.45 RISANKA
19.00	DANES OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	TV DRAMA
21.15	INTEGRALI
21.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.30 Košarka (1. tekma polfinala) —
18.00	Angleščina V — 18.30 Francoščina IV — 19.00 Mostovi-hidak —
19.30 Dnevnik — 20.00 Ko se korenin zavemo: Po svoji zemlji — 21.00 Narodna glasba — 21.45 Žrebanje lota —
21.50	Kako je z vašim očetom (zadnji del angl. humoristične serije) — 22.15 Male verske skupnosti v Jugoslaviji
SREDA, 8. IV.
10.00	MOSTOVI
10.30 TV DRAMA
16.40	— 23.00 TELETEKST
16.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 PRIMOŽEV DNEVNIK, 6. del otroške nanizanke
18.15	SKRIVNOSTI MORJA, 9. del dok. serije
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	FILM TEDNA: OSEBNA MOČ, kanadski film
21.35	DNEVNIK ,
21.50	OKO SLIŠI, UHO VIDI. dok. film
22.45 REZERVIRAN ČAS
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Oliver Twist (1. del otroške serije) — 18.00 Muzeji in galerije — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.30 Dnevnik
ČETRTEK, 9. IV.
TV MOZAIK:
10.00 ŠOLSKA TV — KAJ JE FILM: FILMSKA IGRA
N .00 MLADI FRANKENSTEIN, ameriški film
16.20	— 00.05 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK, ponovitev
17.35 POROČILA
17.40	PISMA IZ TV KLOBUKA
18.25	POTROŠNIŠKA POROTA
18.45	RISANKA
19.00 DANES OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.10 SONCE IN SENCE, 8. del nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.25	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: ŽIVLJENJE JE LEPO
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Smogovci —
18.00	Družinski magazin — 18.40Šte-
vilke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10	Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.55 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 21.10 Dokumentarni večer — 22.40 Videopis
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil naš oče, ded, praded, brat in stric
FRANC VAJDA
upokojeni dimnikarski mojster iz Trebnjega
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, govornikoma za poslovilne besede, nosilcem praporov, upokojenskemu pevskemu zboru Trebnje, Domu starejših občanov Novo mesto in Društvu upokojencev Trebnje. Posebej se zahvaljujemo TOZD za vleko vlakov Novo mesto. Dimnikarskemu podjetju Ljubljana in sostanovalcem za podarjene vence in cvetje. Gasilskemu društvu Trebnje za podarjeni venec, častno stražo in spremstvo pri sprevodu ter Teski Majer za vsestransko pomoč in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi in kratki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
ALOJZ LUZAR
iz Gor. Brezovice 13, Šentjernej
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, se najlepše zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, poklonili dragemu pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ORL Novo mesto in Zdravstvenemu domu Šentjernej, IOOOS Iskra-TOZD Hipot Šentjernej. IMV Novo mesto-TOZD TA, KRKI-TOZD Biokemija, Združenju obrtnikov Šentjernej, pevcem obeh zborov. Društvu upokojencev Šentjernej, družini Lenart za posebno skrb, proštu Lapu za obisk v bolnišnici ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem šeenkrat najlepša hvala za vso pomoč!
Žalujoči: žena Kristina, hčerki Kristina in Jožica, sinovi Slavko Tone in Franci z družinami, brata Franc
in Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Na pragu pomladi je 17. marca izgubil boj z življenjem naš ljubljeni in nenadomestljivi
JANKO ŠARUGA
dipl. ing. gozd.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in počastili pokojnikov spomin s svojo prisotnostjo na poti v njegov zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hadlovi in vsemu osebju infekcijskega oddelka bolnice v Novem mestu, ki so mu na tako human način vlivali voljo in lajšali bolečine. Inž. Janezu Hribarju iz Strokovnih služb Zveze vodnih skupnosti v Ljubljani in tov. Jožetu Avšiču za poslovilne besede, izgovorjene v imenu predsedstva OVS Dolenjske, iskrena hvala, prav tako g. proštu za ganljivi govor ob odprtem grobu. Hvaležni smo vsem sodelavcem OVS in VGP iz Novega mesta ter Zveze vodnih skupnosti iz Ljubljane, kakor tudi vsem pokojnikovim znancem, prijateljem in sosedom, ki so ga obiskovali med njegovo težko boleznijo ter mu ob smrti izrazili svoje spoštovanje. Hvala vsem za darovano cvetje. Zelo. zelo ga bomo pogrešali.
Njegovi: Ruža, Vito in Zdenka
Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil. Kruta sjnrt teje iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni smo, ker smo te imeli.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš 84-letni oče, brat, tast, ded in praded
ALOJZ POVŠE
iz Planine pri Tržišču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence, ga	pospremili na zadnji poti. Hvala za podarjene vence Lisci Sevnica, CP Novo mesto-tozd
Krško,	ZB	Sevnica,	KS	Boštanj in KS Studenec. Hvala za darove v dobre namene, župniku za
opravljeni obred in tolažilne besede ter govornikom ob odprtem grobu ZB Sevnica in KS Tržišče.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas — bilo je tvoje kratko življenje.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 53. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama. stara mama, sestra, snaha, teta in botra
TEREZIJA GRANDA
iz Čelevca 12
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki stenam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zah valj ujemo se DO IMV-TOZDT A, KR KA-TOZD Zdravila, uslužbencem in učencem OŠ Šmarjeta. Lojzkinim in Ančkinim sodelavcem ter prijateljem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti, zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin ter župniku za lepo opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vsestransko pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hči Cvetka, sinova Slavko in Branko z družino, sestre in brat ter ostalo sorodstvo
železniško
gospodarstvo
ljubljana
železniška
transportna organizacija novo mesto
DSSS NOVO MESTO, Foersterjeva 1
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
— poslovnega knjigovodje za strojno knjiženje
Pogoj: srednja ekonomska šola
— poslovnega knjigovodje
Pogoj: srednja ekonomska šola
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v osmih dneh po objavi na gornji naslov.
269/13
VSEM ČLANOM AVTO-MOTO DRUŠTVA NOVO MESTO
Vabimo vas, da se udeležite občnega zbora članov Avto-moto društva Novo mesto, ki bo v Novem mestu 7. aprila 1987 ob 19. uri v prostorih Občinskega sindikalnega sveta, Društveni trg, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo o delu društva v letu 1985—1986,
2. Program dela za leto 1987—1988,
3. Volitve delegatov za konferenco društva.
Po končanem zboru bo krajše predvajanje filma s prometno tematiko in komentarjem.
Na zbor povabite tudi svoje prijatelje in znance, ki še niso člani AMD. Včlanili se bodo lahko na samem zboru.
270/13
Socialistična repubiika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
objavlja
prosta dela in naloge
INŠPEKTORJA DRUŽBENIH PRIHODKOV
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri,
— tri leta delovnih izkušenj,
— urejena vojaška obveznost,
— vozniški izpit B kategorije.
Kandidati morajo izpolnjevati še splošne pogoje za delo v državni upravi.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo po pravilniku 3 mesece.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
276/13
AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
§8000 Novo mesto. Ljubljantska cesta 8/b: telefon (068) 22-159. 21-264, p.p. 6
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo dveh osebnih avtomobilovZASTAVA 750, letnik 1984.
Licitacija bo v ponedeljek, 6. aprila 1987, ob 16. uri na Ljubljanski cesti 8/b.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščine.
271/13
ZENSKI
OTROŠKI
SMWiWI
Otroci so naše največje bogastvo
Matere se često znajdejo pred vprašanjem, kaj je dojenčku, da joka, da je nerazpoložen. Spet druge se spopadajo s težavami, ki jih prinaša doba odraščanja. Pri sestavi vodnika je sodelovalo kar 40 znanih angleških medicinskih strokovnjakov. Knjiga zajema celotno področje otroškega zdravstva, vse motnje in bolezni. Je poučna in koristna, napisana v vsakomur razumljivem jeziku.
Ženska naj bi bila vedno pri najboljših močeh...
Knjiga je namenjena ženskam vseh starosti, ki hočejo aktivno skrbeti za svoje zdravje. Vodnik sta sestavila ginekolog in psihologinja, oba ameriška strokovnjaka, prevedel pa gaje naš znani ginekolog dr. Vito Lavrič. Nekateri deli knjige so posebej prirejeni za slovensko izdajo, posebno dobrodošlo dopolnilo pa je še slovarček strokovnih izrazov.
Nepreklicno naročam:
ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK
 □ izv. po prednaročniški	ceni
36.000 din, plSfcal bom v ..........obrokih	(največ	7).
 □..... izv. po ceni 32.000 din, plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK
 □ izv. po prednaročniški ceni
34.000 din, plačal bom v ..........obrokih	(največ	7).
 □ izv. po ceni 30.000 din, plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
KOMPLET ŽENSKI IN OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK
O   izv. po prednaročniški ceni
55.000 din. plačal bom v ..........obrokih	(največ	7).
D izv. po ceni 49.000 din, plačal
bom v enkratnem znesku ob naročilu
Vsi obroki morajo biti plačani do 31. 10. 1987, ob plačilu v enkratnem znesku pa do 31. 7. 1987. Prosimo označite željeno!
NAROČILNICA DL 4
Naročnik:
640
priimek in ime oz naziv DO ali DPO
Naslov:
pošta Zaposlen pri: _
poštna št
Naslov zaposlitve:.
pošta
Rojen.
Izdane pri:  ____
poštna št.
. Reg. št. os. izk.: Poklic: _______________
Plačal bom po prejemu računa in položnic.
Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo. Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.
dobro)
BRANJE
0
Datum: _
. Podpis:.
KNJIGE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
Knjigi lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih DZS, z izpolnjeno naročilnico pri založbi: Državna založba Slovenije, Knjižna prodaja, Mestni trg 26, 61101 Ljubljana.
Mi
0 belokranjska trikotažna industrija metlika
Razpisna komisija delavskega sveta DSSS Beti Metlika
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili m odgovornostmi:
direktorja kadrovsko splošnega sektorja
Pogoji:
— visokošolska izobrazba pravne ali sociološke smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj
— moralna in politična neoporečnost Dela in naloge se zasedajo za 4 leta.
Razpis velja 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DSSS.
Prijave zbijta kadrovsko splošni sektor DO Beti Metlika, Tovarniška 2
272/13
labod
LABOD, tovarna oblačil Novo mesto
TOZD TEMENICA TREBNJE POPRAVEK POMOTE v objavi JAVNE LICITACIJE
V objavi javne licitacije v Dolenjskem listu dne26.3.1987 za razne šivalne in druge stroje je pravilna izklicna cena za stiskalnico Meyer 4.700.000 din in ne 700.000 din, kot je bilo pomotoma navedeno.
273/13
AGERSTVO IN CE :ic, ŠKOCJAN AlNICA V
,.w<
na z
< -X' mamo prane plošče kt >) £a vrtove, terase, pl< cuelujemo tudi po. želji in barvi granulata'
OiUdt' Samonosne " nti .. _____________
(jhjahko brez tež^v mo itirtjjLe^samf
. 'Ao*
ir z.vžorcem (velikošf **’’ čnfke,po,ttS s-stranke — izbira p.o
obliftovaneT'sto-.
r»t dno
Onovoles
Delavski svet DSSS
razpisuje prosta dela in naloge:
1. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE
pod pogoji:
— končana visoka šola pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti
2. VODJA ANALITSKO-PLANSKE SLUŽBE
pod pogoji:
— končana visoka šola ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev
poslati v 8 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža, 68351 Straža, z oznako »za razpisno
komisijo«.
262/12
O«
emona dolenjka
6S000 novo mesto, glavni trg št. 28
EMONA —DOLENJKA NOVO MESTO
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev
OBJAVLJA
javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja (razna trgovska oprema), ki bo
v soboto, 4. aprila 1987, ob 8. uri
v prostorih poslovnestavbe, Glavni trg23(vgaražah-vhod iz Sokolske ulice).
Informacije lahko dobite po telefonu 24-106 ali 21-274.
257/12
Mercator-Agrokombinat Krško-TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE KRŠKO
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dola in naloge:
1. TEHNOLOG ZA POLJEDELSTVO v kooperacijski proizvodnji
2. STRUGAR
3. STROJNI KLJUČAVNIČAR
4. AVTOMEHANIK
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pogoji:
1. visoka ali višjaizobrazbaagronomskesmeri in3oziroma 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah, poznavanje organizacije dela v kooperacijski proizvodnji in izpit za voznika B kategorije.
2. Delovodskaalipoklicnašolaustreznesmeriin6mesecev do2 leti delovnih izkušenjprienakihalipodobnihdelihin nalogah.
3. Delovodskaali poklicna šola ustrezne smeri in 6 mesecev do 2 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
4. Delovodskaali poklicna šola ustrezne smeri i n 6 mesecev do 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombmat. Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovski službi. Rok za vlaganje prijav 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbi n obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav
263 13
Gradbeno industrijsko podjetje PIONIR, Novo mesto, Kettejev drevored 37 Delovna skupnost skupnih služb
objavlja po sklepu delavskega sveta DSSS z dne 16.3.1987 prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. Predsobna stena	5	kom
2. Omara Franja, dvodelna	4	kom
3. Ležišče VIS	6	kom
4. Jogi	7	kom
5. Stol z naslonom, tapeciran	10 kom
6. Klubska miza Tatjana	4	kom
7. Fotelj London Liber	10	kom
8. Kuhinjska miza, raztegljiva	5 kom
9. Kavč	1	kom
š 2.500 din kom. a 6.000 din kom. a 2.500 din kom. a 1.500 din kom. a 1.000 din kom. š 1.500 din kom. a 1.500 din kom. a 2.000 din kom. a 4.500 din
Prodaja se bo vršila v torek, 14.4.1987, ob 12. uri v Novem mestu, iKettejev drevored' 48, interesenti pa si lahko navedena osnovna sredstva ogledajo eno uro pred pričetkom prodaje.
Prometni davek in druge stroške v zvezi s tem plača kupec. Prodaja bo po sistemu »ogledano — kupljeno«.
Kupec mora plačati kupnino in prevzeti kupljeno osnovno sredstvo takoj, najkasneje pa v 15 dneh po prodaji.
278/13
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog
— čiščenje pisarniških prostorov.
Objavljena dela in naloge so za določen čas, s poznejšo možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas in enomesečnim poskusnim delom.
Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Vodnogospodarsko podjetje, Novo mesto, T?dinova^2CT ^
OBVESTILO
Cestno podjetje Novo mesto — TOZD VVC Novo mesto obvešča vse uporabnike, da bodo v času odjuge na lokalnih cestah v OBČINI TREBNJE omejitve osnih pritiskov. Omejitev osnih pritiskov je nujna zaradi slabega stania posameznih cest, njihovega varstva ter varnosti prometa. Omejitev velja od 2.4.1987 do preklica.
OMEJITEV OSNIH PRITISKOV V ČASU ODJUGE NA LOKALNIH CESTAH V LETU 1987
OBČINATREBNJE
St.	Odsek ceste	Dov. osni
ceste		pritisk v t
L-2925	meja SO Grosuplje — Sentlovrenc	
	— Mala Loka	4 t
L-4326	meiaSO Litija—Migolica —Mirna	
	R 326	4 t
L-6728	meja SO Sevnica — Hrastovica —	
	Puščava R 326	6 t
L-7703	R 331 Korenitka —Velika Loka —	
	Račje selo — Gomila R 320	4 t
L-7704	R 326 Trebnje — Račje selo	61
L-7704	Račje selo — Križ — Čatež R 329	4 t
L-7712	R 326 Mokronog — Ornuška vas —	
	S. Nemška vas	4 t
L-7717	L 7712 D. Nemška vas — Rodine —	
	Gomila R 326	4 t
L-7719	M1—Trebnje —Svetinje— Rdeči	
	kal L 7721	4 t
L-7722	L 2925 Stranje — Zagorica — Log —	
	meja SO Novo mesto	4 t
KREMEN Novo mesto
objavlja javno licitacijo osnovnih sredstev:
1. Bager Beltrami, letnik 1967, v okvari, izklicna cena 400.000.—
Licitacija bo v torek, 7. 4. 1987, ob 12. uri pri mehanični delavnici na Partizanski cesti 16 v Novem mestu.
2. Traktor Ferguson, letnik 1966 — nevozen, izklicna cena 350.000 din.
Licitacija bo v torek, 7. 4. 1987, ob 8. uri na delovišču v Mokrem polju.
Licitacijski polog znaša 10% izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
279/13
Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško —
komisija za odprodajo osnovnih sredstev
objavlja javno licitacijo osnovnih sredstev:
1. TAM 2001, letnik 1977, cena 800.000,— din,
2. RENAULT R-4, letnik 1979, izklicna cena 170.000,— din,
3. RENAULT R-4, letnik 1980, izklicna cena 220.000,— din
4. Mešalec betona — 300 I, 2 kom., izklicna cena 80.000,— din,
5. Mešalec betona — 100 I, 2 kom., izklicna cena 60.000,— din.
Licitacija bo v_petek, 10. aprila 1987, ob 12. uri pri skladišču KOSTAK-a v Zadovinku. Ogled bo mogoč istega dne med
11.	in 12. uro. V tem času vplačajo interesenti 10-odstotni polog od cene. V ceni ni vključen prometni davek in ga kupec plača posebej.
Plačilo in prevzem takoj!
275/13
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n.sub.o.
MERCATOR-KZ KRKA NOVO MESTO TOZD BRAZDA-agroservis in kmetijstvo n. sub. o.
Novo mesto. Pot na Gorjance 8 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela oz. naloge
1.	Čiščenje poslovnih prostorov in deljenje hrane
Kandidati morajo imeti končano oz. nedokončano osnovno šolo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas ss polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge pošljejo na gornji naslov v8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidateobvestili najkasneje v30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
281/13
TOVARNA
OBUTVE
40 let
Delovna organizacija Tovarna obutve Novo mesto, Novo mesto, n. sol. o.
O
NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge
VODENJE FINANČNO — RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še posebne pogoje:
— da je po poklicu diplomirani ekonomist in da ima vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil, oziroma, da je ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Novo mesto
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Razpis velja 8 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov DO TovarnaobutveNovo mesto, Br-šljin 32, 68000 Novo mesto, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri.
280/13
Delegacija delavcev osnovne šole »Baza 20«, Dolenjske Toplice,
razpisuje prosta dela in naloge:
1. VARUHINJE V ODDELKU WE ZA
DOLOČEN ČAS (1 LETO) od 25. 4. 1987
Delo v popoldanskem času Pogoii za zasedbo del in nalog:
— poklicna šola
— starost 18 let
2. KUHARICE
ZA NEDOLOČEN ČAS
Pogoji:
— kvalificirana kuharica z enim letom delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca.
Kandidati nai prijave z dokazili ostrokovni usposobljenosti pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na OS Baza 20, Dolenjske Toplice. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.	265/13
IB
emona dolenjka
68000 novo mesto,
konsignacijska in komisijska prodajalna Kidričev trg 1, tel. 068/223-95
Nudimo vam.	t
barvne	ORION
TV aparate različnih velikosti — z daljinskim upravljanjem ™ VIDE0 Computer — z možnostjo sprejema teleteksta
— s priključkom za videorekorder
(Uvoz iz Japonske — servis v Novem mestu)
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
objavlja prosta dela in naloge
— vodja obračunskega oddelka
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— trimesečno poskusno delo
TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
— vodja oddelka Deinze
Pogoji:
— visoka izobrazba lesarske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje nemškega jezika
— organizacijske sposobnosti
— trimesečno poskusno delo
— 1 KV ključavničar
— 1 leto delovnih Izkušenj
— dvomesečno poskusno delo
— več KV mizarjev
za delo na najzahtevnejših opravilih v proizvodnji prikolic
— 1 leto delovnih izkušenj
— dvomesečno poskusno delo
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO
vabi k sodelovanju
— 8 KV ličarjev
z ustreznimi delovnimi izkušnjami
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: IMV Novo
mesto. Zagrebška 20, kadrovska služba,
prijave za — vodjo obračunskega oddelka na Mirni pa na
naslov IMV TOZD Tovarna opreme Mirna, kadrovska
služba.
Obvestilo o izidu objave bodo kandidati dobili v 15 dneh po izbiri.
282/13
NEKAJ MLADINSKIH
POGODBA PODPISANA — Občinska konferenca ZSM Kočev je je 13. marca sklenila, naj se podpiše pogodba / zasebnikoma Romanom Kirnom in Dušanom Železnjakom. s katero se jima odstopa dej prostorov v mladinskem domu (bivša gostilna Rog) za gostinsko dejavnost, v zameno pa bosta onadva prenovila in opremila ostale prostore mladinskega doma. Ureditvena dela se bodo torej lahko v kratkem začela.
BRIGADA V KUTINO —Letos bo zvezna mladinska delovna akcija v Kutini. Mladinsko vodstvo že zbira prijave brigadirjev. Kočevska brigada bo predvidoma štela 36do 40 mladincev in mladink.
AVTOMEHANIK ALBIN ZIERER
Dolenji Boštanj — obrtna cona, telefon 068 81 -389
Centriranje gum na novem računalniško-digi-talno vodenem stroju. Možnost uravnoteženja vseh vrst koles, tudi avtomobilov francoske izdelave. Premontiranje in krpanje gum. Servisiram in pripravljam vozila za tehnične preglede.	267/13
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi-naše drage mamice, hčerke, sestre in tete
ANICE GRUDEN
roj. Pavlič
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za veliko darovanega cvetja, za izraze sožalja in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, še posebej pa dr. Vovkovi. Prisrčna hvala hišnemu svetu Ragov-ska 14 in mladincem Ragovske 14 ter govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala duhovniku za obred, pevcem za zapete žalostinke in vaščanom rojstnega kraja ter vsem, ki ste pokojno pospremili v tako velikem številu na zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Simona in Andreja, sin Ciril, mama, ata, sestre in brata z družinami ter vsi njeni
Bolezen, delo in trpljenje — to tvoje je bilo življenje. Kako zelo nam manjkaš ti! Povsod te iščejo oči.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 74. letu starosti seje po kratki in nenadni bolezni za vedno poslovil od nas naš dragi in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric
JANEZ PAVLIČ
iz Črmošnjic 3 pri Stopičah
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, organizaciji ZB Stopiče, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih težke bolečine, izrazili sožalje, darovali pokojnemu atu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Osebno se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni obred, Slavku Staniši za ganljive besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, hčerke in sinova z družinami, brat Lojze ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je tiho za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast
JOŽE URH
iz Novega mesta
Ob nenadomestljivi izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, zlasti pa sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se interni bolnici, ZB Novo mesto in Drska, Sindikatu Maksa Perca, Postaji milice, pevskemu zboru Dušan Jereb in godbi na pihala Novo mesto. Še posebej hvala Darinku za stalne obiske in spodbudne besede. Dragici pa za nesebično skrb. Hvaležni smo vsem, ki so ga imeli radi, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
TONE PEZDIRC
iz Metlike, CBE 29
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence pokojnemu ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo metliškemu zdravniku dr. Blažu Mlačku ter zdravnikom in sestram internega oddelka novomeške bolnišnice. Hvala doma čemu Društvu invalidov, Zvezi borcev, mestni godbi na pihala in govornikom za tople poslovilne besede, delovnim organizacijam 'Beti, Komet in Vinska klet ter Kmetijski zadrugi Črnomelj. Prav vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone in hčerka Jožica z družinama ter brat in sestre z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 86. letu zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
MARIJA
MAVSER
z Laz pri Urinih selih
Zahvaljujemo se osebju intenzivne terapije kirurškega oddelka za ves trud in požrtvovalnost, da bi ji ohranili življenje, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in darovano cvetje. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma Florjančiču in Porebrovemu Ivanu, pevskemu zboru z Ruperč vrha ter g. župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, še enkrat lepa hvala!
Vsi njeni Laze, 19. 3.1987
Pomladna polja bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 84. letu nas jeTapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
NEZA
BRUDAR
iz Vel. Brusnic 38
Ob težki izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
M
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas vse — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče
MARTIN ZUPANČIČ
z Gor. Gradišča 26, Šentjernej
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki stenam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se Iskri Šentjemej-TOZD UPORI, IMV Novo mesto za podarjene vence, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in v tako velikem številu pokojnega spremili k zadnjem počitku. Hvalagospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: žena Ančka, hčerka Marija, sinovi France, Tone, Lojzein Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 59. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra, stara
mama
REZKA PIRŠ
iz Semiča 48 e
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki steji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedom, vsem DO in društvom, ki so nam kakorkoli pomagali, govornikom in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni Semič, 22. 3.1987
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, babica in
teta
IVANA BARANTIN
roj. Bele
iz Šmihela pri Novem mestu
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janežu ter vsem osebju na intenzivnem oddelku kirurgije novomeške bolnice in dr. Vodniku za nesebično pomoč in lajšanje bolečin med boleznijo. Zahvala g. župniku za lep obred in nagovor ter šmihelskemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Jože, hčerke Mari, Joži in Ivi ter ostalo sorodstvo
4
Smrt se izliva v bledo obličje, pogled je zaplava! v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčičj
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče, stari
oče in praded
ANTON ŠEGINA
iz Tribuč 52 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom Adolfu in Pepci Vranešič, Tinki in Žanetu Kozanu, Horvatovim, in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili do zadnjega doma. Posebna zahvala Krajevni skupnosti. Zvezi borcev in Gasilskemu društvu Tribuče, govornikoma Antonu Mileku in Janku Jankovču za ganljive besede slovesa. Iskrena zahvala delovnim organizacijam BELT-TOZD Livarna Črnomelj, IMV Črnomelj, Emona Dolenjka Novo mesto, Krka-TOŽD Kozmetika Novo mesto za darovano cvetje in denarno pomoč. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Barbara, sinovi Janko, Vinko, Mirko, Tone in hčerke Marija, Pepca, Anica z družinami Tribuče, Črnomelj, Novo mesto, Goppingen
V SPOMIN
27.	marca je minilo žalostno leto, polno bolečine v naših srcih, odkar nasje v cvetu mladosti, polni načrtov, moral zapustiti naš ljubi mož in očka
TONE POVŠE
iz Zagrada 11
Komaj mesec dni pozneje pa sta bolezen in žalost pretrgali nit življenja tudi njegovi teti
REZKI KOCJAN
prav tako iz Zagrada 11
Vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu, najlepša hvala. Vsi njuni
U TEM TCnMII 11AC 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ ItIVI IEUIMU VMO Z.MIMIIVIM PRnnAM — KUPIM — PflSFST — 7FNITNF PnNIinRF —RA7Nn_nRVFSTILA —PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE
PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICT — ČESTITKE — ZAHVALE
globtour ^25^25-789	ZA 1. maj z nami
tedenski koledar
Četrtek. 2. aprila — Franc Petek. 3. aprila — Rihard Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja. 5. aprila — Vincenc Ponedeljek, 6. aprila — Viljem Torek, 7. aprila — Herman Sreda, 8. aprila — Albert Četrtek, 9. aprila — Črtomir
LUNINE MENE
6. aprila ob 8.49 — prvi krajec
kino
BREŽICE: 3. in 4. 4. ameriška akcijska komedija Zmešani detektiv. 5. in 6. 4. ameriška kriminalka Surova Odiseja. 7. in 8.4. ameriška komedija Policijska patrola.
ČRNOMELJ: 2. 4. ameriški film Obračun v velikem mestu. 3. 4. ameriški triler Zločin h strasti S 4. ameriški
V SLUŽBO SPREJMEM FRI-4. ZERKO za nedoločen čas. Tel. (068)
84-595. (1953-SL-I3)
TAKOJ SPREJMEM pohištvenega mizarja s prakso, dober zaslužek in stalno delo. Tel. (068J 22-703. (P13-12MO)
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo kvalificirano kuharico in natakarico — 7 urni delavnik. OD od
150.000	naprej. Nastop dela s 1. 5.
1987.	Gostišče Pavlin, Mačkovec 31. tel. 22-308. (1994-SL-13)
stanovanja
V NAJEM ODDAM opremljeno 2-^.sobno stanovanje s telefonom v centru Metlike. Za vse informacije sc obrnite na tel. (068) 24-453-popoldne, po 16.30^— Jovič. (1871-ST-13)
motorna vozila
PRODAM Z 101, staro tri leta. Andrej Agreš, Stolovnik 52, Brestanica. (1876-MV-13)
ŠPORTNO JAWO 350, novo, prodam. Tel. 20-425. (1880-MV-13) PRODAM ŠKODO 110 L. letnik 1974, registrirano do marca 1988. Tel. 40-235 po 15. uri. Breznikar, Šentrupert. (P13-4MO)
FORD TAUNUS 1600. letnik 1971, ^lobro ohranjen in obnovljen, prodam. Tel. 26-354. (1778-MV-12)
TAM 2001, vozen z B kategorijo, rodam. Anton Hudoklin, Loka 18, entjernej. (1888-MV-13)
PRODAM JAWO 350 ali zamenjam za nov avtomatik ali APN 6. Janez Ažnoh, Zabrdje 25, Mirna. (1854-MV-13)
UGODNO PRODAM moped avtomatik 3, nov, rdeče barve, s števcem in prtljažnikom. Tončka Muc, Gradac 22, Bela krajina, tel. (068) 56-615. (1860-MV-13)
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976. Blažič. Mirna, Gubčeva 9, tel. 47-208 od 15. uredalje. (1868-MV-13) PRODAM FIAT 110, letnik 1968, skupaj ali po delih. Jože Kuhar, Dolenje Vrhpolje 26, 68310 Šentjernej (1866-MV-13)
PRODAM LADO, delno karamb-olirano. Mirko Hudoklin, Mladje 1, Podbočje. (1896-MV-13)
Z 750 SC, letnik 1980, ohranjeno, prodam. Dolinar, Kotarjeva 6, Šentjernej. (poI.MV-13)
ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976, prvi lastnik, registrirana, prodam. Tel.
25-325. (2025-MV-13)
PRODAM GOLFA, ohranjenega. Janez Korasa, Uke Vaštetove 1, Novo mesto, tel. 22-428. (2028-MV-13) PRODAM JUGO 45, star 26 mesecev. Tel. 88-480. Hlebec, Krajna brda 7, Blanca. (2034-MV-13)
PRODAM LADO KARAVAN 1200, letnik 1985. Tel. 79-145. (2033-MV-13)
akcijski film Upornik iz moje šole. 9.4. ameriška drama Izza rešetk.
KRŠKO: 2. 4. ameriški film Park je moj in (ob 20. uri Jameriški triler Smrt v očeh. 4. 4. ameriški film Diplomant in (ob 20.) Dekliški internat. 7.4.domača drama V zaporu. 8. 4. risanke ter ameriški film Krilata kača. 9. 4. italijanska komedija Škandal v družini.
SEVNICA: 2.4. film Volkovi. 3. in 4. 4. erotični film Nevarnost v zraku. 5.4. grozljivka Vikend groze. 8. in 9. 4. avanturistični film Smaragdni led.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
3. do 5. 4. ameriški film Osvajalci džungle. Od 6. do 8.4. domača komedija Ločitev za določen čas.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 2.4.do5.4. (16.. 18..20. uri) ameriški fantastični film Vesoljski brodolomci. 2. 4. (ob 18. in 20. uri) francoska drama Nevarnost vzraku. 5.
4. (ob 18.30) ameriški kriminalni film Boter. 6. in 7. 4. Gledališče Trst.
ZASTAVO 750, letnik 1974. prodam. Zupančič. Sevno na Trški gori
12.	(2019-MV-13)
ZASTAVO 101 prodam, jetnik 82/83. Tel. 24-605, int. 45. dopoldne: 27-112 popoldne. (2019-MV-13)
Z 101, letnik 79/80, v odličnem stanju, prodam. Tel. 62-019. (P13-12MO) PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana. Franc Turk, Dol. Toplice 124. (2022-MV-13)
PRODAM APN 6 in školjko za fiat 500 topolino. Marko Bevc. Lutrško selo 15, Otočec. (1963-MV-13)
PRODAM ŠKODO 120 L. letnik 1979. ali zamenjam za drug avto. Lekše. Hudenje 3,Škocjan. (1916-MV-13)
PRODAM LADO 1200 S. letnik 1984. Tel. 58-432. (1917-MV-13) PRODAM ZASTAVO 750 LE. letnik 1984. poljski fiat 126. letnik 1979, avtomatik A 3 ML, nov.nevožen.javvo 350 cm’, letnik 1979. kolo Rog( lOpres-tav). Tel. 85-406ali 85-404. (1918-MV-
KODO 1100 LS. letnik 1975. v dobrem stanju, prodam. Tel. (068) 89-246. (1915-MV-13)
PRODAM Z 101. letnik 1978, za
650.000 din. Stane Colarič. Cegelnica 34. Novo mesto. (1914-MV-13)
KOMBI IMV 1600, letnik 1976, obnovljen, zelo ugodno prodam. Tel. 23-770. (191 l-MV-13) NEKARAMBOLIRAN FIAT 750. letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 25--048 popoldne. (1900-MV-13)
PRODAM Z 850. letnik 1984, cena 130SM. Tel. 57-767. (196l-MV-13) PRODAM AVTO ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1983,odličnoohranjen.
27.000 km, registriran do marca 1988. Slavko Brulc. Smolenja vas 65. Novo mesto. (1909-MV-13)
Z 101, karambolirano, prodam za rezervne dele. Tel. 24-067. (1908-MV-13)
PRODAM Z 750. november 1984. Tel. 56-700. (1962-MV-13)
FIAT 128 šport prodam. Marjanovič, Adamičeva 47, Novo mesto. Grm. (1964-MV-13)
PRODAM Z 750 LE. letnik 1985. prevoženih 18.000 km. Cimermančič. Hrib 3, tel. 43-893. (1919-MV-13)
126 P, letnik 1979, in zastavo 101. letnik 1978, prodam. Tel. 42-453. (1960-MV-13)
ZASTAVO 750, letnik 1976. vozno, motor brezhiben, neregistrirano, prodam v celoti za 10 SM. lahko tudi po delih. Tel. 84-916. (1920-MV-13) VOLKSWAGEN POLO 1.3CLpro-dam. Tel. 24-866. (1921-MV-13) MOTOR TOMOS 14 M, star eno leto (750 km), prodam. Slavko Močnik. Radež 9, Loka pri Zidanem mostu. (1930-M V-13)
PRODAM R4. letnik 1975. R4TLS, letnik 1977. Igor Kovačič. Mrtvice 61. Leskovec pri Krškem. (1932-MV-13) PRODAM TOMOS avtomatik A 3 MS. malo vožen, garažiran. za 18 SM. Darko Kočevar. Petrova vas 17.68340 Črnomelj. (1926-MV-13)
PRODAM Z 750 L. letnik 1977. Po-všič, Češnjice 11, 68231 Trebelno. (1938-MV-13)
PRODAM nov motor Tomos avtomatik. Tel. 85-950. (1940-MV-13) PRODAM Z 750. letnik 1978, obnovljeno. Prečna 3. tel. 23-493 (1941-M V-13)
PRODAM motor Avtomatik A 3 MS. Mohar. Potov vrh la.(1945-MV-13)
LADO 1200, letnik 1979. prodam. Ivan Pureber. Košenice 66. Novo mesto. Ogled popoldne od 15. ure dalje. (1946-MV-l 3)
GOLF DIESEL, letnik 1983. moder, prodam. Tel. (068) 84-595.
(1953-M V-13)
PRODAM Z 750de lux. registrirano do marca 1988. Marjan Bukovec. Ljubljanska 15. Novo mesto. (1950-MV-13)
PRODAM R 4, letnik 1979 — december. Boris Koželj. Vel. Brusnice 58 a. (1957-M V-13)
Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 72. motor 76. Macele. Dol. Kamence 48. (P-13-14-MO)
PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1982. Tel. 25-304. (1976-MV-I3) POCENI PRODAM R 4 TLS, letnik 1978, december, karamboliran. VW 1300 (hrošč), letnik 1965. Josip Juranič. Šmarješke Toplice 101. poleg hotela. (1992-MV-13)
PRODAM ZASTAVO 750/77. Er-šte. Polhovica 3. Šentjernej. (1974-MV-13)
PRODAM KATRCO. Klevišar, tel.
26-337. (1981-MV-13)
PRODAM OM-a 40. letnik 1976. ali zamenjam za osebni avto. Milan Turk. Gor. Maharovec 6. Šentjernej. (1984-MV-13)
PRODAM avtomatik A 3 ML. letnik 1985. dobro ohranjen. Jože Vrščaj. Otočec 79. tel. 85-157. (1986-MV-13)
PRODAM 126 P. star 17 mesecev. Tel. 60-314. (199I-MV-13)
NUJNO PRODAM APN 6 zelo dobro ohranjen. Peter Gazvoda. Mali Podljuben 10. Novo mesto. (1990-MV-13)	'	-
PRODAM R 4 GTL, letnik 1985. Tel. 23-142. (1997-MV-13)
PRODAM moped štirico in pony ekspres. Tel. 23-665. (2003-MV-13) GOLF, letnik 1977. prodam. Tel. 71-287. Antič, Krško. (2007-MV-13) PRODAM 126 P, letnik 1979. Anton Gorenc. Dol. Brezovica 18. Šentjernej. (2013-MV-13)
PRODAM ZASTAVO 750, dele za 1300. prašiča 110 kg in samonakla-dalko SIP 17. Kastelic. Vrh pri Pahi 5. Otočec. (2009-MV-13)
PRODAM Z 750. starejši letnik, neregistrirano. Rifelj, Lebanova 17.
(1999-MV-13)
126 P, star 4 leta. prodam. Tel. 22-994. (pol. MV-13)
PRODAM ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984. Jože Martinčič. Brezje 3. Šentjernej. (1996-MV-13)
UGODNO prodam Z 750. letnik 1984. m video rekorder. Alojz Kastelic. Dol. Ponikve 29. Trebnje. (2018-MV-13)
PRODAM 126 P letnik 1980, Dol. Gradišče 22. Šentjernej. (MV-2047/13)
kmetijski stroji
PRODAM traktor TV 523. malo rabljen, s plugom in branami. Tel. (068) 24-538. (1878-KS-13)
NOVO BOČNO KOSILNICO IMT za traktor 39-42. obračalnik za TV (Pasqua!i) in gumi voz (14col) ugodno prodam. Erno Vovčak, Brestanica 3. tel. (068) 79-683. (1895-KS-13) PRODAM traktor Torpedo 45 s kabino (600 ur). Lajhovič, Vel. Podlog 1 a, Leskovec. (1856-KS-13)
PRODAM dobro ohranjeno samo-nakladalko (15 m3). Frančič, Dol. Stara vas 24. Šentjernej, tel. 42-211. (1863-KS-13)
PRODAM traktor IMT 533 in TAM
201.	Tel. 85-967, Cunk. (1861-KS-13) PRODAM traktor Univerzal 445. nov tip. s kabino in kompresorjem. Tel. (068) 56-729. (1852-KS-13) TRAKTOR, starejši Komik, cirku-lar za kosilnico TE , in gumo za motokros znamke Kenda prodam. Jože Tasič, Boginja vas 2, 68332 Gradac. (1839-KS-13)
TROSILNIK za hlevski gnoj (4 tone) prodam. Vinko Škufca, Sp. Brezovo 11, 61294 Višnja gora. (1873-KS-13)
PRODAM pluge Slavonce, premične. Vukčevič. Bojanci 26. Vinica, tel. 55-392 ali 55-391. (1897-KS-13)
MOTOKULTIVATOR HONDA F 600 s priključki, malo rabljen in motorno škropilnico Panonija prodam. Ciril Legan, Žužemberk 207. (1951-KS-13)
KOSILNICO BCS 127, petrolej, in obračalnik scntal tajfun prodam. Pungeršič, Dule 11, Bučka. (1955-KS-13)
GOLDONI MUNDIAL originalna priključka za frezanje, širine 50 cm. in enobrazdni plug prodam. Tel. 23-423 dopoldne ali 25-437 popoldne. (1956-KS-13)
PRODAM krožne brane 10 diskov (narezane). Bohte, Vinja vas 38 a. Novo mesto. (1902-KS-13) NAKLADALNO PRIKOLICO SIP 17 prodam po ugodni ceni. Ivan Vidmar, Drama 16. 68310 Šentjernej. (1910-KS-13)
PRODAM samonakladalno prikolico SIP 25-6 in silokombajn SIP SK 80. enoredni, ali menjam za osebni avto ali traktor. Lekše, Hudenje 3, Škocjan. (1916-KS-13)
PRODAM traktor znamke Štore 504, 300 delovnih ur. Tel. 21-636 v petek in soboto od 18. do 20. ure. (1971-KS-13)
PRODAM .IMT 540. 500 delovnih ur. Anton Župan, Šmalčja vas 5. Šentjernej. (1967-KS-13) TRAKTORSKO PRIKOLICO ki-per, 3 t, frezo Goldoni 8 KS s priključki. frezo za »Tomo Vinkovič« 730, grodam. Tel. 84-178. Janez Pasar, Žužemberk 170. (1965-KS-13)
PRODAM traktor Porsh s koso 25 KS. Alojz Novak, Štrit 21, Bučka. (1958-KS-13)
PRODAM traktor »štajer«(en bat). Miro Tomc, Trata VII/24, Kočevje. (P12-3MO)
PRODAM traktor TV 18 KS s plugom, star 6 let. Franc Konček. Do-bindol 28, tel. 22-356 od 6. do 14. ure. (2001-KS-13)
PRODAM kosilnico BCS diesel. Telefon v upravi lista (2314/87) (1972-KS-13)
PRODAM samonakladalko, rabljeno eno sezono. Ivan Gazvoda, Vinja vas 37. Novo mesto. (1975-KS-13) PRODAM frezo mio standard, novo, 10% ceneje kot v trgovini, in čebelnjak z 11 praznimi panji in vso opremo. Naslov v upravi lista (2315/ 87). (1978-KS-13)
PRODAM motokultivator znamke Gorenje Muta in dvobrazdni plug Batuje. 10 col. Štefan Količ, Veliki Podljuben 2, Uršna sela. (1983-KS-13) PRODAM traktor IMT 533. Jože Turk, Jablan 5. (1985-KS-13)
PRODAM traktorski obračalnik. Rudi Povše. Dolnji Podboršt 8. (1987-KS-13)
TRAKTOR TORPEDO 45 KM. 480
DU (delovnih ur), odlično ohranjen, s kabino in kompresorjem, prodam. Cimermančič, Potok 4 pri Muljavi. Ivančna Gorica. (2015-KS-13) SKORAJ NOVO FREZO F 600 z vsemi priključki in prikolico prodam. Tel. 21-727 int. 226. (1995-KS-13) PRODAM motokultivator Goldoni KM s frezo in prikolico. Jože Kocjan. Lešnica 3, Otočec. (2024-KS-13) PRODAM traktor TV 523 in prikolico. Kobetič, Dolnji Suhor, Draga-tuš. (pol-KS-13)
prodam
PRODAM sedežno garnituro in otroško sobo. Tel. 27-738. (1959-PR-13)
PRODAM masivno pisalno mizo s stolom. Tel. 24-044 od 18. do 20. ure. (1912-PR-13)
PRODAM skoraj novo otroško posteljico. Marija Česar. Prečna 76. Novo mesto. (1899-PR-13)
PRODAM trifazni elektromotor 1 KW, gasilni aparat na prah (6kg)injo-gi (150 x 70). Kuhar. Mokronog 86. tel. 49-116. (1903-PR-13)
PRODAM po ugodni ceni dolgo poročnovobleko št. 40 s klobukom. Krivec. Ždinja vas. n. h. (pri gostilni Pugelj). (1904-PR-13)
PRODAM dve leti star TV barvni sprejemnik Iskra. Tel. 23-623. (Pl3-10 MO)
ROČNO LINIJO za izdelavo PVC vrečk s kapaciteto 1200 kom. na uro in 100 kg folije prodam za 65 SM. Tel. 84-916. (1920-PR-13)
PRODAM večjo količino sena. Stane Slobodnik. Bojanja vas 29. tel. (061)481-785. (1922-PR-13)
PRODAM tri breje krave. Marjan Kotar. Vel. Sevnica 4, 68210 Trebnje.
(1929-PR-13)
POCENI PRODAM košnjo na vrtu. Karel Lenčič. Prekopa. Kostanjevica. (1933-PR-13)
PRODAM kombinirano omaro (stilna, nizka). Kandijska 1. Novo mesto. (1939-PR-13)
PRODAM skoraj novo diatonično harmonikoC. F.Be.privatneizdelave. Marjan Kočevar. Titova 114. Senovo.
(1936-PR-13)
PRODAM zelo dobro ohranjen regal — omaro in turistično ležišče. Piškur. Mestne njive 9/21. Novo mesto.
(1925-PR-l 3)
PRODAM mlado kobilo z žrebičko. Potočar. Trška gora 75 (nad gostilno Pugelj). (1939-PR-13)
ŠPORTNO KOLO FAVORIT (10 prestav) in tomos avtomatik prodam zelo ugodno. Tel. 22-344 dopoldne ali
85-943 popoldne. (1942-PR-13) SEDEŽNO GARNITURO in jogi za otroško posteljico prodam. Tel. 26-802. (ček-PR-13)
PRODAM TV 522. prikolico, frezo. plug. Jože Berkopec. Dol. Straža 63. tel. 84-722. (1949-PR-13)
PRODAM SENO. Tel. 27-107. — 1952-PR-13)
PRODAM konja, starega štiri leta. Eršte. Polhovica 3. (1947-PR-13)
PRODAM 5 ton dobrega sena. Ambrožič, Šentjošt 14. (1877-PR-13) PRODAM kravo, tretjič brejo (5 mesecev). Čeh. Gor. Ponikve. Trebnje. (1882-PR-13)
PRODAM dva otroška vozička (zaprt, odprt) in semiš pomladni plašč št. 40. Tel. 77-294 popoldne. (Pl 2-2MO)
PRODAM sedežno garnituro. Barbič, Ivana Roba 35. Novo mesto. (1865-PR-13)
PRALNI STROJ REX, uporaben po zamenjavi programatorja, star 10 let, zelo poceni prodam. Komelj, Nad mlini 19, Novo mesto. tel. 25-172. (1883-PR-13)
PRODAM novo kombinirano kopalniško peč Braun z 80-litrskim bojlerjem in električnim grelcem. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44. (1893-PR-13)
ZELO POCENI PRODAM spalnico Darja Novoles. Tel. 23-805 popoldne (1890-PR-13)
PRODAM TV GRUNDIG super-color, ekran 67 cm, z daljinskim upravljanjem in TV igrami. Tel. 20-239 popoldne. (1887-PR-13)
PRODAM poravnalni stroj s 5 operacijami. Jože Kruh, tel. 27-148.
(1855-PR-13)
ZA 20 M prodam odlično ohranjeno sedežno garnituro: dva fotelja in kavč z izvlečnim mehanizmom. Tel. 25-609. (1857-PR-13)
UGODNO PRODAM KUHINJOs hladilnikom in štedilnikom, starim 2 meseca. Ažnoh, Slavka Gruma 10, Novo mesto, tel. 26-233. (1859-PR-13) PRODAM plastični čoln ELAN T 310 in potapljaško opremo. Tel. 25-443 popoldne. (1850-PR-13)
UGODNO PRODAM dve omari (regal), dva kavča, pralni stroj. Tel. 22-191. (1851-PR-13)
PRODAM 50 m2 lesenih oblog ter vitel na elektromotor (8 KW). Tel. (068) 872-038. (1853-PR-13) UGODNO prodam sedežno garnituro ter klubsko mizico. Tel. (068) 27-677 od 15. do 20. ure. (1869-PR-13) PRODAM radiokasetofon Hitachi in International. Tel. (068) 25-894.
(1870-PR-13)
PRODAM prikolico za živino, cisterno (1300 1) s stojalom, avtogeno aparaturo in kompletno avtoličarsko orodje. Rodine 12, Trebnje. (1872-PR-13).
PRODAM strešna okna (74 x 112 cm). Tel. (068) 33-292, vsak dan od 16. do 19. ure. (1875-PR-13)
PRODAM petvrstno diatonično harmoniko znamke Lubas, plinsko napravo Bedini, mizarski rezkar (fre-zar) z gibljivo mizo in ročno tračno brusilko. Jože Žerjav, Sp. Pohanca 15 a, 68253 Artiče, (pol. 13-MO)
GASILSKO DRUŠTVO Velika Loka pri Trebnjem odproda po ugodni ceni kason s ponjavo za TAM 110T 10 in zidano drvarnico 12x5 m za rušenje z uporabnim gradbenim materialom (1000 komadov kritine, ostrešje in zidak 1/1). Informacije na tel. 44-310 od 8. do 15. ure. (nar. PR-13)
PRODAM TV COLOR Montreal. Tel. 25-187. (1979-PR-13)
UGODNO PRODAM belo volneno preprogo, gugalnik Novoles, naslonjač, tranzistor Philips. Tel. (068) 21-127. (1969-PR-13)
PRODAM 300 1 vina — metliška črnina. Tel. (068) 25-414. (1973-PR-13)
PRODAM kovinska garažna varata. Jože Gazvoda, Črmošnjice 58, Novo mesto. (1977-PR-13)
POCENI PRODAM šrotor-ružilec koruze (nov). Bevc. Šmalčja vas 7. (1979-PR-nt AVTORADIO PHILIPS brez kasetofona prodam za 3 M. Je malo rabljen. Tel. 43-748. (1980-PR-13) PRODAM kobilo z žrebetom ali brez, ali menjam za kravo. Jablan 5, Mirna peč. (1985-PR-13)
PRODAM TV super color,ekran 67 cm. Zagrebška 6. Novo mesto. tel. 23-387. (1985-PR-13)
MALI KOMPLET BOBNOV Ama-ti, prodam. Tel. 42-413. (1989-PR-13) UGODNO PRODAM čoln maestral 9 in Tomosov motor s prestavo. Tel. 60-314. (1991-PR-13)
PRODAM dva mikrofona Shure in Solton studio s stojaloma. Kočevske Poljane 33, Dolenjske Toplice. (2002-PR-13)
PRODAM pralni stroj Gorenje in barvni TV Iskra za 70 M. Ljubi. Šmihelska 6. Novo mesto. (2004-PR-13).
PRODAM staro leseno hišo (8 x 12 m). Branko Mežič. Mali vrh^b. 68264 Globoko. (2005-PR-13)
PSA, NEMŠKEGA OVČARJA, starega dva mesec;!, prodam. Okro-glič. Ločna 13. (2006-PR-13)
OTROŠKO HOJICO in stolček za hranjenje, avtosedež. oboje italijansko. ter radiokasetofon ugodno prodam. Tel. (068) 26-049. (2008-PR-13) PRODAM avto prikolico. Jože Bojane. Dolenja vas 16. Otočec. (2010-PR-13)
PRODAM mešalec z dvigalom za beton. Hrast pri Jugorju n.h.. Miho-vljanec. (2011-PR-13)
PRODAM klavirsko harmoniko. 96-basno. in navadno harmoniko Melodija. Mrak. Vel. Brusnice 46. (1998-PR-13)
SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo prodam. Tel. 21-582 popoldne. (2035-PR-13)
PRODAM skoraj novo »frajtonarico-. Tel. 21-186 od 6. do 14. ure. (2016-PR-13)
BAS KITARO z ojačevalcem, malo rabljeno Melodijo, prodam. Tel. 85-217. (2014- P R -13)
PRODAM čistokrvno psičko terierko. staro dve leti in pol. s prav dobro oceno. Tel. 22-308. (1994-PR-13)
BARVNI TELEVIZOR znamke Iskra Azur. star eno leto in pol (56 cm), prodam za 40 SM. Zupančič. Sevno na Trški gori 12. (2019-PR-13) PRODAM desni blatnik stoenke. žensko in otroško kolo. Tel. 62-860. (pol.PR-13)
PRODAM splanico. Tel. 84-036. (2027-PR-I3)
PRODAM varilni agregat Uljanik SA-340. Tel. (068) 82-030. (2029-PR-13)
PRODAM semenski krompir igor. Janez Radej. Blanca 54. Blanca. (203I-PR-I3)
LESNOOBDELOVAI.NO kombi-nirko Standard VM 11 in gumi voz, prodam. Tel. (068) 82-008. (2032-PR-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krfko, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravl|anja tozda. Predsednik: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-DragaS, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 3.400 din, na prvi ali zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije ipd.4.300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadal|nja beseda 170 din.
* NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
službo dobi
13)
kupim
KUPIM R 4 ali JUGO 45, star do tri leta, lahko poškodovan. Tel. 27-806 popoldne. (1966-KU-13)
ODROČNO ALI OPUŠČENO KMETIJO (zemlja okrog hiše) kupimo v Beli krajini južno od Črnomlja. Tel. v službi (061) 771-021 int. 69. (P12-9MO)
KUPIM starejši traktor (10 let). Branko Badovinac, Kidričeva 18 a, Črnomelj, tel. 51-667. (1887-KU-13)
posest
PRODAM VINOGRAD v Rakovniku pri Šentjerneju. Tel. ((061) 375-428 zvečer. (1906-PO-13)
NUJNO PRODAM vinograd z nedokončano zidanico (vikend) na Ljubnu. Barbič. Dilančeva 9. Novo mesto. (1935-PO-13)
PRODAM vinograd sstavbiščem in brunarico v Vinjem vrhu. Tel. 42-306. (1927-PO-13)
PRODAM HIŠO z manjšo delavnico v Brežicah in tovorni avto Mercedes 1517 špedoter. Tel. 62-547. (1954-PO-13)
PRODAM vinograd (12a)zzidanico pri Dolžu. Cimermančič, Šentjošt 5. Stopiče. ((1952-PO-13)
PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom in travnikom v okolici Brežic. Tel. (068) 22-491. (1948-PO-13)
PRODAM vinograd z zidanico, kije v dobrem stanju. Vinograd se nahaja na območju Pokleka (po domače Handija). Vse informacije dobite na tel. (068) 88-460. (P12-8MO)
PRODAM HIŠO v centru Krškega. Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško. (1892-PO-13)
PROSTOR za zidanico (1300 m2) z lokacijsko dokumentacijo, vodnjakom, gradbeno barako in manjšim vinogradom ugodno prodam v Dobli-čki gori pri Črnomlju. Ponudbe na tel. 51-380 do 15. ure. (1846-PO-13) VEČJO PARCELO v mirnem kraju na sončni legi z manjšo hišo in zidano kletjo v bližini Šentjanža na Dolenjskem, primerno za vikend, prodam. Voda in elektrika v hiši. Informacije na telefon (061) 576-210. (1874-PO-13) PRODAM parcelo v Regerči vasi. Tel. 27-129. (2000-PO-13)
UGODNO PRODAM manjšo hišo v 4. gradbeni fazi in 12 a zemlje, primerno tudi za vikend, na lepem kraju v bližini Sevnice. Informacije na tel. (068) 81-434 zvečer. (ček-PO-13) PRODAM PARCELO vinograd, njivo in travnik. Parcela je nasproti Praproč nad Krko, k. o. Žužemberk. Kupec je.
PRODAM parcelo: vinograd, njivo in travnik. Parcela je nasproti Praproč nad Krko, k.o. Žužemberk. Kupec je lahko nekmet. Franc Škrubej, Cesta oktobrskih žrtev 20, Šentjernej. (1968-PO-13)
UGODNO PRODAM manjši vinograd v neposredni bližini Novega mesta. Dostop odličen. Naslov v upravi lista (2316/87). (2021-PO-13)
HIŠO z vrtom v Novem mestu prodam. Tel. (061) 556-106. (2038-PO-13)
razno
VARSTVO za dva otroka iščemo takoj na našem ali vašem domu. Hainz, Zagrebška 15. Novo mesto. (1943-RA-13)
VSO OSKRBO NUDIMO moškemu. ki je vajen konja in kmečkih del, za pomoč na kmetiji. Zaposlitev možna takoj v tukajšnjih delovnih organizacijah. Alkoholiki so izključeni. Družina Kavčič, 31. divizije 149. 64226 Žiri. tel. (064) 69-955. (1928-RA-13)
VDOVEC star 45 let. dobrosrčen, nekadilec, nealkoholik, z nekaj zemlje. želi poznanstvo za trajno življenjsko vez z žensko, staro od 40 do 55 let. En otrok ni ovira. Javite se na šifro »BODIVA SREČNA- (1901-RA-13)
ZAMENJAM GARAŽO v Novem mestu na Mestnih njivah za garažo v Ljubljani, po možnosti na Viču (Trnovo). Dogovor. Tel. (061) 218-071. (2026-RA-13)
NUJNO IŠČEM dopoldansko varstvo za enoletnega otroka v Novem mestu. Tel. 22-213 int. 244. (pol. 13" MO)
preklici
ANTON ŽUGELJ, Otok 11. Gra: dac. prepovedujem vožnjo s težkimi vozili na Kučarju poleg zidanice p. 351/1. stavbišče 129. ker mi s tem de-? lajo škodo. (1879-PK-I3)
OPOZARJAMO DANICO ZAi VINŠEK, Dramlja 3, Bizeljsko, naj preneha zmerjati soseda Stanka in Danico Benkovič, ker jo bomo sicer sodno preganjali. (1988-PK-13)
obvestila
Če vam skrinja ne dela. slabo hladi spodaj rosi. ledeni, pokličite servis za gospodinjske stroje, tel. 24-314, Novo mesto. Napako odpravimo takoj z 2-letno garancijo.
OPRAVLJAMO VSA SOBOSLI-K A RSKA in pleskarska dela ter polaganje tapet. Franc Klobučar. Dol. Straža 64. tel. 84-616. (806-OB-7)
TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav! Tel. (061) 321-637 do 10. ure (1261-0B-9)
GOSPODINJE!
Za specializirano popravilo in generalno menjavo stare izolacije na vseh vrstah zamrzovalnih skrinj in omar (ki točijo, ledenijo, rosijo) se vam priporoča VIKTOR PAJEK, servis za izolacije, Ptujska c. 89, Maribor, tel. 062/431-606. Dve leti garancije!
čestitke
Dragi sestri Anici Doltar iz Metlike želita za njen 80. rojstni dan veliko zdravja in' zadovoljstva brat Zvonko s Heleno in nečakinja Nada z družino. (P11-12MO)
Dragi mami Mariji Bobič iz Podgo-re želi za 54. rojstni dan vse najlepše, največ pa zdravja, hčerka Marica z možem Tomom, vnučka Lučka in Matjaž pa ji pošiljata 54 poljubčkov. (1847-ČS-13)
Dragemu Mikčevemu atu in mami z Malega Slatnika iskrene čestitke ob petnajsti obletnici skupnega življenja! Čestitka velja tudi ROMANU za rojstni dan. Hvaležni Slavko, Mateja in Roman. 0898-ČS-131
ČESTITAMO ZDENKI GALIČ iz Malenške vasi pri Mirni peči za 20. pomlad, mnogo zdravja in vse skrite želje naj seji uresničijo. To ji želijo ati, mami, brata Miran in Slavko. (2020-ČS-13)
LJUBLJENI MAMI, BABICI in PRABABICI FRANČIŠKI MO-HARJEVI iz Sl. Javornika želimo za oseminosemdeseti rojstni dan vse naj-iepše, predvsem pa veliko zdravja z željo, da bi bila še dolgo med nami. Hčerki Fanika in Štefka z družinama
TRGOVINA Z JAJCI
NOVO MESTO — V tem tednu je Janez Kos, kokošjerejec iz Zaloga, odprl prodajalno svežih jajc vspodnjih prostorih hiše, bolj poznane po »Foto Adi«, na Cesti komandanta Staneta. Po konkurenčnih cenah bo prodajal vsako sredo popoldan in soboto dopoldan.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA
SROVINA
iz Mirne peči 12
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala tudi gasilcem, osebju nevrološkega oddelka, govornikom, duhovniku in pevcem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric
IVAN LEVIČAR
z Blance 91
Ob tej težki izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji MKK Sevnica-DE Blanca, SS TOZD Proizvodnja, Angelci Mirtovi z Blance, Lešketovim iz Brestanice, godbi Rudnika Senovo ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vida, sin Ivan in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustil našdragi mož, oče, sin in zet
SLAVO
KOŠIR
z Gor. Lokvice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem PTT Metlika, DO Komet Metlika, GD Lokvica in tov. Fancu Štefaniču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna in nadvse dobra mama, babica, prababica in teta
ANA
POTOČAR
iz Gor. Maharovca 1
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, dr. Baburiču za dolgoletno zdravljenje, VVO Novo mesto in duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
n
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta ti življenje mlado je vzela.
V SPOMIN
4. aprila bo minilo žalostno leto, kar si nas zapustil, naš ljubljeni
JANEZ KVAS
iz Prelesja 6 pri Šentrupertu
Janez, ne moremo se vživeti v to, da si nas zapustil v cvetu mladosti. Vsak dan te imamo vmislih.tojetrpljenje,bolečina. Lepahvala vsem, ki sega spominjate, mu prižigate svečke in mu krasite prerani dom.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama
PEPCA NOVAK
rojena Kaferle
iz Vrhpeči pri Mirni peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Gašparac in Matoh, posebno Angelci, Beti Mirna peč, GIP Pionir Krško, zdravniškemu osebju interne bolnice Novo mesto, dr. Žnidaršiču iz Trebnjega za obiske na domu in gospodu župniku iz Trebnjega za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
ALOJZIJA SMREKAR
iz Rožnega dola 12
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, karkoli pomagali, darovali cvetje in pokojnico pospremili v tako velikem številu. Lepa hvala internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, ZB Rožni dol, Dolenjki Novo mesto in Črnomelj, Pionirju — TOZD MKI Novo mesto, GG TOK Črnomelj, govorniku tov. Hutarju za poslovilne besede in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Boleč je spomin na 5. obletnico smrti našega dragega
FRANCA
REPŠETA
Prisrčna hvala vsem. ki se ga spominjate. Vsi njegovi Šentjanž, dne 8. marca 1987
Tam ob reki Lahinji hrastov križ stoji in nemo govori, da tukaj si padel in nisi več vsial.
V. S P O M I N
ANTONU AGNIČU
iz Mlake v Beli krajini
6. aprila minevajo tri žalostna leta, odkar si tiho in brez slovesa odšel od doma in se nisi več vrnil. Smrt je prekrižala tvojo pot. Tam je obstalo tvoje plemenito srce, tam je ugasnilo tvoje mlado življenje, polno načrtov in želja. Vsem ki sega spominjate, iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, strica in svaka
FRANCA
BEBARJA
upokojenega rudarja
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Ankinim, Mihinim in Miklovičevim za vsestransko pomoč, DO Rudnik Kanižarica za spremstvo in govor ob odprtem grobu, DO Belt Črnomelj, GOK Komunala, zdravnikom ZD Črnomelj, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem iz Dragatuša za lepo zapete žalostinke in Društvu upokojencev Črnomelj. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala!
Vsi njegovi Dragovanja vas, 13. 3.1987
Čeprav v mrzlem grobu ležiš, v mojem srcu vedno živiš.
V SPOMIN
20. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ' *
LADO ŠTUKELJ
4
avtoprevoznik iz Semiča
Vsem, ki se ga spominjate, nosite cvetje in sveče na niegov grob iskrena hvala!
Žalujoči: vdova Marica z družino in ostalo sorodstvo
Semič, Vavpča vas, dne 6. 3. 1987
Znova prišla bo v deželo pomlad, prišla bo v suknji zeleni, ljudem prinesla mnogo bo nad, al nobene meni!
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in
tast
JOŽE STARIHA
iz Praproč pri Semiču
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v teh tenkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu očetu cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Posebej se zahvaljujemo Stevakovim za ves trud in pomoč, iskrena hvala krajevni organizaciji ZB Štrekljevec, Društvu upokojencev Semič, govornikoma Darku Plutu in Nežki Bezeg za zadnje besede slovesa, moškemu oktetu iz Metlike pod vodstvom g. Albina Žnidariča ter gospodu kaplanu iz Semiča za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi Praproče, Ljubljana, Sydney, Buenos Aires
Pregloboka je domača gruda!
Pregloboko zdaj ves v njej sem skrit, očiten samo za sluteči vid.
Alojz Gradnik
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je dopolnilo življenje našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
JOŽETA ŠUŠTARIČA.
s Trate pri Semiču
Lepo sezahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in vsem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo sosedom, Grahkovim m Simnovim za pomoč, Toniju Stezinarju za poslovilni govor pred domačo hišo’ pevcem, gospodu župniku in duhovniku nečaku Jožetu za opravljeniobred. ZahvaljujemosetudiZB Semič in delovnim organizacijam: Iskra Semič, PTT promet-POZD Novo mesto. Labod Novo mesto in IMV Novo mesto.
Vsi njegovi
$
N
*
%
s
s
%
*
I
1
,5 ■ * N.
I
%
*
%
*
IVAN PUNGERČAR
Hudodelci v novomeških zaporih
Življenjsko načelo 57-letnega vinogradnika Ivana Pungerčarja z Malkovca je, da se človek vedno uči na napakah. Skrbneje se je treba lotiti vsakega dela in samokritično preveriti, ali ni bil morda storjen kakšen spodrsljaj, ki se pri vinogradništvu še zlasti pozna pri končnem izdelku — vinu. Žase pravi, da se je rodi! pod trto. Na Pungerčarjevi domačiji na obronkih prelestnih vinorodnih malkovških goric je bilo vinogradništvo tradicija. Stari oče je bil oskrbnik vinogradov pri Prijateljevih iz Tržišča; Ivanovega očeta, tudi dobrega vinogradnika, pa so Italijani 12. avgusta 1942, koso požgali Malkovec, ustrelili kot talca.
Ivan je bi! najstarejši otrok pri Pungerčarjevih in po osvoboditvi so mu omogočili, da je obiskoval kmetijsko šolo Grm, Na Malkovcu je bi! zaposlen s tr-sničarstvom, kot vodja kleti pa je celih 35 let odkupovat grozdje in vino. » Delali smo še zelo primitivno, vse je bilo ročna predelava. Nismo poznali filtrov, sodobnih preš. Ko je klet prevzel Hmeljnik, smo postavili novo predelovalno linijo v Novem mestu in smo grozdje voziti v predelavo. Ukinitev kleti na Malkovcu leta 1982pa je pomenila za vinogradnike veliko škodo. Dokler je namreč grozdja premalo, se vsi tepejo zanj, najsi bo Sevnica, ki odkupuje za krški Agrokombinat, ali kdo drug, ko pa imajo grozdja dovolj, so vinogradniki s svojimi
tržnimi presežki prepuščeni bolj sami sebi,« pripoveduje Pungerčar, ki je že deseto leto, odkar pač obstoji podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske na Malkovcu, njen predsedik.
Ljudje mu zaupajo. Cenijo ga. ker zna vse povedati tako preprosto in naravnost, zamera gor ali dol! Pungerčar ni človek, ki bi iskal dlako v jajcu in se prepiral zaradi oslove sence, kot radi počnejo nekateri. S svojo neposrednostjo, od sonca ožganim obrazom in od zemlje razbrazdanimi velikimi dlanmi, takšnimi, da bi bili tudi za dve pomehkuženi kakega meščana. Ivan zmeraj deluje pomirjajoče. Kakor da se ne bi znal razjeziti, čeprav se mu lahko dostikrat dvigne pritisk, kajti z ljudmi delati ni enostavno.
» Po 35 letih, sem rekel ob ukinitvi kleti na Malkovcu, se pa ne bom vozi! na šiht v Novo mesto! Postal sem združeni kmet pri sevniškem M-Kmetijskem kombinatu. Ob pridelavi grozdja se moram ukvarjati tudi s tr-sničarstvom. Tako se prekriva izguba iz ene dejavnosti. Cene so se sicer malo popravile, a so še daleč za repromatenalom,« je povedat Pungerčar, ki poleg svojega 90 arov velikega vinograda' z okoli 3500 trtami pogodbeno obdeluje še vinograde KZ Krka. To je dodaten vir zalužka kmetije, kjer s stroji rad dela predvsem mlajši sin Dušan, mehanik, vzdrževalec v mirenski Dani, ki je po grmski kmetijski šoti končal še strojno.
Ivanu se torej ni bati za prihodnost kmetije, a tudi ne za vinogradništvo na tem koščku dolenjske zemlje: Po Pungerčarjevi oceni je kakovost vin iz leta v leto boljša. Tudi letnik 1986 je potrdil zelo dobre povprečne ocene, tudi čistost in barva vin je bila solidna. Strokovna predavanja, ki se jih vinogradniki radi udeležujejo, obetajo, da bomo pili še boljšo kapljico. Nekaj zaslug za to ima tudi Ivan Pungerčar, da o njegovih dosežkih pri vodenju tržiške krajevne skupnosti niti ne govorimo.
PAVEL PERC
V Novem mestu so snemali celovečerec Hudodelec po romanu Marjana Rožanca in v režiji Francija Slaka — Premiera bo na letošnjem festivalu v Pulju
NOVO MESTO — Dolenjska metropola je bila ves minuli teden kot mali Hollvvvood. Televizijska ekipa je v Podturnu in Novem mestu končala snemanje filma Suha veja, prizore za nov slovenski celovečerac Hudodelci paso vnovomeških zaporih posneli tudi delavci Vibe pod vodstvom režiserja Francija Slaka. O snemanju prvega filma smo že poročali, zato danes kaj več o Hudodelcih.
Novomeški zapori in pazniki so filmskih kamer že vajeni, saj so Hudodelci že drugi film, kisogasne-mali v teh prostorih. Režiser Franci Slak je sicer poizkušal najti drugo okolje, saj je tu posnel svoj predzadnji film Eva in se zato ne bi rad po-
navljal. Zmagalo je gostoljublje delavcev novomeških zaporov, ki šo nove goste in njihovo filmsko kramo rade volje sprejeli. Po besedah režiserja Slaka so novomeški zapori še najbolj podobni tistemu, kar zahteva scenarij. Petdnevno gostovanje filmarjev v spodnjih prostorih ni prav v ničemer motilo ustaljenega zaporniškega reda, še več, prinesloje nekaj
OKRNJENO
TEKMOVANJE
NOVO MESTO — V prostorih doma sindikatov je bilo minulo soboto v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo -2. občinsko in regijsko srečanje računalničarjev osnovnih šol. Kljub temu da so že vse šole opremljene z računalniki za pouk računalniške pismenosti, je bila udeležba slaba. Šole novomeške občine so zastopali učenci iz OŠ_Grm. OŠ Katia Rupena, OŠ Šmihel, OŠ iz krške občine so prišli predstavniki iz Koprivnice, Brestanice in Kostanjevice. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa šole bratov Ribarjev iz Brežic in ekipa iz Vel. Gabra v trebanjski občini. Iz metliške in črnomaljske občine ni bilo predstavnikov. Kljub tako okrnjenemu sestavu so tekmovanje vseeno izpeljali in dobili regijske zmagovalce, ki se bodo 25. aprila v Ljubljani potegovali (z ostalimi iz Slovenije) za republiške naslove. Najboljši v skupini II.: 1. Darja Pavlin, 2. Alojz Novak (oba OŠ Grm), 3. Peter Skubic OŠ Katja Rupena). Skupina III. — za 7. in razred: 1. Aleksander Unetič (Kos-
UBEŽNI K NI BIL IGRALEC—Nič v zvezi s scenarijem ni bilo lovljenje kaznjenca po novomeških ulicah. Ekipa paznikov iz Doba je namreč to dopoldne v novomeške zapore pripeljala skupino kaznjencev, med katerimi je bil že stari znanec zaporov 27-letni Milan Novak. Za beg, ki ga je gotovo prej načrtoval, seje odločil takoj, ko je stopil iz kombija. Tekel je proti avtobusni postaji, pazniki pa tesno za njim. Izstrelili so tudi nekaj opozorilnih strelov. Na poti med stavbo občinske skupščine in doma JLA so ga ujeli in ukrotili.
tanjevica), 2. Janez Zaletelj (Grm), 3. Aleš Darovtc (Šmihel).	j	p.
pestrosti v siceršnjo monotonost zapora.
Mnogi, ki so šli te dni mimo zaporov in niso vedeli za snemanje filma, so se upravičeno čudili novim prevzgojnim prijemom paznikov. Pred vhodom so bile namreč postavljene mize in stoli, na katerih so si novih moči nabirali filmski igralci'in drugi delavcinepa zaporniki. Veselili so se tudi pazniki Branko Tintor, Alojz Lindič, Drago Šprajcar in mehanik Jože Gregorčič, ki so si zaslužili filmski honorar z nastopom v nekaterih stranskih vlogah.
Filmska zgodba Hudodelci je nastala po romanu Marjana Rožanca, ki je ob režiserju Franciju Slaku in dramaturgu Jožetu Dolmarku tudi soavtor filma. Junak zgodbe je Peter Berdon (Mario Šelih), zamejski
Kostelska narodna noša
Žensko nošo že izdelujejo, o moški pa zbirajo podatke Ustanovili tamburaško skupino — Pepelka
* * *
FARA — Pod vodstvom strokovnjakinje’ za narodne noše Ljube Vrtovec iz Ljubljane so članice folklorne skupine Kulturno-športnega društva Kostel začele minuli petek izdelovati kostelske ženske narodne noše. Začele so izdelovati pečo, kije pri kostelski noši vezana na poseben način, kar je značilnost tega območja. Nato bodo postopoma prišli na vrsto osta-
li deli oblačil. Pri tem delu kar uspešno napredujejo, saj so se članice skupine udeležile že prej tudi šiviljskega tečaja, ki je bil organiziran v krajevni skupnosti Kostel. Kostelska moška narodna noša pa še ni popolnoma raziskana. Izdelovati jo bodo začeli, ko bodo zbrani vsi podatki o njej.
Ohranjajo 300-letno tradicijo
Perkovi z Dobrave pod Bohorjem so se odločili za kmečki turizem — Domače dobrote po nizkih cenah — Pozimi smuka ob dveh smučarskih vlečnicah
DOBROVA POD BOHORJEM — Na pobočju prek lOOOmetrov visokega Bohorja se razteza hribovsko naselje Dobrova in ena izmed kmetij v tej soseski je tudi 300 let stara Kozoletova domačija. Nekdanji prebivalci tega naselja so živeli od gozda in kmetijstva, potem ko je bila zgrajena nova cesta na Bohor, pa je precej krajanov našlo delo v dolini. Mnoge kmetije so zaradi tega propadle. Kozoletovo pa je doletela lepša usoda.
»Živeli smo v Mariboru, kjer je imel mož mizarsko obrt. Ker brat ni hotel prevzeti kmetije, smo se morali mi odločiti za to, da prevzamemo kmetijo, ki bi sicer propadla. Dobro sem poznala ’ življenje na hribovski kmetiji, zato za selitev nisem bila preveč navdušena. Mož pa je kar priganjal, čeprav ni znal ne orati ne kositi. Prodali smo hišo v Mariboru in se preselili pod Bohor. V z. četku je bilo seveda zelo težko, saj smo kar dve leti porabili za to. da smo očistili grmovje s košenic. V hlevu sta bila samo krava in vol, hiša je bila stara, prav tak je bil tudi hlev. Potem pasmo zgradili novo hišo in nov hlev, v ■"katerem je sedaj že 28 glav živinč. Sedaj, ko imamo lepo novo hišo, nam tudi otroci ne bodo pobegnili v dolino.« pripoveduje Kristina Perko.
Čeprav Perkovi ne morejo prehvaliti življenja v Dobrovi, kjer so sami svoji gospodarji, kjer je še čist zrak in neokrnjena narava, ima kmetovanje v hribih tudi svoje temne plati. Do najbližje domačije je kar pol ure hoda, da bi svoje pridelke vozili v dolino na prodaj, pa tudi ni misliti. Tako so se pred približno dvema letoma lotili še kmečkega turizma.
»Za kmečki turizem smo se odločili kot zadopolmlnodejavnost,« pripoveduje sin Dušan, kije zaposlen kot revirni vodja pri Gozdarstvu Bohor. V novi hiši smo uredili tri sobe in kaj kmalu so začeli k nam prihajati gostje s Senovega, iz Zagreba. Trbovelj. Vendar pa kmečki turizem ni to, kar si ljudje predstavljajo. Mi smo mislili, da bodo ljudje povpraševali po žgancih, zelju in podobni kmečki hrani, pa najrajejedo narezke, domači sir in podobno. Z obiskom smo kar zadovoljni, vendarje že tako, da včasih pride k nam tudi po 40 gostov naenkrat, potem pa jih spet dolgo ni. Največ časa imamo za goste pozimi, ko se lahko pri nas tudi smučajo. saj imamo dve smučarski vlečnici in 600 metrov dolgo smučarsko progo. Pri nas traja smuka vsaj 14 dni dalj kot v dolini,« je povedal Dušan.
davčna uprava turistične dejavnosti ni obremenila z davki. Gostje pa se vedno raje vračajo na Terog, kakor se reče po domače kmetiji, saj se tam lahko po nizkih cenah dobro najedo domačih kur, salam, šunk, klobas pa tudi rib, ki jih Perkovi rede v lastnem ribniku. Kristina Perko poleg vseh teh dobrot peče domači kruh v pravi kmečki peči. Dnevni penzion velja 4000 din, otrok pa sploh ne štejejo.
J. SIMČIČ
O SVOJI POTI OKROG SVETA
NOVO MESTO — V torek, 7. aprila, bo v Domu kultureob 20. uri svetovni popotnik Zvone Šeruga govoril o svoji poti okrogsveta. Šeruga bo prikazal na predavanju z naslovom Potovanje k ljudem 300 diapozitivov, največ o , zadnjem delusvojesvetovneodisejade,
Kmetija je dostopna tudi pozimi, saj cesto na Bohor redno plužijo, splužena pa je tudi cesta do kmetije, za kar poskrbijo Perkovi sami. Večina gostov sama najde pot na Bohor, kakšno skupino pošljejo tudi iz M-Agrokombina-ta. kjer so Perkovi kooperanti, medtem ko se turistična društva iz krške občine ne zmenijo kaj dosti za eno izmed dveh turističnih kmetij. Na srečo tudi krška
D
n
v
■ »«■ f Lm. |	,
CL J
Slovenec, ki se leta 1948 zaradi političnih razlogov in iz ljubezni do Florence odpravi v Trst. Zaradi izjemno zahtevnih vlog so v film pritegnili mnoga znana imena iz jugoslovanskega filmskega sveta. Tako bodo nekatere vloge v filmu odigrali tudi Bata Živojinovič, Rade Šerbedžija, Mira Furlan in drugi. Film bodo posneli v štiridesetih dneh, premiera pa bo v Pulju. Dogajanje v novomeških za porih bo na filmu dolgo približno dvajset minut. Preostali del filma bodo posneli v Ljubljani, nadaljevali pa na Reki, v Pančevu, Beogradu, Zrenjaninu in še nekaterih krajih.
J. PAVLIN
Minulo soboto pa je KŠD Kostel organiziralo tudi gostovanje dramske skupine drugega letnika družboslovne usmeritve kočevske srednje šole. fia-stopila je z zabavno igrico Pepelka narobe«, se pravi s sodobno obdelavo tega klasičnega dela.
V KŠD Kostel so pred kratkim ustanovili tudi tamburaško skupino, ki šteje 5 članov (harmonikarja in 4 tamburaše). Vodja skupineje Marjan Li-sac. Kupili so že tudi tamburaške inštrumente v tako imenovani »sremski štimi«; veljali so 410.000 din. Pri nakupu sta jim denarno pomagali kulturna skupnost Kočevje in krajevna skupnost Kostel, s strokovnimi nasveti pa Janez Kermelj.član IO tamburaške organizacije Slovenije, in Zvonka Homan, članica folklorne skupine »France Marolt«, iz Ljubljane.
J. P.
DRUŽINA PERKO — Perkov i iz Maribora so Kozoletovi kmetiji vdahnili novo življenje. (Foto: J. S.)
> ••  ______________________________________________________________________
REŽISER IN IGRALEC —Tudi tako izkušen igralec, kot je Bata Živojinovič se mora pred snemanjem vsakega prizora posebej posvetovati z režiserjem Francijem Slakom (na sliki desno).
BATA ŽIVOJINOVIČ ZA DOLENJSKI LIST
Med tistimi igralci, ki so na snemanju v novomeških zaporih vzbujali največ pozornosti, je bil tudi eden najbolj poznanih obrazov iz filma in televizijskih nadaljevank in dram Bata Živojinovič. Med odmorom je tole povedal za naš časopis: »Dolenjska mi je zelo blizu, čeprav sem tu prvič na delu, nekajkrat pa sem se že peljal po vaših cestah inobčudovalčudovito pokrajino. Tudi sam živim naenem od takšnih gričkov, na Kosmaju. Obdelujem vinograd, kuham žganje in se veliko družim s tamkajšnjimi preprostimi ljudmi Tu je mir in čist zrak, tako da se mi novih vlog v takšnem okolju ni težko naučiti.« Bata je trenutno gotovo najbolj zaposlen jugoslovanski igralec, saj snema kar štiri filme in nastopa v dveh televizijskih nadaljevankah. Do sedaj je z vidnejšimi vlogami nastopil že več kot v 200filmih, pre-mijere novega slovenskega celovečerca Hudodelci pa se še posebno veseli. »Rad nastopam v slovenskih filmih in delam s slovenskimi režiserji. Francija Slaka še posebno spoštujem. Novi film ima zelo zanimivo vsebino, dobro dramaturgijo, zato mislim, da bo v Pulju nagrajen in da ga bodo gledalci dobro sprejeli. Pozdrav vsem bralcem Dolenjskega lista!«
*
1
Žganje apna zamenjale košare
Jože Vlašič si krajša zimske dni z izdelavo košar, metel, grabelj
TRIBUČE — Jože Vlašič iz Tribuč pri Črnomlju ali Šalamunov Jože, kakor mu pravijo po domače, je bil dolga leta znan po tem, da je žgal apno. Po vojni je naredil okrog 140 apnenic. Poleg dela na kmetiji, ki obsega kar 25 hektarov, je bil to dobrodošel poletni zaslužek. Pozimi pa je Jože, ko je bil še mlajši, vlekel s konji hlode iz gozdov v Beli krajini. Gorskem Kotoru, štiri leta pa celo v Nemčiji. Sedaj, ko ima na ramenih že dobrih šest križev, pa ne dela v gozdu in tudi žganja apna ne zmore več. Za delo na kmetiji je poprijel sin. Toda Šalamun se ni sprijaznil s tem, da bi sedel doma križemrok.
»Sem velik veseljak in sedaj, ko sem v pokoju, bi lahko hodil po gostilnah in se veselil. A raje delam doma. Že jeseni sem razmišljal, kaj naj bi počel dolge zimske dni, in spomnil sem se, da sem, ko sem bil še mlad, pletel košare za domače potrebe. Tako sem si že jeseni pripravil leskove palice,« pravi Šalamun, ki seje pletenja košar naučil sam. En dan- ima z eno košaro dovolj dela, če jo hoče v redu narediti. To zimo jih je naredil 30 pa še kup brezovih metel in grab,elj.
»Saj bi lahko že davno končal s tem delom, pa mi je v veliko veselje,,« se smeji Jože. Da plete zares iz veselja, pove tudi to, da še nobene košare ni prodal in jih tudi ne namerava nesti na semenj. Podaril pa jih je že veliko ali pa so mu prišle prav kot plačilo za kakšno uslugo. In kaj bo delal prihodnje leto, ko bo košar že polno podstrešje? Vlašič še ne ve, gotovo pa bo zopet prijel za kakšno izmed starih, že izumirajočih opravil.
M. B.-J.
ROBARJEV FILM TRETJI
Pri Vesna filmu so prešteli obiske, ki jih je bil po jugoslovanskih kinematografih deležen slovenski film do zadnjega dne lanskega leta, in ugotovili, da je nesporni prvak film Poletje v školjki, ki si gaje ogledalo 116.546 gledalcev. Na drugo mesto je prišel Rdeči boogie s 95.771 gledalci in na tretje mesto film Filipa Robarja Ovni in mamuti, ki si ga je ogledalo 89.889 gledalcev. V izračun so vzeli 20 slovenskih filmov.
Ta teden je žreb podelil med oblikovalce lestvice najbolj priljubljenih hitov spet dve nagradi. MARJAN A ŠOŠ iz Turjaškega naselja 11 v Kočevju bo dobila kvalitetno kaseto s posnetki lestvice, LADO J ANCiz Bošta-nja 20 c pa bo lahko odnesel osebno ali kuhinjsko tehtnico (svojo, dekletovo, ženino ali sosedovo) v servis tehtnic JANEZA RAVBARJA v Novem mestu, kjer mu jo bodo zastonj popravili alf nastavili. Predloge za našo in vašo lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec,
Lestvica je ta teden taka:
1. Running in the family — LEVEL 42
2. The miracleof love —URMYTMICS
3. I knew you were vvaitnig — A. FRANKLIN & G. MICHAEL
4. Sometimes — ERASURE
5. You sexy thing — HOT CHOCOLATE
6. Through the-baricades — SPANDAU BALET
7. Isthislove? — E. MOYET
8. Take my breath away—BERLIN
9. Everything I own — BOY GEORG (novost)
10. Stand by me — BENNIE KING (npvost)
HJt
AAMTfT
w	•	za	malte
hidravlično vezw ^
'^5w5vjggagi
l
Zadnjič sem iskal šmihelsko osnovno šolo po vsem imeniku. Nisem je našel, nerodnež, pa sem se odločil poklicati po telefonu bližnjo osnovno šolo.
— Oprostite, bodite tako prijazni, pa mi povejte telefonsko številko šmihelske osnovne šole.
— Narobe ste klicali, tu niso informacije.
— To vem, toda gotovo veste telefonsko številko šmihelske osnovne šole.
— Brez skrbi, da vem, toda če vi tega ne veste, pokličite
informacije.
Na drugi strani žice je bil prijeten ženski glas, kije odložil slušalko. Zavrtel sem informacije in dobil sem številko.
Moji sestri seje pokvaril televizor. Prosila meje.najpokličem servis, ki pride tudi na dom. Po televizi imajo reklamo, kako s fi-čki drve pomagat ljudem, ki so jim crknile televizisjske.škatle.
■	—	Je tam?
— Tu smo. Kaj bi?
— Rad bi se dogovoril za popravilo televizorja.
— Vi se zajebavate?
— Ne. resno. Saj je tam servis, kajne?
— Je. In kaj bi radi?
— Sem vam že povedal. Televizor seje pokvaril...
— Pokličite drugo številko. Ženska mi jo pove. Ko dobim
zvezo, spoznam isti ženski glas.
— Saj to ste pa vi?
— Nisem. ne. Kaj bi radi? Ponovim željo.
— Jutri dopoldne bo serviser pri vas.
— Ne bi si rad jemal dopusta.
Mi lahko poveste vsaj približno
— Rekla sem: jutri dopoldne.
In žeje slušalka na vilicah.
Imel sem pokvarjen dan. Zaradi dveh neprijaznih ljudi, žensk, ki gotovo ne sodita tja, kjer sedita. Ne vem: morda sem jima pokvaril prijeten klepet, ko sem klical, morda pitje kavice, trenutek osvajanja od strani sodelavca. Morda sta takšni po naravi. Kdo ve? Ljudje smo različni. In prav to nas označuje, da smo to, kar smo.
TONIGAŠPERIC