Dopisi. lz 3lai'ibora. [Č. cerkvennn prr dsio jništvom!) Lani so prcnovili nieslno kapiteljsko cerkev sv. Nikolaja v Varaždinu. Pozlatarska dela je cei-kveno predstojnistvo izročilo našemu rojaku, g. Alojziju Šketu, cerkvenemu pozlalarju v Mariboru, grajske ulice št. 6. Vrlo je izvedel svojo nalogo g. Šket. Njegovo delo vse hvali in cel6 rail. nadškof zagrebški so ga pohvalili. Castno pišeta o njem tudi dva hrvaška lisla. »Varaždinskl vjestnik« pravi: »a pozlatarske radnje izvršio je sa mnogo strukovna znanja g. Vjekoslav Šket, pozlatar iz Maribora«; in >Narodne Novine« v Zagrebu pišejo: »Pozlatarske radnje izveo je na vseobče zadovoljstvo pozlatar g. Vj. Šket iz Maribora«. Zato pa priporočamo našim cerkvenim predstojniStvom g. Šketa, ki je dodomačin, v resnici krščanski in naroden mož. Enakega moža pa tudi priporočamo za pasarska dela, namreč g. Karola Tratnika v Mariboru, stolne ulice, ki res jako okusno, dobro in veslno vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje. Kot tretjega pa priporočamo mizarja g. Kregarja v gosposkih ulicah, ki ima v svoji zalogi jako fino, dobro, v lastni delavnici izdelano pohištvo vsake vrste. — Čč. gospodje, naročujte pri teh možeh! Drugi, ki niso naši, se maslijo z našim denarjem in ga nesejo Bog ve kam na tuje. Ti pa, ki so zavedni možje ter podpirajo vsa naša krščanska in narodna podjetja, ne dobijo.doma zaslužka. Ali je to prav? Iz Celja. (Veselica pevskega društva) dne 12. jan. v čitalniških prostorih se je obnesla gledč moralnega uspeha izvrstno, žal, da ne ravno Lako ludi glede gmotnega uspeha. Zbor je prednašal v občno priznanje dr. B. Ipavičevo: »Mi vstajamo«, a osmospev Gr. Riharjevo: »Zvonovi« in Brajša-vo: »Reverie«, ter smo se prepričali, da ima društvo izvrstnega pevovodjo in tudj med pevci nekaj izbornih močij. Tudi pri šaloigri »Župan« bile so vloge tako srečno razdeljene, da ni bilo mogoče boljše. Zlasti zaslužita v:so pobvalo Jaka Dolinar in Ančika. Istotako moramo pohvaliti Miho, Anžeta in Tomaža, ki so pokazali, da so kos svojim nalogarn. Med posameznimi toekami in dejanji je sviral g. Arzenšek na glasovirju ter je mladi svet že nestrpno pričakoval glavne in zadnje točke, ples. Navdajala nas je vse le želja, da nas povabi drušlvo kmalu zopet h kaki veselicL Ne znamo, če navdaja ta želja tudi društven odbor. Žulibog, da so se odlikovali tudi tokrat s svojo nenavzočnostjo ravno tisti narodnjaki, kateri imajo največ uzroka prihajati k takiin veselicam, ter poleg teh tudi še nekatere osebe, ki nočejo priznati narodnim društvom enakopravnosli, nekaterim niti pravice do obstanka. Kolike važnosli je složno delovanje pri društvih, o tem ne bodemo razpravljali, ker, se je o tem že preveč govorilo in pri vsaki priliki powlarjalo. Toda le prerado se pozaii. da so 'ia\o licsod'1 ':¦• dcianj prazne p.\ i1! ' Iz Ljutoiacra. iSolska toiubolaj, kaU:r<> ie priredilo učitelistvo Franc-Jožefove šole na dan sv. Treli kraljev zv.čer v Vaupotieevih gostilnih pro-dorili v prid ubogih šolskih otrok, je imela prav lep uspeh. Mr.i^i!'"o;na ¦; ' ' •" ¦¦ :" pr»knzn!:i. '¦ ;ma Franf-.ližo¦¦.',,t šui.i in n;! ,;;, iii ijča. se uln.i.:. •¦ ;iil;i'liiia ¦. u igo dobrosrčnih pri;a',el;ov v Ljutomeru in v okolici, kateri vsako dobrodelno podjetje dobroliotno in dan^žljivo podpirajo. Dobilkov — prav lepih in Uuli prakUčnih — }divnih« verzih opevala naobraženost in politično pamet tega »deutsch bin i.« In ta lakoj, ko je videl, da se je Nemcem zameril, je hotel srojo krivdo popraviti in dejansko je pokazal, da ?e pretaka prava tevtonska kri po njegovih žilah. Takoj je dal nad slovenskim napisom nemškega: »Zum Hauern« poslaviti. Dragi mi >deutsch bin i,« bodi, kar si dosedaj bil! Mi te moramo zaničevati, ako rabiš slovenski napis le za limanico, da bi privabil ž njim slovenske kmete v svojo »te« novo štacuno. Pa siromak, grozno si se zmotil. Vsak pošten Slovenec se ti v pest smeje. Lahko si preverjen, da boš malo slovenskih grošev privabil v svoj žep, čeravno imaš široke hlače. Z Bogom! —y. Iz Ptuja (Umrl je mož!) Te besede pesnikove so nam bile na misli, ko smo dne 8. prosinca k večnemu počitku spremljali gosp. Luko Kunsteka, gimnazijskega profesorja na Ptuju. Da-si v Stajarski deželni službi, ni mož nikdar zatajil slovenske svoje matere, pa bilo to višjim ljubo ali ne. Čitalnica plujska ni imela zvestejšega uda. Močno, močno ga bode pogrešala. Ptujski Slovenci zadnja leta žal, radi družbe iščejo po drugih gostilnicah in svoje groše nosijo nemškutarjem v žep. Držite se svojega »Narounega doraa!« Posnemajte blagega pokojnika! Ce si zvečer v »Narodnem domu« našel le dva ali tri, med njimi je bil profesor Kunstek. In tu smo v prijateljskem razgovarjanju spoznavali njegove vrline. Vse ga je ljubilo. To se je pokazalo posebno ob sprevodu. Takih sprevodov je na Ptuju malo. Ednajst duhovnikov, na čelu jim prečastiti gosp. prošt ptujski, Jožef Ilržič. Uradniki, meščanstvo, šolska mladež, Slovenci od daleč — dolga, dolga vrsta. Obnašanje, kakor se spodobi, tiho, mirno, da si takoj vedel: To je slovenski pogreb. Mogočni možki zbor mu je zapel pred hišo in na nemškem pokopališču pretresljivi slovenski žalostinki. Hvaležni učenci so se poslovili na grobu od ¦ svojega učitelja z ganljivim: >Es ist bestimmt«. Mi pa- smo se vračali z mirodvora z i.krcnimi željami, da nam liog daj revnim .Slovencem več lacili mož-uradnikov! 1'okojniku trajeu spomin! Nji-^ovi duSi rnir p;-i llogu1 Od Sv. Dulia na Ostrriu vrliu. (U n.iseni gadu). Za novo leto smo dobili pozdrav z Nemškega. in sicer po »Tagespošti« dne 2. januvarija. Tatn sn namreč med 21 dopisi oglasi tudi <"rni krokar s Hlovvnskegn, ki poroča, kako grozni ropatji da so Duhovčani. osobito kako lituktbna je hiSa •: ! liksa Lak"/:r ;. p. •! lleriča na Vunnalu, iz katere liiic so sedaj baju v kralkein času že čelrtega hudodelnika žandarji odguali pred sodnijo. • To je laž! Zaloslno je, da se na tak način o Slovencih v liberalne nemške časnike poroea, ker Nemci potem rečejo: »Glejte, taki roparji so Slovenci! l.e po njih!« Še bolj žalostno pa je, da to piše v nemške novine sin odlične slovenskc rodovine! Dopisnik »Tagcspošte« nam je nainreč prav dobro znan že iz luulobnega načina pisave. Kot pravega berača smo ga pred leti med se sprejeli in ga ludi po mogočnosti podpirali. Sedaj, ko se ie malo onomo«ol raz- M i.;i oL> pamet. Godi se nam, kakor možu, ki je v zimi na cesti našel zmrznjenega gada. Iz usmiljenia ga je pobral in ga djal pod svojo obleko. Ko se je pa gad ogrel in oživel, je piknil moža in mu smrt zadjal. Tako je naš liberalni dopisnik krSčansko usmiljenje tirjal pri nas in tudi našel, a hvaležnosti ne pozna. Treba bo se lorej odločneje na noge postavili v obrambo poštenja slovenske fare ob nemSki meji! S Huma pri Ormoža. (Občinske volitve) so se dne 2. prosinca končale, kakor po zdravi pameli ni bilo drugaee pričakovali, tako, da je v šestokrat in to enoglasno izvoljen županom g. Martin Ivanuša, kmet in ud različnih zastopov v ormoSkem okraju, vzorcn narodnjak. Ta izvoktev je tem važnejša, ker so onnoSki nemškutarji in njih blapčevci hoteli s pomoč-jo nekaterjh kimovcev pridobiti tla za svoje namene. Namesinija in sodnija jira je za puslni čas podala dolgc nosove, katere ne bodo tako kitro zgubili. Občinska svetovalca sta gg. Jakob Zidarič in Matija Maslen; odborniki ve.inoma prejšnji in za slovensko ree zanesljivi. Vseh geslo naj bode vse za vero, domovino i n cesarja. Nasprotniki bodo pa pre na »lašenk« svojega »rihtarja« slav.ili. Berlunc. Iz Krčevine pri Ptuju (Občinske volitve). Dne 16. dec. smo imeli pri nas občinske volitve. IzvoIjeni so bili v III. razredu: Polrč Franc, Toplak Franc, Voda Ignacij in Krivec Janez; v II. razredu: Babosek Franc, Plajnšak Osvald, Lah Franc in Krajnc Janez. Ti so naši slovenski možje. V I. razredu pa so bili voljeni Nemci: Kollenz Jožef, Vetter Pavel, Berghaus Gašpar in Stalzer Jožef. V tem razredu je bilo naših in nasprotnih glasov število enako. Slovenci smo imeli tudi pravilno in veljavno pooblastilo, toda volilna komisijn, v kateri sla imela glavno besedo dva nemškutaria, ki ju je v komisijo poklical sam župan Toplak, je to pooblastilo zavrgla in nemčurji so zmagali. Slovenci pa so to županu zelo zamerili. Žal, da je mnogo volilcev izostalo. Bili smo do zadnjega časa zapuščeni, odslej bo ščasoma že boljše, ker imamo v ohčini svoje bralno druStvo, ki pa ga nekateri Slovenci sovražijo. Vprašamo vas: Ali niso sami pošteni možje, ki vodijo druStvo? Ali ni dobro, koristno in potrebno, prebirati dobre, v katoliSkem in slovenskera duhu pisane knjige in časopise in gojiti ljubezen do vere, domovine in cesarja, kakor to društvo uči svoje ude? Pristopite rajši in prcpričajte se o tcm! Sicer pa se kakih nasprotnikov prav nič ne bojimo. Želeli bi si političnik shodov v ptujski okolic.i, da bi se ljudje nekoliko podučili o političnih pravicah in dolžnostih. Ptujski Slovenci pri kat. slov. polit. druStvu »Pozor«, ali res celo leto spite zimsko spanji!, kcr nikdar druzoga ne izvemo o vašeni delovanju, iii"^o imena vsakolelncga odboraV Dik; ;2C dco jc bih: ¦/..] i.innva voliiov. ',¦ i'V':vi j" hil /¦¦Iji1!! Topi,.«. /.d svcLovalcc t.di sami nasi mozji-. i'otr-, Lali in Krivec. Upamo in pričakujemo od župana, da se bo v hodoče kazal bolj oilločnega Slovenea, kakor pri zadnjdi voliLvah in spluli tako nastopal, da ne bo dclnl srnmolfi slovpnski Kri" ¦ vini 1/. "Ij'' Vasi. |i , a. ^ij/ajle ... ..liv.lo jc, pa zami/.niii vcndar nočiMiio. »Kdinosl« v Vujuiku, moška pi)di-užnioa n«ša sicor se tiščila v kot za pee, a naša ženska sv. Cirila in Metoda namerava vendar priredili voselico na pustno nodeljo. Pri_akuje se peljp, prodavunj« in tombola in seveda zborovanje. Da bi se vendar začelo bolj gibčno žtvljenje in zanimanje za takc blagc namene! Podružnica npa tudi, da dobi slalni glediski oder — polcm bode gotovo veselo živela in cvela.