445. štev.
V Ljubljani, sobota dn& 22. marca 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upiavništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80”—. — Naročnina se «:	pošilja upravništvu.	:»
n:	Telefon	številka	118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
h:	Uredništvo	ln upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSi!Jq]o uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >u zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju )o-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :
i::	Telefon	številka '18.
Daritven kozel“.
Mi Slovenci naj bi bili torej daritven kozel za u-resničltev ideje jugoslovanskega edinstva.
»Napr. Misel«, zvez. 5. str. 197.
Vstal je! Aleluja!
Iz vrta Getzemani je šla pot na Golgato — težka in krvava. Ni bilo mogoče drugače —- kakor da je bilo sklenjeno v višji volji. Ko pa je bila pot trpljenja dokončana, je prišla zmaga — vstajenje.
Tako pot do zmage so nastopili jugoslovanski narodi. Zaman so bile besede o svobodi — tema je ležala nad njih domovino... Svet ni verjel besedam zato so pokazali v dejanju. da stoje za svojo pravico.
Bili smo priča te križeve poti, po kateri so šli do svoje zmage. Od daleč smo gledali in videli smo več lepega nego groznega... O zmagah se lepo piše in pri tem pozabimo na luže krvi in na ubita trupla...
Toda treba je bilo nastopiti to pot, kajti križevi poti je sledilo poveličanje.
Gledali smo ta težki boi, ki je imel biti dokaz velike resnice — one resnice, ki leži na dlani, a ji svet neče verjeti.
Dolga je bila pot skoraj šest mesecev — in komaj da se sveti v daljavi dan zmage. Niso omagali, niso obupali oni, ki so nastopili to pot, da dokažejo Evropi veliko resnico — vedeli so, da morajo iti do konca.
Tatu na koncu boja se je svetil cilj — jugoslovansko edinstvo. In
mi naj bi bili »daritven kozel!« Zakaj? Zato ker smo gledali boj za pravico in smo priznali resnico? — Ali zato. ker smo čutili, da se bije boj za osvobojenje? — Ali zato, ker smo spoznali, da brez boja ni zmage?
»Napr. Misel« pravi, da bi postali »daritven kozel« zato, ker bi nas razdelili. Razsekali bi nas kakor velikonočno jagnje. En del bi vzeli Nemci, en del Italijani, en del še bog-vekdo. In gotovo je tudi, da bi vsak svoj del daritvenega kozla — pojedli.
Drugi jugoslovanski narodi bi DO dolgih bojih oznanili svetu svoje vstajenje in bi se združili k novemu življenju — mi pa bi bili darovani.
Kaka težka, neprijetna misel v teh lepih velikih časih.
In res, ako pogledamo svoj položaj, se nam zdi, kakor da smo za to namenjeni. Tiho in mirno smo zaprti v svoji gajbici in čakamo konca. Toda mi -se tolažimo: le tiho in mirno, morebiti pa .pozabijo na nas in nas ne žrtvujejo. Bodimo pridni in pohlevni in morebiti se nas usmilijo. Rekli bodo morebiti: škoda je takega pridnega in pohlevnega koz-
la --- ne zakoljimo ga, ne razdelimo ga...*
Drugi pa se bodo oglasili: Njegova kletka je na tako važnem kraju, da jo moramo razbiti in kozla uničiti. Sicer pa: drugi so nam ušli in se vesele svoje zmage — zakaj bi se mi ne pogostili s kozlom in tako praznovali njih zmago...
Tako bi bil kozel darovan ...
To je naša usoda. V resnici smo že danes razdeljeni. Na našem živem telesu so potegnili črte, po katerih se bo vršila končna delitev. In daritven kozel komaj čuti te črte na svojem telesu: gleda v svojo usodo in čaka konca — ko bodo prišli in bodo potegnili z ostrim nožem, kakor je bilo že vnaprej zanameno-vano.
Velika noč je, dragi Slovenci! Danes bodo zapeli zvonovi po slovenskih gričih in planinah in bodo oznanjali vstajenje.
Obhajamo ta praznik ob času, ko so naši južni bratje prehodili križevo pot in se bližajo svoji zmagi.
Tako vesele zmagovite Vel. noči še ni obhajalo slovanstvo, kakor letos.
Obhajajmo v duhu s svojimi južnimi brati letošnjo Veliko noč.
Spremljali smo jm od daleč na
da ne bomo postali daritven kozel. Za uresničitev ideje jugoslovanskega edinstva — ampak da bomo krepko branili svoio last, da bomo premagali sovražnike, ki posegajo po nas in nas hočejo razdeliti in darovati — in da bomo tako nekoč tudi mi po krepkem boju praznovali vstajenje. prerojenje, dan svoje narodne zmage. Amen!
Na veliko soboto 1913.
Vojna.
njih težki poti — kakor oni učenci Jezusovi, ki so le od daleč sledili pot njegovega trpljenja. — Bili smo kakor oni učenci — boječi in straho petni. Toda evangelij bi bil propadel v izprijenem človeštvu, če bi ga ne bili oznanjali možje, odločni in prepričani. Ne bil bi zmagal veliki nauk, ako bi ne bili bojevniki resnice pri' pravljeni potrditi ga s svojim življe njeni. Za resnico more umreti le ta, kdor vanjo neoinajano veruje.
Naši južni bratje so verjeli v resnico, umirali so zanjo in so zma< gali. In mi? Ali naj bomo, kakor oni maloverni učenci, ki so od daleč čakali čudežev. Ali nai bomo kakor oni, ki so Hoteli biti deležni odrešenja, pa so se bali žrtvovati za skupen blagor svojo lastno kri? Kaka je naša vrednost, ako bomo pozabili na to, da more biti deležen zmage samo oni. ki se je udeležil tudi boja.
»Daritven kozel«. Kako veličastno primerno ime za nas. Ko bi ob tej veliki uri spoznali vso resnico tega imena. Toda kdo nas hoče darovati? Ali oni, ki so zmagali. Ne! Oni, ki jim polni srca zavist, ker je zmagala pravica. Da. Kai nam je torej storiti... Ali verujemo v rešitev, v zmago, v vstajenje. Glejte, naše brate. Nismo šli z njimi na krvavi pot — pridružimo se jim v zmagi.
Zraven pa ne pozabimo na povest o daritvenem kozlu. Zbrišimo s sebe črte, ki so potegnjene, da nas more in tlačijo.	t	.
V naših srcih mora živeti ideja zedinjene Slovenije. Ta Ideja nam bo dala nove sile — novega življenja.
V	nji bo vzrastel tudi naš odpor —
MEDNARODNA SITUACIJA.
Avstro-ogrski diplomatski poslovodja na Cetinju Wenizettel je dobil od svoje vlade nalogo, da napravi pri črnogorski vladi energične korake radi dogodkov v Djakovi in v Sv. Ivanu Meduanskem in radi bombardiranja Skadra. To je poročilo »Fremdenblatta«, in s tem stopi na-pdtost med črno goro in Avstrijo, v novo fazo, o kateri se ne da reči ni za las nič gotovega, kako se konča. Kajti zahteve Avstrije napram Črni gori so takšne, da se čuti črna gora užaljena, ker se ne respektira njene su-verenitete. Avstrija zahteva:
1. Črna gora mora pripustiti prost odhod vseh nekombatantov iz Skadra.
2. črna gora mora dati primerna pojasnila o umoru, izvršenem na katoliškem župniku patru Paliču v Dja-kovici, AvstroOgrska je že pred par dnevi zahtevala, da črna gora pripusti, da izvrši preiskavo katoliški škof v Skoplju Mieidija ob navzočnosti avstrijskega konzulata.
3. Avstro-ogrska vlada zahteva, da ustavi Črna gora vse nasilne kon-verzicije v Albaniji in da Črnogorci ne smejo prisiliti, kakor so to baje storili dosedaj, katoliških Albancev k prestopu k pravoslavni cerkvi.
4. Avstro-Ogrska zahteva zadoščenje za nasilja, izvršena nad parnikom Ugro-Croate »Skodra«, katerega so baje prisilili, da je služil Srbom v transportne svrhe.
Kakor poroča »N. W. T.« je kralj Nikola na te zahteve odgovoril, da mn je' zelo žal, da sliši, da so vsled obstreljevanja Skadra trpeli tudi avstro-ogrski podaniki in bo dal tozadevna navodila, da se mestu kolikor mogoče prizanaša in obstreljujejo le forti. Glede umora patra Palica črnogorska vlada, sklicujoč se na svojo suvereniteto, odklanja, da bi se k preiskavi pripustil avstro - ogrski funkcionar. Olede »Skodre« zahteva monarhija strogo kaznovanje krivcev, dasi Črna gora izjavlja, da so poročila o tej aferi zelo pretirana. Krogi zunanjega ministrstva izjavljajo, da je ta odgovor popolnoma nezadosten in da bo Avstro - Ogrska stavila Črni gori kratkoročen ultiina-tum. Baje je s tem konflikt med obema državama poojstren. Kakšne bodo posledice tega, je teško ugibati.
ker nikakor nočemo begati. Je sploh v celi tej akciji dosti nejasnega, ker do tega trenotka še ne vemo, kakšno stališče zavzame Rusija. Dunajski listi grozijo z najostrejšimi sredstvi — toda ostalo bo najbrže pri besedah, ker vse vesti, ki so dale povod za napetost so precej nejasne in tudi neresnične, posebno one ki se tičejo obleganja Skadra; Dunajski listi pišejo natančno, kateri zavodi v Ska-dru so poškodovani. Te vesti so zelo čudne zato, ker ni mogoče, da bi prišla iz Skadra kakšna vest. Natančno vedo dunajski listi celo v kateri^ cerkvi kleči zagrizen sovražnik Črnogorcev nadškof Sereggi.
Današnja poročila pravijo dalje, da Italija ne namerava nobenih akcij proti Črni gori. Uradna »Tribuna« niti ne veruie, da bi Avstrija podala Črni gori kakšen ultimatum. Italija je tudi zadovoljna z odgovorom črnogorske vlade.
Kakor kažejo poročila iz Pariza Francija ni zadovoljna s tem, da bi Avstrija in Italija na svojo pest odločevali v vprašanju Skadra, o katerem bo odločevala konferenca vseh poslanikov.
*
2e včeraj smo izrekli dvom, da bi bilo z ladjo »Skodro« res tako, kakor so pisali nemški židovski in katoliški listi na Dunaju. In res, danes je došlo z Reke sledeče poročilo, ki kaže avstrijsko človekoljubnost v zelo čudni luči. Avstrijski krogi poznajo človekoljubnost samo z ozirom na hinavske, zahrbtne albanske roparje — za srbske junake pa ne!
Reka, 21. marca. Hrvaški pomorski krogi izjavljajo, da je poveljnik »Skodre« svoj slučaj v Medui hudo pretiraval. »Skodra« ni nobenih srbskih transportov prepeljavala, ker je medtem »Hamidie« začela pristanišče obstreljevati. Zahtevalo se je sinjega silo Le; da rešuje vojake, TOib padli v morje, za kar so pa Črnogorci po mednarodnem pravu bili opravičeni. En sam črnogorski orožnik je pomolil revolver strojevodji pod nos, drugim se pa ni tako pretilo, niti kapitanu Blažiču. Odplul je brez težav. Tudi oficielna izpoved kapita-.na je veliko milejša nego so bila prvotna poročila.
Glede te aiere so politični krogi v BeLgradu čisto mirni, ker so prepričani da je ta afera na las podobna oni Prochazkovi. Po poročilu iz Medne je jasno, da bodo črnogorske oblasti dokazale, da so v bistvu korektno postopale.
Kar se mirovnih pogajanj med Zavezniki in Turki ttče poroča Ma-tin iz Londona, da so balkanski di-ploniatični krogi v Londonu naravnost presenečeni pred tem, da se zdijo velesilam pogoji balkanskih zaveznikov pretirani. Saj v pogojih ni ničesar, kar bi se ne zahtevalo že pri pogajanjih v Londonu, posebno mi nova zahteva po vojni odškodnini. Balkanski diplomatični krogi izjav-
Načrt za medaljo,
.Mi/'/
ki jo bodo za veliko noč dobili vsi diplomati, državniki in poslanci, ki so dosegli velike zasluge za izboljšanje državne blagajni e. (Na traku bo napisano: Vstal je. Ni ga tu — namreč denarja.)
ljajo, da so velesile v zmoti, ako mislijo, da čejo Zavezniki s svojimi pogoji orientalsko kupčijo. To ne! Balkanski Zavezniki mislijo s svojimi pogoji čisto resno; na velesilah je te-tedaj, da dosežejo s svojimi sredstvi med Zavezniki in Turčijo sporazum.
Slovenska zemlja.
Iz Vinice.
Dne 14. marca je bil naš čača Jurič-Kralj zelo lepo oblečen. Bjl je kakor bi ga iz škatljice vzel. Lasje ostriženi ala Bulange, brada obrita, obleka nova, klobuk lep, ala Steif. Kinder. Voz se je pripeljal prav pred farovž in Jurič se je ponosno vsedel vanj. Kam še je peljal? V Črnomelj. Dva šolarja sta šla v šolo. Prvi pravi: danes bomo imeli krščanski nauk. Drugi pravi: O ne, danes je šel župnik po Jarca v Črnomelj. Šolar se je čudil, kakega Jarca bo župnik pripeljal. Njegov součenec ga je poučil, da je Jarec poslanec, ki je izposloval, da Jurič kraljuje na Vinici
—	Šterku pa je speljal cesto iz Črnomlja. Jarec bi se lahko sam •pripeljal na Vinico, ampak Jurič Kralj mu je hotel po poti potožiti svoje težave. Vsled denarnih razmer se je Juriču tako zmešalo, da je v cerkvi že vse narobe. Zadnjič je hotel obhajati s praznim kelihom. Jurič Kralj in Šterk sta sedaj zelo zadovoljna, ker se bodo vse želje izpolnile. Šterk bo dobil avtomobil, da bo vozil svoje blago iz Črnomlja. Tako bo Jarec plačal one, ki so ga izvolili za poslanca. »Domoljub« pravi, da se dovoljenje za kavarno na Vinici ni odklonilo za to, ker bi se v nji prodajale stvari, ki jih Jurič ne zna jesti — ampak zato, ker bi bili tam napredni časopisi. Ampak ti listi bi vkljub svoji naprednosti ne delali toliko pohujšanja, kakor ga dela Jurič v svojem farovžu. Žalostno pa je, da pri nas popi vladajo in ovirajo razvoj obrti in podjetnosti. Zato je Avstrija v tem oziru daleč za drugimi državami, kjer ne vladajo razni Juriči.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Izberite si, gospod De Mon-klar; podvrzite se, ali pa se uprite naravnost. V prvem slučaju je neizogibno, da Lantne umre; v drugem vem, kaj mi je storiti...«
»Ne podvržem se!« je zarjul Monklar. »In ti, peklenski menili, ne uideš živ iz te sobe!«
Tako govoreč, je planil veliki profos kvišku in skočil med Lojolo in med vrata.
Lojola, nič manj uren od njega, se je umeknil za veliko pisalno mizo!
Monklar pa je bušil v krohot.
»Držim te!« je dejal.
Lojola je skomizgnil z ramami.
Vzdignil je roke in vzkliknil:
»O, Gospod, liaj se zgodi tvoja volja! Ako je prišla ura, ko se mi je vrniti v tvoje krilo, bodi blagoslovljena ta ura! In gorje njim, ki ne razumejo Abrahama, ki je privezal svojega sinu na oltar daritve in prijel za nož, da ga žrtvuje! Gorje njim, ki se ne spominjajo, da si poslal v grm nedolžno jagnje v nadomestilo za sinu Abrahamovega!«
Monklar je obstal kakor vko-
pan' ,
»Kaj pravi? je zamrmral veliki
profos.
jola.
■>Izgi^ljen je!« si je mislil Lo-
Na glas pa je vprašal hladno:
»Ubijte me, gospod, saj vidite, da se ne branim. Cesa še čakate?«
»Kaj ste rekli prej?«
»Nič posebnega... razen, da se Abraham ni obotavljal seči po nožu, da žrtvuje svojega sina!«
»Ali niste rekli, da ie sam Bog poslal jagnje...?«
»Brezumnež,« je zagrmel menili, »kdo ti pravi, da se v posledi-njem trenotku ne bo pojavilo jagnje v grmu? Kdo ti pravi, da Bog ni hotel preizkusiti tvoje vere in zvestobe, kakor je preizkusil vero in zvestobo Abrahamovo? Kdo ti pravi, da bo dovolil, da se ta strašna žrtev res dovrši! Obtožuješ nas, sin moj! Ali misliš, da je naša duša res brez človeškega čuvstva in da naše srce ne utriplje ravno tako kakor tvoje? Ali ne razumeš... Toda ne, ne!... Ničesar nisem rekel, le sunite!«
»Rotim vas,« je vzkliknil Monklar v deliriju, povejte vse do kraja! Oh, ali je mogoče, da vas razumem prav!... Ali je mogoče, da slutim vso jasno resnico?«
»Naj bo! Ali ne razumete, ubogi in zbegani oče. da je množici treba zdravilnih zgledov... Ali ne razumete, da mora zaradi Pariza in zaradi blagra svete Cerkve Lantnč brezpogojno na morišče? In ne razumete li tudi, da le vse pripravljeno v njegovo rešitev, tako da niti
ne bo oškodovan ugled gosposke, niti ne izgubite vi svojega sina in yi= sokega staleža, ki ga zavzemate?«
Monklarju je padlo orožje iz rok ki ga je bil že dvignil nad menihom.
»Moj sin bo torej rešen?« je zajecljal.
»Povedal sem vam že preveč!« je vzkliknil Lojola. »Vam na ljubo sem prelomil pravilo našega reda, ki hoče, da izkazuje sleherni člen velikemu mojstru pokorščino, ne da bi mu bilo treba razlagati, kako in kaj.«
Monklar se je poklonil do tal. m
Nesrečnež!
Verjel mu je!...
Bil je prepričan, da ga je liotel Lojola samo izkušati.
»Kaj naj storim, da pozabite moje brezbožne besede?« je zamrmral.
»Kakšne besede, sin moj? Ničesar nisem slišal, razen tega, da se podvržete!«
»Da, da!
»In razen tega, da verujete v moč in oblast naše družbe!«
»Da — oh, da!«
»In da verujete v vsegamogoč-nost tu navzočega velikega mojstra!«
»Da, da!« je ponovil Monklar, povešaje čelo.
»Preostaja vam torej le še, da ukažete sami, naj odvedejo zločinca, ki je napadel v moji osebi Krista samega. pod vešala!«
Trepet je izpreletel Monklarja od nog do glave.
»In zdaj, ko je govoril mojster Družbe, doda človek, dasi ne odo-bravaje slabosti, ki jo kaže prot! vam; Bodite brez strahu: vaš sin ne pojde, iz te hiše. Ukrenil sem vse. V petih minutah bo v vašem naročju.«
Monklar je zakričal v strašni radosti.
»Oče!« je vzkliknil, »kadarkoli ukažete, žrtvujem za vas svoje življenje!«
»Žurite se'; sin moj!« je velel Lojola smehljaje.
»Stražniki!« je zaklical Monklar z grmečim glasom.
Obenem pa je prijel Lojolo za roke:
»Prečastiti oče!« je dejal s prosečim glasom, »ali mi prisežete, da bo otet?«
»Prisežem vam... vaš sin bo otet.«
»Ali mi prisežete,« je povzel Monklar trepetaje, »da ne pojde iz te hiše?«
»Prisežem vam, da vaš sin ne pojde iz te hiše!«
Sam pri sebi pa je dodal Lojola:
»Toda, ker ne vem, alije Lant-nč Monklarjev sin, nisem primoran držati te prisege*.«
Med tem pa so prihiteli stražniki na klic velikega profosa in odprli ka-binetova vrata. In Monklar je videl
* Vsak pozna važno ulogo, ki jo igra takozvani pridržek v mislih v vseh besedah in dejanjih redovnih in laiških členov jezuitske družbe.
zdaj, da Lojola ni lagal: pred vsakimi vrati je stalo po deset stražnikov.
Desetnikov pogled je begal v precejšnji zadregi od meniha do velikega profosa.
»Storite po ukazih prečastitega očeta,« je rekel Monklar.
»Primite jetnika«, je ukazal menih.
Začudeni stražniki so odšli v zapore.
TTk za njimi je sledil Monklar. bled in tresoč se krčevito, a za njim Lojola.
Na dvorišču se je ustavil veliki profos in pomeril meniha z očmi.
»Potrpite!« je dejal Lojola.
Stražniki in ječarji so bili že spodaj.
»Oče,« je prašal Monklar trepetaje, »ali ni trajala preizkušnja že dovolj dolgo?«
»Potrpift!«
»Ti podleži mu store kaj žalega.
»Ne, ne ... ne bojte se. ničesar ...«,
»Oh, čujte... ali slišite!... Nič več ne vzdržim!... Dovolj je!...«
Res se je slišal iz ječe hrup, kakor da se vrši borba.
Monklar je planil dol.
Tisti hip pa so se pojavili stražniki, tiraje v svoji sredi Lantneja, povezanega tako trdno, da se ni mo-
geniti.
»Razvežite ga!« le zarohnel Monklar... »a ne ... rajši ga razvežem jaz sami...«
i lužemberk
Dvorski puški v odgovor.
Pri nas je res en Muhad paša, z lastnostmi lepimi se ponaša, kakor žaba napihuje, dve kocini navihuje, priliznjeno se ti spakuje, prepričanje svoje zatajuje, same hudobije kuje, komur more, le škoduje.
Njega vsak naj občuduje in mu slavo poje — prikimuje, če ne. zelo se mu huduje.
Kar vedno bil bi slavljen rad, ta lep »deževni« močerad.
Če se za tuje gre koristi, zelen od same je zavisti in kakor mačka na podgane, preži na revne soobčane.
Zato se nihče naj ne čudi, če v srcu vsakemu se studi in vsak tako se ga ogiba, kot bil bi cestna konjska figa. Zares postal je renegat. ta nekdanji Sokol-brat, ker mu s tem je dan pogoj, za njegov klaverni obstoj.
Saj brez farskih bi korit večkrat lačen bil kot sit in brez farških bi zaslug moral zgrabiti za plug. al’ postati mal oštir, mlinarček in še pastir.
Sedaj ga prav skomina, brezplačen lov in divjačina, zato se zvija, kak’ b’ jo uganil in revno občino ociganil, da lov dobil bi pod roko, za slepo ceno kronic sto.
Le to mu v bučo prav ne gre, da v odboru ljudje sede, ki niso šeme, so možje, bi dali mu nezaupnico, moralično zaušnico.
Imel bi rad zariikanee. ki bi mu šli na limance. bi kazal jim sladak obraz, podaril vinca poln glaž, da s tem bi lažje jih navdahnil in lov zastonj v malho vtaknil. N&to bi rigal, rezgetal:
»pa le sem jih v kozji rog ugnal in občino sem ogoljufal.«
Tak je torej ta naš paša, ki se kot prazen klas ponaša, ki le takrat je duhovit, kadar vinca je nalit, vrh tega je še muzikant in političen komedijant in poln druzih še pregreh za jezo- in zabaven smeh.
Žužemberški Šrapnel.
Dnevni pregled.
Vsem prijateljem, čitateliem in dopisnikom »Dneva« želj vesele praznike
Uredništvo.
»Dan« jutri ne izide, pač pa izide v pondeljek in v torek ob navadnem času.
V	pondeljek prinese »Dan« zopet ilustrirano tedensko kroniko. V isti številki prinesemo zanimivo pismo iz Belgrada o položaju.
Korbarjeva pošta. Drugače ne moremo nasloviti teh vrstic, ker se ne more imenovati c. kr. pošta v Sp. Hrušici vsled že večkrat opisanih razmer avstrijska, četudi spada pod c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Mož je strokovnjak v zavijanju. kar je pokazal njegov zadnji, v kaki ljubljanski odvetniški pisarni zvarjeni popravek. Da spoznajo lju-, die tega javnega funkcionarja, ki je dajal prazne pole za pobotnice v podpis in izgubil občinske račune, ko bi jih bil moral pokazati, navajamo še sledeči slučaj: Zidar Šems iz Zgornje Hrušice št. 24 je šel na vaje. Takoj prvi teden je poslala
Belgradu,
Pogled na Tebe — Belgrad starodavni,
spominja mojih me mladostnih let, v njih sanjal sem o tvoji dobi slavni, ko z Lavdonom boril se je naš ded.
Oj, koliko sem slišal že o tebi, po gričih naših gre o tebi glas — priprosta pesem naša te velebi, pozna te vsaka že slovenska vas.
Ko nad valovi Donave sem lene pošiljal prvi s parnika pozdrav, izpolnil želje davno je gojene mi slike Tvoje radosti pojav.
Srce je v prsih sreče trepetalo, ko bližal sem se ti — popotnik mlad, kot da je solnce nad valovi vstalo, tako si vstal pred manoj ti — Belgrad.
Minil je boj. 2e zmaga — ne posled-
na,
poklanja venec lavorik ti v dar, ki spleta srbska duša jih zavedna, in v pesmi vije srbski jih guslar.
Pettisočletne zdrobil si okove, človeštvu vrnil sužnje davnih dni, svobodne svoje gledaš zdaj sinove živllenle novo iz starih tal kioi.
vojaška, oziroma politična oblast Šemsovi ženi vzdrževalni donesek 18 K, po preteku vaj pa zopet 18 K. Ko je prišel Šems domov, je pa zvedel, da ni dobila žena še nobenega denarja, dasi so ga dobile že žene njegovih vojaških tovarišev. Zato je šel na pristojno oblast, kjer je dobil potrdilo, da mu je bil denar pravilno po pošti odposlan. Potrdilo je dal Sems svoji ženi, ki je šla ž njim na Korbarjevo pošto. V uradu je sedelo samo neko dekletce, zato je žena počakala, da se je prizibal še Korbar. Ko mu je pokazala potrdilo, ji je izplačal 18 K. Ker pa žena ni hotela oditi, jo je vprašal, čemu čaka. nakar mu je odvrnila žena, da še svojih ostalih 18 K. Nato jo je poslal iz sobe in je poklical slugo Dežmana. Po kratkem pomenku s tem je poslal Šems domov, češ da ji prinese popoldne Dežman denar, kar še je tudi zgodilo. Pribito je, da je imel Dežman svoje prste vmes. Stvar ima sodnija v rokah. Mi pa vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu: Ali je naznanil Korbar poštnega slugo in ga spodil iz službe, ko je bil vendar prepričan, da je pridržal Šemsov denar? Ali ni isti Dežman bil poštni sluga še 24. februarja t. 1. torej precej mesecev po aferi s Šemsovim denarjem? Kaj si bi n. pr. mislili o gospodarju, ki mu dela hlapec vedno škodo, pa ga le še drži pri sebi? Sicer pa. kako je s tistim obračunom glede pavšala za dve poštni slugi, o katerem govori Korbar. da ga je napravil s poštnim ravnateljstvom v Trstu? Sam pravi, da ga dolžimo, da je vtaknil pavšal za enega slugo v svoj žep. No, če ga ni vrnii ravnateljstvu in ga ni vtaknil v; žep, ga je pa spravil kam drugam, ker ga ni mogel dati slugi, ki ga ni imel. Kdaj pa je delal obračun s poštnim ravnateljstvom? Ali morda šele prav pred kratkim, ko je šla pritožba na ministrstvo? Saj mu je vendar še novembra 1912 zabičilo ravnateljstvo, da se mora pokoriti in imeti dve slugi (dopis z dne 11. novembra 1912. št. 37.571/4)! H koncu svetujemo Korbarju, sledeči popravek: Ni res, da bi bil imel jaz kot župan sitnosti s Šemsovim denarjem in da se pri meni poštne položnice ne podpišejo vedno, res pa je, da Šemsova ni podpisala in da je res, kar ste pisali. Tudi je res, da je mislilo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na podlagi mojega uradnega poročila, da nisem imel le mimogrede dveh poštnih slug, kar pa ni res. Enako je res, da je izjavil poštni komisar dr. Zorn. da nisem ravnat pravilno v slučaju Dežman, iti da nisem nikogar odslovil od svoje mize, kajti k njej se ne vsede nikdo, ki ima več kot jaz. Dalje priznavam, da je res, kar Sem trdil v popravku z dne 20. t. m., da se namreč pritožujejo ljudje že leta in leta. kar sem priznal s tem, da sem potrdil, da se zadnje leto množijo pritožbe, a to mi je žalibog ušlo.
Iz seje deželnega odbora kranjskega. Glede nameravane zgradbe elektrarne na Ljubljanici sklene deželni odbor, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri mestne občine ljubljanske, zgraditi ob Ljubljanici elektrarno in vsled tega ne bo dovolil najetja posojila v^ ta namen, oziroma ne bo stavil deželnemu zboru tozadevnega predjoga.
—	Provizornim paznikom deželne prisilne delavnice se imenuje Ignacij Pevc. — Stavbnemu adjunktu Dragotin Gostinčiču se dovoli izstop iz deželne službe s 30. aprilom 1913.
Ljudskošolska služba. Dopust se je dovolil oboleli učiteljici Mariji Mlakar na Vrhniki; nameščala jo bo
Bodočnost jasna ti poljublja čelo, krog tebe mesta nova se množe, Prosveta — Svoboda — Napredek
—	Delo, hram nove sreče narodu grade.
Služit1 rodu mora mu, desnica, življenje celo naroda je last, le z mečem v roki brani se pravica, le z bojem reši naroda se čast!
Ne prošnje, tožbe, stok in zdihovanje nič ne pomaga klanjanje do tal — le miloščino in pomilovanje dobi za dar, kdor milost je iskal.
Kdor je junak, veruje svoji sili, na sebi sužnjih ne trpi verig!
Kdaj sužnji drugi bodo se vzbudili kdaj vtihnil tlačene bo raje krik?...
Pogled na Tebe Belgrad starodavni odgrinja sanje mi bodočih let — ko vrne čas se, kakor nekdaj slavno, ko prost Slovan bo — prost slovanski svet.
Blagorodnemu gospodu Mlhajlu Molerovlču poklanja
Fr. Radešček.
suplentinja Hermina Kobal, zdaj na Blatni Brezovici; obolelo učiteljico Rozo Černe v Rudniku bo nameščala dosedanja suplentinja Marija Habe v Zg. Šiški. Obolelo učiteljico Marijo Mohorčič v Šturiji bo nameščala izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Ljudmila Kavs.
Razmere na trgu v Kranju. V pondeljek dne 17. t. m. je bil v Kranju, kakor po navadi, tržni dan. Posebno so ljudje ta dan kupovali me-senino (šunke, klobase, itd.) za praznike. Naenkrat se je vse polno ku-povalcev zbralo okrog štanta, na katerem je prodajal Janez Jeršin, mesar iz’Kranja. Zakaj so vsi hoteli kupiti pri njem? Zato ker je dajal dobro vago. To Je silno razjezilo njegovega soseda, mesarja Franceta Jezerška, po domače Kodelače-vega Franceljna. iz Gase. Začel je razsajati in vpiti nad Jeršinom: »Le počakaj, ti že pokažem, ker ne prodajaš natanko po vagi! Poklical bom policaja!« Jeršin se ie pa odrezal: »To me prav nič ne briga, kaj ti če-lustaš. Jaz lahko svoje blago prodajam in tehtam kakor hočem. Tebe ne bom dovoljenja prosil.« Jezeršek ie umolknil in se je jezil, ker je vse drlo k Jeršinu, ne pa k njemu, ki se tako natanko vage drži in preklicano pazi. da ja ne bi pol grama preveč dal. Ljudje, ki so videli ta prizor, so se po pravici jezili, na natančnega mesarja, in so rajši kupovali pri Jeršinu. Seveda ima vsak rajši boljšo vago kakor slabo. Sicer bi bilo pa treba, da bi se enkrat predramilo tudi županstvo v Kranju in pogledalo malo na trg, kako se tehta in prodaja, posebno pa še. kako prekupčevalci delajo draginjo. Pa jim nobeden na prste ne stopi. Kranjskim magnatom je vseeno, če drago kupujejo na trgu, ker imajo dovolj denarja, nam revežem pa ni vseeno. Mestni očetje, napravite red in preženite prekupčevalce.
Pri streljanju ponesrečil. I41etni posestnikov sin France Kodelja iz Vrhpolja pri Vipavi si je kupil velik. star in otel ključ, katerega je hotel porabiti za streljanje. Dne 8. t. m. je natlači! ključ s smodnikom in je prižgal. Strel je šel naravnost, kakor iz samokresa. To je dečka ojunačilo, da je drugič natlačil smodnik v ključ in prižgal. To pot pa ie strel udaril nazaj in je zadel dečka v glavo, tako da se je hipoma zgrudil nezavesten na tla. Šmrtno nevarno ranjenega Kodeljo so prenesli v očetovo hišo, kjer je v torek, dne IS. t. ni. vsled zadobljene rane umrl.
Požar. Pretekli petek okrog štirih zjutraj je izbruhnil na zadnji strani hiše posestnice Marije Prosenc v Gorenji Dobravi pri Brdu, velik ogenj, ki se je vsled suhote hitro razširil in se oprijel tudi gospodarskega poslopja. Hiša je z gospodarskim poslopjem vred v nekaj urah do tal pogorela. Zgorelo je seno. poljsko in hišno orodje in pet prašičev. Prebivalci so se le v naglici rešili iz goreče hiše. Skoda znaša orkog 1300 K. Pravijo, da gre tu za požig.
Aretacija cigana. V torek je oro-žništvo aretiralo v Laniščih 45let-nega cigana Franca Hudoroviča. ka-terega je iskalo okrajno sodišče v Logatcu radi goljufije. Hudoroviča so izročili okrajn. sodišču v Ljubljano.
Še ena aretacija. V sredo je oro-žništvo aretiralo nekega posestnika iz loškega čela pri Sent Vidu nad Ljubljano, ker je b'l močno na sumu, da je jeseni preteklega leta izvršil več poljskih tatvin. Posestnika je* orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Neumnost je najdražja stvar na svetu, pravijo po pravici. Samo neumnež kupuje slabo blago, ker ne ve da je denar za slabo blago proč vržen. Pameten človek pa pri kupovanju blaga v prvi vrsti pazi na njegovo kakovost. Naše gospodinje so pametne, zato pa kupujejo samo Kolinsko kavno primes, ki so jo spoznale kot najboljši kavni pridatek; saj samo ona da kavi izvrsten okus, p«eten vonj in lepo barvo, torej lastnosti, ki jih mora imeti dobra kava. Kolinska kavna primes se je našim gospodinjam priljubila kot izvrstno, obenem pa tudi kot edino pristno domače blago te vrste. — Pri nakupovanju pazite na varstveno znamko »Sokol«, ki jamči za izboren obseg!
Slovensko gledališče v Mariboru. Prihodnja predstava v nedeljo 6. aprila ob polu 8. uri ^vecer »Naš župnik gospod Jakob«, ljudska igra v 4. dejanjih. Slavno občinstvo opozarjamo, da ta igra ni zamenjati z Atizengruberjevim »Dolskim župnikom« (»Der Pfarrer von Kirchfeld«). Igra »Naš župnik gospod Jakob« je lepa ljudska igra znamenitega ruskega pisatelja S. Puškina in nima nikake podobnosti z »Dolskim župnikom«. Sezona se zaključi 20. aprila z narodno igro »Rokovnjači«.
Drobiž iz Štajerske. PoGrad-c u zopet cvete tatvina telefonskih slušal. .V Rieeersbureu na
zap. Štajerskem, je bil napaden tik pred svojo hišo posestnik Knotz, ko se je vračal od sejma. Ko je Knotz začel klicati na pomoč, je napadalec-pobegnil. Napadeni je imel pri sebi večjo svoto denarja. — V Briicku so prijeli ključavničarja Omana od Sv. Petra pri Mariboru. Stepel se je z mestnimi stražniki, -r- V D o -b r o š e pri Celju sta prišla k posestnici Lipovšek neki mož in neka ženska ter pravila, da jima je vse pogorelo. Lipovšekova ju je obdržala črez noč. zjutraj pa, ko ju je hotela buditi, ju že ni bilo več. Vzela sta seboj tudi svojine za 130 K. — V Hrastniku je prišlo med rudarji Kordon, Kolar, Križnik in Žabkar, radi ljubosumnosti do strašnega poboja. Križnik je bil od Kordona zaboden. Kordon pa od Žabkarja naj-preje pobit, *na to pa tudi zaboden.
—	V Ptuju sta uskočila, kot smo že poročali, vjetnika Mihelič in Vidovič. Pobegnila sta na Hrvaško in sicer najprej v Dubrovo, potem pa v Lovracan, koder so jih pa začeli loviti. Hitela sta k Dravi, katero je hotel Mihelič preplavati. Prišel je v vrtince in utonil. Vidovič se je sedaj sam javil pri okrož. sodniji v Mariboru.
Grozna nevesta. Iz Maka na Ogrskem poročajo: 251etnega inštalaterja Janeza Nemetha je pregovorila njegova ljubica, sestra mlinarja Jožefa Szendi-Horvatha, naj se zavaruje za 8000 kron in naj da izstaviti polico na njeno ime. Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svojim bratom umorila svojega ženina ter vrgla truplo na železniški tir. Vlak je truplo raztrgal na kosce. Dekle je pri zaslišanju priznala zločin. Obenem pa je izpovedala, da je že osem mož pregovorila. da so se zavarovali na skupno vsoto 52.000 krpi. Vseh osem mož je umorila.
Velikanska eksplozija bomb. V Vadovicah, v neki hiši se je pripetila dne 18. t. m. velikanska in grozna eksplozija bomb. ki je uničila celo hišo. Preiskava je dognala, da je bila v stanovanju neke tamošnje trgovke napravljena cela tovarna za bombe.
Težka nesreča v plavžu. V plavžu dortmundske netnško-luksembur-ške rudarske družbe se je pripetila dne 20. marca t. 1. velika nesreča. Žareče mase so namreč nenadoma padle na tekoče železo, katerega so potisnile iz peči. Pri tem je bilo okrog 15 oseb težko ranjenih.
Kolera v Rusiji. V kraju Sefrin-to blizo Sampšagusa ie izbruhnila te dni epidemija, podobna koleri. 30 oseb ie že umrlo.
Vojak ustrelil častnika z maščevanja. Dne 19. marca t. 1. je imela tešinska garnizija nočne vaje. Na povratku je vstrelil neki rezervist-desetnik nadporočnika Šramka iz puške v hrbet. Desetnik ie izvršil umor z maščevanja, ker ga je nadporočnik radi nekega pregreška poklical na odgovor. Nadporočnik je bil pri svojih tovariših in pri moštvu zelo priljubljen.
Temna zgodba. Pater Hrachov-sky v Kolinu je te dni izginil. Imel je razmerje s svojo služkinjo Pavli-kovo, ki je tudi pred kratkim neznano kam izginila. Kmalu potem, so jo potegnili iz reke. Govorilo se je, da je Hrachovsky kriv njene smrti, vsled česar so ga ljudje večkrat javno na cesti ozmerjali. Kam je Hrachovsky odšel, se doslej še ne ve.
Ljubljrna.
— Priziv proti službeni pragmatiki mestnih uradnikov so vložili nemški svetovalci in sicer proti določitvi glede jezikovne kvalifikacije ter glede prosilcev s študijami in izpiti, ki bi si jih pridobili na srednjih ali visokih šolah pod ogrsko krono. Priziv je naslovljen na deželno vlado in na deželni odbor.
— Vsak Slovenec naj za veliko-noč spraša svojo vest. Ali sem voščil vsem znancem in prijateljem vesele praznike. Ali sem rabil pri tem samo sokolske in cirilmetodove razglednice? Ali sem nakupil piruhov v obliki srečk za umetniško loterijo?
—	Slovenska umetniška loterija. Kdor pozna podrobno delo v sokolskih društvih, čitalnicah in pevskih društvih, pozna tudi lepi idealizem sodelujočih, posebno onih — revnejšega stanu. Po uro daleč in še več prihajajo mladi fantje naravnost od težkega dela — mnogokrat brez gorkega grižljaja — ob lepem in slabem vremenu v telovadnico, k pevskim ali gledališčnim vajam. In s kakim veseljem se doma uče svojih vlog! (Če bi se vse prireditve vršile samo zaradi teh idealnih src samih, bi že v tem bilo plačilo truda.) Za vso svojo veliko ljubezen navadno ne sprejmejo niti hvale niti nagrade in — bi je tudi ne hoteli sprejeti. Ali ni letos posebno lepa prilika razveseliti vendar te marljive narodne delavce s skromno nagrado, s prav slovenskimi pi-ruhi: s srečkami slovenske umetni-
ške loterije — Vsako društvo naj bi kupilo primerno število srečk in obdarovalo svoje najmarljivejše člane, ta skromen dar bi v njih srcih zanetil le še večjo ljubezen do društva. — Društva (v mislih so mi posebno odseki »Sok. Domov« in Čitalnice) pa naj bi nekaj srečk kupilo tudi zase.
V	društvenih lokalih so stene navadno gole in hladne k večjemu te še neljubo dirne kak židovski fabrikat kot kričeč oljnat madež. — Za slučaj da bi sreča bila ugodna in bi društvo zadelo umotvor, bi od umotvora na primernem kraju kakor ljubeč — naš — pozdrav šlo po dvorani... Če bi se pa sreča društvu ne nasmehnila, bi društvo odškodovala popolnoma zavest, da je položilo svoj dolžni obo-lus v prid našim umetnikom in s tem vršilo svojo kulturno nalogo. Društva uresničite velikonočni pozdrav našim umetnikom!
Sloven. sokolska zveza. Bratje! Naznanjamo Vam, da je zvezno predsedstvo proti odloku c. kr. deželnega predsedništva, glasom katerega se nam naš zlet prepoveduje, vložilo pritožbo na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve, tudi je zvezni pods^rror+a brat dr. Anton Rybar že osebno interveniral pri ministrstvu. ZLetne prepriprave vrše se naprej! — Bratskim društvom naznanjamo, da je »Slovenska sokolska zveza« poverila zalogo gramofonskih plošč k zletnim prostim vajam, edi-no-le bratu Milko Krapešu v Ljubljani Originalne plošče, fabrikat svetovno znane tvrdke »Odeon« stanejo skupaj K 9, s poštnino K 10. Plošče, katere so v vsakem oziru kar najbolje uspele, toplo priporočamo!
— Iz gledališke pisarne. Definitivni program za velikonočne praznike je sledeči: V nedeljo, dne 23. marca (nepar) ob 7. zvečer prvič v sezoni Puccinijeva velika opera »Tosca«. V ponedeljek ob 3. popo-ludne (izven abonnementa, lože nepar) opereta »Jesenski manever«, ob 7. zvečer za par »Tosca«. V torek ob 3. popoludne (izven abonnementa. lože nepar) »Orpheus v podzemlju«, ob 7. zvečer Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« z gospodom Ignacem Borštnikom v vlogi Kantorja kot gostom.
— Sifnon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani. VVolfo-va ulica 10/1. ostane na velikonočno nedeljo in pondeljek za občinstvo zaprta. Knjižnica se tem potom iskreno zahvaljuje gg. I. C. iz Ljubljane in I. Č. iz Gospe Svete na Koroškem za krasne darovane knjige.
Tajništvo N. S. Z. naznanja, da so uradni prostori na veliko soboto in nedeljo zaprti, pač pa so uradne ure na praznik v pondeljek in torek kot po navadi od 9.—12. ure dopoldne.
— V vozovih električne cestne železnice so bili od mesca sušca lanskega leta pa dosedaj najdeni sledeči predmeti: 10 dežnikov in solnčni-kov, 9 različnih sprehajalnih palic,
4 pari rokavic, 1 par otroških čevljev, pelerina, 5 parov manšet, prtič, denarnica z manjšo vsoto denarja, obrisača z milom in glavnikom, ženska ročna torbica z rožnim vencem in robcem, dekliška havbica, črna prazna pompadura. Slovenski molitvenik in črn muf.
— Nesreča. Ko se je v četrtek popoldne po Tržaški cesti s kolesom peljal krojaški pomočnik Avgust Jezeršek, mu ie vsled posute ceste spodrsnilo, da je padel na hodnik ter se zadel v učiteljevo vdovo Leopoldi-no Cebinovo tako močno, da je tudi ta padla in obležala nezavestna. O-nesveščenko so mimo idoči spravili k zavesti, jiotein jo pa sjiremili domov.
— Z ribjega trga. Zadnje dni tega tedna je bil ljubljanski ribji trg razmeroma bogato založen z raznovrstnimi ribami. Posebno lepi so bili krapi in ščuke. Tudi klinov, črnook in drugih rib manjše vrednosti je bilo dovolj. 2ab ni bilo posebno veliko, polžev pa skoro nič. Cene blagu vseh vrst so bile znatne in tudi posamič visoke.
— Umrli so v Ljubljani: Helena
Končan, zasebnica, 75 let. — Marija Moller, vpokojenega želez, strojevodja vdova. 66 let. — Ivana Cančar, hči mizarskega pomočnika, 16 mesecev. — Marija Stanko, hči tovarniškega delavca, 4 leta. — Vinko Železnikar, poljski dninar, 31 let.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za nedeljo in pondeljek. Glavna privlačnost je velikanska detektivska drama »Senca noči« in »Izgubljeni naslov« (Maks Linder). Tudi ostale slike so najnovejše učinkovitosti, kakor 1. Gaumontov teden. 2. Trio Hamelin. (Koloriran varictetnl film.) 3. Pustni torek. (Humoreska.)
4.	Serija St. Gotthard. (Od Auder-matta do Airolo. Kolor. potovalna slika.) 5. Smrt Lukrecije. (Drama iz rimske zgodovine. Krasno kolorira-no. Samo popoldan.) 6. Razglas o klobučnih iglah. (Kom. učinkovitost s Suzano Grandais.) V torek »Diplomat«.
Gostilna
pri Kankertu
v Spodnji Šiški se ::	odda.	::
poldne »Rezervistova svatba«; zvečer »Lepa Helena«.
Zveza jugoslovanskih delavcev v Trstu vabi delavstvo lesnih strok (mizarje, tesarje, parketne stavce, lesne težake itd.) na shod. ki se bo vršil v soboto, 22. marca, ob 7. zvečer v društveni dvorani v ulici sv. Frančiška št. 2. — Ker je ta shod velike važnosti, je pričakovati, da se ga bodo udeležili lesni delavci vseli strok v velikem številu.
NajfinejSi
ŠPIRIT
Razprava proti Hektorju Giral-diju, ki je napadel pričo v sodni dvorani, in proti njegovemu pomagaču	j
Antonu Negodetu, se ie nadaljevala , ' v ‘sredo zjutraj in popoldne. Najprej	]
so bile zaslišane nekatere priče, na	j
to pa so čitali zdravniški izvedenci svoja mnenja o duševnem stanju ro-	I
parja Giraldija. Nekateri izvedenci	l
so trdili, da Giraldi ni popolnoma	:
normalen in da je nevrasteničen. Sploh so ga hoteli nekateri izvedenci zagovarjati, kar pa se jim ni posebno posrečilo, zakaj drugi zdravniški izvedenci so trdili z vso energijo, da je Giraldi popolnoma normalen človek, vendar pa tako moralno pokvarjen, da je nevaren. Trdili so, da ni napadel priče morda zato, ker ga se je razburilo, ampak nalašč zato, da bi ga smatrali za blaznega in ga morda zato izpustih.
Te izjave izvedencev so se torej precej križale, vendar so bile zadnje bolj verjetne. Izjave so se čitale skoro ves predpoldan. Državni pravdnik je v zelo raztegnjeni obtožbi opisal razne zločinske izvršitve. ki jih je izvršil Giraldi. To pa je tako »razjezilo« Giraldija, da je začel zopet razgrajati. Vstal je s sedeža in se zagnal naprej. Stražniki pa so ga zopet posadili na klop. Ne-kelikokrat so ga celo odgnali iz dvorane, ker je motil sodnike. — Popoldne se je razprava nadaljevala. Giraldi ni miroval niti sedaj. Stražilo ga je 6 stražnikov, ki so bili vsak hip pripravljeni, da ga pograbijo, ako vstane. To ga pa ni prav nič ženiralo. Planil je po konci in začel suvati okrog sebe kot divjak. Pri tem pa je tako vpil, da so morali govorniki prekiniti. Čuvaji so ga izvlekli iz dvorane. Ko se je pomiril, so ga pripeljali zopet pred sodnike. — Kakor hitro pa je zopet sedel na svojem mestu, je znova zdivjal. Parkrat so ga odpeljali iz dvorane. Ko so ga zadnjikrat spravili iz dvorane čuvaji, je začel tudi zunaj tako rjoveti in udarjati, da se ga ie slišalo v sodno dvorano. Vse to je seveda fingiral. Mislil je, da premoti s svojim nastopom porotnike, ki so se podali v posvetovalnico, da odgovorijo na razna vprašanja. O roparskih napadih, o težkih in lahkih telesnih poškodbah, o raz- ! Žaljenju ja.vnih oseb, o tatvini, o nošenju orož[a brez dovoljenja in dru- j gih pregreškov, ki jih je imel na vesti slavni Giraldi. — Porotniki so po daljšem pretresovanju potrdili vsa vprašanja o krivdi obeh obtožencev. Sodnik je nato proglasil razsodbo. Giraldi je obsojen zaradi raznih prestopkov na 10 let strogega zapora, njegov pomagač pa 6 mesecev, ker ni imel drugih grehov na vesti. — Tako je končala ta burna razprava.
Mlado dekle je skočilo v vodnjak In utonilo. Ana Kočevarjeva, ki je bila ljubka in zgovorna, je postala polagoma otožna. Doma je le malo govorila, ogibala se je vseh svojih prijateljic in zamišljeno je hodila po samotnih potih. Zastonj so jo izpraševale prijateljice in njeni starši, zakaj je tako žalostna in nema; zastonj so si prizadevali io razveseliti. Poznalo se ji je, da bojuje težke duševne boje in zato so začeli paziti nanjo. V nedeljo pa je nenadoma izginila. Iskali so jo naokrog, in povpraševali po njej, a nobeden ni znal povedati, da jo je kje videl. Njeni starši so bili v silnih skrbeh, ko ni prišla domov k obedu, niti spat. Šele tretji dan se jim je posrečilo, da so jo našli, a našli so mrtvo, utopljeno v vodnjaku. Kaj je bilo vzrok njenega groznega samomora, ni treba mnogo ugibati. Vzela si je življenje zaradi nesrečne ljubezni — kakor večina mladih samomorilcev. — Velikokrat so krivi takih nesreč starši sami. ker hočejo regirati svoje otroke s suhim razumom, ki ne pczna drugega kot materijelnost. Mladi ljudje pa so bolj vdani čuvst-vom in zato tudi ne morejo prenesti očitanj, ki se izcimijo samo iz star-ševega egoizma. — Utopljenko sio prenesli na njen dom na Verdelo. — Timinjan št. 1562.
Slovensko gledališče v Trstu. Za velikonočne praznike priredi naše gledališče sledeče predstave: V nedeljo ob pol 4. popoldne Fallova opereta »Dolarska princesa«, ob 8. zvečer drama »Vstajenje« od Tolstoja. V pondeljek popoldne se ponovi »Vstajenje«; zvečer se uprizori prvič na našem odru Offenbachova opereta »Lepa Helena«. .V torek po-
Beseda 5 vinarjev. Nalmanj&l znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarneUNION".
(jlasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-jana-Olince 92.
Med. univ.
Veliko suho skladišče priprav no za delavnico se takoj odda Ko odvorska ulica 7.	214-1
strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo
se je preselil
na Mestni trg št. 3
poleg »Rotovža".
Ordinira od 10.—12. in od 3.-4.
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvema velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penz onista. Cena 2200 K-Ponudbe na lastnika Kopač In Pavčič, trgovca v Novem mestu.
Pozor!
Pozor!
NOVI KRALJ PRISEGEL NA USTAVO.
Atene, 21. marca. Danes je dospel sem novi kralj Helenov Konstantin. Ob 11. uri je prisegel v zbornici na ustavo. Prebivalstvo je prirejalo kralju velike ovacije. Novi kralj se poda še danes v Solun.
KAJ JE DOSEGLA PREISKAVA.
Solun, 21. marca. Preiskava z atentatom kralja Jurija je končana. Pokazalo se je, da je atentator duševno abnormalen človek, ki za svoj čin ni odgovoren.
Najnovejše
gramofonske plošče
Proste vaje za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913.
Tri plošče skupaj K 7 50
ra. p. zajec
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Največja zaloga gramofonov in plošč. Ceniki brezplačno.
.T Za nam izkazano sočutje povodom težke izgube, ki nas je zadela vsled smrti drage sestre, oziroma tete, gospodične
ITALIJANSKI VOJAKI NISO DOBILI VELIKONOČNEGA DOPUSTA.,
Rim, 21. marca. Listi poročajo, da laški mornariški vojaki niso bili spuščeni domov. To je v zvezi z morsko akcijo, ki jo pripravlja Italija.
VELESILE IN MIROVNI POGOJI ZAVEZNIKOV.
Betgrad, 21. marca. Korak velesil pri vladah zveznih balkanskih-držav se vsak hip pričakuje. Velesile bedo oznanile, da potrebujejo mirovni pogoji balkanskih držav na vsak način spremembe.
IZPRED DRINOPOLJA.
Belgrad, 21. marca. Iz srbskega tabora izpred Drinopolja se poroča, da je položaj neizpremenjen. Turška artilerija odgovarja na streljanje srbskih topov zelo živahno. Ta živahnost se na dva načina razlaga: bodisi da se hoče s tem obdržati posadko pri pogumu, ali pa pusti Sukri paša nalašč zato tako živahno odgovarjanje, da bi se preje porabila municija, da bi imel vsaj dosti tehtni vzrok za kapitulacijo.
SRBIJA OJAČUJE SVOJE
POSADKE V ALBANIJI.
Belgrad, 21. marca. Srbske po-izcije na albanskem obrežju in v Albaniji se ojačujejo, posebno z artilerijo. Došle so velike množine muni-cijskega materijala.
I SKADRA POLOŽAJ OBUPEN.
j Dunaj, 21. marca. »W. Allg. Ztg.« poroča, da je položaj Skadra obupen, da utrdbe padejo in da generalnega naskoka ne vzdrže.
ŠTRAJK V »TRŽAŠKEM TEHNIČ-i NEM ZAVODU« KONČAN.
j Trst, 21. marca. O Štrajku, oziroma izprtju delavstva »Tržaškega tehničnega zavoda« so se vršila včeraj na Dunaju zadnja pogajanja. Izid pogajanj, o katerem se je poročalo takoj na to na shodu izprtega delavstva, se glasi: Vodstvo »Tržaškega tehničnega zavoda« sprejme vse iz-prte delavce — razven treh — zopet na delo. Delastvo je vzelo ta sklep na znanje. Na delo se bo podalo v sredo po velikonočnih praznikih. Štrajk je trajal nad štirinajst dni. Delavstvo se bo iz tega boja ličilo, da je potrebna združitev vseh zatiranih.
izrekamo najglobljo zahvalo, istotako se zahvaljujemo za ve liko udeležbo pri pogrebu in za podarjene lepe vence.
V Ljubljani, dne 20. marca 1913
Žalujoči ostali
se prodajajo pri
TZ. KZollxa.einn.
Sodna ulica št. 4, UK nadstr. platenira, sutno, tepihi, z gri-
njala, obleke za gospode >n dečke, peiilo in damski plašči Dizko pod nr kopno ceno,
Kdor hoče imeti res za, nesljivo in trpežno uro, fino izdelane J verižice, prstane /
I. t. d. naj ne / q prezre / .VV tvrdke /
Zdravnik
želodca11
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Ljubljana, sv.Petra c. 44
IVIodlslinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181	se	priporoča
MINKA HORVAT.
Cilindre, klobuke, h f\§ čepice, kravate, perilo itd.
v krasni izbiri nova specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke-----------
U J. KETTE
ipP Ljubljana, Franca Jožefa e. 3.
je en nov voz z lestvicami na
prostih oseh, en dvokolesen voz (gig), še dobro ohranjen pri
V. Urbančič,
kovaški mojster, Ljubljana,
Dolenjska cesta št. 1. Istototam se sprejme za takoj
spreten kovaški pomočnik
vešč kovanja voz in konj. Plača po dogovoru.
Odf^nrni urednik Radivoi Korene, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
Preklic.
Podpisani Anton Špotar, posestnik v Kompoljah, preklicujem in obžalujem kot popolnoma neosnovane vse žaljive besede, ki sem jih izrekel o gospodu Jakobu Jesihu, posestniku, mesarju in gostilničarju v Rudniku in se mu zahvaljujem, da le od zasebne obtožbe odstopil.
V Ljubljani, 21. marca 1913.
Anton ŠDolar.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna :; v I n a po zmernih cenah. ::
restavracijo ,Tivoli';
Velika dvorana Hotelske sobe £
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava
3S.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd.
polago.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Ftne vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufaktura! in konfekcijski trgovini
99
Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Mildauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Ustanovljeno leta 1900.
• IIMIIIIIM
Odlikovane
Pnrii T6C5.
London 1905
Slavil, občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam n« J večjo zalogo krasnih 1:1	e
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. == Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 00 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Fr. Iglič
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
Ob nedel jah se dobivajo venci v isti liiši v I. nadstr.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Nerll“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Čevlji cenej i
kakor kjerkoli, elegantni in trpežni
se dobijo le v • ••(••Hlinim 'tHMtt
zalogi čevljev
Alfr. Frankel, kom. družba Vodja: Josip Hočevar.
I^jubljaim
Stritarjeva ulica štev. 9.
Damski nizki čevlji ^»Ofi iz ševro usnj« l OU
Moški čevlji na trt- -j -j , kove iz ievro usnja 11 "
Za Veliko noč
%
K \2'— naprej
.	8—	„
*	2--	„
. H'- n 4-______
«	T	M
sem prejel
nad 4t)00 komadov oblek za gospode najnovejše mode od..................
*	2000	komadov oblek za dečke najnovejše mode od..............
*	2000	pralnih kostumov za otroke od
*	1500	raglanov v najnovejših barvah za
gospode in dečke od..........
B	3000	modnih hlač .. 0 ... .
„	1500	pelerin............ . .	„	10‘—	„
*	15000 damskih kostumov, raglanov, prašnih	manteljev,
bluz in kril po čudovito nizki ceni
Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovie
Ljubljana — Mestni trg štev. 5.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izbiri in ===, dobrega okusa priporoča =
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
\
J. Kette
. *
= Ljubljana =
t	.	|4;sr
Franca Josipa cesta št. 3
nora specialna modna in a trrorina
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Podružnica
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji = dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron. ==
e. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in olirt
 — Ljubljana, Prešernova ulica št. 50 v lastni hiši -------------------------------------------------—
sprejema Vlog’© proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam. Vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Zavod
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, reniburzne kredite Itd , eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča tu- in inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnlce, delnice in srečke ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenlh kavcij, nadalje kavcij in vadlj, potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejerfta vrednostne papirje v svrho njih shrambe In uprave,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v hranitev, zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej Izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za
tu- in inozemske borze,	.	•
preskrbuje za svoje komitente trgovske Informacije na vseh tu- m inozemskih tržiščih itd., itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Dunaj VI., Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Liberce, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
HHKrfBSi