Eazne stvari Iz domačlti kr^jev. Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah. Na3e mladeniske Marij i n e d r u * b e naj bi bile vse zastopane aa Brezji. MiadeBiči, skrbite za to! Vzemite s seboj dražbene zastave, pa tudi svetinje Mariiiae, da jih ponosno nosite na svojih prsih kot siBovi Marijiai. Mladeaiske zaake dobimo med potom. — Koliko staae vlak, razvidite iz druge notice. Nekaj Se treba za živlieaje za dobra dva dni. Dobro bo, &ko vzamete živeža s seboj. Torej ni potreba Bog ve kako velike svote za to romaaje. — Zanimanje za to mladenisko romanje je povsod veliko, zato pa je upati naiobiiaejSe udeležbe. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam poroča, da od tam pojde 30—40 mladeBiCev iB mož na Brezje. Tudi po dragih župBijah je živahno gibaflje. Prav tako! Sloveaske gorice so s svojim mladeniskim gibaBjem vzbudile mladeniče po vsem Sloveaskem, spodobi se torej, da bodo na Brezjah častno zastopaae. Mladeniči, pripravite ia aaučite se kratke, iedraate govorčke, s tVaterimi boste aastopili in jih porabili. MIsdeBiske zveze, skrbite, da boste Vne zastopane! Časa je malo! Povsod se do 24. jun. gotovo oglasite pri svojih duSnih pastirjih, katere iskreao prosimo, aaj z vsemi mofmi podpirajo in pospeSujejo to rcmaaje. Saj se gre za aaSe mladeaiče, ki bodo prej kot slej voditelji aaSi po občinah, saj velja ce!a prireditev v fiast Brezmadežai Devici, aaši Kraljici ob 501etaiei, saj velja mladeaiski ghod probuji in izobrazbi naSe modke taladine, velja aapredku celega BaSega aaroda: Bogu, Mariji in domoviai! — Kakor sliSimo, pojde z naSimi mladeaiči tudi eden izmed na8ib vrlih deželaih poslaaeev. Tudi maogo mož se je že oglasilo. Možje, le pojdite z mladeniči, ne bo Vam žal! Bog z nami in sreča junaSka! Katol. slov. polit društvo »Sloga« V Ormožu priredi v nedeljo, dae 3. julija 1.1. ob 3. uri popoldne pri Veliki Nedelji v gostilai g. Alojziia Mikl občai zbor. Poročala bodeta naSa poslanca g. dr. Miroslav P1 o j o svojem delovaaju v državaem zboru in o politidnem položaju ter g. Ivan Kočevar o deželnem zboru in o norem volilnem redu. Slovenci, deželaozborske volitve v sploSaem volilnem razredu po novem voliinem redu se bližajo. Pridite v maog ,brojaem Stevilu na to zborovanje ter pokažite n tem, da se za svoje polžtičae in goapodarske težaje zanimate! Poseben vlak na Brezje. K vsesloveaakemu shodu mladeaičev in mož na Brezjah vozi posebai vlak po sledečem voznem redu ia zaižaaih voznih cenah: dne 4. juliia t. 1. zjutraj iz postaje voznecene Manbora 3u50m; K 1040 Hoč 4 » 02 » 1000 Rač 4 » 11 » » 9 40 PrREPTskega 4 » 23 » » 9 00 (:-'y BiBtrice 4 » 33 » »8 75 Pohrjan Poaikve Grobelnega St. Jurija Stor Gelja LaSkega Rimskih toplic Zidanega mosta Hrastnika Trbovelj V Ljubljaao pride Na Oto5e » 4i 5 i 5 5 > 5 5 5 . 5 i 6 - 6 i 6 » 7 > 9 > i 47 m h > 08 > > 15 > 21 - 29 > > 37 . 50 > 59 > 14 • 24 > 31 i • 28 >  1 » » > a [ 850 > 7 75 > 715 • 7 00 > 650 > 650 > 600 > 580 > 5 40 > 500 > 480 Nazaj vozi vlak iz Bleda dne 5 julija t I. ob 2. uri popol., pride v Ljubljano ob 4 uri. Iz Ljnbljane se vraoamo domu dae 6. jul. ob 1 u 40 mia. po noči, pridemo zjutraj v 2u 42 m 2 3 3 3 3 3 4 49 19 30 44 53 01 Grcbelao Poaikva 4 Poličaae 4 Sl.Biatrica4 Pragersko 4 Rače 5 HoCe 5 Maribor 5 4 u 07 m » 14 » 35 » 48 » 58 » 08 » 16 » 25 Trbovlje Hrastaik Zid. most Rim. topl. LsSko Celje Štore Št. Jurij UgodaejSega voznega reda ni bilo mogoče doseči; vozae ceae so se zviSale, ker j[e južBa železaica dovolila zaižaao vozaino le iz petih postaj in ker se mora plačati za vsak vozai listek posebej davek in kolek. Tisti, ki ai preskrbijo vozni list za ta poaebni vlak, se ne morejo voziti z drugimi vlaki ne tja ae nazaj. Opomaim, da vozi ta posebai vlak le, ako se do 26. jaaija oglaai zadostao stevilo udeležeacev; če bi se pozneje tudi oglasilo zadoatao Stevilo, bi se vlak ne raogel več prirediti. Vozni listki se začao razpožiljati dne 30. janija. Kdor se je oglasil pri domačih du3aih paatirjib, bo tudi tam dobil vozai listek; kdor ga narcti pri meni, aaj poslje aaprej vozaino in 10 v za pošto. Med potjo, v vlaku, se vozai listki več Be dobivajo. — Kako se bomo vozili, če se ne oglasi zadostao Stevilo se bode BazaaBilo v prihcdaji številki >NaSega Doma«. — Martia Medved, župaik. Da bo gorel kres na čast sv. Ci» rila in Metoda dae 4 jul. zvečer na vseh sloveaskih gnčih ia gorah, skrbite vrli sloveaski rnožje in mladeaiči! Pokažimo aasim triaogom, da nas niso 8e zatrli! Pokažimo neznačajnim poturicam, da so le pijaae veše, ki jib. požigajo plamteči kresovi na3e velike ljabezai za slovanska blagovestaika, za vero in domoviao! Osebne vesti. V začasai pokoj je stopil zaaai davčai kontrolor Eraest Potrc. Veadar eakrat! Promocija. Na graakem vseučilisču je bi! promoviraa v petek dae 17. t. m. gosp. Štefan Rajh, odvetaiški kaadidat v Mariboru, za doktorja prava. S pošte. Nc70 poSto je dobil kraj Grobelao. — DosedaBje ime za pošto »MisliBje v Št. LeBartu« (MisaliBg ia St. Leonhardt) so prekrstili v ime »Misliaie« (MissliBg). — PoSta v KoprivBici je podeljeBa poštBemu fdpravitelju Emil vit, Schwarzer-iu — Pri posti Sv. Bolfeak v Slov. gor. «e bo aastavil poStni pot, ki bo obhodil vsak teden trikrat kraje: BiSečki vrh, Crmla, ČrmleBSak, Sovjak, Goraa, Gomila, Bi8, TrBovci, Kozlovce ia TraovSki vrh. V Bi8ečkem vrhu, Črmli, BsSu in Traoveih se ustsBovi poStai nabiralaik. — PoStai oficijal Ludevit BodeSinskj je prestavljeu iz Celja v Maribor in poStni asistent Fr. Švanke iz Ptaja v Lipnico. Iz finančne službe. Prestavljeai so pazaiki: Kebrič iz Radgone v Sloveajgradec, Alojzij K o r e n iz Brežic v ŠoStanj, T. O b r a n iz Konjic v Žalee, M. O p r a u 8 iz Podčetrtka v Št. Peter, Fraac Paulinc iz Celja v SevB.eo. Mariborske novice Dae 19. t. m. je umrl g. Matej Stergar, trgovec z maBafakturaim blagom v Gosposki uliei. — Na tukajdnji gimaaziji 86 vr3i usimena matura od  21. do 25. t. m. Maturo dela vseh 35 učencev  iz VIII. razreda. — V aedeljo, dBe 19. t. m. je utoail v radvaajskem ribniku 151etai .lulijaa Golob iz Novevasi pri Mariboru. Skofiil je vroč v vodo ter ga je prijel srčen krč, da fli mogel piavati. Tudi Bjegov oče, ki je bil železažški čavaj, se je poaesrečil pred leti blizu Slov. Bistrice, ko \e padel raz moat ter se ubil. — Minolo soboto, dne 18. t. mes. je bil obsojea vodja mestnega urada mariborskega Tsx na ea tedea zapora, ker je na zviti aačiB dosegel, da je Sel pri občinskih volitvah septerabra I. 1. volit neki mož, ki ai imel voliiae pravice, ker je bil pri vojakih. Iz Studenca pri Mariboru. Sobotaa »Marburgerca« si je privoSčila enkrat Studeačane, pa kakor je videti, so ji pov*ročili zelo hude krče v njenem protestaatovskem želodca. Pa zakaj je veadar tako huda? HudomuSneži pravijo, da jo to boli, ker slov. katol. izobraževalao dru8tvo ai prosilo »3a!ferajaa« za podporo, a povemo ji, da Baj jo prav nič ne brisa, kdo je plačal zsstavo. Naravnost Bearamac pa je, da hujska proti delavcem, ko pravi, da z Bemškim deaarjem zidajo hisice. Zapomaite si, da delavec svoj deaar pošteao in v pota svojega obraza prisluži in da ž Bjira lahko počne kar hoče in ne bo priSel preje protestaatske mežaarje, ki se zbirajo ckrog »Marburgerce«, poaižao vprašat, če si sme kupiti smotko ali zidati hiSico. Lepa procesija ji ni Bikakor ugajala, pa Ie zato, ker se je Šolskim otrokom prepovedalo, aositi plavice, kar že postave strogo prepovedujejo. To lahko razumemo, ker tem ljudem ai dosti msri, če se otroci kaj aauče ali pa aič, samo da bi se zaali prav pristao germaasko surovo obaašati ia hajlati. Zaletava se tudi v zaaao pekersko godbo, čeS, da j6 — turSka. Tu pa je samo dvoje mogoče: Dopisaik je mislil aapraviti jako nealan dovt<D. ali pa je irael grczaega mačka Todi učitelji naših otrok. Sloveaski liberalai učitelji imai« dva strokovaa lista: »Popotaik« bi aaj gojil pedsgogičao zBaaost ter pospeševal strokovao izobrazbo sploh, »Učiteljski tovariS« pa se bori za gmotae in pclitičae koristi učiteljskega staau. Ia vsak učitelj je neksko obvezaa, da je naročnik imeBovaaih listov, naj soglsSa žojima ali ne; gorje mu, kdor flima vsaj eaega. Oba lista sta strupeaa sovražaika katoliskemu verstva, katoliSki cerkvi, katoliškema duhovaištva, pa tudi katoliski vorski vzgoji ctrok, ki bi se za bjo po zdravi pedagogiski pameti imela skupno pogaajati duhovai ia posvetai uSitelj. A!i vsikdar, kadar se javai svet na to počeajaaje, ki ma sicer ostaae zakrito, opozori, liberalai učitelji hodo zacvilijo ter v odprtib jim časopisih razbijajo, kakor da bi se ]im bila zgcdila Bajhujs. krivica. Ia vendar ni bilo ni<5 drugega, kakor da se je krSčaaskira starisem reklo, kake aakaae glede B)ihovih Solskih otrok sklepajo veri sovražai učitelji. Prepri&mi pa smo, da je vsakega pošteaega človeka sveta dolžaost, stariže, ki so za vzgojo svojih otrok pred Bogom ia nred ljudmi odgovorai, opozoriti aa Bevaraosti, ki pretijo nedolzaira ajih malim. Ia zato tudi danea povzamemo besedo, d?.8i nam obeae i dobra vest očita, da se v sto slučajih, v katerih bi bilo treba, oglasimo le enkrat. Neki mlad učitelj, Ivan Magerle, je v Krškem svojim tovariSem predaval o BovejSih pojavib na Solskem polja ter svoj govor za«5el s stavtcom: »Narava in družina sta iz živali izgojili človeka.« Ta stavek, ki pomeai, da 6lo>vek ni od Boga ustvarjea po podobi božji, ampak da je po vplivu aarave in družine nastal \z živali, je postavil svojerau govoru kot podlago, aa katero gradi druga svoja izvajaBja. Njemu je torej vsebina tega stavka dogaaaa stvar, o kateri nikakor ai dvomiti. To aam kaže raišljeaie in duh tega filoveka sploh, kažc- aarn pa tudi duh druStva, ki takega, da se izrazimo milo — nezrelega kvaSeaja ne zavrae tako odločno, da bi temu mladeaiču ne prislo n& aiisel, svojo »mo- drost« poSiljati v »Popotaika«. No, in znani !judskosoi«k;. ravnatelj Nerst v Muib^ru, ki rokopise, ki jih poSiljajo drugi, za »Popotnika« zbira ia v tiskarao poSiija, ai le oaega govora sprejel, ampak ga v 8t. 15. juBija celo na prro mesto postavil ia to brez vaake cpazke; to se pravi, tudi zbirateij rokcpisa se striaja s tem, kar trdi predavatelj, ia ajemu se zdi eelo potrebao in kcristao, da se to maeaje, namreč, da je človek gotovo nastal iz živali, 8 posebaim poudarkom razodene vsemu ačiteljstvu. G. Nerat, ali ai mlado učiteljstvo že dosti zbegaao?  Poletnega tečaja aa Stajerski deželai sadje- in viaorejski Soli v Mariboru so se vdeležili: Ivan Bratko od Sv. Leaarta v Slov. gor., Fraae Beraa od Sv. Beaedikta v Slov. gor., Igaac Rajsman od Sv. Barbare v Slov. goricah, Janez Leih od Sv. Lovreaca v Slov. gor, Fraac PustiSek iz Kozjega, Fraac Fras od Sy. Jakoba v Slov. goricah, Feliks Murdič, iz Spodnje Mote, Jaaez PustiSek iz Kozjega, Franc Caiako od Sv. Boifeaka, Fr. PodviSaB iz Dobrae pri Celju, Alojzij Osterc od Sv. Lovreacii v Slov. gor, ViBceac Veber iz Dobrae pri Celju, Jurij Krajnc iz Spod. Velovleka, Fraac Horvat od Sv. Jurija ob Šiavnici, Karel Roj iz Jareaiae, Matija JaBu8a od Sv. Marjete, Aadrej Verafi iB Fraac Zamuda iz Radinec, Konrad Maier ud Št. Ilja v Slov. goricah, Jožef Priac iz Kronach, Jožff Doako iz Jareaiae, Albert Stoporko iz Studeac Iran Jurič iz Hoč, Fraac Duh iz Kicar, Fraac Hdrga od Sv. Lovreaca v Slov. gor. ia Franc VeiBgerl od Sv. LovreBca v Slov. goricah. Pohorski roparji njeti. Pod tem aa- slovom smu poročali, da so zaprii celo draziao viBičarja in bivšega orcžaika Štefaaa Kukeca, ker jih je aekdo obdolžil, da so ropali po Pohorju. C. kr. okrožna sodaija v Mariboru pa je dogaala, da je Šttiaa Kakec, ki tudi Bi bil iz orožaiške slažbe radi tatviae izpusčen, aedolžea kakor tudi ajegova družiaa. Zoper onega, ki jih je ovadil, je žs tožba vložeaa. Dckazalo se je namreč, da je 601etai Štelaa Kukec že deset let v nogah bolaa in sploh pošteajak in torej ai mogel biti deležea takih dejaaj. Sv. Jakob t Slov. gor. V soboto, dae 4. junija so spremljala dekleta aašo Marijine družbe 241etno Ivaao Fras, svojo sovrstaico k večaemu počitku, ki je umrla aa prazBik presv. ReSaega Telesa. Rajaa se je Bajbolj odlikcvala v svoji potrpežljivosti. Bolehala ie čez eno leto za jetiko, a aikdar se ni pritoževala, tudi umreti se ai bala. Če jo je priSel kdo v bolezni obiskat ae je samo ijubezBjivo smebljala. Kako čislaaa je bila rajaa, pričal je njeai pogreb. Poleg obilaoStevilaih, belooblečeaih ia ovenčaaih deklet MarijiBe družbe se je pogreba udeležilo tudi mnogo drugega ljudstva. Darovali so ji več veacev. Dekleta so ji zapela gaaljivo nagrobaico. Hudo je za mater vdovo, vzorao gospodiajo, da ji urarje eaa izmed treh bčera; edini sin, rajae brat, pa mora v jeseni k vojakom. Od Sv. Križa pri Ljutomeru se aam poroča: Dae 15 t. m. je tukajtmo petrazrednico ia 8oUk» vrt asdzoroval aovi c. kr. dež. 8olski aadzoraik Pater Koačaik iz Gradca. V Eapeli pri Radgoni }e agorela dae 15 t. mes. vimčarija potestnika Andreja Domajnko. Goreti je začelo v kolaraici med lžatjem. Prosta služba. Pri ces. kr. okrajai sodaiji t Ljutomeru je prosto mesto uradnega sluge. ProSaje se poSljejo aa predsednistvo C68. kr. okroiae sodaije v Mariboru do 17. jul. 1904. Fal ob kor. žel. Kamenje ie metal aa vlak 14 1etai Garb blizu graScme Fal. Pri tem je strl pri večernem poStaera vlaku Sipo. Kosci so prileteli aa aekega potaika. Zaraditega je bil obsojea Garb v soboto, dae 18. t. mes. na tri mesece ječe z mesečnim poBtom. Ptnjska gora. Takaisaji trgovec z mešaBim blagom Fiaae RaiBer jo aapovedal koakurz. V Trnovcah pri Pragerskem se je obesil 15 letBi aia šalarja, MiSko Danec. Oskrbaik ga je baje dolžil, da je ukradel taaslo. Radi tega je bil cd očeta kaznovaa. To ga je tako žalostilo, da je Sel v gozd in ae cbeKil. Slov. Bistrica. Vsled nepazljivosti si je prestrelil roko kijačavničarski sia Jožef Gumzej. Dobil je revolver v popravilo ter je začel istega popravljati, čeravao je 8e bil nabasaa. Pri tem se je revolver sprožil in krogla je sla Gamzeju skozi roko. Oddaja lova v občini Goroja Ložaica se bo vršila dne 7. julija t. i. na nradBem dcevu v Slov. Biatriei. Izkliea ceaa je 38 K. V Poljcanah je umrla 201etaa gdčaa Marija S^etlia, bčerka oadotaega aadučitelja. Občiaske volitve v Šmarju pri Jelšah. Ker sta se obe straaki sporazumno zedinili pri občiaskih volitvah, smo zmagali SloveBci v vseh treb razredib. NemSkutarska stranka se je vzdržala volitev. Izvoljeni so sledeči gg.: v III. razredu: LeSaik Jaaez, trgovec, posestaik in tržaa; Cop! Avgust, poseataik m Iržaa; Vizjak Fraac, posestaik. Namestaika gg. Tičar Jurij ia Jagodič Martia, posestaika. V II. razreda gg : dr. Dijak Joa., c. kr. sodaijski pristav; dr. Rakež Jos.. okr. zdravaik in tržaa; Stražek Jožef ia ČujeS Rok, poaestaika. Namestaika: Jacl Luka in Aaderiuh Matija, j: osestaika. V I. razredu gg.: FerliBe Fraac, učitelj, pose3tBik ia tržaa; Debelak Ivaa, nčitelj; Taačič Maks, poaestaik ia tržan; Vičar Alojzij, posestnik in tržan. Namestaika: Aaderluh Jakob in Sket Aalon, poaestaika. Zmaga je naša! Ta veseli klic nam je dodei po dopisaici miaoli tedea iz lepega trga Š33taaj v Sav. doliai. Zmagala je pravičaa sloveaska stvar pmti krivičai nemSki. Pri občinski volitvi v ŠoStaBju je dobila sloveaska atranka večiao. V tretjem razredu so bili izvoljeai sloveaski kaadidati s 105 glasovi, medtem ko so dobili BemSki sarao 89 glasov. V drugem razredu sta imeli obe straaki deset glasov. Vsled tega je moral odločiti žreb. Pri tem so dobili Slovenci tri odboraike, Nemci pa sarao eaega. V prvem razredu so zmagali Nemci vsled strastne agitacije. Med tistimi, ki je agitiral za Nemce, je bil tudi g. zupaik Govedič! Torej za tiste Nemce, ki razširjajo »Štajerca«, ki napada naSo duhovSčiao, ki agitirajo za »proč od Rima«. Žalosiao! Med ljudstvom \lada vsled zmage velika aavduSenost! Vsa Slovenija čestita vrlim Šo8tan}čaaom, ki so se tako vrlo držali ter pripomogli k zmagi. Zdaj pa le ne rok križem držati, ampak vrlo delati aaprej, da bo čez tri leta tudi prvi razred naS! Ven z Nemci in aemčurji iz naSega lepega sloveaskega trga! — Izvoljeni so sledeči: v III. razredu gg: Fran Rajster, Fran Šrarc, Jože Novak in Ivari VoSajak, namestnika pa Jakob Šip ia Miha Kumer; v II. razredu gg : IvaB ŠoIb, Jože Ravljea ia dr. Mayer cd aloveaske straake ia Nemec (?) dr. Lchtenegger, aaraestnika Viako Wokau (Sloveaec) ia Fraac Petfehnig (Nemec [?]). V 1. razredu, kjer se SlceBci aiso udeležili volitve, so izvoljeai sami Nemci: Filip Gaade, Jozef Verbaigg, Viktor H.iuke iB Adolf Orel, Baraestnika Miha Kuraik ia Fr. MSraig. Psovanja ni konec Kakor besai so zagaali nemSki listi krik med strmeči sret, ker so zopet propadli pri volitvah v Šoštaaju. Mislili so, da se jim bo godilo tako kskor v Ptuju, a 80 86 grozBo zmotili. Čeprav so kupovali glasove, za kar se bodo morali odgovarjati pred sodiščem, čeprav so napajali Seme in propalice tri dai od raacga jutra do pozaega večera, čeprav so jira 8li na roko Iskarijoti, so veadar propadli. Bog ia pravica »ta stala n& strani Sloveacev ia zmagali smo. Svoj žolč izlivaio zdaj ti protiavstrijski iisti  tudi proti g. okrajaemu glavarju Čapeku in ga črnijo pred vlado kolikor raogoSe. Ia kaj je storil g. glavar? Cuval je red in pravico, torej izpolail le svcjo dolžaost. Vzrok je čisto drug. Ti germaaski petelini bi bili ie radi videli, da bi gosp. glavar kot čavar postave pcdpiral ajih sleparije. G. davkarja Fistra pa DMpadajo kot BajhujSega hujskača zato, ker je svoj glas oddal pri volitvi za Sloveace. SkrajBo nesramaa ie že ta goaja, ki jo vprizarja BemSkcaacioaalBa in nemčurska sodrga proti oairn uradaikom, ki juaaško pokažejo, da niao Se pozabili, da \\h je rodila sloveaska mati. Saj so kot Sloveaci tudi dobri uradaiki, tisočkrat boljSi prav gotovo, kakor pa oai, ki škilijo v blaženi rajb. Celjske novice. Mestai zastop hoče zidati novo deklisko 8olo, ker pa aimajo denarja, bodo zopet delali dolgove. Kakor se je izrazil v Beki gostilai neki Nemec, delajo Nemci BalaSč dolgove, da bodo dobili Sloveaci čez aekaj let popolaoma zadolžeBo mestBo zastopstvo v roke. Torej že sami izprevidijo, da bo kmalu odklenkalo njihovemu slabemu gospodarstvu. Zdaj pa le dolgove delati — dokler jth 86 morejo. — Štajersski nemSki pevci bočejo prirediti v Celju veliko veselico. JasBo je, da bodo ob tej prireditvi zdivjaae nemake tolpe razgrajale ia izzivale mirne Slovence po meatu. Ako hoče vlada, da ae bo prislo do izgredov, mora prepovedati ta shod. — V Hudiaji sta utoaili v soboto, dae 18. t. m. pri kopaaju 15 letaa Marija Jeleako ib 201etBa Marija MedveS. MedveS je prisla iz Koajic obiskat svojo priiateljico Jeieako, s kojo sta se domenili, da gresta v Trst služit. Šle sta se kopat na nevaraem kraja, kjer sta utoaili, ne da bi kdo opazil. Dobrna pri Celju. Velik vihar je bil od aobote aa nedeijo v Dobrai in okolici. Vihar je podrl slavoloke, ki so bili postavljeni za slavaost. Zjutraj so vrli slovenski faatje postavill nove slavoloke. Št. Ilj pri Velenjn. Zadajič ste poročali o strašai toči dae 22. ia 23. raaja, katera je vnicila vse pridelke. Po drugod ae veselijo žetve, pri nas bodo morali kosci to deio opraviti. Dae 15. t. mes. se je vršila ceBilaa komiaija, ki je ceaila Skodo aa 45 000 K. Najhuj8e je prizadeta davčaa okolica Laze. Bati se je, da tudi prihodaje leto ne bode viaska trta in sadno drevje moglo obroditi, ker je vse ranjeao. Beda je velika, ker je 1. 1902 pokoBčal pomladanski mraz, 1. 1903 pa je razsajala toča, ki je vaičila tri četrtiae pridelka. Prebivalatvo pride v največjo revSčino, ako ae pride kakSce pomoči. Občiaske volitve se bližajo! Volilci, storite svojo dolžaost in volite odbor, do katerega imate^ zaupaaje. Čudna pošiljatev. Na poStBi urad N aekje aa Spodnjein Štajerskem je aekdo pred kratkim poslal iz bližnjega mesta kovček. Na postai spremaici v vr8ti, v kateri se zapiSe kaka da je pn^iljatev ia kaj je notri je stalo zapisaao: »Kufer Lebrer«. Zdaj aam Baj pa dotičai poSiljatelj nazaaai, kaj je to bilo! Brežice. Stavba »Narodnega doma« vrlo Bapreduje ter bo začetkom meseca avgusta t. 1. popolaoma dovrSeaa. Dae 14 avg. se vai prostori »Narodaega doma« slovesno otvore. Citalnica priredi o tej priliki veliko  ljudsko veaelico z vojaSko godbo ter aastopom različaih pevskib in aokokk'h druStev, ki so sodelovaBje obljubila. Hrastnik. Častno kolajao za 401etao zvesto službovaaje ao dobili: pazaik Jcžtf Pečaik, pismono8a Matija Groficer, vratar Blaž Kolar in delavec Matej Golob, vsi uslužbenci v takajSBji kemičai tovarai. Cerkrene str^rl. Letošnji novomašniki. h čstrtega letaika bodo imeb premicijo: C u 6 e k Fraac, 15. avg. v Št. Rupertu v Slov. gor, pridfgar 6. g. Aat. Kocbek, kapelan pri Sv. Petru pri Mariboru; Hribar IvaB, doe 7. avgusta v Meagiu na Kranjskfim, pridigar preč g. Aat. Koblar, dekan v Kraaju; Krajnc Jožd, dae 15. avg. pri Sv. Jusiju ob Ščavaici, pridigar preč. g. Mart. Jurkovič, dekan v Ljuiomeru; S p a r 1 Anton, dae 7. avgusta v Jarenini, pridigar č. gosp. Ivan Vreže, prof. v Mariboru; S r e b r e Antoa, dne 21. avgusta v Čadramu, pridigar 6. g. dr. Ant. Medved, profesor v Maribora; T r a t u i k JožeJ, dne 14. avg. na Rečici, pridigar 6. g. Fr. Lekse. .zupnik v Lučah. Iz tretjega letnika: Alt Ivaa, dne 15. avg, pri Veliki Nedelji, pridigar čast. g. Jakob Caajkar, župnik v SrediSču; Berk Antoa, dne 21. avg. pri Sv. Križu tik Slatine, pridigar preč. goap. dr. Ivaa Mlakar, kanonik v Mariboru; J e h a r t Anton, dne 7. avg. v ŠmartBu pri Slovenjgradcu, pridigar preč. g. dr. Ivaa Mlakar, kanonik v Maribora; L o t o n j a Fraac, dae 2. avg. pri Sv. Petra in Pavlu v Ptuju, pridigar preč. g. J. Flek, proSt v Ptuju; S a g a j Alojzij, dae 31. lulija v Ljutoraeru, pridigar CaBt. g. Martin Jurkovič, dekan ljutomerski; Šegula Franc, dae 21. avg. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, pridigar Franc S. Šegnla, župaik iz Prage. Pri Novicerkvi \e umrl 6. g. Jakob Kočevar. Rajni se je narodil v Zalcu dae 16. julija 1841. Izmed osmero otrok je bil aajmlajsi in je preživel vse svoje starejSe brate in seatre. Gimnaziio je obiskoval v Ceiju. Spričevala pričajo. da je vse razrede dovrail z odliko. Tudi v bogoslovju v Mariboru napredoval je izvrstao. Duhovnik pa je postal dne 29. juaija 1865, a v alužbo dužaopastirako je stopil sledečega leta v Articah pri Brežicah, kapelanoval je tndi v Sevnici, na Slatini, pri Sv. Juriju ob juž. železnici, v Koprivnici in Konjicah. Tu je vsled bolezni :zstopil iz službe ter ga je pod svojo človekoljubno streho vzelo dobro srce gospoda kanonika dr. Gregorca, kjer je preiivel malone petnajst let. G. Kočevar je kot izobraženec bil obaažanja prijaznega, oseba poniina in miro]|ubna, učena, zvedeaa v bogoslovju, v zgodovini in v prirodoslovju, občevaaje i ajim bilo je prijetao. Pogreb se je vrSil minolo soboto. Vdeležili so ae ga vsi bližaji sobratje ia tudi dva iz konjiske dekaaije. Pogreb je vodil preč. g. kanonik dr. Gregorec, ki mu je tudi govoril v cerkvi gaBljivo nagrobnico. Duši blagega rajaega aaj sveti večna luč! OrastTena poročlla. Katoliško izobraževalno društvo v Studencih pri Mariborn vabi k Trtni veselici, katera se vrSi v nedeljo, dne 26. t. mes. na vrtu gosp. J. Robiča v Lembaha. Spored: Ob 2. ari popoldne: Sestanek udov in doSlib gostov v draStveath prostorib, potem skupai odhod v Lembab. Tam koncert, petje, metaBje konfetija, šaljivo streijaaje, šaljivi ribji lov. Zvečer: Beagaličaa razsvetIjava. Vstopaiaa za neude 40 v, za ude in dijake 20 v. Ob nengodnem vremenu se vrSi veselica dne 3. julija. Sloveaci iz Maribora in okolice, prihitite v obilaem Slevilu aa veselieo tega za narodno probujo vrio delujočega draštva. Podružnica družbe sy. Cirila in Metoda na Polzeli priredi v aedeljo, dne 26. jun.ja ob 3. uri popoMne v ohčiaski pisarai svoj redni občai zbor s sledecim vsporedom: 1. odborovo porožilo. 2. Volitev norega odbora. 3. Predlogi. Dobrna pri uelju. Slavaost o priliki blagoslovljenja druStvene zastave obaesla se je ob ogromni udeležbi ljudstva in najlepSem vremenu v vsakem oziru sijajno. Dalj3e poročilo priobčimo prihodBjift. V jubilejsko kapeiicol Pred petirui leti se je v proslavo pspežerega ra ees&rjevega jabileja postavila pod Ojstržco zraven Kocbekove koče lična kapelica sv. Cirila in Metoda. Ker je poleg kipov omeajeBih siovanakih apostolov v kapelici tudi velika soha Marije, praviju nekateri. da gredo romat k Ojslriski Msteri Božji. Letos se bode v kapeliei brala na daa sv. Petra in Pavia sv. ma3a in sicer med 7. ia 8. uro zjutr&j. Kdor bi se rad vdeležil te sluzbe božje — v visočini 1800 m nsd morjem — na| pride že prejSaji večer t. j. dne 28. t. m. v Kocbekovo kočo, kjer labko prenočuje. Drugi dan po sv. inasi 8e rasidejo izletniki tez Ojstricn (3350 m) v Logarsko dolino, ali pa v Luče oz<roma skozi BistriSko dolino v Kamnik. Pot iz Luč do kapelice ni nikakor nevsrna ia se lahko vsakdo, ki je le količkaj dober hodec poda na potovanje. V Kocbekovi kofii se dobi vino in pivo ter razne konzerve, vse drugo aaj izletaiki vzamejo seboj. Ker med potom Luče—Kocbekova koča ni nobene gostilne, naj si vsak nekaj pijače in kak prigrizek preakrbi, da ne oslabi na potu. Oni izletaiki pa, ki ne lazijo radi po strminab, preaočujejo dae 28. t. m. v Lučah ter gredo drugi dan skozi Solčavo v Logarsko doliao. Tam si lahko ogledajo »Slap pod Riako« in druge zaameaitosti. Ti so hhko v Lučaa ali pa v Solčavi pri službi božji. Isti dan popoldaa je sestaaek teh turistov ia onih, ki pridejo od kapelice, pri Piskerniku v Logarski doliai. Vsak pa blagovoli prej pismeno javiti syojo udeležbo na tej ali oai turi vsaj do 25. t. m. Todstvu Savinske podružnice »S. P. D.< v Gornjemgradu, da se vse potrebno ukrene. Tadi glede karila oziroraa večerje pri PiskerBiku }e treba prej javiti Saviaski podružnici, da se preskrbi vse potrebao. Dosedaj pa so javljeni že izletaiki iz Celja, Kamaika, Ljubljaae itd. Vsakdo dobro doSel! MaSeval bode v kapelici prečast. ofie Eagelbert Pollak iz Kamnika. MogoSe je, da se izleta vdeleži 8e kak drug duhovnik, potem se bode še več maS bralo v kapelici. Iz drnglh kr^er. Dedšdina v kipu. V Parizufje umrla te dni neka stara dama, katere sorodniki 80 upali, da bodo mnogo podedovali. Raditega 80 se zelo začudili, ko niso Bašli v Biecem staaovaBju niti oporoke, ntti gotovine. Toda aečak umrie 8 tem ai bil zadovoljea ter je sam preiskal eelo staBovaaje. Po aesreči pa je ubil njegov sluga neki kip ia v največje začudeBje vseh je padlo iz njega mnogo dragoceoosti in 20.000 fraakov gotovine, katero so si nato dediči razdelili. Društvena naznanila. Kmet. bralno draštvo v Gornji Radgoni priredi dne 26. t. mes. pri g. Osojnikn Oiril-Metodovo slavnost s petjem, govorom (slavnostni govor ima g. Pogačnik iz Maribora), deklamacijami in gledalisko igro ,,Čevljar in bogatin". Slavnost se vrži ob vsakem vremenu. Vstopsina 20 v. — Odbor. Čebelarski shod se bo vriil dne 26. t. mes. ob 3. uri popol. pri gosp. Osojniku v Gornji Ridgoci za Gor. Radgono in okolico. Kmetje in vsi posestniki, pridite v obilnem številu 1 Umna čebeloreja vam obeta lep dobiček. .Savina", koleaarsko droitvo sa gornjegrajski okraj ima svoj letošnji občni zbor v nedeijo, dne 10. julija t. 1. v St. Janžn pri Korenu ob 3. uri pop. po obi&ajnem vzporedu. Vabijo šg kolcsarice in kolesarji ter sploh vsi prija.elji koleaarskeg* Sporta. Občni zbor n81oven. katol. delav. društva v Zalou" se vrši dne 26. t. mes. ob 3. nri popoldne na vrtu g. Franc Robleka. Katol. bralno društvo pri Sv. Juriju ob juž. žel. priredi v nedeljo, dne 26. jnnija ob 4. uri popol. t prostorih gosp. Alojzrja Nendl igro nNajdena bči" s tamburanjem. Ciril in Metodova slavnost se priredi v gostilni g. Gajšeka v Poljčanab dne 3. julij* 1904 ob 3. uri popoldne. Qospodarske ilrol&tlnlce. Kmetje, oskrbite si okoli ivojihaemijiSč pravih in sanesljivih mejnikov! (Eonec.) Ko 88 je meja dala tako pregledati in ste 86 obe stranki zadcvoljili, treba skrbeti, da 8e na odločeaib mestib postavijo dobri, pravi meiniki. Ti pa sn DajboljSi od trdega kamna, kaieri se ne krsi, niti na solacu ia dežu tie razpoka, za kar je aajboljši granit. Precoj obilen, blizu vatel dolg tak3en kamea se zakoplje z debelejSim koncem v zemljo, tako da Spičašti konec gleda za {kakih 20 cm iz zemlje. Na ta konee se vseka pa križ, kar je gotovo znameaje vsakemu podtenemu filoveku, da je ta kamea vreden Bedotakljivosti in spoštovaoja, kar sploh mora tadi vsak mejaik biti. Da pa ohrani tak kamen svojo veljavo in nedotakljivost celo za več stoletij, je aavada, da se pri vsajaaja v jamo dene pod kamen aekaj zdrobljenega stekla ali gline, kar lahko 3e več sto let glede te navade priča, da je bil ta kamen pravi mejnik. Kakor je čez vse priporočati, da bi se med zemljiSči napravil tem potom red, vendar moram opozarjati, da pri tom tako važnem pcslu morajo biti vse straake enako zadovoljfle. Ravnati se mora vse po pravici, brez V8akega nasilatva, prigovarjania ali celo podkupovaaja. Le ako ravnamo po pravici, moremo se aadejati, da bode imelo naSe delo veljavo za pozaejSe rodove, ako Ie količkaj krivično, jo bode pozBejši rod morda s hudimi tožbami apremeail. Samo da se toieb izognete, priporofiam vsem, dragi kmetje, 3e enkrat, da aravnate vase meje po tem navodilu. To pa le pod geslom: Ne moja, n« tvoja, ampak prava meja aaj velja!