Posamezna
Ko^J<tl]1Zllica
D°lžno stai
0r°ška
Cesfa lo.eOC,OVlaskega
Naročnina listu 40 din, četrt 1 Ssven Jugoslavije: varati ali oznanila se zaračunajo pi/ _ ^ pri večkratnem inserìran ju primeren popusu upravnišivo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije.
fev0(7
*«sfva.
Caribo
Igomri&Bu političen list za

štev.
PoStnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure» Rokopisi se ne vračđjo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon iijterurban št 113.
Wst
Maribor, dne J520. februarja 1924a
Letnik XTX*
„Kle ikalizem' in narodnosl
«Jutro« se razburja, da smo v «Straži« trdili, da so še neke vrednote, ki so višje od narodnosti in države. Njemu je narodnost najvišji pojm in država neko učlovečenje najvišjega Boga. Zato sta narodnost in država najvišje merilo za vsako udejstvovanje. Mi klerikalci pa podi-ejamo sveta čustva narodnosti interesom italijanskega papeštva in Birna; zato smo grobokopi države in narodnosti, izdajalci, sebični in pokvarjeni ljudje, katerim je glavna skrb, kako napolniti lastne želodce in žepe, narod pa nam je deseta briga.
«Jutrov« napad nas ni iznenadit, posebno ker vemo, kakšna je naša malomeščanska liberalna mentaliteta. Dobro poznamo te male ljudi, zakrknjene kulturo-bojneže in dlakocepce. Ako bi drugače pisali, kakor pišejo, bi postali nezvesti svoji klikarski, ozkodušni tradiciji, ki že kot tipična kasta označuje zgodovino zadnjih naših desetletij.
«Jutrovci« pravijo, da mi podrejamo narodnost klerikalizmu in svojim sebičnim namenom. Nadoblast je najvišja dobrina. Počasi, gospoda, to ne drži. Ako je narodnost ozir. država najvišja dobrina, najvišje merilo za dobro in hudo, in ni nad njo nobenih višjih načel, kaj pa toliko protestirate proti italijanskemu «sacro egoismo«, ki si na podlagi vašega načela «država je najvišja vrednota« osvojil naše krasno Primorje. Italijani so bili po vaših nazorih samo dosledni svojim načelom. A.ko se postavijo na isto stališče proti nam še druge sosedne države in nam napovejo vojno ter če imajo dovolj moči, vzamejo kos za kosom od naše domovine, kaj si hočemo, saj so pravične, ker ravnajo - po «Jutro«-vem načelu, «državna korist je najvišje načelo«.
Ako ni višjih vrednot, kakor je država, potem je seveda vsaka «Zveza narodov« nekaj iluzoričnega. Bebasto bi bi!o tudi sklicevanje Wilsonovo na pravice narodov in samoodločbo. Čemu takšna idealna gesla, če pa sme vsaka država svojo lastno korist postaviti za najvišje načelo, torej tudi za «pravico«. Kako podobni ste, ljubeznivi «Jutrovci«, plavi beštiji, nadčloveku vse-nemškega nietschejanslva, ki je tudi pred svetovno vojsko postavljalo podobne neumne teze, kakor vi.
Druga vaša trditev, da je katoličanstvo ali recimo po vaši terminologiji klerikalizem uničeval slovenstvo in naš narod, je še bolj bebasta kot prva. Ravno katoličanstvu se je imel naš mali narod zahvaliti, da še obstoji in da še obstoja.
Vsako dokazovanje o nasilnem ponemčevanju po katoliški veri v srednjem veku je' že neslana fraza. Ponemčevali so naš narod nemški baroni in grofi, fevdniki, ne cerkev kot taka. Takoj, ko je dobil naš narod lastne domače duhovnike, so ti bili največja opora in branitelji naroda. Kdo je živel, in čutil z ljudstvom v največjih nesrečah, turških bojih in drugih prilikah? Kdo je pod Avstrijo najvztrajnejše branil našo severno mejo? Kđo je budil in dramil s prosvetnim delom, ko še naše sedanje «liberalne« inteligence sploh ni bilo? Kdo je ob svetovni vojski naše ljudstvo navduševal za jugoslavansko deklaracijo? Kdo danes brani, ščiti in tolaži primorske in koroške Slovence, ko vzdihujejo pod tujimi italijanskimi in nemškimi tlačitelji? Kje je tista širokoustna in bahaška liberalna inteligenca, ko naši bratje toliko trpijo? Vsi so šli, kakor podgane, kadar se ladja potaplja in sikajo svetohlinsko izza uredniških pultov, med tem ko «zastrupljevalci« katoliški duhovniki z ljudstvom trpijo in delajo.
Ne bomo več odogovarjali «Jutrovcem«, ker smo uverjeni. da uredniki niso sami o tem prepričani, kar pišejo. Njim je več stranka, kakor resnica. Lovijo se za različnimi tujerodnimi gesli in teoretičnimi nauki, ki jih ne razumejo. Nauk Hegelnov, da je država nekak bog, katerega vedno vnovič zagovarjajo naši liberalci, spada že davno med staro šaro. Seveda naši «Jutrovci« tega ne vedo, da danes po svetovni vojski, ko smo že docela siti praktičnih posledic, ki izhajajo iz njegovega tako oboževanega principa «država jc bog«, najvišje bitje na svetu — mislimo le na svetovno vojsko —-, imžf-jo posamezniki in narodi čisto drugačne ideale. Po vsem svetu gre gibanje za tem, da prelomimo s to zoologično tezo o pravicah najmočnejše države in krenemo na pot krščanskih naukov o bratstvu vseh narodov na podlagi vseohčih, vsemu človeštvu skupnih, v katoliškem univerzalizmu najkrasnejše izraženih načel pravice in ljubezni. — Dr. J.
Politični položaj.
Rimska pogodba pred parlamentom. V pondeljek je zunanji minister dr. Ninčič le ozdravel, da zagovarja rimsko pogodbo pred skupščino. Ko je nastopil, ga je opozicija pozdravila s klici: Poslušajmo Mussolinija! Živijo Mussolini! — Ninčičev govor je bil tako voden in prazen, da so se celo mnogi radikali nevoljno spogle-
dovali. Najprej je razlagal, da se je morala taka pogodba skleniti miru na ljubo, potem je skušal valiti krivdo nad izgubo Reke na Radičevo politiko in končno je še čital anonimno pismo nekega Hrvata z Reke, ki naj bi služilo kot argument za tako rešitev reške-ga vprašanja. Proti temu opozicija protestira in ču-jejo se medklici: Sramota, da se poslužujete pisma italijanskega špijona! Nemir postaja vedno večji in le s težavo more Ninčič nadaljevati svoj govor, v katerem je pričenjal naštevati, kaj vse dobimo na Reki. Dobimo velik bassin. (Medklic: Še lahko v njem vtopite!) — «Sploh je korist od sporazuma jako velika in z njim je dosežen velik nacionalni uspeh«, končuje Ninčič svoj ekspoze. — Od protigovornikov je nastopil najprej demokrat Grisogono, ki je kot primorski rojak govoril o veliki škodi, ki zadene primorske kraje s to pogodbo. — Pri popoldanskem nadaljevanju razprave je prvi govoril poslanec dr. Hohnjec, ki je s svojim govorom dosegel burno odobravanje cele opozicije ter Pašiča zopet tako v živo zadel, da se je ves nervozen. premikal na svojem sedežu. Osvetil jc fatalistično vladno politiko samih porazov zlasti napram Italijanom, ki zmagujejo sedaj, ko so med vojno vedno umikali. Dokazoval je nadalje, da je reška država v smislu rapallske pogodbe obstojala ne samo de ime, ampak tudi de facto in da je nikdo ne bi smel uničili in to lem manj, ker je bila že organizirana kot država, ki je imela svojo vlado in je bila priznana otl velikega števila evropskih držav. S pristankom, da Italija Reko anektira, smo samo zadovoljili italijanskim imperijalističnim ciljem na vzhodu. Italiji toliko časa nc moremo nudili prijateljske roke, dokler bo davila nacionalno gibanje Slovencev in Hrvatov na Goriškem in v Istri. Za ta sporazum z Italijo je v skupščini komaj ena tretjina poslancev in Pasic bi bolje storil, da je položil venec žalosti na svojo politično kariero. Dr. Hohnjec je končal s Giceronovimi besedami: Koliko časa boš Mussolini še izrabljal našo potrpežljivost! Govoriia sta še eden zastopnikov muslimanov in eden od demokratov ter izjavila, da bodo njuni tovariši tudi glasovali proti pogodbi.
Konferenca federalističnega bloka v Zagrebu. V nedeljo, dne 17. iebruačja 30 se šešli v Zagrebu v prostorih HRSS zastopniki Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in poslanec Bedjanič, predsednik parlamentarnega kluba JMO dr. Hrasnica in zastopnik hrvatskega narodnega zastopstva dr. Maček in dr. Krnjevič. Dr. Korošec /in Krnjevič sta na konferenci poročala o konkretnih predlogih za ustanovitev opozicijonalnega bloka, o katerih so že razpravljali v Beogradu. Opozicijo-nalni blok naj bi imel nalogo, da zruši sedanji koruptni režim in odpre pot končnemu sporazumu med slovenskim narodom in srbskim narodom. O teh predlogih se je vnela razprava in pri tej priliki so ugotovili soglasnost v presoji političnega položaja. Končno so sprejeli sklepe glede nadaljne taktike. — Po konferenci federalističnega bloka je dr. Korošec izjavil časnikarjem, da pomenja ta sestanek v Zagrebu važen in uspešen korak naprej. «Mi smo prinesli v Zagreb«, je rekel dr. Korošec, «konkretne predloge, o katerih" smo danes razpravljali. Sedaj ne gre več samo za trenutno taktiko, ampak gre za dogovore, ki so potrebni, da nam služijo kakor kažipot na potu k rušenju vlade. Razen tega gre tudi za programatična vprašanja. Razlike nled posameznimi strankami so znane. Toda rečemo lahko, da stojimo na vsak način, če ne že pred zadnjo redakcijo, pa vsaj pred zadnjimi redakcijami onih točk, ki so potrebne za funkcijom ran je bloka. V demokratskem klubu se splošno stranjajo z ustanovitvijo bloka. O vseh naših sestankih z Ljubo Davidovičem in dr. Marinkovičem je poučen ne samo centrum demokratskega bloka, ampak .tudi ona skupina, ki jo smatrajo navadno za nasprotno. Vsi činitelji se drže lojalno in niti gospod Pribičevič ni dal nikake izjave, ki be se dala tolmačiti nasprotno.
Pašičevc nakane. Kakor se je dalo sklepati in pričakovati po raznih senzacijah in napovedovanju raznih nevarnosti po režimskem tisku, poskuša Nikola Pašič ovirati normalni razvoj politične situacije. V političnih krogih se že širijo vesti, da namerava Pašič kot edini izhod iz te situacije po ratifikaciji rimskega sporazuma odgoditi narodno skupščino, še prodno bo sprejet drž. proračun. Potem bo skušal izvršiti novo politično kombinacijo, ali pa razpisati nove volitve.
Džemijet in radikali Vladno zadrego sedaj ob glasovanju glede rim. pogodbe skušajo džemiietovci zopet izrabiti, da bi izsilili od vlade zasledovanje krivcev, ki so izvršili zopet strašne zločine nad muslimanskim življem v Makedoniji. Pri zasledovanju nekih hajdukov so namreč pandurji zopet pomorili več čisto nedolžnih ljudi. Med njimi 18 žen in otrok. Sedaj se zopet ponavlja sramotna in žalostna stvar, da mora Džemijet od vlade izsiliti* zasledovanje zločincev z grožnjo, da drugače glasuje proti vladi.
Intervencija Jugoslovanskega kluba glede trgovinske pogodile z Italijo. Deputacija Jugoslovanskega kluba je obiskala dr. Rybara, ki je tretji delegat pri trgov-
ski pogodbi z Italijo. Deputacija je opozorila dr. Rybar-ja na nevarnost, ki preti našim vinogradnikom, ako bi se dovolil uvoz vina iz Italije v našo državo. Ker se naše vinogradništvo že itak nahaja v krizi, bi bilo vsled dovolitve uvoza izročeno propadu. Deputacija je prosila dr. Rybara, da se z vsemi sredstvi podpre izvoz naših najvažnejših predmetov (goveda, konje, svinje, kure-tine, jajca, koruzo, fižol, lončarska in suha roba itd.) Dr. Rybar je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči uvoz italijanskega vina in da se pospeši izvoz naštetih predmetov.
Parcelacija,
Likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu je gotova. Zagrebška oblast uraduje že od 16. t. m. in bivši pokrajinski namestnik dr. Gimič je imenovan za njenega velikega župana. Razdelitev Hrvatske je seveda samo na papirju, upravni aparat se spreminja in prestavlja ter postaja s tem še nesposobnejši in to je vse. Vlada je zaukazala vojaškim oblastem v Hrvatski strogo pripravljenost za slučaj nemirov, a vse to je brez-potrebno ter ne učinkuje niti kot izzivanje, ker je narod miren ter trdno prepričan, da traja življenje naroda na veke. Eni gradijo svojo bodočnost na sili in na meču, drugi pa na pravici in ljubezni in tako lahko sedaj parcelirana Hrvatska in Slovenija mirno čakate, da se izkaže, kaj je močnejše in boljše. «1 dok je srca, bit če i Kroacije!« — odgovarjajo Hrvati beograjskim par-celatorjem.
Z rimskim paktom je zadan Hrvatom in Slovencem udarec v zunanji politiki, izgubili smo Jadransko morje in ko Italijani preplavljajo našo obalo od Sušaka do Bara ter prevzemajo v svoje roke industrijo in trgovino, ribarstvo in promet, smatra Beograd za najprimernejši čas, da še v notranjosti Hrvatske pokoplje vse to, kar Turki, Madžari in Nemci niso mogli ubiti. Zagrebški «Obzor« je prav dobro povedal, da je vlada srečno dosegla, da je sedaj mnogo Hrvatov na stanu in delu pri Italijanih, za davke in vojsko pa pod SHS.
Beograd razlaga nam Slovencem in Hrvatom, da ne razumemo, kaj je država, ker smo v stoletnem robstvu izgubili sposobnost vladanja, če smo jo sploh kedaj imeli. Rekli so nam, da bodo oni vodili državo tudi v našem imenu. Mi smo osvobojeni, oni pa so naši osvoboditelji ter tudi edino sposobni, da nam vladajo. — Dobrih pet let že vodijo in vladajo to državo ter nam venomer razlagajo, da rabimo radi sovražnikov na vseh straneh enotno in edinstveno državo. Zastonj se je od naše strani dokazovalo, da radi edinstva ni treba uničevati, kar je hrvatsko in slovensko, a Beograd je vse to zavrnil iz «državne potrebe«. «Državna potreba« je zahtevala Rapallo, St. Margherito, potem rimsko pogodbo in izgubo Reke ter s tem vred tudi parcelacijo Hrvatske in Slovenije.
Iz vlade, ki je poprej odredila strogo vojaško pripravljenost ob izzivanju parcelacije, se oglaša sedaj notranji minister s pohvalo, da je parcelacija Hrvatske in Slovenije zelo dobro in mirno uspela. V Zagrebu prirejajo tudi temu na čast novi veliki župani bankete in plese. To je vse, kar se vidi in sliši o parcelaciji. Po listih čitamo tudi imenovanja oblastnih funkcionarjev, a ti še po večini vedno sedijo tam, kjer so sedeli pred parcelacijo in celo po režimskih listih naletimo na pomisleke: Kaj nam pomaga oblast, kaj nam pomaga zastopnik ali poverjenik te in one vrste, ko se pa mora tudi za malenkostne stvari podajati na dolgo pot v — Beograd. Ta pot pa ni samo dolga, temveč po največ tudi brezuspešna in vlada bi si lahko prihranila celo parcelarijsko navlako, ker je znala tudi poprej s starim aparatom izmozgava t i iz naših krajev denar, nam pa zapirati vse kredite ter zanemarjati svoje obveznosti.
Tajnik HRSS dr. Krnjevič je čisto pravilno označil parcelacijo za formalni akt radikalne vlade, da se ravno v sedanjem trenutku napravi Zmešnjava v hrvatskih vrstah. S parcelacijo se misli povzročiti med hrvatsko inteligenco depresivno razpoloženje in prepričanje, kako kljub celi akciji HRSS ih njenih zaveznikov radikal na stranka dosledno izvaja svoj centralistični program. Radikali upajo, da bodo s to potezo pridobili nekaj hrvatske inteligence, ki bi jo nastavili na eksponirana mesta in tako pokazali pred javnostjo, kako je njihova politika privedla do uspehov, katerih niso dosegli predstavniki hrvatskega naroda. Iz same naredbe o izvedbi parcelacije se vidi, da je to formalen akt, ker je rečeno na koncu naredbe o razvrstitvi Hrvatske, da se na primer karlovška oblast in ostale začnejo parcelirati še le, ko se pripravi vse, kar je potrebno za funkcijoniranje teh oblasti. Iz tega se vidi, da nameravajo radikali zares pripraviti ves aparat, imenovati uradništvo in izvesti vse priprave za funkcijoniranje. Takoyje bila ta naredba o izvedbi parcelacije samo demonstrativnega značaja.
Na vprašanje, ali namerava HRSS podvzeti kake posebne korake, je odgovoril: «Zakaj? Ne mislimo! Ta naredba ima to dobro stran, da pokaže hrvatski inteligenci, ki je precej nezavedna, za čim streme radikali. Izvršila se bo diferenciacija, kakor je bila izvršena pred vojsko in tudi la del hrvatske inteligence se bo prepričal, da o kakem jugoslovanstvu s srbske strani ni govora.«
Kakor so se zagovorniki centralizma iztreznili, ko so občutili enkrat njegove posledice na lastni koži, lako se lahko mirno pusti čas, da se tudi parcelacija izživi ter razkrinka. Na to ne bo treba dolgo čakati. Centralizem že sedaj tolče vlado po glavi ter jo bo tudi ubil in prihodnje volitve bodo vsem Srbom odprle oči, da je boljši sporazum s Hrvati in Slovenci, kot pa s Turki in Nemci.
Po sveto.
Bolgarski socialisti v opoziciji. Bolgarski socialisti, ki so pomagali meščanskim strankam v krvavem zatiranju zemljoradnikov in komunistov, so stavili Cinkovu ultimatum, da mora vlado rekonstruirati tako, da bo v njej zastopanih več socialistov, ker so dosedaj imeli samo enega ministra, število njihovih poslancev v parlamentu pa je precej znatno. Rok ultimatuma je že potekel in ker se Cankov ni zganil, jo podal ostavko edini socialistični zastopnik v vladi, prometni minister D im o Kazasov. Socialisti so s tem stopili v opozicijo. Iver se je Cankov z njihovo pomočjo znebil zemljoradnikov in komunistov, se čuti sedaj dovolj močnega, da nastopi prod socialistom, ki so dosedaj izrabljali vladne težave ter izsiljevali za sebe koncesije.
Plebiscit v Grčiji. V grški zbornici je stavljen predlog, naj bi se vršilo v 14 dneh glasovanje glede dinastije, na to pa še posebno glasovanje glede oblike vladavina in ne vse ob enem, kakor je predlagal Venize-los. Za grške razmere se močno zanima tudi Francija. Njen poslanik je sporočil atenski vladi, da želi francoska vlada, naj se proglasitev republike ne izvrši z vojaškim preobratom. Franciji bi bilo tudi zelo všeč, če bi Venizelos zopet prevzel vladne posle.
Stavka bančnih uradnikov na Dunaju. V pondeljek je izbruhnila na Dunaju stavka bančnih uradnikov in nameščencev. Najprej so začeli stavkati uradniki Anglo banke, Depozitne-, Union- in Prometne banke, sedaj se jim je pa pridružilo še uradništvo ostalih bank ter stavka okrog 30 tisoč uradnikov in nameščencev. Zahtevajo 15 odstotno povišanje plač, kar so banke odbile. Nekateri bančni zavodi skušajo na ta način vplivati na uradništvo, da so sklenili vse siavkujoče takoj odpustiti iz službe. V mestu vlada občuino pomanjkanje denarja in mestna občina je zato sklenila izdajati za časa stavke svoj poseben denar v vrednosti 10 tisoč avstrijskih kron, katerega bodo po končani stavki zopet vzeli iz prometa.
Štrajk pristaniških delavcev v Angliji. Komaj je prenehal štrajk strojevodij, že so začeli stavkali z malimi izjemami skoro vsi pristaniški delavci v Angliji. Ta štrajk je veliko usodnejši za gospodarski položaj Anglije, ker bi v slučaju daljšega trajanja resno ogrožal prehranitev prebivalstva. Vlada trenutno ni v strahu, ker zaloge moke in drugih živil zadostujejo najmanj za tri tedne, samo mesa bo v kratkem primanjkovalo. London je izven nevarnosti, da bi gladoval, ker v dokih ob Temzi dela okrog 30 tisoč delavcev, ki niso organizirani, ter se nočejo pridružili štrajkujočim. — Štrajk je najtežje zadel pošto; samo v luki Plimuth leži par tisoč neekspediranih poštnih paketov, namenjenih za Ameriko, v drugih lukah pa je skoro ravno tako.
Amerika terja svoje evropske dolžnike. Samo Anglija je uredila vprašanje svojih ameriških dolgov, vse druge države, dolžnice Amerike, pa še sedaj čakajo, da jim Amerika mogoče dolgove spregleda. Te nade so se pa popolnoma izjalovile in vlada Združenih držav je že skleniia pozvati svoje dolžnike, da se končno izjavijo, kako mislijo odplačevati svoje dolgove. Ameriške terjatve bodo najhuše zadele Francijo in Italijo, pa tudi druge države bodo zelo težko odplačevale svoje dolgove. Med dolžniki je tudi naša država in pred tedni smo že čitali kuriozno vest, da bo Beograd, ki zopet ne ve, koliko dolguje, poslal v Ameriko posebno komisijo, da se informira o višini dolgov.
Vstanjenje faraona iz tisočletnega spanja. Egiptologija se je v zadnjih desetletjih neizmerno povzdignila. Ameriški milijarderji in meceni drugih narodov so z nesebičnimi doprinosi mnogo k temu pripomogli. Mnogi arheologi in diletanti so se z vso vnemo vrgli na iskanje in razkrivanje bajesJavnih grobnic, teh najvažnejših prič stare kulture Egipta, ker njihova vera je Egipčane direktno prisilila, da so nam v grobnicah zapustili vse dokumente in predmete, katerih so se v življenju posluževali. Ogromen interes je vzbudilo odkritje grobnice faraona Tutankamona. Raziskovalce ni ustrašil tisočletni duh-maščevalec, dasi je pet znamenitih učenjakov, ki so se pečali z raziskovanjem te grobnice, zaporedoma nenadoma umrlo, kar so mnogi razlagali kot maščevanje faraona, započeto delo so nadaljevali in kakor sedaj javljajo časopisi iz Luksora, je bil pred par dnevi otvorjen sarkofag kralja Tutan-hamona v prisostvu 16 oseb. Ta dogodek je tem večjega pomena,, ker je to prvič v zgodovini, da Evropejci otvarjajo popolnoma nedotaknjen egiptovski sarkofag, Fred 15 leti je arheolog Carter v družbi z raziskovalcem lordom Carnevonom našel sled kraljeve grobnice in 7 let sta delala učenjaka, da so sedaj prišli do sarkofaga in ga otvorili. V grobnici so odkrili nebroj drago--cenosti, katerih vrednost se ceni na milijarde, toda naj-
večje presenečenje je čakalo raziskovalce v sarkofagu. Cela grobnica je bila v tem svečanem trenutku razsvetljena z močno električno lučjo. V sarkofagu je mumijo pokrivalo par krasnih lanenih rjuh, tkanih tako fino, da bi jih bilo danes z najnovejšimi stroji težko napraviti. Na glavi mrtveca je ležala faraonska krona s kačjim ornamentom. Mumija je v roki držala kraljevsko žezlo; zraven žezla je ležal šopek krasnih cvetlic, ki so po čudnem naključju ohranile skoro popolnoma svojo svežino, kakor da so še pred kratkem bile položene v rakov. Prava rakev, v kateri se nahaja truplo, je dolga kake tri metre ter je silno bogato okrašena s težkimi zlatimi ornamenti. Pobarvana je s krasnimi barvami, ki so le nekoliko obledele. Škoda je samo, da so nadalj-na dela preprečena vsled nesoglasja med Čarterom in egiptovsko vlado, ki zahteva celi odkriti zaklad zase.
Baletke.
Kanibalski ples. «Hrvat« beleži tole: Znano je, da Kanibali, ako ubijejo kako človeško žrtev in si jo pripravijo za pojedino, tako dolgo plešejo okrog nje ter ognja, dokler ni pripravljena. Naši beograjski protivni-ki se močno jezijo, ako jih imenujemo Balkance, a ta naziv je veliko premil in preblag za to, kar oni uganjajo s Hrvati in Slovenci. Gospodi v Beogradu ni dovolj, da je izdala Reko Italiji in razparcelirala Hrvatsko, ampak se sedaj celo pripravlja, da priredi krog razkosane žrtve — Hrvatske ples, čisto po vzgledu Kanibalov. Tako hočejo in nameravajo pokazati Hrvatom: Kdo in kaka je ta beograjska gospoda. Iz Beograda so naročili novopečenemu velikemu županu zagrebške oblasti Cimiču, da naj priredi dne 25. t. m. v banskem dvorcu ples, ki naj pokaže Zagrebu, kaj da premore ra-dikalija. In ta žalostna figura na Markovem trgu (Cimič) je požrl tudi to sramoto in sedaj se pripravlja z vsemi močmi, da priredi kanibalski ples. In ta ples v zagrebškem banskem dvorcu se razlikuje od res pravega kanibalskega samo o toliko, ker pri Kanibalih ne pleše sin krog ubite matere, kakor bo to storil gospod Cimič 25. t. m. In ta ples v banskem dvorcu ho priredil Cimič z denarjem iz Beograda, s svojim čisto sigurno ne, ker dokler ni postal namestnik, ni imel niti toliko, da bi si kupil čevije. Po milosti radikalov in izdajstvom na materi — Hrvatski si bo sedaj kot veliki župan kupil za ta balkanski ples shimmy-cevlje. Gospod Cimič pa gre v svoji drznosti celo tako daleč, da vabi na ta ples ne samo Srbe v civilu in uniformi, ki so v Zagrebu, ampak tudi Hrvate, da pridejo in se udeležijo plesa krog razkosane matere Hrvatske. Hrvati razumejo, da bo ta ples dan veselja za Srbe, a dobro si bodo zapomnili tudi vse one Hrvate, ki bi se drznili udeležiti tega, za celo razkosano majko Hrvatsko res — kanibalskega plesa. «Hrvatova« beležka ne rabi nobenega komentarja.
Albanski arhiv. V Beogradu je začel izhajati «Arhiv za albansku starinu, jezik i etnologiju«. Urednik mu je profesor beograjske univerze H. Barič. Tiska se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Prvi zvezek je precej obsežen, šteje 276 strani leksikalne velikosti. Med so-trudniki sta tudi Slovenca K. Oštir in R. Nahtigal. Iz znanstvenega ozira je gotovo pozdravljati to novo podjetje. Toda pri tem se nam vzbujajo še druge misli. Arhiv pač ne bo našel naročnikov med nepismenimi Albanci in tudi pri nas ie v ožjem krogu jezikoslovcev, narodopiscev in zgodovinarjev. Pokritje stroškov bo torej gotovo velikodušno prevzela naša vlada, Ta očetovska skrb za Albance nas nehote spominja enake skrbi za Albance blagopokojne avstrijske vlade, ki je nam Slovencem takrat izvila iz prsi globok vzdih: Zakaj nisma Albanci! Slično sedaj. Za nas nima vlada nič. Srednješolske knjižnice ne dobe ničesar za nabavo knjig, naše zaslužno in za obmejne kraje zelo važno Zgodovinsko društvo zastonj moleduje v Beogradu za majhno podporico, dasi je svojo lojalnost že dovolj pokazalo s tem, da je opetovano objavilo spise tudi v srbo-hrvatskem jeziku. Beograd nima pare za historično in etnografsko znanstvo, pač pa za Albance. Zakaj Slovenci nismo Albanci?!
Fotografija zunanjega ministra. Med razpravo o rimski pogodbi je začel demokratski poslanec Sumen-kovič obrnjen proti zunanjemu ministru Ninčiču takole: «Sinko/da znaš, s koliko malo pameti se upravlja svetom!« Ko je omenil, da pravi minister, kako je stal pred alternativo: ali kapitulacija, ali vojna, se je minister dr. Ninčič oglasil: Tega nisem nikdar rekel. Začelo se je ugovarjati in klicati iz opozicije, dokler se ni nekdo oglasil: «Pustite ga no, saj Ninčič sploh ne ve, kaj govori!«
Parne!! in — Laza Markovič. Ker radikali tako radi primerjajo beograjski parlament in vlado z angleškim, prinaša sarajevska «Pravda« tudi precej značilno primero med slavnim voditeljem irskega naroda «nekronanim kraljem Irskem« Charles Stewara Parnellom in našim Lazico Markovičem. Parnell se je postavil v preteklem stoletju, ko so Irci doživljali najhujša zatiranja, na njihovo čelo in v parlamentu vodil boj za njihovo osvoboditev. S svojimi sposobnostmi se je pov-spel tako silno, da je zrušil celo velikega državnika Gkidstona. Irci so mu zaupali, bil je takorekoč vsemogočen in celo angleška vlada ga ni mogla premagati, dasi so to poskušali na vse načine ter ga obtožili veleizdajstva. In tega mogočnega Parnella je povsem uničila ena sama privatna afera. Ljubezen Parnella do žene njegovega prijatelja je uničila celo njegovo delo, radi tega je izgubil poverjenje irskega naroda in spoštovanje Angležev. — Dr. Laza Markovič je eden izmed prvakov radikalne stranke. Do prevrata je životaril kot
skromni profesor na univerzi; pozneje je znal izrabiti ugodno konjunkturo ter se je nenadoma vrinil med prvake ratiikalske stranke. Postal je minister m — pravi čudež — iz siromašnega profesorja je nenadoma postal bogataš. Kakor mnogi drugi beograjski «državniki«, je tudi on znal izrabiti položaj, kar mu je prineslo v Srbiji tako slabo ime, da je pri zadnjih volitvah kandidiral raje v Hercegovini, vedoč, da v Srbiji ne bi bil izvoljen. — O njegovem ministrovanju pa so se čuk vedno lepše stvari; afero je grmadil na afero, ena uma-zanejša od druge. Celo med radikalci je nastala proti njemu opozicija in Laziča se je moral umakniti s svojega sedeža. No, radikalski klub pri tej priliki ni vzdržal primere z irskim narodom. Ta je zapusti! svojega oboževanega Parnella radi skoro malenkostne privatne afere, radikalski klub pa še nadalje čuva svojega Markoviča, ga pusti še naprej med svojimi voditelji in po stal je celo glavni urednik strankinega glasila. In ko zahteva cela opozicija, nad sto poslancev, da se dr. Markoviča pozove na odgovornost radi tega, ker je direktno okradel državo ter se ga postavi pred sodišče, vstanejo radikalski poštenjaki, kakor en mož ter branijo svojega tovariša, kot bi bil največji poštenjak. Ker so' sami preslabi, morajo kupiti z dragimi koncesijami glasove Nemcev in Turkov, da obvarujejo človeka, kateremu bi se v civiliziranemu svetu sramoval vsak poštenjak podati roko. Kaj takega so zmožni samo radikali, ki v svojih vrstah trpijo poleg Markoviča še razne Jankoviče in druge uzmoviče. Ugled države jim je deveta briga, dasi ga baš korupcija najbolj ubija na znotraj in na zunaj.
Dnevne novice
Pozor na modri križ in položnice! V znak, da naročnina konča s 1. ali 15. marcem! Zaradi zakasnel« naročnine izostale številke se naknadno ne pošiljajo. — Na vprašanja brez priložene poštnine upravništvo ne odgovarja.
Zadnji avtonomni oddelek v Ljubljani ukinjen.
Gospod dr. Žerjav in Pucelj lahko napravita sedaj bilanco glede prodaje samostojnosti Slovenije Beogradu. Prosvetni minister je dne 18. t. m. s posebnim odlokom ukinil višji šolski svet v Ljubljani. S tem odlokom je odvzeta Slovencem vsaka samostojnost, katero smo še imeli v Sloveniji na šolskem polju. Za šefa likvidacije višjega šolskega sveta je imenovan dr. Stanko Bevk. Višji šolski svet v Ljubljani je bil zadnja leta izključna domena demokratov, ki so bili vsi od Bevka do Luke Jelenca največji. in najbolj klečeplazni petolizniki beograjskih centralistov. Sedaj je Beograd razgnal to p ol i ca j dem okra 1 sk o družbo pri višjem šolskem svetu in bo naše napredno učiteljstvo mesto v Ljubljano, romalo s svojimi prošnjami ter pritožbami v — radikalni Beograd. Dr. žerjav in Pucelj sta z likvidacijo višjega šolskega sveta v Ljubljani žela zadnje sadove iz-dajalstva slovenske samostojnosti. Sedaj bo tudi šolstvo v Sloveniji romalo namesto v napredku naprej — nazaj v — balkanizem. Kar je Žerjav Puceljeva klika skozi leta sejala, to je sedaj požeto od Beograda.
Gospod odvetnik di'. Andrej Veble se je preselil iz Št. Lenarta v Slov. gor. v Maribor. Svojo pisarno ima r prostorih nove Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Gospoda dr. Vebleta, ki je skoz in skoz delaven in zaslužen naš pristaš, toplo priporočamo našim somišljenikom.
Surovost orjunašev in policajdemokratov v Ormožu. Obrtni plesni venček v Ormožu, s katerim se je bavila predzadnja «Straža«, je bil izvrstno obiskan in se je v začetku tudi prav dobro obnesel. Cela zabava b* bila lepo ter veselo končala, ako bi ne bilo prišlo do neljubega nesporazuma med ormoškimi člani Orjune in JDS arji. Ta nacijonalistično tako napredna gospoda se je najprej med seboj surovo skregala, nato se še po. oklofutala in s kregom ter pretepom skvarila celotni — prvotni dobri utis plesne zabave. Treznejši demokrat-je so napravili končno red med pretepači na ta način,, da so orjunce užugali in prisilili na hladno. Škoda za tako krasno prireditev, ki je po krivdi policajdemokratov in prismojenih orjuncev končala na tako obžalovanja vreden način.
Beg prebivalstva iz Vojvodine. Po službenih statističnih podatkih je leta 1923 zelo poratslo število prebivalstva, ki se kar trumoma izseljuje iz Vojvodine. Iz Vojvodine se najmanj izseljujejo Jugoslovani, po-največ pa tujerodni elementi. Kot potrdilo za našo trditev naj služi nekaj številk. Tekom teta 1923 se je izselilo iz Vojvodine v Ameriko, Avstralijo ter Afriko 250 Srbov, 300 bunjevskih Hrvatov, 2094 Madžarov, 190 Rumunov, 13 Slovakov, 5 Turkov in 20 drugih. Največ se izseljujejo madžarski poljedelci.
Konec policijskega samosilnika. Končno je izginil iz Zagreba famozni Boško Pavlovič — komandant redarstvene straže v Zagrebu, ki je prišel na to mesto brez vsake kvalifikacije po protekciji bivšega namestnika Demetroviča, ter začel svoje paševanje s tem, da je v uredništvu «Hrvata« urednikom grozil s samokresom ter uvedel v policijsko službovanje za Balkan ne-obhodno potrebne batine. Njegovo samosilnost so bridko izkusili člani hrvatske obrambne organizacije «Hanao« ker jih je Boškovič kot navdušen orjunaš na vse načine preganjal ter jih dal v zaporu batiniti. Dolgo so bile vse obtožbe proti njemu zamanj, slednjič so ga pa le pognali, ker je bil obsojen radi razžaljenja nekega policijskega uradnika na 15 dni zapora._
Hrvatske gozdarje so reducirali v Bosni. Redukcija je porinila te dni v Bosni in Hercegovini ravno sedaj ? najhujši zimi 130 logarjem in nadlogarjem v roke be-
raško palico. Reducirani logarji so seve po pretežni večini Hrvati in to dejstvo je ravno glavni cilj redukcije. Reducirani so same — mlado delavne moči, a pustili so v službi ljudi najbolj temne preteklosti in starec, ki bi že morali davno iz službe, a so jih pustili, ker so — Srbi. Da namerava vlada izpraznjena mesta nadomestiti s Srbi, naj nam služi v dokaz naše trditve tale primer: V Derventi so reducirani 3 Hrvati in eden Rus. V tem čisto hrvatskem srezu je ostal v šumarski službi samo eden Hrvat, ker zadnjega muslimana so pred redukcijo upokojiH, Med odpuščenimi logarji je tudi nek Mato Tomas, ki je bil leta 1820 paznik v centralni kaznilnici v Zenici,, odkoder je bil imenovan logarjem na priporočilo nekaterih Srhov, ki so bili tedaj v zaporu in so mu bili dolžni hvaležnost. Malo kasneje kot Tomas je bil imenovan za logarja v drventskem srezu Jurij Radulovič, ki je za dobo Tomosovega pazniko-vanja v Zenici odsedel tamkaj 3 leta radi uboja. Pri redukciji pa je bil Radulovič dvignjen v čin pravega in definitivnega logarja, dočim je bil Tomas upokojen. Tomas je seve Srbin in je že kot logar radi zlorabe oblasti presedel v zajioru 10 dni. Logarska mesta, katera so doslej upravljali pošteni Hrvati, prehajajo v nepoštene roke — najtemnejših elementov, ki so pa iz vrst naših osvoboditeljev.
Viharji ob dalmatinski obali. Zadnje dni vladajo ob dalmatinski obali strahoviti viharji, ki zelo ogrožajo obrežno plovbo. Več parnikov se ni moglo približati obali, da bi lahko izkrcali, ampak so se morali usidrati v sredini pristanišč, da jih vihar ni treščil ob obrežje.
Za 20 tisoč dinarjev kupil lastno ženo. Po 7 letnem ujetništvu v Rusiji se je te dni vrnil v svojo rojstno občino Bezdan trgovec Matija Lašič. Njegova žena je že pred leti izposlovala, da so ji izgubljenega moža proglasili za mrtvega ter se je nato vnovič poročila. Ko pa je čula, da se je vrnil prvi mož, ni mogla več obstati pri drugem. Dogovorila sta se prvim možem, da bosta zopet skupaj živela. Drugemu to ni bilo prav, ter je hotel delati razne ovire, nazadnje sta se pa oba soproga pobotala, in pravi zakonski mož Lašič je moral izplačati drugemu 20 tisoč dinarjev, da mu je popolnoma prepustil ženo.
Opozarjajo p. n., čitatelje na oglas podobarja Miloša Hohnjeca, Celje, Glavni trg 8.
Prave zlate dobimo. V finančnem ministrstvu so se začeli baviti z načrtom: izdati prvi zlat jugoslovanski denar s sliko kralja Aleksandra. Teh jugoslovanskih zlatov bo izdano le pičlo število in bodo kovani iz zlata, katerega nam je dala Avstrija kot vojno odškodnino.
Šteti dnevi lesenega mosta. Leseni most med Novim Sadom in Petrovaradinom preživlja svoje zadnje dni. Donava je začela valiti proti mostu velike, težke ledene plošče. Led je podrl lesene branike, ki so bili postavljeni pred koze mosta in te so stale sedaj brez vsake zaščite proti ledu. Most ledenih sunkov ne bo vzdržal in vsak dan pričakujejo katastrofo, da se most zruši in Donava .ga bo. potem odplavila. Prehod preko mosta je prepovedan,-pešci hodijo'preko železniškega mosta, promet z vozovi pa je čisto ukinjen. Novi Sad je prometno odrezan od, Srema in to povzroča v ekonomskem oziru zelo veliko škodo.
Novice iz južnih krajev. V okolici Primoštena v Dalmaciji je slovel zdravnik čudodelnik, neki Rok Šarič. Ta mož je zdravil bolnike s tajnimi zdravili, a ljudje so imrdi vanj zelo veliko zaupanje. Šarič si je z zdravniško obrtjo veliko zaslužil in se preselil iz majhnega Primoštena v Rogoznico. V Rogoznici je bil pozvan od nekega Karabotiča, naj mu da nekaj proti želodčnim krčem. Šarič je pripravil bolniku raztopljeno modro galico, katero je uporabljal doslej z zelo velikimi uspehi proti sličnim boleznim. Bolnik Karabotič je res izpit pripravljeni mu lek, dobil še hujše krče in naposled umrl med nepopisnimi bolečinami. Zdravnika-čudodelnika so oblasti zaprle, akoravno je užival po Dal .maciji večji zdravniški sloves, kot vsi drugi res pravi zdravniki. Krvav zaključek krstne slave. V bližini bosanskega mesta Dervénta se je vračal Sava Šarčevič s svojo ženo domov pijan iz krstne slave. Na potu sta se srečala z nekim starcem Paničem, ki je tudi v objemu alkohola krevsal proti domu iz proslave krstne slave. Oba pijana slavitelja sta se sprla in v prepiru je zaklal Šarčevič Paniča.
Koloniziran je Kosovega polja. Ministrstvo za agrarno reformo je preselilo 50 rodbin iz Istre na Kosovo polje. Kolonistom je država dala zemljo in za obdelovanje potrebno orodje.
Zločin Ijtibosumneža. Blizu Mandičevca na Hrvatskem so te dni našli v vodnjaku kmeta Königa truplo njegove žene Eve, ki je pred par dnevi izginila in je bilo vse mnenja, da je slučajno padla v vodnjak. König je svojo ženo sijajno pokopal; po pogrebu ga je prijavila neka ženska, češ, da je slišala, kako je rajnici pred nedavnim časom pretil, da bo moral kmalu za njo naročiti krsto. Orožniki so nato Königa aretirali in v zaporu je priznal, da je sam vrgel ženo v vodnjak, ko je nalivala vodo. Umor je izvršil, ker je bil preveč ljubosumen.
il Maribora.
Protestni shod. Jugoslovanska Strokovna zveza v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 24. t. m. ob pol. 10. uri dopoldne mariborsko zavedno delavstvo na protestno zborovanje zoper krivice, ki se godijo delavstvu od strani bolniških blagajn pri izplačevanju boleznine. Delavec ali delavka, ki se pri svojem delu ponesreči ali zboli, mora na tiste bore ficke, ki jih prejema od bolniške blagajne, čakati vsakokrat po najmanj šest dni za pretekli teden oziroma po končani bolezni, predno
prispe denar iz Ljubljane. Vsak delavec je v nezgodi ali bolezni, posebno, če še ima družino, že itak podvržen stradanju, kako še pride na vsezadnje do tega, da more na denar, ki mu pripada in ki ga nujno rabi, čakati celi teden. Delavstvo plačuje svoje prispevke v Mariboru in vsled tega zahteva, ako je bolan, da se mu boleznina izplačuje tudi v Mariboru in to vsako soboto oziroma takoj po končani bolezni, kakor je bilo to poprej. Naš denar hočemo imeti vrnjen takrat,, ko ga nujno rabimo. Prepričani smo, da si bo mariborsko delavstvo znalo to svojo zahtevo tudi izvojevati. Vso mariborsko delavstvo vseh strok se opozarja, da se tega protestnega zborovanja polnoštevilno udeleži. Zborovanje se vrši v Lekarniški ulici 6-1., (dvorana rokodelskih pomočnikov).
Carinska konferenca. Glasom obvestila Glavne carinarnice se vrši prihodnja carinska konferenca v četrtek, dne 21. 1. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Trgovske šole na Zrinjskem trgu. Trgovski gremij opozarja na to svoje člane in vse druge interesente z željo, da se konference v obilnem številu udeleže.
Davčne prijave. Trgovski gremij opozarja svoje čla ne, da zapadejo dne 29. t. m. vložitve sledečih davčnih prijav: 1. Prijave za dohodnino iz leta 1923. 2. Prijave za rentnim» iz leta 1923. 3. Prijave o službenih prejemkih, katere, imajo vložiti službodajalci in 4. prijave poslovnega pa ometa v letu 1923 onih davčnih obvezancev, kojih promet ni presegal 360.000 D. Prijave pod 1, 2 in 4 se morajo taksirati s kolkom 5 D, ker so nekpikovane vloge neveljavne. Kdor davčno prijavo opusti, izgubi pravico do pritožbe, ako bi se mu davek uradnim potom previsoko odmeril.
Matica Hrvatska. Redno izdanje za leto 1921 stane 55 D za 4 knjige. 1. Gjalski: Ljubav laj manta Miliča i druge pripravi. 2. Arnold: izbrane pjesme. 3. Vilo-djč: Zagaljeni životi, novele. 4. Laszowski: Gorski koleri; Vinodol, mjestopisne i povjesne črtice đržavine Zrinskih i Frankopana, ilustrirano. Izredna izdaja: posamezno: 1. Shakespeare—Bogdanovič: Rihard III. — 20 D. 2. Manojlovič: Povijest starog Orienta I. — 20 D.
3.	Divkovic: Ruške narodne pripovjesti, ilustr. — 16 D.
4.	Markovič: Dom in svijet — 20 D. 5. Markovič: Noban i Vlasta — 20 D. 6. Pasarič: Hrv. šaljive nar. priče i pjesme — cena še ni določena. —, Plača se v naprej. Poverjenik za Maribor je ppfesor Ivan Favai, realka, naročila pa sprejema tudi naše uredništvo, ki knjige Malice Hrvatske v vsakem oziru toplo priporoča.
Poročil se je dne 18. februarja 1924 v Ljubljani g. Drago Čeh, železniški uradnik v Mariboru z gospodično Marico Žabkar jev o, učiteljico v Središču. Obilo sreče.
Ljudski oder v Mariboru priredi v nedeljo, dne
24.	februarja ob pol 5. uri popoldne gledališko predstavo «Mladost«. — P. t. občinstvo že danes opozarjamo na to prireditev.
Ljudski oder v Mariboru. Izredna skupščina Ljudskega odra v Mariboru bo v pondeljek dne 25. februarja 1924 Gb 7. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici št. 6. — Vse člane poziva uprava, da se skupščine udeležijo. — Dnevni red je razglašen na društveni deski.
Ljudski oder v Mariboru je priredii v soboto, dne
16.	februarja Ks. Meškovo dramo «Mati«. Predstava je vsestransko dobro uspela. — Podrobnejšo kritiko prinesemo v eni prihodnjih številk. Za danes bi želeli pač več točnosti glede začetka predstav.	J.
Potovanja po Italiji in v Rimu, o tem bo XVI. predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru v petek, dne
22.	t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici št. 6. — Predaval bo g. monsig. dr. Anton Medved. Somišljenike vabimo k obilni udeležbi.
Kam v soboto? Vsi v Gambrinovo dvorano, kjer se vrši družabni večer s plesom. Sogeluje orkester Ljudskega odra. Začetek ob 20. uri.
Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi vse svoje članice k mesečnemu sestanku, ki se vrši prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. popoldne ob 5. uri v kazini na Slomškovem trgu (I. nadstropje). Na dnevnem redu je dvoje za ženstvo veievažnih predavanj, zatoraj naj nobena članica ne manjka.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 10. do .16. februarja. Griža ostalo 1, novih 0, ozdravlj. 0, umrl 0, ostane L Škrlatin-ka ostalo 7, novih 1, ozdravlj. 3, umrl 0, ostane 5.
Razglas mestnega magistrata. V smislu zakona o ustrojstvu vojske in dopisa Komande vojnega okruga v Mariboru mora občina bivališča voditi v evidenci vse moške od 18. do 55. leta. Z ozirom na to, da podpisani mestni magistrat dosedaj ni vodil v svoji evidenci letnikov 1869, 1870, in ravnotako rojstni letnik 1906 se morajo zglasiti in sicer: Rojstni letnik 1869 dne 21., 22. in 23. februarja. Rojstni letnik 1870 cine 25., 26. in 27. februarja. Rojstni letnik 1906 dne 28. in 29. februarja in 1. marca 1924. Vsak zglašenec mora prinesti seboj vojaško izkaznico’(tudi staro vojaško knjižico, oziroma druge vojaške listine, ki jih poseduje). Seboj mora prinesti vsakteri pozvanih na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in istovetnost (indentitelo) nanašajoče se dokumente. One mladeniče rojstnega letnika 1906, ki ne stanujejo v Mariboru, pri svojih starših, so dolžni javiti njih starši. Zglasiti se je vsak navedeni dan od 8. do 14. ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5-1. — Kdor se ne bi pravočasno zglasil, bo brezpogojno kaznovan po obstoječem vojaškem zakonu.
Spominjajte se Diiaške večerje!
Dr. Vinko Šarabon:
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Plačo vlečem.
Uradnik, ki dobi prvega v mesecu denar, pravi, da je pxačo potegnil. Ali pa se vprašamo: Koliko pa vlečeš plače na mesec?
Naš nepozabni veliki umetnik Verovšek je bil navadno v denarnih stiskah, kakor so žalibog umetniki sploh. Ko je nekoč dobil prvega v mesecu svojo plačo, je plačal, kar je moral, in mu je ostal še petak. To je bil stari avstrijski bankovec za pet goldinarjev ali deset kron. Preluknjal ga je, potegnil vrvico skozi in ga je vlekel po sedanji Aleksandrovi cesti. Na začudeno vprašanje prijateljev, kaj dale, je rekel: «Plačo vlečem.« —1 In jo je res.
Največje počaščenje.
Eden najhrabrejših francoskih junakov v Napoleonovih vojskah je bil Latour d’ Auvergne (izgovori: latur dovernj). Padel je leta 1800 na Nemškem. Napoleon je proslavil spomin junaka na poseben način. Latour je služil v polku grenardirjev in so ga imenovali «prvega grenardirja Francije«. Njegovo mesto v polku je ostalo prosto; ko so pri nastopu klicali vojake z imenom ter je prišlo na vrsto njegovo ime, je stopil na Latourjev prazni prostor drug grenadir in je rekel: «Padel na polju časti«.
Lepše Napoleon spomina svojega vojaka pač ni mogel počastiti.
Se pozna samo sebe.
Mladi in majhni Madeleini v gledališču des Va-ričtčs v Parizu je znanec čestital, ker se je njena sestra zaročila z mladim, nadarjenim dramatikom.
«Pa ga ne bo poročila!« je vzkliknila.
«Zakaj pa ne?«
Prijazno se je Madeleine nasmejala in je rekla: «Moja sestra ni tako neumna, da bi vzela za moža človeka, ki je bil toliko bedast, da je prosil za njeno roko!«
Se nista razumela.
Ko je skladatelj Karel Maria Weber (1786—1826) dokončal svojo opero «Freischütz«, jo je poslal Reeihovemi, hoteč zvedeti njegovo sodbo. Beethoven je skladbo pregledal in jo \je posla! nazaj s kratko pripombo in z nasvetom, naj Weber ne piše nobene opere več.
Weber je bil pričakoval, da ga bo Beethoven pohvalil, in ga je zato ta odgovor precej ozlovoljil. Kmalu nato sta prišla z Beeihovenom skupaj; in Weber ga je vprašal, če je njegov «Freischütz« res tako zanič, da mu je dal tak ljubezniv nasvet.
«Tako zanič?« se je čudil Beethoven; «ne, prav narobe. Vaš «Freischütz« je tako dober, da po mojih mislih ne boste zložili nobene take opere več.«
Vrednost glave.
Vojvoda se je prepiral z dvomim norcem. Na vsak način je hotel imeti prav in je rekel: «Norec, še danes boš imel mojo glavo, če nimam prav.«
«Hvaležno spi-ejmem«, reče norec, «taki majhni darovi prijateljstvo najbolj ohranijo in pospešujejo.«
Češ, tvoja glava je majhen dar.
Pevci in uradniki.
Razsipavanje denarja za vlade razuzdanega Ludo-vika XV. (1715—1774) je doseglo višek. Niti dvornim uradnikom niso mogli o pravem času izplačati plače, take so bile finance. Tedaj so operni pevci napravili ns kraljevega hišnega ministra vlogo, naj bo v izplačevanju točnejši.
Odgovoril je: «Gospoda moja! Najprvo moram potolažiti tiste, ki jokajo, potem šele naj pridejo na vrsto tisti, ki pojejo.«
Prcvarjeni starinar.
Na Holandskem se je pripetila tale dogodbica. Neki starinar je iskal po deželi starinskih zanimivosti in dragocenosti. Prišel je mimo kmètije; kmet je stal pred vratmi hleva in je gledal, kako je mlad psiček jedel iz sklede. Takoj je starinar videl, da je skleda iz starega, in zelo dragocenega porcelana. Stopil je h kmetu in je začel: «Lep psiček je to. Ali ga prodate?«
«O, da.«
«Ali ga lahko vzamem kar takoj s seboj?«
«Takoj lahko, če plačate.«
Starinar mu je ponudil en holandski goldinar, kmet je pa zahteval dva, češ, ko bo pes dorasel, bo izboren čuvaj.
«Torej dobro, tu imate dva goldinarja.« Vzel je psa v naročje in ga začel gladiti. «Ja, še nekaj mi je prišlo

pravkar na misel. Z železnico se peljem domov, kako j naj pa med potjo psa krmim? Najbolje bi bilo, če mi j daste kar njegovo skledo.«
«Ne morem«, se je režal prebrisani krnel, «s pomoč- 1 jo sklede sem prodal namreč do danes že okoli štirideset mladih psov.«
(Dalje prihodnjič).
G
Dr. Andrej Veble
si usoja naznaniti, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Sv. Lenarta v Sl. gor. j
v Maribor,	I
Aleksandrova cesta 6, prvo nadstropje.
I
Maribor, dne 18. svečana 1924.	L
$
še dobro ohranjen šivalni stroj na prodaj. Cena 1125 D. Prečna ujka 4, ]., desno. ,	128
Prepričajte se, da se lahko razumejo vsi narodi med seboj brez znanja tujih jezikov. Kako, Vam pove knjiga «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah.
Haipis.
Ugodna prilika nakupa za stavbenike in zidarske mojstre! Preda se radi likvidacije iz proste roke in pod zelo ugodnimi pogoji; več strojev za izdelovanje cementne, zidne in strešne opeke, lomilec za kamenje, popolnoma nov s sortirančem za pesek, dve prenosljivi baraki trdo kriti, (388 in 214 kv. m), tračnica, vagončke, s ki parni, razno orodje, priprava za izdelovanje med-sten iz gipsa itd. Ogleda se lahko vsak čas. Pojasnila daje «Hitrozid« v likvidaciji, Maribor, Prešernova uli-
ca 1-1.
123
-1
g * f'3
Čevljarska delavnica
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom javne ponudbene obravnave dela in do bave za izvršitev osrednje kurjave, prezračevalne in naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela in dobave za opremo kopelji in stranišč v novem uradnem poslopju na Miklošičevi cesti.
Proračunjena svota za vsa ta dela in dobave znaša okroglo 2,500.000 D.
Ponudbe morajo obsegati vsa navedena dela, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodo na eni ter na vsa ostala dela in dobavo na drugi strani.
Zapečatene na ovitku z napisom: «Ponudba za izvršitev osrednje, kurjave itd.«, oziroma «Ponudba za vodovodna dela itd', v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
do 20. marca 1924 ob 12. uri
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg ši. 4,-L
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne Lodo v nobenem slučaju vpoštevane.
Za ponudbe, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so re-
•VKSB
flektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1924.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
IVAN EKART
Maribor, Koroška cesia šl. 34.
izdelovanje vseh vsst čevljev po meri.
Dobro blago, solidno delo, cene zmerne.
Klobuka 7
I>er»ilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate itd, kupite najceneje pri
Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
AL
//
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjigi
„Clfilefl knjilirce1 Ooseda! izš!o7lcniis
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNI S*. OR LA V MARIBORU,

S
< Jr J?
Najeenejle In najuspešnejše
oglašujete

samo potom
i
Oglasnega zavodi
Voršič
iaricr, Slsmikov trg 16.
Pojasnila brezplačno ! j
mmsÉmil
O«a «elenca
se sprejmeta v trgovini z železnino
IVAH K08AZR MIRIBOR,
Aleks. c. 42 — Meliska c t.
Predsednik: dr. Golia s. r.
Ravnatelj: Kocmur s. r.
Halo!
Halo!
Prepričiite se,
da se kupi po ceni sukneno in volneno blago za moške in ženske obleke, sviiene rute in šarpe od najcenejše do najfinejše vrste, belo platno, cefirje, kotone in tiske, gotovo moške obleke, moško in žensko perilo in vedno sveže špecerijsko blago pri
Francia Iterili,
MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
MARIBOR.
Otvoritev stiskalnice za olji,

Stiskalnica za olje oskrbništva Log pri Bistrici nad Limbušem da za
1001 buiinega semena 251 cip in 10 odst orge,
Gnetilni stroji — Ne plača se nič!
Obiskovalci, ki prinesejo črez 100 litrov semena (košic), lahko sami stiskajo in dobijo po zgoranji določbi olje 244	bi prgo.	3—1
Semena morajo biti izluščena in suha.
Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini
MARTIN ŠUMEL, Konjice. Slovenija.	737 50—I
s	Dežne psnlave	s
za vozove in konje, gamaše, na-hrbtn ke,potnekovdekeintorblce,
ss pittine iermsns s
v vseh šrinah i. t. d. priporoča
ban Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 18 Slomškov trg 6.
■rvin	«tto irfTi irfTB irv^i »Vb
CU UJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
«»SAiMMa*» vv. ■■■ mump*
ji ~5 Domača solidna stara tvrtka 5— jf
Kiparski in pozlatarski atelje Celje, ji
Izvršujem vsa v stroko spadajoča cerkvena, prafana, kakor tudi stavbena dela, v lesu, kamnu, štuku, mavcu. Prevzamem vsa nova cerkvena dela po lastnih in tujih dobrih načrtih. Priporočam se za vsa v stroko spadajoča prenavljanja. V dokaz'solidnosti so vsa moja dosedanja dela, kakor ludi pismena priznanja najvišjih strokovnjakov. Imam vedno v zalogi razne Corpose in druge podobe za cerkve, kapele, poljske križe iid.
Vsi načrti in proračuni brezplačno.
Se priporoča
Mil H§hnjtc, Celje, Razlagava ulica.
I

"UMffiMSasaaai
. 'TKHtt
m vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno ma* nnfaktumo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL MICHE, Maribor, 6osposka ul. 10
Peupjc» -.mm
I	TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
j|	PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
I
%
D
t
t
D t t %
D 0 % t D %
%
a)	Za otroke r
Kvišku srca, 35, 36, 47 D.
Rajski glasovi, 58, 62 D.
Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D.
Češčena Marija, 47, 52 D.
Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.	,
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. m II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja. 29, 41 D.
Bog med nemi, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
Somišljeniki, širi naše liste!
i isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik; Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«