Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 45. “ESLOVENIA LIBRE 99 BUENOS AIRES. 6. novembra (noviembre) 1958 Pisatelj in svoboda Kronanje papeža Janeza XXIII. Sovjetski pisatelj Boris Pasternak je prejel Nobelovo knjižno nagrado za delo, ki nosi naslov “Dr. živago”. Knjiga po¬ pisuje življensko pot sovjetskega inte¬ lektualca od oktobrske revolucije naprej pa vse do časov pred drugo svet. voj¬ no. V nekem oziru je delo avtobiograf¬ ski roman Pasternaka samega, torej pes¬ nika, ki je revolucijo doživljal in potem skušal presoditi komunizem po njegovih dejanjih. Obsodba je huda, zavržena je revolucija in boljševizem je označen kot bolezen in kazen za vso preteklost. Toda ruski narod bo to bolezen prestal in se rešil. Naravno je, da taka knjiga ni mo¬ gla iziti v Rusiji, izšla je najprej v Ita¬ liji, zatem v Franciji in letos je preje¬ la največjo svetovno nagrado — Nobelo¬ vo nagrado. Dokler je bilo zanimanje o- mejeno na zunanji svet, je Pasternak mogel mirno živeti v svoji hišici pri Mo¬ skvi. Ko je pa dobil tolikšno priznanje, je sovjetska vlada reagirala: pisateljska zveza je Pasternaka izključila in s tem je bil ob celo vrsto pravic, ki jih sicer imajo pisatelji v Sovjetski zvezi, v tisku in med množičnimi partijskimi organiza¬ cijami se je začela gonja, ki spravlja pisateljevo osebno svobodo in življenje v nevarnost — predsednik vlade Hru- ščev sam je v posebni izjavi Pasterna¬ ku sporočil, da naj kar odide po nagra¬ do na Švedsko. Domov pa ge naj več ne vrne; naj kar okusi, kakšno je življe¬ nje v kapitalističnem raju. Moskovska pravda ni nič novega. Po¬ navlja se v tej ali oni obliki že skozi stoletja: vedno so režimi skušali po svo¬ je vplivati na pisatelje in umetnike. Kdor je pisal in ustvarjal tako, kakor je bilo vladarju po godu, je mogel računati na posebne ugodnosti in na lagodno življe¬ nje. Ko je Hitler po letu 1933 začenjal s takšno politiko, je prisilil celo vrsto pisateljev v umik, molk ali pa v prosto¬ voljno begunstvo, še sedaj se nemška knjiženost ni otresla posledic nacistične dobe. Pasternak spada v Rusiji k skupini ve¬ likih pisateljev, ki so začeli nastopati kmalu po oktobrski revoluciji in ustvari¬ li velika dela zlasti v prvi dobi. Toda kmalu se je začel razkroj. Nekateri pisa¬ telji in pesniki so se skušali reševati s podrejenostjo režimu. Toda notranja sila je pri tem upadala; kvaliteta njih del je padala in končno so prišli na isto stopnjo spoznanja, kakor nekateri drugi tovariši, ki se niso mogli podrediti nalo gam in ukrepom, ki so se nazadnje zva¬ lili v cel sistem, ki je dobil ime ždanov- fečina po svojem izumitelju Ždanovu. Ta je v imenu partije predpisal, kako in kaj naj pisatelj ali umetnik pišeta in ustva¬ rjata. Jesenin in Eisenstein ter Meyer- hold so se podali v samomor, drugi so se umaknili v molk, med njimi zlasti Pa¬ sternak. Ko ni mogel več objavljati pes¬ mi in knjig po svoji vesti, je začel pre¬ vajati in ruska literatura je dobila naj¬ boljše prevode Goetheja in Shakespeara. Sam zase in v upanju na spremembo pa je pisal Dr. Živaga — več ko deset let je žive! v njegovem svetu in iz tega tr¬ pljenja je nastalo največje izpovedno de¬ lo sodobne ruske in svetovne književno¬ sti. Ko je začel Hruščev drugič pokopa¬ vati Stalina in ko se je govorilo, da misli ruski komunizem kreniti v novo smer, je zavelo med književniki. Prvi se je o- glasil Ilija Ehrenburg in napisal roman “Odjuga.” Ruski človek se je začel dvi¬ gati izpod plasti ledu, ker je Hruščev napovedal nove čase. Dudincev je šel še dlje in napisal roman “Ne samo od kru¬ ha”, ga objavljal kot podlistek in poz¬ neje v obliki razmnoženim Ena kopija je prišla v Evropo, kjer so delo prevedi in zgodba o novem kruhu v Rusiji je šla po vsem svetu. Toda Hruščev je zavihtel bič, Dudincev je moral napisati novo verzijo za ruski notranji trg. . . Paster¬ nak je dal rokopis živaga svojim evrop¬ skim prijateljem v roke — njegovo ve¬ liko dejanje vere v svobodo je doživelo veličasten sprejem v vsem svetu. Zgodovina je posejana z dogodki, po¬ dobnimi sedanjim okoli Moskve in Pa¬ sternaka. Vedno so se našli ljudje, ki so menili, da jim more škodovati prava svo¬ boda, iz katere edino morejo rasti veli¬ ka dela človeškega duha. Takih spopa¬ dov je bila polna antika, bila so deja¬ nja barbarstva v dobi renesanse in pro- Kakor smo poročali že v prejšnji šte¬ vilki, je bil na enajstem glasovanju v konklave izvoljen za novega papeža ka¬ toliške Cerkve 76 letni benečanski pa¬ triarh kardinal Angelo Giuseppe Ron- calli. Nadel si je ime Janez XXIII. Svoj 77. rojstni dan bo obhajal 25. novem¬ bra t. 1. Rodil se je 25. novembra 1881 v Sot- to il monte, Bergamo, v severni Italiji, iz številne družine. Bil je papeški nun¬ cij v balkanskih državah, predvsem v Bolgariji, ter na Bližnjem vzhodu sko¬ zi 20 let. V vatikanski diplomatski služ¬ bi je bil vsega 27 let. Na svoj kardinal¬ ski grb si je napisal načelo: “Pokor¬ ščina in mir”. Po izvolitvi je z balkona bazilike sv. Petra podelil papeški blagoslov “urbi et orbi”. V svojem nastopnem govoru je papež Janez XXIII. pozval “vse, ki vodijo u- sodo narodov, naj namesto orožja za voj¬ no kujejo orožje za mir. Zakaj se ne u- redijo razdori in zakaj se ne iščeta mir in napredek? Pojdite, delajte s hrabro¬ stjo in zaupanjem. Luč z neba vas osvetljuje. Mir je mir Gospodov. Poseb¬ no mislimo na škofe, duhovnike in ver- rike, ki žive tam, kjer teptajo svete pravice Cerkve. Prosim Boga, da raz¬ svetli razum preganjalcem, da bodo vsi dosegli svobodo. Z očetovsko ljubezni¬ jo objemamo vzhodno in zahodno Cer¬ kev. Tistim, ki so se ločili od Svete stolice, odpiramo našo ljubečo dušo in jih pozivamo, da se vrnejo v očetovo hišo. Da se bodo mogli vsi, svobodno in prostovoljno, vrniti v hišo, ki ni tuj, ampak njihov lasten dom”. Po ostalih opravljenih nastopnih ob¬ redih je naslednje dni sprejemal v av- dijenco kardinale. Začel je s kardinali iz nelatinskih držav, nadaljeval s fran¬ coskimi, španskimi in južnoameriškimi kardinali in končal s sprejemi italijan¬ skih kardinalov. V torek, 4. t. m., je bil v baziliki sv. Petra slovesno kronan s tiaro. Kronanja so se udeležili številni princi vladajočih in nevladajočih rodbin ter posebni odpo¬ slanci vlad držav tostran železne zave¬ se. Za vstop v baziliko je bilo izdanih 20.000 dovolilnic, nad pol milijonska množica pa je napolnila trg sv. Petra in bližnje ulice. Glavni obred kronanja so izvršili na balkonu bazilike sv. Petra, tako, da so ga mogli videti verniki s tr¬ ga pred baziliko. Vse slovesnosti so pre¬ našali tudi po televiziji po vsej zahodni Evropi. IZ TEDNA V TEDEN V torek, 4. t. m., so bile v USA vo¬ litve poslancev in senatorjev in več gu¬ vernerjev. Večino so dobili demokratski kandidati, tako da je sedaj ves kongres in večina guvernerskih mest trdno v rokah demokratske stranke. Predsedni¬ ške volitve pa bodo v USA jeseni 1960. Na Bližnjem vzhodu je prišlo do no¬ ve napetosti, ko je Nasser obtožil Iz¬ rael, da se pripravlja na napad na Jor¬ danijo, sedaj, ko so britanske čete od¬ šle iz te dežele. V Izraelu so izjavili, da Nasser laže, da pa ne bodo nikdar dopustili, da bi Egipt s podtalno akci¬ jo strmoglavil kralja Husseina in se po¬ lastil Jordanije. Na predsedniških volitvah na Kubi je od štirih kandidatov v ponedeljek zmagal vladni kandidat Agiiero. Upor¬ niki Fidel Castra, ki so grozili pobiti vse kandidate, svoje grožnje niso izved¬ li. Uporniško gibanje proti bivšemu predsedniku Batisti traja že skoro dve leti. V kratkem nameravajo s Cape Cana- veral izstreliti nov satelit proti Luni. Iz Moskve pa poročajo, da se tudi sov¬ jeti pripravljajo na izstrelitev rakete na Luno. V Franciji in v Alžiru se je začela volilna kampanja za parlamentarne volitve pete republike, ki bodo 23. t. m. Tekmuje 18 različnih strank, ki jih predstavlja nad 4000 kandidatov. Po novi De Gaulle-ovi ustavi bo nova zbor¬ nica imela 460 poslancev. Alžir bo imel v Parizu 66 poslancev, od teh 44, se pra¬ vi dve tretjini, muslimanov. Prva je z zborovanji začela francoska KP, ker se boji, da bi izgubila tudi na teh volitvah en milijon glasov, kakor se ji je zgodi¬ lo ob glasovanju za novo De Gaulleovo ustavo. Če izgubijo tretjino poslanskih mest, ki so jih dobili v zadnji zbornici pred De Gaulleom, bodo po novem pra¬ vilniku prenehali obstajati kot politič¬ na stranka v Franciji. Po poročilih iz Hongkonga so na Ki¬ tajskem izbruhnili veliki upori kmečke¬ ga prebivalstva proti komunističnim oblastnikom — zaradi lakote. Država je tako zracionalizirala živila, da prebi¬ valstvo močno strada. Na stotine upor¬ nikov je bilo postreljenih. Nasser jeva odvisnost od Sovjetov NAT« v pretres« Britanski feldmaršal Montgomery, ki se je pred kratkim upokojil, je po svo¬ jem odhodu iz vojaške službe in iz NA¬ TO, kjer je bil prvi pomočnik vrhovne¬ ga zavezniškega poveljnika, napisal in dal več izjav, s katerimi je kritiziral vodstvo vojne proti silam osi, ožigosal Eisenhowerja kot ne ravno briljantnega vojskovodjo, še manj politika itd. in med drugim tudi označil NATO za u- stanovo, ki je nujno potrebna reorga¬ nizacije, če naj služi namenu, za kate¬ rega je bila zgrajena: obrambi proti komunizmu. Kritikam Montgomeryja se je pri¬ družil De Gaulle, ki je razposlal na pri¬ stojna mesta več pisem, v katerih tudi kriče k reorganizaciji NATO, ki naj bi ga prevzele v vrhovnem vodstvu USA, Anglija in Francija kot nekakšen trium- virat. Franciji De Gabile hoče tudi pri¬ boriti znova mesto velesile, ki si ga je zapravila s svojo vrsto nestabilnih vlad po drugi svetovni vojni. Organizacija NATO je sedaj med za¬ vezniki v pretresu. Če jo pogledamo od vseh strani, moramo ugotoviti, da prav za prav ni niti sevemo-atlantska niti organizacija. Sega v Afriko, se steza v Azijo in malo ljudi razume, kako vodi¬ jo njene posle. V Parizu ima stalen civilni svet, ki ga vodi njegov glavni tajnik Spaak. Ob važnih prilikah mesto tega sveta pre¬ vzamejo zunanji ministri držav članic. Na prvi pogled izgleda miniatura ZN, iz katere pa so popolnoma izključeni svetljenstva, višek pred našo dobo je do¬ segla politika nacizma v Nemčiji. Pri nas doma in drugod po svetu se je ko¬ munistična propaganda veličala s tem, da brani svobodo duha proti terorju re¬ žimov. Sicer je bil pisatelj v Sovjetski zvezi pod istim pritiskom, kakor oni v Nemčiji, vendar je komunistična pro¬ paganda kot protidokaz od časa do ča¬ sa izrabljala sporadične pojave, ko se je iz pisateljskih vrst zaslišal svobodnejši glas. (Ehrenburg, šolohov). Med drugo svetovno vojno je Ehren- Varg pisal navdušene romane o boju ru¬ skega ljudstva in o nastopih nemške vojske na ruskem ozemlju. Stalin in Mo¬ lotov sta takrat izjavljala angleškim in ameriškim diplomatom, da je Sovjetski zvezi Ehrenburgovo pero vredno toliko kot deset‘divizij na fronti. Borba za svobodo se je dvignila na višjo’ raven. Pasternakov “Dr. Živago” je fronto razširil na ves svet in v tem sve¬ tu ostaja komunizem na pozicijah, ki so drugo svetovno vojno izgubile. Pisatelj nima divizij in atomskih bomb, skozi zgodovino človeštva pa se vije nit, ki se ni mogla nikdar pretrgati in se nikdar ne bo. Nobel je ustanovil svoje številne nagrade z denarjem, ki ga je zaslužil z odkritjem dinamita. 'Letošnja Pasterna- kova literarna nagrada je za Rusijo di¬ namit, ki je močnejši od atomskih bomb. komunisti. Toda čeprav, kakor demokra¬ tična ureditev te ustanove zahteva, ta svet trdno in s polno pravico kontrolira organizacijo, pa je resnični namen te zveze vojaški ter njena važnost izhaja iz velikega vojaškega glavnega stana, ki je tudi blizu Pariza. Zveza v resnici predstavlja poskus zgraditve vojaške sile pod enotnim poveljstvom, sile, ki naj nosi enotno orožje in študira skup¬ no strategijo, s katero naj zadržu e že¬ lezno zaveso tam, kjer je. Povezana z bagdadskim paktom, s SEATO in z An- zusom predstavlja jekleni obroč, ki naj zadržuje napadalne sile ZSSR in nje¬ nih satelitov. Po načelih ZN so vse članice NATO enake pred zakoni te organizacije.. To¬ da ena sama velesila je gonilna sila te obrambne zveze. To je USA, ki trosi o- gromne vsote denarja, 'orožja in ljudi za delovanje te organizacije. Zato je vrhovni poveljnik NATO Amerikanec. Prvi pomočnik vrhovnega poveFmka je Anglež in Anglija vzdržuje velik del svoje vojske v zahodni Evropi v sklopu te organizacije. To so dejstva, ki jih na¬ rekuje potreba. Toda dvoje okoliščin postaja vedno važnejših. Prva je ponoven vznik Fran¬ cije pod De Gaulle-om in treba je pri¬ pomniti, da se pod njegovo civilno ob¬ leko skriva general, druga pa je vznik Zahodne Nemčije kot vojaške sile, dejstvo, o katerem niso niti san’ali le¬ ta 1945 in na katero so malo mislili, ko so ustanavljali NATO. Doslej so nemški generali ostali tihi, kav pa ne pomeni, da ne bi bili kritični. De Gaulle je s svojo tajno koresponden¬ co z zavezniki (ki je prišla “na dan”, kakor je navada v današnjih časih), vznemiri! male narode s težkim vpra- ZSSR je objavila, da je dala Egiptu posojilo v višini 400 milijonov rubljev (ok. 100 milijonov dolarjev) za zgradi¬ tev električne centrale pri Aswanu, na Nilu. S tem, da je sprejel Nasser to sovjetsko posojilo, je storil nov korak v odvisnost od komunističnega bloka. Leta 1955 je napravil podoben korak, ko je podpisal pogodbo o dobavi orožja iz komunistične Češkoslovaške. Egipt je od takrat oborožen večinoma s sovjetskim orožjem in je tako za svojo obrambo odvisen od komunističnega bloka. Posojilo 400 milijonov rubljev za e- lektrično centralo na Aswanu pomeni za Egipt dejstvo, da bo skoro vsa go¬ spodarska bodočnost Združene Arabije odslej naprej navezana na sovjetsko pomoč. Nasser je že prej sprejel sovjet¬ ska posojila za industrijski razvoj Si¬ rije in Egipta in večino orožja za egip¬ čansko armado. Vsa egipčanska in sirij¬ ska trgovina polagoma postajata, odvi¬ sni od ZSSR in njenih satelitov, prav ta¬ ko poljedeljstvo obeh provinc Združene Arabije. S tem ko je sprejel sovjetsko posoji¬ lo za Aswan, je Nasser zavrgel lastno iz avo, da bo električno centralo zgra¬ dil z lastnimi sredstvi. Ko je 26. julija 1956 nacionaliziral S,beški prekop, je Nasser izjavil, da zavrača pomoč i z Vzhoda i z Zahoda, ker bo zgradil elek¬ trično centralo iz dohodkov od Sueške¬ ga prekopa. Iztočasno so sovjeti obja¬ vili, da ne nameravajo Nasser ju poma¬ gati pri graditvi centrale, pač pa so mu pripravljeni pomagati v industriji in poljedeljstvu. Nasser jeva sprememba je verjetno v zvezi s poslabšanjem odnosov z Zaho¬ dom. Ko so Angleži pred nedavnim izro¬ čili Izraelu dve podmornici, je Nasser obhvil, da bo Zahodu zadal hud udarec. Njegov obrambni minister Abdel Hakim Amer je odletel v Prago in v Moskvo, Zahod pa je čakal na udarec. Ta udarec je prišel s poročilom o 400 milijonskem posojilu za Aswan. Nasser je tudi rohnel proti pošiljanju zavezniških čet v Libanon in Jordanijo in krivi Zahod za napade Burgibe, tu¬ niškega predsednika, proti Kairu. Spre¬ jem sovjetskega posojila za Aswan po¬ meni, po mnenju opazovalcev, da je Nasser izgubil upanje na kakršno koli resno poravnavo z Zahodom bodisi na političnem ali na gospodarskem področ¬ ju. Pomeni pa tudi, da so se sovjeti trdno vsedli na sueški prekop in fi-tem na vse področje do osrčja Afrike. šanjem o njihovi relativni važnosti v organizaciji. Morda je realistično, ni pa nikakor diplomatsko, predlagati trium- virat v NATO, ki naj povsem kontrolira zvezo. Taka velika trojica tudi povsem ignorira obstoj Nemčije. Moderna ev¬ ropska zgodovina pozna dve važni dej¬ stvi: Napoleon je dobil bitko pri Wa- gramu leta 1809, nemški meč pa je zva¬ ril cesarstvo Hohenzollerjev leta 1871. Knjigo zgodovine pa je treba odpreti in ne, kakor nekateri delajo sedaj, zapre¬ ti pred temi dejstvi. Da sta ti dve dej¬ stvi samo še zgodovina, je največje dejstvo v prid demokraciji. OB 40 LETNIC! SLOVENSKE OSVOBODITVE GOVOR G. MILOŠA STARETA NA PROSLAVI V BUENOS AIRESU dne 19. X. 1958 (Nadaljevanje) Izrečena je bila tudi želja, naj ob današnji priložnosti , povem vsaj kratko razvojno pot slovenskega narodnega programa od leta 1918 in kak|no je sta¬ nje danes v izseljenstvu. Dovolite mi samo nekaj ugotovitev Zahtevo po Zedinjeni Sloveniji smo morali uveljavljati, poudarjati in čuva¬ ti polnih sto let. V Jugoslaviji sta, po letu 1918 cen¬ tralizem in težnja po uveljavitvi nena¬ ravnega unitarizma prinesla marsikako težko in bridko uro. Glede notranje ureditve Jugoslavije tudi pri Slovencih ni bilo enotnega gle¬ danja, dasi se je večina pod vodstvom SLS odločno postavila v boj proti cen¬ tralizmu. Pomemben preokret na poglede o notranji ureditvi skupne države je na kot predstavnik liberalne stranke, ki je dotlej branila centralistično ureditev Jugos’avije, lastnoročno napisal, da ta stranka sprejema federacijo kot osno¬ vo skupnega programa demokratičnih strank v Sloveniji. Tako je omogočil te¬ daj sporazum o sodelovanju med SLS in liberalno stranko na osnovi skupnega okvirnega programa. To sodelovanje, ki je trajalo vso dobo okupacije in revolu¬ cije v domovini pri ilegalnem delu, tudi v izseljenstvu do dane ni prenehalo. Sodelovanju se je že v prvih začetkih pridružil član vodstva Socialistične stranke Jugoslavije in ga ves čas vztraj¬ no podpira. Poleg skupnega okvirnega programa, ki je šel svo'o razvojno pot, so pa po¬ samezne stranke tako v dobi okupacije in revolucije, kakor tudi v izseljenstvu, razvijale in konkretizirale svoje odno- stal šele jeseni 194(1, t. j. že v času o- I se do slovenskega narodnega programa. kupac ; je. Tedaj je dr. Albert Kramer Ko se je spomladi leta 1942 ustanovi¬ la Slovenska zaveza kot podtalna zve¬ za vseh demokratičnih strank, je bila združena Slovenija v federativni Jugo¬ slaviji osnovna vez. Istega leta je Slovenska ljudska stranka v domovini v ilegali izdelala s sodelovanjem gospodarskih, političnih in upravnih strokovnjakov prvi osnutek ustave slovenske države, kakor tudi od¬ govarjajoči osnutek ustave Jugoslavije. Dne 29. oktobra 1944 se je predstavil slovenski javnosti v domovini Narodni odbor za Slovenijo z deklaracijo, ki no¬ si podpise tedaj najvidnejših predstav¬ nikov javnega življenja v domovini. Deklaracija vsebuje “Narodno izjavo”, ki na temelju etnične samobitnosti slo¬ venskega naroda in na temelju narod¬ nostnega načela zahteva v točki 1. državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki mora biti v geo¬ grafskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celo¬ ta, da bosta zavarovana nemoteni na¬ rodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda. v točki 2. zahteva “federativno, na demokratični podlagi in socialno pravič¬ no urejeno” Jugoslavijo, katere sestav¬ ni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija. 3. maja 1945 je V Ljubljani prvi slo¬ venski parlament, v katerem so bili predstavniki vseh demokratičnih strank in skupin, izdal oklic slovenskemu na¬ rodu, v katerem Narodni odbor za Slo¬ venijo proglaša: “Da je za vse ozem¬ lje, na katerem prebivajo Slovenci, u- stanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratično in fe¬ derativno urejene Kraljevine Jugoslavi- je”. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. XI, 1958 OB 40 LETNICI SLOVENSKE OSVOBODITVE Spoštovani (Nadaljevanje s 1. strani) V izseljenstvu pa je stanje danes na¬ slednje: Obstoji Narodni odbor za Slovenijo, ki je bil ustanovljen v domovini 29. ok¬ tobra 1944. Predseduje mu dr. Miha Krek. Tvorijo pa ga kot člani pripadni¬ ki Slovenske ljudske stranke, Sloven¬ ske demokratske stranke in Socialistič¬ ne stranke Jugoslavije. Zastopa pro¬ gram “Narodne izjave” z dne 29. okto¬ bra 1944. Poleg tega ima svoj program Sloven¬ ska demokratska stranka, ki ugotavlja, da vidi v “zedinjeni Sloveniji, obeleženi v Narodni izjavi z dne 29. oktobra leta 1944, slovenski narodni program.” Pre¬ pričana je, “da samo državna skupnost z ostalimi južnimi Slovani zagotavlja Slovencem narodni obstoj in napredek”. Zato stoji na stališču “demokratične in federativno urejene Jugoslavije”. Socialistična stranka Jugoslavije je 1. maja 1954 izdala v Parizu proglas, ki vsebuje tudi njen program; v njem po¬ stavlja tole načelo: “Ohranitev skupne države vseh južnih Slovanov in nje or¬ ganizacija na demokratičen način kot svobodne federacije narodov in samo¬ uprave nižjih edinic.” Dalje poudarja udeležbo Jugoslavije v ustvarjanju bal¬ kanske in evropske federacije. Slovensko državno gibanje je po svo¬ jem glavnem odboru, ki je zasedal letos v Clevelandu, objavilo program, kate¬ rega osnova je izražena z besedami: “Težnja po slovenski svobodi je danes istovetna z načelom enakopravne slo¬ venske države. Do te države ima slo¬ venski narod pravico in si jo je trdno odločen ustvariti.” Nadalje ne izklju¬ čuje možnosti povezave slovenske drža¬ ve z drugimi narodi sedanje Jugo¬ slavije, vendar Slovensko državno gi¬ banje to možnost smatra kot manj za- željeno in želi širši evropski zvezni okvir. Slovenska ljudska stranka, ki je v prvi polovici tega stoletja nosila težo od¬ govornosti v političnem delu za slo¬ venski narod, je v izseljenstvu leta 1954 precizirala strankin program, ka¬ terega je objavil njen načelnik Dr. Mi¬ ha Krek. Glede Slovencev ugotavlja pro¬ gram SLS: 1. Slovenski narod ima po svojem na¬ ravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vsto¬ pa v državne zveze ter sodeluje v dru¬ žini svobodnih narodov. Slovenska ljud¬ ska stranka stremi in dela, da bi slo¬ venski narod uveljavil to svojo pravic co in se ves združil v slovenski državi. 2. Glede Jugoslavije pa program SLS pravi takole: Slovenci smo po svo¬ bodni odločitvi stopili v državno skup¬ nost s Hrvati in Srbi ter drugimi juž¬ noslovanskimi narodi (Majska deklara¬ cija). Zemljepisne, geopolitične in go¬ spodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potrebe za obrambo ozem¬ lja kažejo in utemeljujejo usodno živ- ljensko povezanost slovenskega naroda z južnoslovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče pa je svobo¬ da. Ob 40 letnici tako pomembnega do¬ godka kot je bila osvoboditev slovenske¬ ga naroda in ustanovitev svobodne drža¬ ve Slovencev, Hrvatov in Srbov, živečih v monarhiji, sem Vam pokazal panora¬ mo programov naših političnih predstav¬ ništev in strank v zadnji dobi in v izse¬ ljenstvu. Ni moj namen, da bi te programe raz¬ členjeval. Le tole sklepno misel bi rad poudaril: Zavedajmo se, da ne bomo pripomogli k uresničitvi nobenega narodnega pro¬ grama, če trezno ne presodimo stvarno¬ sti sedanjosti in ne delamo tako, kakor zahteva čas in nam narekuje naša dol¬ žnost. Slovenski narod je v domovini, ne tu¬ kaj. V domovini pa vlada komunizem in svobodnega razpravljanja o slovenski bo¬ dočnosti ni. Dovoljeno je le tisto, kar je v službi komunizma. Mi smo šli v izseljenstvo, da nada¬ ljujemo borbo proti komunizmu. Res je, da neposredno ne moremo pomagati na¬ rodu v domovini, niti ne moremo vplivati Že vrsto let nazaj imajo Slovenci v Argentini vzako leto socialni dan, na ka¬ terem proučujejo aktuelna vprašanja ta¬ ko slovenskih izseljencev kakor tudi slo¬ venskega naroda samega. Pripravlja jih pa Stalni odbor za socialne dneve pod predsedstvom g. Janeza Marješiča. Šesti socialni dan je bil v nedeljo 2. nov. Začel se je ob 8. uri zjutraj s sv. mašo v slovenski kapeli na R. Falconu. Imel jo je g. direktor Anton Orehar, ki je tudi v pridigi poudarjal socialni nauk kat. Cerkve ter zlasti socialne okrožni¬ ce socialnih papežev proti materializmu in za pravično rešitev soc. vprašanj člo¬ veškega delovnega občestva. Po končanem cerkvenem opravilu je predsednik Stalnega odbora za prireja¬ nje socialnih dni g. Janez Majeršič po¬ zdravil vse navzoče, zlasti predstavnike raznih društev in organizacij, v nadalj¬ njih izvajanjih je pa nato v zgoščenih besedah podal pregled dosedanjih petih socialnih dni ter povedal v koliko so bi¬ li uresničeni njihovi sklepi. Na predlog g. Albina Magistra je bi¬ lo izvoljeno .naslednje...predsedstvo, zbo¬ rovanja: predsednik Edi Škulj, tajnik Jo¬ že šeme, odborniki pa gdč. Katica Ko¬ vač, Tone Bidovec in Vital Ašič. Referati na letošnjem socialnem dne¬ vu so bili posvečeni sedanjenu politič¬ nemu, gospodarskemu ter socialnem po¬ ložaju slovenskega naroda pod komuni¬ stičnim režimom. Prvi referat o komunizmu v Jugosla¬ viji je imel vseuč. prof. dr. Ivan Ahčin. Kot odličen poznavalec komunističnega sistema je v predavanju prikazal Titov jug. komunizem v vseh njegovih rafini¬ ranih oblikah in spreminjanju taktike za varanje svetovne in domačne javnosti. Na osnovi raznih primerov je dokazal, da je Titov komunizem tako v politič¬ nem, kakor tudi ideološkem, družbenem na razvoj velikih dogodkov. V borbi za osvoboditev našega naroda in narodov Jugoslavije smo pa lahko negativna ali pozitivna postavka. Kako smo lahko pozitivna postavka, so nam dali nauk Slovenci pred 40 leti. Za časa borbe proti skupnemu sovražni¬ ku so izločili vse, kar bi jih razdvajalo. Pa tudi Slovenci, Hrvati in Srbi, živeči v monarhiji, so smatrali kot edino pra¬ vilno pot, da gredo trdno povezani v borbo proti skupnemu sovražniku. Zato so doživeli veličastno zmagoslavje 29. oktobra 1918. Če hočemo biti vredni nasledniki na¬ ših prednikov, ki so nam izvojevali svo¬ bodo pred 40 leti, pojdimo po njihovih stopinjah enotnosti in sloge v borbi proti skupnemu sovražniku. Združeni Slovenci in povezani izseljen¬ ci vseh narodov Jugoslavije! To je način uspešne borbe proti skupnemu sovra¬ žniku. Ko pa bo slovenski narod in vsi naro¬ di Jugoslavije svobodni, naj sami v svo¬ bodi določijo medsebojne odnose in naj bo z božjo pomočjo uresničen tisti pro¬ gram, ki bo prinesel mir in svobodno rast tudi našemu, v trpljenju tako pre¬ izkušenemu narodu. (Konec) in gospodarskem pogledu prav tak kot je svet. komunizem, voden iz Moskve. Sloni prav tako na materialističnem brezbožnem svetovnem nazoru. Jasno je prikazal nasilje, ki ga peščica vodilnih komunistov — novi razpred privilegiran¬ cev, kakor jih prikazuje v svoji kjigi Milovan Djilas, izvaja tako nad delav¬ stvom, kakor nad vsem narodom. Življe¬ nje ljudi pod tem nasiljem je težko. Da imajo mir pred tajno policijo, mo¬ rajo živeti dvojno življenje-eno resnično zase, drugo ga za komunistično oblast. Končno je poudarjal veliko moralno pu¬ stošenje, ki ga komunizem povzroča z načrtnim razkristjanjevanjem zlasti med mladino. Zaključil pa je svoja zanimiva izvajanja z ugotovitvijo, da so komuni¬ sti s svojo tiranijo kljub vsemu njihove¬ mu bahaštvu o gospodarskih in tehnič¬ nih napredkih,. Slovencem povzročili to¬ liko gorja in toliko nesreč, da med Slo¬ venci ne bo nikogar, ki bi za njimi to¬ žil, ko se jih bo narod končno znebil in otresel. Drugi referat je za VI. socialni dan pripravil dr. J. Arnež. Kot dober po¬ znavalec slov. gospodarskega stanja pod komunistično tiranijo, je s statističnimi podatki prikazal sedanje gospodarske razmere doma. Pojasnil je vprašanje zaposlitve delavstva ter razdelitev na¬ rodnega dohodka LR Slovenije. Iz nje¬ govega referata je razvidno, da sloven¬ sko gospodarstvo ni v povoljnem položa¬ ju. Res je, da je bil ponekod dosežen kak napredek, toda ta napredek ni v nobe¬ nem razmerju z napredkom v svobodnih državah. Komunisti niso prinesli nič no¬ vega. Dejstvo je, da delavec, kateremu so komunisti pred svojim nastopom vse obljubljali, živi slabše in pod težjimi raz¬ merami kot je živel pred II. svetovno vojno. Referent je dalje omenjal razne komunistične gospodarske zablode ter naglašal dejstvo, da je do njih moralo priti, ker komunisti tudi gospodarska vprašanja rešujejo samo politično. Vse komunistično dejanje je označil za z na¬ siljem legalizirano laž. Namen komuni¬ stov namreč ni ustvarjanje blaginje, kajti, če bi storili to, potem bi izgubili osnovo in razlog za svoj obstoj. Dr. Arnežev referat je prebral Av¬ gust Horvat. V nadeljevanju zborovanja so udele¬ ženci najprej sprejeli pozdravni pismi predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku in škofu dr. Rožmanu, nato so pa poslušali zadnjega govornika, ki je bil Rudolf Smersu. Imel je stvarno preda¬ vanje o socialnih razmerah v domovini. V njem je prikazal socialno in družbeno življenje ter razmerje med delavcem in kapitalom. Omenjal je tkzv. decentrali¬ zacijo, ki so jo komunisti odredili leta 1950, uvajanje komun, delavskih skup¬ nosti, položaj direktorja v podjetjih itd. Iz vsega je razvidno, da pri vsem zatrje¬ vanju komunistov, da so delavci pod ko¬ munisti dosegli popolno oblast, ne odgo¬ varja resnici, ker delavci niso ne sola¬ stniki podjetij ter v njih tudi ne odlo¬ čajo. Glede delovnega razmerja je nava¬ jal različnost plač. Po njegovem so no¬ vost le otroški dodatki do 15. leta sta¬ rosti. Glede soc. zavarovanja pravi, je zabeležiti napredek, toda ta napredek se nikakor ne more meriti z napredkom v socialnem zavarovanju n. pr. v Zahod¬ ni Nemčiji. Na podlagi podanih referatov o gos¬ podarskem in socialnem stanju Slovenije pod komunizmom je VI. slovenski social¬ ni dan v Buenos Airesu dne. 2 novembra 1958 ugotovil nato naslednje: 1. Neizmerne gospodarske žrtve, ki jih je komunizem naprtil slov. narodu za zgraditev socialističnega reda, niso poplačane in niti ni izgledov, da bi nji¬ hove sadove mogle uživati bodoče gene¬ racije; kajti tako imenovana Ljudska re¬ publika Slovenija pod komunizmom ni¬ ma resnične samouprave, narveč je le u- piavni organ enotne komunistične stran¬ ke, ki je nositeljica centralistične in to¬ talitarne jugoslovanske države. Titove u- pravne in delavske “samouprave” so pa¬ pirnate tvorbe, ki se duše v partijskem birokratizmu. Pod komunističnim reži¬ mom je Slovenija gospodarsko še stra- hotnejše eksploatirana v korist drugih pokrajin, kakor je bila pod bivšimi cen¬ tralističnimi vladavinami. Večji del slo¬ venskega narodnega dohodka odteka na jug., kar vodi k stalnemu zniževanju gospodarske sposobnosti Slovenije. 2. Socialne posledice komunističnega gospodarjenja v Sloveniji se tako kaže¬ jo, da slovenski človek več dela in slabše živi kot pred drugo svetovno vojno. Iz¬ vzet je kajpada gospodujoči razred ko- munistov-Ker komunisti umetno drže de¬ lovnega človeka na proletarski stopnji, zlasti mladina ne vidi doma nobene živ- ljenske bodočnosti. Zato odhaja ali v druge pokrajine države, ali pa s pobe¬ gom išče boljšega življenja v zamejstvu. S tem pa iz Slovenije odteka osnovna proizvodnja sila, ki bi edina mogla iz¬ boljšati gospodarsko stanje Slovenije in ga dvigniti na zadovoljivo višino. (Nadaljevanje na 3. strani) Šesti socialni dan Slovencev v Argentini Asistent p. A. Prešeren, ». J. - zlatomašnik Pred petdesetimi leti, 28. oktobra, je č. g. Anton Prešeren — tako se je tak¬ rat imenoval, ko še ni bil član Družbe Jezusove — zapel novo mašo kot goje¬ nec kolegija Germanicum v Rimu. Le¬ tos, torej prav te dni, prečastiti pater generalni asistent, ki je ena najbolj u- glednih osebnosti med Slovenci, zlasti v tujini, praznuje svojo zlato mašo sredi mnogih znancev in prijateljev, ki so imeli priložnost, da so spoznali in ceni¬ li posebne vrline njegovega trdno go¬ renjskega, globoko vernega in svetlo duhovniškega značaja. Življenjska pot ga je kaj kmalu pove¬ dla proč od domačega kraja in ven iz do¬ movine, a božja Previdnost mu je odme¬ rila takšno delo in poslanstvo, da je po¬ leg mnogih drugih skrbi vedno ostal bli¬ zu svojim rojakom in jim skrbno poma¬ gal s čutečim duhovniškim srcem, s ple¬ menito pripravljenostjo in svojim izred¬ nim vplivom na visokih mestih. Rodil se je 8. junija 1883 na Brezni- ci blizu Vrbe na Gorenjskem, pri “Bele- jevih”, kot se je reklo pri njih doma. Njih rod je v neki zvezi in sorodstvu s pesnikom Prešernom. Njegov stric je bil poznejši ljubljanski vladika, nadškof Je¬ glič. Ta je študenta Antona poslal na gimnazijo v Travnik, v zavod očetov je¬ zuitov. Tu je maturiral 1. 1902. Filozof¬ ske in bogoslovne študije pa je opravil v Rimu, v kolegiju Germanicum, spet pod vodstvom jezuitov, čez šest let je bil že posvečen v duhovnika na 28. oktobra 1908. še eno leto je ostal v rimskem ko¬ legiju, da je dokončal študije (1. 1909). Poln moči in svetega navdušenja je pričel svoje duhovniško delo. Leto dni je kaplanoval v Borovnici, v ljubljanski škofiji. Kratka doba je to, a zanj v po¬ sebnem smislu odločilna: odločil se je za redovniški poklic, ko je začutil ta božji glas v sebi, in je 3. oktobra 1910 vsto¬ pil v Družbo Jezusovo. Posihmal, vse do danes, je le-tu posvetil Bogu in bližnje¬ mu svoje lepe sposobnosti. Prva redovniška leta so bila namenje¬ na svetim znanostim. Nekaj časa je po¬ učeval kot profesor na jezuitski teološki fakulteti v Innsbrucku, na Tirolskem. Učil je izmenoma filozofijo in teologijo, fundamentalko in moralko. Tako so šla mimo leta prve svet. vojne. Z novimi razmerami je v Jugoslaviji vstala nova jezuitska provinca: v to je sedaj spadal tudi p. Prešeren. Sprva je bil profesor in rektor v redovnem zavodu v Sarajevu (od 1. 1919 do 1. 1922), nato pa provin- cial jugoslovanske province (od 1. 1922 do 1. 1931). Teda božja Previdnost in zaupanje predstojnikov sta ga klicali v širši delo¬ krog, na višje mesto. L. 1932 je odšel v Rim in je postal generalni asistent, to se pravi pomočnik in svetovalec očetu generalu v zadevah vseh slovanskih pro¬ vinc, v težkih vprašanjah slovanskega vzhoda. In to je p. asistent še danes! Šest in dvajset let odgovorne, ugledne I in težke službe! Zadje čase (od 1. 1951 do 1. 1958) je bil kot delegat generala tudi nadzornik za mednarodne študijske kolegije Druž¬ be Jezusove v Rimu, kot so Gregoriana, Biblični institut, Vzhodni institut, Russi- cum, Damasceum. Tak je zunanji okvir njegove življen- ske poti in njegovega delovanja. A kaj je znotraj tega okvira? Delo in žrtev klenega moža, duhovnika in re¬ dovnika. To vidi v celoti in sodi edinole Bog. Mnogo poedinosti in podrobnosti pa bi lahko povedali vsi, ki so kdaj prišli v stik s p. asistentom Prešernom, bodisi Slovenci, bodisi nešteti tujci. Vsak ga je spoznal po drugi plati. A v enem se sodba vseh ujema: da je p. Prešeren za¬ res blaga duša. Dovolj je, da čujete, kako o njem go¬ vore preprosti ljudje, naša dekleta, ki si kot hišne pomočnice služijo svoj kruh, razkropljena po večnem mestu Rimu. Go¬ vore o njem čisto po domače, ne dajejo mu visokozvenečih naslovov, četudi mu pritičejo, ampak mu z zaupanjem poto¬ žijo svoje križe in težave. In on vedno najde časa zanje! Kadar so v skrbeh za to ali ono reč, za dušno ali za svetno za¬ devo, pravijo: “Bom pa k gospodu Pre¬ šernu stopila; on mi bo že kaj dobrega svetoval!” To preprosto zaupanje male¬ ga človeka je najbolj zgovoren dokaz o dobrem srcu tega visokega gospoda in velikega moža! Vsa leta, kar je v Rimu, je bil p. asi¬ stent rad na uslugo in na pomoč premno¬ gim Slovencem, ki jih je val časa in raz¬ mer kakor koli tja dol zanesel. Vsi vedo — in so mu zato tudi globo¬ ko hvaležni — kako skrbno je stal ob strani slovenskim šolskim sestram, ki so ob vojni zasedbi izgubile materno hišo v Mariboru, se zatekle v Rim in si tam, zlasti po prizadevanju častite matere Terezije, ustvarile nov dom, sebi in obe¬ nem majhen domek vsem Slovencem v Rimu. Tam bo tudi pater asistent praz¬ noval zlato mašo sredi rojakov. Naj omenim še to, da je p. Prešeren uspešno podprl s svojimi nasveti in z vplivnim posredovanjem na visokih me¬ stih slov. teol. fakulteto, ko je po voj¬ ni bila v Italiji; da se je vedno rad zav¬ zel za duhovnike in laike in zlasti za študente begunce, ki so iz raznih kotov Slovenije prišli v Rim. Po pravici uživa velik ugled, spoštovanje in hvaležnost V svoji lepi starosti je ostal vedno du¬ hovno čil, mlad in poln zdravega krščan¬ skega optimizma. Bodril je tudi dinge z živo besedo in s pismom. Kdor je kdaj prejel od njega kako pismo, ta ve, da se pisma vselej značilno začenjajo z geslom “Pax Christi, mir v Kristusu!” in se zaključujejo s kleno domačo besedo “Pa korajža!” Da, besede so kakor duhovna slika osebnosti. Prešerna. Večji in najbolj odgovorni del njegove¬ ga delovanja je skrit človeškim očem. A že to, kar se vidi, je tako obsežno, da mu ob njegovi zlati sv. maši iz vse du¬ še čestitamo in mu kličemo: “Bog Vas živi in Vas še dolgo ohrani med nami!” Dr. Janez Vodopivec ARGENTINA Predsednik republike dr. Frondizi se je prejšnji teden mudil z večjim sprem¬ stvom v Paragvaju, kjer so mu pripra¬ vili navdušen sprejem. Med svojim o- biskom v sosednji republiki je imel več razgovorov s paragvajskim predsedni¬ kom gen. Stroesnerjem. Oba predsedni¬ ka sta se sporazumela, da je zaradi skupnih koristi potrebno ustvariti med obema državama take pogoje, da se bodo gospodarski, kulturni in politični stiki med njima še bolj poglobili. V ta iiamen se bodo še ta teden začeli v Bue¬ nos Airesu razgovori med predstavniki obeh vlad za spremembo sedanje trgo¬ vinske pogodbe, katero bo zamenjala nova. V njej bo močno povečana izme¬ njava raznega blaga med obema repu¬ blikama. Predviden bo tudi način glede izrabe slapov reke Apipe za zgraditev hidrocentral. Argentina bo Paragvaju tudi dovolila svobodno prostanišče v Buenos Airesu. — Predsednik dr. Fron¬ dizi je imel na slavnostnem sprejemu v paragvajski poslanski zbornici velik govor, v katerem je v desetih točkah zajel zlasti gospodarske probleme juž¬ noameriških držav ter zanje nakazal tu¬ di način rešitve za še večjo povezavo med njimi in za čim enotnejše nastopa¬ nje za obrambo koristi teh držav. V po¬ litičnem pogledu je pa poudaril, da je Argentina odločno na zahodni strani. Argentinski minister za narodno go¬ spodarstvo dr. Emilio Donato del Carril se mudi še vedno v New Yorku, kjer je sodeloval tudi na zasedanju Medna¬ rodnega monetarnega fonda. Razen te¬ ga je imel več razgovorov z ameriški¬ mi finančniki ter gospodarstveniki glede novih kreditov, ki naj bi jih pre¬ jela Argentina za zaustavitev inflaci¬ je. V ta namen ie predložil točne načr¬ te argentinske vlade glede ozdravitve sedanjega gospodarskega stanja ter za izvajanje javnih del. Poročila o konfe¬ rencah dr. del Carrila pravijo, da Se- vernoamerikanci kažejo za argentinski položaj tako razumevanje, kakor še nikdar doslej. Admiral Izak Rojas, biv. podpred¬ sednik v vladi gen. Aramburuja, je se¬ daj po izteku dopusta, zaprosil za pre¬ vedbo v rezervo. Argentinska poslanska zbornica je po tridnevni živahni debati, ki je trajala skoro 40 ur, sprejela zakonski osnutek o" nacionalizaciji vsega fudmnškega in petrolejskega bogastva v Argentini. Poslanci ljudske radikalne stranke so pred glasovanjem zapustili zbornico. Predsednika napadajo zaradi njegove petrolejske politike in mu očitajo, da daje tujim petrolejskim firmam razne koncesije. 'Severnoameriški admiral Kirk, ki zastopa tu eno od severnoame¬ riških petrolejskih firm (Atlas), je pa izjavil, da bo pripadal ves petrolej do zadnjega litra, ki ga bodo izčrpale tuje firme, samo Argentini in nikomur dru¬ gemu. Družba Atlas bo vložila v argent. petrolejsko industrijo skoro eno miliar- do pesov. V Asuncionu v Paragvaju je argentin¬ ski državljan Americo Perez Griz v preizkovalnem zaporu izjavil, da je za atentat na buenosaireškega odvetnika dr. Satanovskega, ki je bil izvršen pred poldrugim letom, dobil od ted. šefa dr¬ žavne obveščevalne službe generala Cuaranta znesek 200.000 pesov. General Cuaranta je v Argentini znana vojaška osebnost in je sedaj argent. veleposla¬ nik v Belgiji. Z ozirom na izjavo Gri¬ za, češ, da mu je on izročil 200.000 za umor odvetnika Satanovskega, je po¬ slal brzojavko buenosaireškemu dnev¬ niku “La Prensa”, v katerem s častno besedo in prisego zatrjuje, da z zadevo dr. Satanovskega ni imel nobenega po¬ sla ter omenjeni Griz od njega ni dobil niti enega pesosa. V zvezi z zadnjim obiskom dr. Frondizija v Paragvay so listi tudi pisali, da je omenjeni Griz bil določen tudi za izvedbo atentata na sed. argent. predsednika. Notranji mi¬ nister dr. Vitolo je pa v Bs. Airesu ča¬ snikarjem izjavil, da v zvezi z name¬ ravam atentatom na dr. Frondizija v Paragvaju v Buenos Airesu ni nihče zaprt. V državnem tajništvu za vojsko so razposlali okrožnico vsem poveljstvom in ostalim vojaškim ustanovam, v ka¬ teri opozarjajo vse na skrajno budnost, da ne bi komunistični elementi začeli rovariti po vojaških ustanovah in edi¬ nkah ter tako slabiti disciplino in nji¬ hovo udarno silo. Predsednik dr. Frondizi bo 7. novem¬ bra odpotoval na obisk v republiko Bo¬ livijo. Podpredsednik republike dr. Go¬ mez je pa dobil več ponudb iz Evrope za obisk tamošnjih držav. Tako zlasti Francije, Zahodne Nemčije in Anglije. Buenos Aires, 6. XI. 1958 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA Olovice uz SCovenije^ Komunisti doma imajo za svojo pro¬ pagando v domovini in v inozemstvu vedno zadosti denarja. Tako so nedavno izšli v kairski založbi Dar el Maaref vsi dosedanji Titovi govori in članki. V prvem poglavju je seveda Titov življe¬ njepis, “osvetljen z borbo jugoslovan¬ skih narodov za neodvisnost in za hu¬ mani socializem”. V knjigi, ki je izšla v nakladi 20.000 izvodov, je objavljen tudi v celoti Titov referat za 7. kon¬ gresu jugoslovanskih komunistov. V sušnih letih imajo v Mariboru ve¬ dno težave z vodovodom. V mesecih ju¬ nij, julij in avgust v višjih nadstropjih po hišah nimajo vode. 8 mestnih vod¬ njakov da namreč dnevno le 8.000 kub. metrov vode, potrebovali bi je pa 16.000. Pomanjkanje pitne vode so v Mariboru močno čutili tudi letos, ker je v vseh mesecih primanjkovalo dežja. Sedanji mariborski vodovod je bil zgrajen leta 1901 za 58.000 prebivalcev, ki naj bi jih imelo mesto leta 1950. Dejanjsko po¬ manjkanje vode čutijo v Mariboru že od leta 1917 dalje, ker vodnjaki ne dajejo zadostne količine vode. Sedaj so izko¬ pali nov vodnjak v Bohovi, nimajo pa zadostnih sredstev za nabavo potrebnih črpalk. Za zgraditev novega rezervoarja na Pohorju ter napeljavo vodovodnih cevi s Pohorja v mesto potrebujejo 250 milijonov din. Z izvedbo teh del mislijo zagotoviti preskrbo mesta z vodo za na- dalnjih 60 let. V Ljubljanskem okraju že zlepa niso popili toliko piva kot v prvih mesecih let. leta. Letošnji vrednostni indeks pri pivu znaša namreč 156 napram 100 la¬ ni. Povečal se je tudi iztržek pri proda¬ ji brezalkoholnih pijač in sicer kar za 42%, pri žganju za 37%, padel pa je iztržek za vino. Piva so iztočili 45% več kot lani, vina pa 10%: manj kot lani. Za zmanjšanje potrošnje vina je najbolj vplival povečani prometni davek. Manj so pili ljudje tudi mineralne vode. Pa ne zaradi tega, ker bi bile predrage, ampak zato, ker jih niso imeli zadosti na razpolago, čeprav so vsi mineralci vrelci v Sloveniji. Angleška organizacija za izobraževa¬ nje delavcev — Worker’s Educational Association — je imela letos svoj semi¬ nar v Ljubljani od 4. do 15. avgusta. Osnovna naloga seminarja je bila spo¬ znavanje Slovenije in ostalih držav v Jugoslaviji. Udeleževalo se jih je 50 slu¬ šateljev. V Kranju je prenehala že po 6 števil¬ kah “Revija za kulturo” zaradi “nera¬ zumevanja in nezadostne podpore”. Re¬ vija je izšla samo dvakrat v dveh sno¬ pičih z numeracijo 1-3 in 4-6. Umrli so. V Ljubljani: Irma Klinar, roj Prossinag, vdova po gradbenem di¬ rektorju v p., Franc čik, Alojz Šoba, elektromonter v p., Eleonora Novak, roj. Reichi, Amalija Potočnik, roj. Vrenk, Franc Tegelj, lesostrugar, Zofija Čefe¬ rin, Petra Čolnar, roj. Makar, Josipina Vadnal, vdova po žel. uradniku, Ivana Zamljen, vdova po čevljarskem mojstru in Pavel Žonta, uslužbenec bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, Ciril Kimprle, mojster remontne delavnice na Češnjici, Anton Širca, žel. upok. v Dol. Logatcu, Frančiška Hafner, roj. Stare v Zg. Bitnjah, Adolf Pavlin, mizarski mojster v Kopru, Cvetko Feldin v Dort¬ mundu v Nemčiji, Marija Grašek, roj. Mejač v Kamniku, Anton Maček v Cerknici, Andrej Munda v Gornjem gradu, Anton Češarek, upok. v Ribnici. Mici Rotar, roj. Bernik na Viču, Franc Golavšek, izdelovalec poljedelskih stro¬ jev v Šempetru v Sav. dolini, Anton Go¬ bec, referent zemljiške knjige v p. v Ptuju, Amalija Mastnak, žena sodnika vrh. sodišča v p. v Razorih, Alojz Mi- lostnik, biv. trgovec v Ilirski Bistrici, Franjo Hrdlička, obrtnik v Kamniku, Anton Tršar, upok. na Vrhniki in Kri¬ stina štrukelj, roj. Voden v Šoštanju. SLOVENCI V ARGENTINI (Nadaljevanje z 2. str.) 3. .Še večja škoda, kot zgrešeno socia¬ listično gospodarstvo, pa je duhovno zlo, ki ga slovenskemu narodu povzroča ko¬ munizem s svojim brezbožnim materia¬ lizmom, s katerim so prežete vse njego¬ ve gospodarske, socialne in kulturne u- stanove. Na podlagi teh ugotovitev prihaja VI. slovenski socialni dan v Buenos Airesu do enodušnega sklepa: da more po zrušenju komunizma v domovini, delavnemu, poštenemu in po¬ litično zrelemu slov. narodu zajamčiti življenja vredno bodočnost le takšna gospodarska in socialna ureditev Slpve- nije, da bo Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, tako, da bo v popolni svobodi mogel razpolagati s sadovi svojega dela za utrditev in rast slovenskega narodne¬ ga gospodarstva, slovenske narodne in krščanske kulturne samobitnosti ter po¬ litične samostojnosti. BUENOS AIRES Molitve za rajne Slovence Kot prejšnja leta, so bile molitve za rajne Slovence na Vernih duš dan tudi letos pred jugoslovansko grobnico na buenosaireškem pokopališču Čakarita. ! V nedeljo 2. t. m. se je ob štirih popol- | dne zbralo pred njo lepo število rojakov, ki so v pobožni zbranosti poslušali lep nagovor župnika Gregorija Malija, nato pa prisostvovali molitvam za drage raj¬ ne rojake. Opravili so jih gg. direktor Anton Orehar, poddirektor Jože Jurak, župnik Gregor Mali ter kaplan Jože Guštin. Potem, ko so odpeli Reši me, so obi¬ skali grobove na tem pokopališču po¬ kopanih slovenskih rojakov. Pri vsa¬ kem so se ustavili, ga znova blagoslo¬ vili in izmolili Očenaš za pokoj duše umrlega rojaka. Rojaki so obiskovali grobove svojih ra nih tudi na vs^h pokopališčih na po¬ dročju Vel. Buenos Airesa. SAN MARTIN Vse Slovence in Slovenke iz San Mar¬ tina „in okolice, vabimo na. sestanek, ki bo v nedeljo 9. novembra po sv. maši v cerkveni dvorani. Dnevni red: Razgovor in sklepanje o nagrobnem spomeniku za pok. svetni¬ ka Škulja. CORDOBA Slovenska skupnost prav z vnemo pri¬ pravlja proslavo 40 letnice nai'odne o- svoboditve. Ta pomembna slavnost pa ne bo doma, temveč v Slovenskem po¬ čitniškem domu v San Estebanu. S po¬ sebnim prostornim avtobusom bo pohi¬ tela vsa slovenska družina iz Cordobe v 120 km oddaljeni San Esteban, da bo videla vzorno delo svojega bivšega duš¬ nega pastirja g. dr. Rudolfa Hanželiča ter da se bi s čustvi neskaljene ljubezni spominjala ob tej priložnosti svoje ne¬ srečne domovine Slovenije. Nedavno je proslavil v tihem družin¬ skem krogu 50 letnico svojega rojstva rojak g. Ivan Lovrin, mizarski mojster v drž. tovarni avtomobilov in letal. Po komaj prestani operaciji se g. Lovrin že zopet zanima s polno živahnostjo za vse naše probleme. Saj ne more mirova¬ ti. K temu ga vzpodbuja krepka narod¬ na zavest, ki jo je črpal še kot mladenič v tedanjih orlovskih vrstah v svoji lepi domačiji na Vrhniki. Po tedaj začrtani poti je g. Lovrin zvesto izpolnjeval svo¬ je dolžnosti napram organizaciji, ki mu je okrepila dušo in'telo ter napram svo¬ ji domovini. Bil je vnet član Slovenskih fantov, dober telovadec, vaditelj in orga¬ nizator. V hudi stiski, ki je prišla nad naš narod, je pohitel takoj tudi v vrste narodnih brambovcev<-domobrancev ter i izvršil svoje dolžnosti db kraja. Vzor- I nemu rojaku želimo, da bi doživel še ce- j lo vrsto podobnih življenskih mejnikov, pri krepkem zdravju in polnem zadovolj¬ stvu ter sreči v krogu svoje družine. Bog živi in zdravo! In sedaj še nekaj besedi o pomembnem dogodku. Našega Milana Grdino gotovo mnogi poznate. Ker je doma iz Šmartne¬ ga pri Litiji, mora biti dober pevec. In to je. Dolgo vrsto let je vodil in vadil naš mešani pevski krožek, še večji in DR. JANEZ KRALJIČ — 60 LETNIK čisto na tihem je obhajal svojo 60 letnico v San Franciscu — Kalifornija g. kanonik dr. Janez Kraljič, ena izmed najbolj markantnih figur slovenskih jav¬ nih delavcev, ki si je znal pridobiti ve¬ lik ugled ne samo v domovini, ampak tudi v širnem svetu. V Ljubljani mu je Prevzvišeni poveril važno mesto spirituala v velikem se¬ menišču. Svojo miselnost in jasnost poj¬ mov je znal vliti bogoslovcem, in da je druga svetovna vojna dobila slovensko duhovščino strnjeno, kot pri malokate- rem narodu, je med drugim tudi njego¬ va zasluga. Bil je duša in gonilna sila Kat. akcije. Naravno je, da važna vloga, ki jo je igral v protikomunistični fronti, ni po¬ stala prikrita komunistom. Obsodili so ga na smrt, za to se je moral ob kon¬ cu druge svetovne vojne umakniti iz do¬ movine, najprej na Koroško, pozneje v Italijo, kjer je poučeval moralko na bo¬ goslovni fakulteti v Pragli in Briksenu. Takoj po koncu vojne je bil sprejet v posebni avdienci pri pok. papežu Pi- ju XII., kateremu je razložil stanje, ki je nastalo v domovini po zasedbi komu¬ nistov. Ni morda samo slučaj, da je pa¬ pež že v juniju 1945 v svojem govoru opozoril svet na gorje, ki ga mora pre¬ našati zax - adi svoje udanosti cerkvi in veri slovenski narod. Po nekaj letih begunstva je odšel v Sev. Ameriko. V začetku je poučeval na Collegu v Quinciju, pozneje je bil spre¬ jet v obsežno nadškofijo S. Francisco, Kalifornija. Predstojniki so takoj spo¬ znali njegove velike zmožnosti in mu poverili zelo odgovorna mesta. Bil je več let kurat kosmopolitične bolnice Pro- vidence Hospital, kjer je spovedoval v pomembnejši uspeh pa je dosegel pri svojem poklicnem delu. Četudi je doma dokončal učiteljsko šolo in eno leto že služil kot aktivni učitelj, se je v svetu lotil rokodelskega poklica ter je kot 25 letni vajenec vstopil v delavnico mestne¬ ga avtomobilskega podjetja. K sreči je prišel v oddelek, ki ga je vodil vnet sta¬ rejši mehanik. Tako si je s pridnostjo kaj kmalu pridobil prvo osnovno znanje v avtomobilski mehaniki. Pridobljeno prakso je začel nato spopolnjevati s teo¬ retičnim študijem nemških strokovnih del, kar mu je samo še povečalo znanje v avtomobilski stroki. Kmalu zatem je bil sprejet kot pomočnik v avtomobilski oddelek državne letalske tovarne, kjer je zopet hitro napredoval ter si pridobil še novega znanja in priznanja predstoj¬ nikov. Nedavno pa je g. Grdina s svojim tovarišem odprl v Cordobi lastno delav¬ nico za popravljanje avtomobilov. K te¬ mu velikemu uspehu mu vsa slovenska skupnost v Cordobi iskreno čestita ter želi veliko uspehov. Vsak teden ena EN HRIBČEK BOM KUPIL... Anton Martin Slomšek En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le povabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni brez vse skrbi, to me srčno veseli. Že čriček prepeva, ne more več spat, V trgatev veleva, spet pojdemo brat. Sladko vince piti. . . Konjički škrebljajo, ker voz'j o težko, ker vince peljajo, k'je močno sladko. Sladko vince piti. . . 7 jezikih, pozneje je bil spiritual pri se¬ strah v Mission San Jose, sedaj pa pa- stiruje v obširni župniji Sv. Tomaž, S. Francisco. Izvoljen je bil za kaplana Kolumbovih vitezov, organizacije, ki šteje preko 1.000.000 članov. Jubilant se pridno udejstvuje kot pre¬ davatelj po raznih društvih in kot član- kar v revijah. Je splošno priznan kot av¬ toriteta in eden najboljših poznavalcev komunizma in Vzhodne Evrope. S svo¬ jim simpatičnim in uglajenim nastopom si je znal navezati izborne stike z naj¬ bolj vidnimi osebnosti, zveze, ki jih sta¬ vi vedno na razpolago Slovencem. Jubilantu naše najiskrenejše čestitke! Novost v novem Zborniku-Kole- darju Svobodne Slovenije je po¬ glavje NOVI KR Ali — NOVI LJUD¬ JE. V prvem članku, ki ga je napisal Anton Rent, so opisane zanimivosti Ognjene zemlje ter med drugim življenje indijanskega roda Ona, ki je prebival na Ognjeni zemlji. Da¬ nes je samo se nekaj desetin članov tega nekoč tako številnega in po¬ membnega redu. Drugi članek nam prikazuje mi¬ selnost v južnoameriških državah ter odnos povprečnega prebivalca do vere, verskih obredov in verskih redov. Vse to spoznavamo, ko be¬ remo o težavah slovenskih usmi¬ ljenk, ki so se po II. svetovni vojni naselile v Čilu. Tretji članek Čoban Jovan nas po¬ pelje v Avstralijo. V zanimivo-vese- lem opisu je prikazana pot izseljen¬ ca v Avstraliji do poroke s hčerko poglavarja pranaseljencev. Gospa Milka Meršol Dne 7. oktobra 1968, na dan Marije Kraljice Sv. Rožnega Venca, je na svo¬ jem domu v Clevelandu, Ohio, prešla v večnost gospa Emilija Milka Meršol po dolgi težki in neozdravljivi bolezni. Bi¬ la je junaška in potrpežljiva do konca, čeprav so bolečine bile strašne in sko¬ rajda niso ponehale. Sin in hčerka, ki sta ji stregla zadnje tedne, predvsem pa zadnje dni, pravita, da se niti eri- krat ni pritoževala, marveč je do zad¬ njega upala in vse prenašala s tisto njeno tipično veselostjo in vedrostjo, ki je poznana vsem, kateri so kdaj prišli z njo v stik. Poleg tega je bila tako hvaležna za vsako skrb, postrežbo, in¬ jekcijo, tudi za par kapljic vode, in je tako iz srca z občutkom in z očmi rekla “Hvala lepa”, da človek še vedno v se¬ bi čuti njen glas in te njene besede in si, hočeš nočeš, mora reči “Tako hvalež¬ nega človeka pa še nisem videl.” Vsi, ki so v zadnjih desetih dneh njenega tuzemskega življenja imeli priložnost jo obiskati, si bodo to za vse življenje zapomnili, in si tudi pri sebi mislili, “Pri tej gospe po se še v njenih zad¬ njih trenutkih toliko lahko naučimo”. Mnogo, mnogo ljudi se bo še spomi¬ njalo gospe Meršol zaradi tega, ker je z vsakim bila prijazna in ker se jih je spominjala ob njihovih rojstnih dnevih in ob drugih priložnostih. Seveda, če je bilo treba, se je ona vedno postavila, in marsikateri so primeri, ko je bila e- dina, ki se je upala. Kadar je šlo za načela, pri njej ni bilo kompromisa. Kot primer naj navedemo samo slučaj pogreba Dr. Polaka, druge komunistič¬ ne žrtve v Ljubljani 1. 1942, in malega svaka ge. Meršol, ko je vsak, ki je šel na pogreb, bil markiran; ter nato v Av¬ striji v Spittalu na železniški postaji, ko so begunci odhajali v Argentino in so uradniki podili njihove prijatelje, poslavljajoče se od njih, iz postaje, pa se je ga. Meršol sama postavila in, ker je govorila perfektno nemško, do¬ segla, da so prijatelji lahko ostali. In kolikokrat se je drugače pod italijansko in nemško okupacijo postavila za Slo¬ vence kot tudi v avstrijskih taboriščih, ko je kot pomočnica svojega soproga, Dr. Valentina Meršola, in kot visoka taboriščna uradnica ter zastopnica Rde¬ čega Križa in dobrodeljnosti, spreme¬ nila v dobro, mnenje marsikaterega An¬ gleža, ter svojo materinsko skrb razli¬ la nad vse slovenske begunce in za mno¬ ge storila marsikaj, čisar morda niti slutijo ne. V tem je samo tekom begun¬ skih preizkuševalnih let v bistvu razši¬ rila svojo nesebičnost, ki jo je vedno imela za svojo ožjo družino in ki je po¬ leg njene vedrost', potrpežljivosti, pri¬ jaznosti in hvaležnosti tako izžareva¬ la iz rije do n/enega zadnjega trenut¬ ka, do njenega zadnjega vzdiha, nakar se je prelila v njen nepozabni zadnji izraz notranjega miru, tihega veselja in neizmerne lepote. Ena zadnjih milosti, ki je bila dana gospej Meršol in družini, je, da so g, doktor in vsi njeni otroci zadnje urice prebili ob njeni postelji. Zdelo se je, kakor da so zopet vsi prišli domov pra¬ znovat njen rojstni dan, tako 'e bilo lepo. že konec septembra so si “družinski” dohtarji, g. Dr. Valentin Meršol, in sinova, Dr. Joško in Dr. Valentin F. ter družinski prijatelj, Dr. Larry Ogrinc, bili edini, da je tu medicinska znanost odpovedala. Kakšen občutek brezkoristnosti so vendarle morali ime¬ ti! Kljub temu so vsi, z ostahma čla¬ noma družine, Stankom in Irenco vred, upali proti upanju. Do konca pa je vsem pomagala vedrost in vdanost ge. Meršol, kot tudi trdna vera in pozitivno miš¬ ljenje očeta. Gospa Milka Meršol je bila rojena Emilija Tominšek, in sicer na Božič¬ ni večer 1. 1897 v Kranju, v Sloveniji, čeprav je Štajerka. Njena mama je bi¬ la Bettjr Hafner iz Graza, v Avstriji. Njen oče pe je mednarodno znani Dr. Josip Tominšek, bivši znani slovenski vzgojitelj, pisatelj, filolog, literarni kritik in planinec ter predvsem velik Slovenec. Ni čuda, da je ga. Meršol, ki je bila Dr. Tominšku najbližja od otrok, tisti čut slovenstva v popolni meri po¬ dedovala, čeprav tega morda ni vedno javno kazala. Kot otrok je obiskovala ljudsko šolo v Kranju, licej v Ljubljani in Gorici, maturirala 1. 1913, stara komaj petnajst let, nato v Mariboru dovršila izpite za učiteljico na ljudskih šolah in profesori¬ co modernih jezikov na višjih šolah. Po¬ zneje je napravila končne in kempre- hensivne izpite iz francoščine, nemščine in slovenščine, ki so enaki ameriškim iz¬ pitom za doktorja filozofije na univei'- zi. Od 1. 1916 do 1. 1926 je učila na ljudski šoli razne predmete in nato predvsem jezike na državni trgovski šo¬ li v Celju. Perfektno je obvladala slo¬ venščino, nemščino, francoščino, itali¬ janščino, angleščino, srbohrvaščino, ter znala tudi romunščino, a'banščino, gr¬ ščino, češčino in španščino. Končala .ie konservatorij v Mariboru in bila izvr¬ stna pianistka in pevka ter .plesalka. Skozi vse njene šole ‘ so jo imenovali “Wunderkind”, in zaradi njene vesele dispozicije “Sonnenschein”. Bila ie od¬ lična, (po ameriško, A plus) dijakinja vseskozi. Poleg tega je bila aktivna kot pisateljica raznih člankov, prevajalka, organizatorica, in v mladih letih na¬ vdušena alpinistka in plezalka. Pač To- minškova tradicija “par excellence”. Z Dr. Valentinom Meršolom sta se poročila 1. 1926 v Mariboru. Nakar sta skupaj hodila po Srbiji, v Zagrebu, v Ljubljani. Med vojnimi leti 1941-45 sta oba odločno zavzela anti-komunistič- no stališče in se mnogokrat eksponi- rala. Že zaradi tega jima ni ostalo dru- zega kot z mnogimi drugimi begunci vred bežati maja 1. 1945. Begunska pot e bila trda, kakor za tolike druge, ven¬ dar drugačna. Prišla je tudi podobna bolezen kot letos, pa je go. Meršol pu¬ stila družini in Slovencem še za enajst let. čeprav bi oba, Dr. Meršol in ga. Meršol lahko dobila dobre pozicije zu¬ naj taborišča v Avstriji sami ali pa pri Angležih in Amerikancih, sta ven¬ dar oba ponovne ponudbe le-tčh zavrni¬ la/češ, “To je najin narod, pri njem ostaneva.” Od 1. 1931 pa do konca svojega živ¬ ljenja se je ga. Meršol predvsem po¬ svetila svojemu poklicu kot mati in vzgajala svoje otroke v pravem Tomin- škovem in Meršolovem duhu ter pred¬ vsem jim poskušala vliti smisel za fi¬ ne stvari življenja. Maja 1. 1949 je z družino nastopila pot v Ameriko in tam prebila prve me¬ sece v malem mestu Rock Creek, Ohio. Bila je povabljena na mnoga predava¬ nja v okoliških mestih in celo v drugih državah. Spomladi 1. 1950 se je z osta¬ lo družino preselila v Cleveland, Ohio, kjer je od tedaj bil dom in center Mer- šo'ove družine v Ameriki. V Clevelan¬ du se je poleg domačih dolžnosti udej¬ stvovala kot svetovalka pri Cleveland Public Library, prevajalka, privatna učiteljica — tudi slovenščine, kot pri¬ mer, je učila knjižničarko Angležinjo, slovenščino — pisateljica člankov, po¬ močnica pri volitvah, ter občudovalka umetnega drsanja in simfoničnih kon¬ certov. Zadnjih par let je bila članica slovenskega cerkvenega pevskega zbora Lira, Tekom zadnjih dni je omenila, ka¬ ko je lepo pela zadnjikrat, ko je bila pri vaji, da tako lepo še ni pela pri Liri, in kako se je veselila na Lirin koncert 18. novembra letos. Tako sta ji muzika in Lira do zadnjega bili v tako veselje. Pokopali so jo v soboto, 11. oktobra letos, na dan Marijinega Materinstva, na pokopališču Kalvarija v Clevelandu. Pogrebno mašo je imel častiti g. Fran¬ ce Gaber, ki ga je pokojna gospa sma¬ trala takorekoč za člana družine, mo¬ litve pred mašo ter na pokopališču pa je v imenu župnije opravil č. g. Jošt Martelanc. — Tako so tudi duhovni¬ ki fare Sv. Vida prisostvovali pri po¬ grebni sv. maši. Po maši je imel po¬ grebne molitve in nato kratek krasen govor Prevzvišeni g. škof Dr. Grego¬ rij Rožman in med drugim omenil, da nam je bila ga Meršol “vzor junaške potrpežljivosti in popolne vdanosti v božjo voljo. In to je gotovo bila. V Jugoslaviji zapušča pokojna brate: sodnika Dr. Teodorja Tominška, pol¬ kovnika Branka Tominška, zdravnika primarija Dr. Vikija Tominška, in se¬ stri profesorico Heleno Stupan ter ban¬ čno uradnico Areto Tominšek. Poleg njih zapušča še Dr. Stanka Tominška, Dr. Gojka Tominška in ostali Tominškov rod v Ljubljani, teto Franjo Žnidaršič, strica Antona in Edvarda Ožnoh-a in sorodnike, in mnogo drugih sorodnikov. V Avstriji zapušča teto Mathilde Sor- go in druge sorodnike. V Ameriki pa poleg g. doktorja, sinov in hčere, še snaho Marion in vnukinjo Marico. Naj nam dolgo živi v spominu in nas spremlja velika Slovenka in mati, na¬ ša predraga gospa Milka Meršol! Stanko Meršol Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 6. XI. 1958 - No. 45 SLOVENCI AVSTRALIJA 34 avstralskih škofov je izdalo skup¬ ni pastirski list pod naslovom “Pokolj na javnih cestah”. V njem so opozorili lastnike motornih vozil na odgovornost pred vestjo in Bogom. Do izdanja tega pastirskega pisma je avstralske škofe pripravilo dejstvo, da so vse štiri vojne, v katere je bila Avstralija zapletena — Burska, obe svetovni vojni in Koreja, zahtevale od nje 555.003 mrtvih, ranje¬ nih in pogrešanih. Avtomobili so pa v 57 letih obstoja Avstralije pobili ali ra¬ nili nič mannj kot 1.012.000 ljudi. Z dru¬ gimi besedami se to pravi: V Avstrali¬ ji vsake štiri ure avtomobil na javni cesti nekoga rani ali ubije, vsakih pet Vsak naročnik Svobodne Slovenije bo¬ disi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne na¬ ročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pe¬ sov za tiskovni sklad. SLOVENCI PO SVETU ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1959 je že v tisku Kljub izredno povišanim tiskarskim stroškom Zbornik-Koledar za leto 1959 po obsegu ne bo nič manjši kot v prej¬ šnjih letih. Kdor ga bo naročil in plačal v pred¬ naročilu do konca novembra t. 1. bo pla¬ čal zanj izjemno ceno $ 92.—. Prednaročila in predplačila sprejema¬ jo: 1. Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Bs. As. 2. Društvo Slovencev, Ramon Fal¬ con 4158, Bs. As. 3. Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo. 4. G. Ivan Lužovec, Slovenska vas, Lanus 5. G. Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia 6. G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro 7. G. Ivan Žnidar, brivnica in par¬ fumerija “Los Alpes”, C. Drys- dale 5614, Carapachay 8. G. Mirko Kovač, Florida 9. G. Andrej Krošelj, Ventura Bus- tos 1863, Castelar 10. G. Simon Rajer, Alsina 1418, 6. nadstropje, pisarna 8, Capital 11. Nande Češarek 12. Silvo Lipušček, urarna in zlatar¬ na, Provincias Unidas 3616, San Justo Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za pošiljatev po pošti priložite za ovojni¬ no, poštnino in priporočnino še 8 pesov. PO SVETU minut se pa zgodi manjša nezgoda brez človeških žrtev. Igralska družina Soča v Sydneyu je 19. oktobra t. 1. gostovala v Hamiltonu z Lipahovo veseloigro Glavni dobitek. Slovenci v Sydneyu so imeli 19. okto¬ bra roženvensko romanje v St. Marys. V Marijini božjepotni cerkvi so imeli najprej procesijo, nato pridigo, pete li¬ tanije in blagoslov. Po cerkveni pobož¬ nosti je bila družabna prireditev. V Bowralu so v družini Edvarda Go¬ lje in ge Kristine, dobili sinčka Bernar¬ dka. Goljeva družina živi v tem kraju šele nekaj časa, prej je bila v Moss Vale. V Brisbane se je družini Marija¬ na Luščeka rodila hčerka, družino Dra¬ ga Andrejca je prav tako razveselila hčerka Dragica Josipina Katica. Poro¬ čila ta se pa Francka Dekleva in Jože Barbiš iz Goondivindija. V okvirju Good Neighour Council je bila v Melbourneu vsakoletna tradi¬ cionalna razstava. Udeležili so je tudi Slovenci, organizirani v tamošnjem Slovenskem kulturnem klubu. Za raz¬ stavo so napravili veliko “lectovo” srce iz lesa. Na mestu, kjer naj bi bilo ogledalo, so bile narejene police, na ka¬ terih je bilo postavljenih več lesenih iz¬ delkov. Slovenci so bdi zastopani s svojih izdelki tudi v prostoru, ki ga je imelo Jug. kult. društvo. USA “An Examinaton of the Emotive Theory of Value Judgements” je naslov doktorski tezi, ki jo je pred¬ ložil univerzi v Iowi Ivan Boh ter z njo dobil naslov, doktorja filozofije. Dr. Ivan Boh sedaj predava filozofijo na Dcbuque College v Iowi. Na univer- USTANOVITEV SLOVENSKE IZSE¬ LJENSKE ZVEZE IN NJENEGA GLASILA VESTNIK Dne 4. avgusta t. 1. so se blizu Frank¬ furta v Nemčiji zbrali slovenski izse¬ ljenski duhovniki v zahodnih evrop¬ skih državah ter so po večletnem pri¬ pravljalnem delu ustanovili Slovensko izseljensko zvezo, ki naj prevzame vse cilje biv. Družbe sv. Rafaela, ki je bi¬ la ustanovljena pred 50 leti. Za pred¬ sednika Slov. izseljenske zveze je bil izvoljen g. Ignacij Kunstelj, slov. izs. duh. v Londonu, za tajnika pa g. Vin¬ ko Žakelj, izs. duh. v Belgiji. S'ovenska izseljenska zveza ie začela izdajati tu¬ di svoj Vestnik, ki objavlja med drugim tudi poziv Slovencem širom sveta, naj se združijo v Slovenski izseljenski zvezi. Naslov tajnika zveze g. Žaklja je Rue Se la Paix 16, Liege, ali pa 206 Avenue de la Courone, Bruxelles, Belgi- que. V SOBOTO, 8. NOVEMBRA 1958 Martinovanje ILIRIJA (Slovenska gospodarska zadruga) ALVARADO 350 RAMOS MEJIA Hišna pomočnica k 4-členski slov. družini z odraslimi otroci — mlajša ali starejša oseba — dobi namestitev. Na razpolago soba s kopalnico. Lahko tudi 'samo pol¬ dnevno. Odlična plača in drugi pogoji po dogovoru na naslov: B. SELJAK, Calle Remedios Escalada 135 (ex Calle San Martin) Saenz Pena, FNGSM Tri kvadre od postaje Saenz Pena in 3 kvadre od Lope de Vega, Gral Paz TRN Trnovo je znamenita in že od Prešer¬ na opevana fara v Ljubljani. Tudi na Primorskem imamo Trnovo in Trnovski gozd. Verjetno pa je malo Slovencev, ki bi vedeli, da imamo Trnovo tudi v Ar¬ gentini. In to Trnovo v Argentini je pravo slovensko naselje, oddaljeno od Retira komaj dve uri. Ne verjamete? Vsedite se, prosim, na vlak in peljite se v Tigre. Tam poiščite motorko (to je pravo slovensko ime za “lancho”), ki vozi po reki Caraguata, in vzemite voz¬ ni listek do otoka “Parque las zarzamo- ras”. V tridesetih minutah vas pripelje motorka na omenjeni otok. Blizu pomo¬ la na desni se dviga lepa enonadstropna hiša, last slovenskega kiparja. Toda tu¬ kaj še ni Trnovo. Če hočeš obiskati Tr¬ novo in Trnovčane, se moraš podati v notranjost otoka. Pot te ne bo utrudila, ker je dolga samo tristo metrov in se ob njej nahaja tudi “boliche”, kjer si ob sobotah in nedeljah lahko utešiš žejo (druge dneve ne uradujejo v .tem hote¬ lu). Dvajset korakov naprej od te krč¬ me, pa si že v Trnovem. Če znaš citati, boš to zlahka ugotovil iz napisne table, ki se tam nahaja. Takih tabel je še pol¬ no okoli naselja in so potrebne zlasti za tiste, ki bi se dalje časa zamudili v “bo- licheju”. Po ozki poti in čez prijetne mostičke te pelje pot v pravo slovensko O V O naselje, kjer ima svoje lote 14 sloven¬ skih posestnikov, šest lotov še nima lastnika, pa je zanimanje za to naselje med Slovenci tako veliko, da bodo ver¬ jetno tudi teh šest (ki so na prodaj za zmerno ceno) kupili naši rojaki in si u- stvarili tukaj svoje nedeljsko pribežali¬ šče. Nekaj metrov naprej od omenjene krč¬ me srečaš znanega Gallusovega solo- pevca, ki — obut v visoke škornje — vihti kramp, koplje jarke in pomaga zi¬ darju pri zidanju hiše na koleh. Neko¬ liko naprej na levi je velika jasa sredi pragozda; to je zemljišče mladega slo¬ venskega železničarja, ki si bo tu posta¬ vil svojo hišo. še dvajset metrov naprej, pa se Ti odpre pogled na prvo slovensko hišo v tem znamenitem Trnovem. Vidi se, da je njen lastnik (po poklicu sicer dentist) ljubitelj živahnih barv, morda zato, ker ima zeta, ki je barvarski moj¬ ster. V tej gostoljubni hiši se ob nede¬ ljah zbirajo obiskovalci slovenskega na¬ selja in interesenti za nove parcele. Toda odkod prihaja neprestano ropo¬ tanje? Glej ga spaka, saj je to pravi klopotec, prav tak kot jih imajo v Slo¬ venskih goricah ali v Halozah. Ali bi ga občudovala Kociper in Krivec, ki tako pogosta omenjata v svojih spisih klo¬ potce. Ta klopotec je postavil zavedni ■■ Umreti bratje — težko ni, pustiti nade — to boli! V letošnji poslovni dobi so, žal, prekmalu zapustil naše strnjene vr¬ ste naslednji člani Društva Slovencev v Argentini: gospod MAVRIČ JOŽE gospod MUSAR JOŽE gospa LOGAR ANA gospa MALAVAŠIČ RAFAELA in gospod KAVČIČ IVAN Društvo Slovencev v Argentini je po svojih odbornikih in članih na dan Vseh svetnikov in Vernih duš obiskovalo njih grobove in pietetno po¬ častilo njih spomin. Naj počivajo v miru! zi v New Jersey je dobil inženirsko dip¬ lomo Mariborčan Arnold Pristemik. Dr. Franc Lukež je pa nedavno napravil še izpit iz ljudskega zdravstva. GORIŠKA IN PRIMORSKA Tajnik Kat. mednarodne begunske pomoči (Catholic Relief Service) mons. Swastrom je imel v septembru v Trstu tiskovno konferenco ob priliki 10-letnice podružnice v Trstu. Izjavil je, da je sa¬ mo tržaški odbor CRS izdal 4.268 mili¬ jonov lir in pomagal 13.511 beguncem naseliti se v prekomorske dežele. V Nabrežini so dozidali trinadstropni Dom za onemogle. Manjkajo samo še podrobna dela in seveda tudi notranja oprema. Gradbeni stroški sami so bili 40 milijonov lir. V Domu bo prostora za 40 oskrbovancev. V Vidmu je bila mednarodna obrtni¬ ška razstava pod naslovom “Moderna hiša”. Te razstave so se udeležili tudi slovenski obrtniki. V okviru jugoslo¬ vanskega dne na tej razstavi bi morali tudi nastopiti “Veseli planšarji” iz Ljub¬ ljane. Številno odčinstvo, dva it. poslan¬ ca, še Tone Fajfar in konzul Ž. Vodu¬ šek so zaman čakali, ker gostje niso dobili it. vizuma. Italijanska vlada je prepovedala sle- hern promet s tovorniki ob nedeljah in praznih od 6. ure do 24. v vsej državi. V Benetkah so bo sestala posebna komisija, ki naj sklene sporazum o ob¬ novitvi železniškega prometa med Novo Gorico in Gorico in med Planico-Rateče in Belopeškimi jezeri. Slnžfio dobita *'• mehanik ajustador in tornero. Plača dobra. Možnost nadurnega dela. KLAVŽAR in FLORJANČIČ Fabr. maq. industriales Bazurco 3595 ' T. E. 50-0808 Vozne listke za potovanje z železni¬ co, z letali ali z ladjami, nabavo po¬ trebnih dokumentov — potnih listov, dovoljenj za obisk svojcev v Kanadi ali za stalno naselitev v tej deželi, preskrbo viz, zamenjavo denarja, od- pošiljatev paketov z najboljšim bla¬ gom in denarnih pošiljk Vašim svoj¬ cem v domovino oskrbi po najnižje možnih cenah hitro in solidno novo slovensko podjetje v Kanadi TRAVELWAYS SERVICE 626 Bloor St. W„ Toronto 4, Ont. C a n a d a štajerski rojak in profesor, ki ima tu¬ kaj svojo lepo urejeno hišico. Poleg nje¬ gove parcele pa ima parcelo še njegov zet, preko potoka — že skoraj sredi pragozda — ima velik lot prijatelj Mi¬ lan. In potem so tam loti še drugih Slo¬ vencev: fotografa-jurista, velikega gor¬ nika itd. Kdo bi si bil mislil, da si bodo Slo¬ venci v delti reke Parana napravili ta¬ ko prijetno naselje. Izbrali so si prav primeren kraj, ki ni daleč od postaje Tigre. Dohod v Trnovo je mogoč od treh strani: ali po reki Caraguata do Las Zarzamoras (zarzamoras — robidovje), ali po reki Lujan do postaje La Coque- ta (od tu ie nato 10 minut peš hoje do Trnovega), ali po reki Carapachay do postaje La Mora (tudi od tu bo 10 mi¬ nut do Trnovega). Najbližje te seveda pripelje motorka, ki vozi po reki Cara¬ guata; ob nedeljah odpelje iz Tiger ob 8., 9. in 10. uri dopoldne. Govori se, da bodo tukaj kupili svoj lot ali več lotov naša Fantovska zveza in pa tudi naši planinci. Tudi naši skav¬ ti se zanimajo za nekaj podobnega. Prav je to. Slovenci potrebujemo v bli¬ žini Buenos Airesa nekaj svojega pro¬ storčka za oddih. In tukaj je res prije¬ ten prostor za oddih. Kdor ne verjame, naj pride pogledat! N. Z. BO ŠPORTNEM SVETU V Sofiji so pred dobrim mesecem bi¬ le Lahkoatletske balkanske igre, ki so se jih udeležile Bolgarija, Grčija, Ro¬ munija, Turčija in Jugoslavija. Med moškimi je zmagala Bolgarija s 133 točkami pred Jugoslavijo (114); dam¬ sko prvenstvo pa je odnesla Romunija s 99 točkami pred Bolgarijo (88) in Ju¬ goslavijo (64). Kljub temu, da je bilo nekaj novih jugoslovanskih rekordov, je jugoslovanska reprezentanca doživela precejšen uspeh, športno časopisje se izčrpno bavi s položajem v lahki atleti¬ ki, vendar pa kljub vsemu priznava, da so ostale reprezentance napredovale. Med raznimi “zanimivostmi” navaja tu¬ di, da je JAZ pozabila pravočasno pri¬ javiti 5 lahkoatletov. Ti so sicer šli v ^ Sofijo, a Bolgari niso hoteli priznati prijave. “Polet” piše, da so atleti poza¬ bili na svojo formo, da je Zveza poza¬ bila poleg- onih 5 še tudi kakega dru¬ gega športnika in da so Bolgari hoteli na vsak način zmagati. Tako so n. pr. imeli različne metre. ESLOVENIA LIBRE Ediior responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina OBVESTILA XIII. kulturni večer SKA bo v sobcto 8. novembra t. 1. ob sedmih pri Bullri- chu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo dr. Tine Debeljak o 70-letnici pisatelja Stanka Majcena. Beseda o njem in reci¬ tacija njegovih del. SKAD bo priredil v okviru Mednarod¬ ne akademske organizacije FEDECE v nedeljo 9. novembra ob 17.39 uri v Slo¬ vaškem domu, c. Marmol 629, Capital, kulturni večer, čigar namen bo sezna¬ niti študente srednjeevropskih narodov z našo borbo proti komunizmu, pesmi¬ jo, folkloro in naravnimi lepotami naše domovine. Odbor SKAD A vabi vre rlovenrk ; . kademike, da se te prireditve polnošte¬ vilno udeleže. Dohod: 6 kvadrov od pod¬ zemske postaje Rio de Janeiro. L OJ Z E NOVAK izključno zastopstvo HUMA Ifc, S. H. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe T. E. 40 - 1605 Escribano Publico Uruguay 387 Buenos Aires •faz pojdem, tl poj deš, nas JLojzek pojde, sosedova Francka pojde, danez in Mleka pojdeta — Ml VSI P0JDEM0 NA ® Začetek od 15. uri ® Nastop najmlajših • Rajanje deklic • Dve točki slov. skavtov • Proste vaje ® Orodna telovadba ® Strelišče • Tek v vrečah • Ribolov ® Tradicionalni srečolov • Dobra postrežba CA« m c/i H O S t-* > 0 § 01 o m ¥ NEDELJO 16. NOVEMBRA VSI NA SLOVENSKO PRISTAVO v MORON PO DOBITKE Vse rojake vabita SFZ in SDO SO m o H m < BOŽIČNI DARILNI PAKETI IZ TRSTA € I T m u s PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik O t o n F r e sl Maipu 735 T. E. 31 - 5142 Capital Najugodnejše božične darilo v domovino so pošiljke, ki jih pošlje za Vas tvrdka UNIVERSAL S M P E X Znane so po samo prvovrstni kakovosti blaga in brezkonkurenčnih cenah. Prispevajo v 20 dneh in so zavarovane. Cene božičnih paketov, vključno z vsemi stroški, so v dolarjih nasled¬ nje (dnevni tečaj pesa je razviden iz časopisov): 1) 1 kg kave Santos in 3% kg sladkorja . ? 4.— 2) 1 kg kave Santos, in 3% kg riža . „ 4.05 3) 2 kg kave Santos in 2% kg sladkorja . „ 5.45 4) 2 kg kave Santos in 2% kg riža . „ 5.50 5) 5 kg riža in 4 kg sladkorja . „ 4.55 6) po 3 kg kave Santos, riža in sladkorja . „ 8.96 7) po 1 kg kave Santos, riža in sladkorja, Vz kg kakaa, Vi kg čaja, Vi kg popra .. 5.61 8) 3 kg kave Santos, 3 kg sladkorja, 2 kg riža in po Vi kg kakaa, čokolade, čaja in popra . „ 10.55 9) po 1 kg kave Santos, riža in la belega zdroba, Vz kg sladkorja, po Vi kg kakaa in rozin, po 100 gr čaja, po¬ pra in cimeta, 10 gr. limon, ekstrakte, 1 vanilija . „ 5.16 Bela moka 000: Vreča 45,4 kg $ 9.55, vreča 22.7 kg $ 5.60, 3 p. naj¬ boljših Nylon nogavic (poštnina nevračunana) $ 3.24. OBUTEV kakršnekoli vrste, PO MERI, OKUSU, in la KVALITETI v prodajalnah tovarne BOROVO, brez carine, v poljubni količini, moško ali žensko po $ 6.-— in otroško po $ 5.—, lahko dvigne obdarovanec sam z nakazilnim kuponom, ki ga dobite pri: C. CIMPERŠEK, Cas. de Correo Central 4359, Edison 1033, Martinez; lahko pa tudi v centru nasproti glavne pošte, v menjalnici na Av. L. Alem 384, v Floridi pa pri R. Batu, San Martin 2750, tel. 740-0785, kjer spreje¬ mamo vsa naročila in denar. Pošiljamo tudi radioaparate, dvokolesa, šiv. stroje in vsako drugo blago!