Dopisi. Sv. Peter pri Mariboru. Pred kakimi 20 leti je prišel V ilaAor drkus Buffalo Bill. Tiste dni sva se mudila z Semo v mestu po opravkih. Radovednost je tudi naju premogata, zato sva si ogledala celi amerikanski dirindaj. — fNflJveč pozornosti so vzbujali Indijanci s svojim nečlovešJtfan faričanjem in s svojim perjem, ki so ga imeli nataknjeancga od nog do glave. To perje je bilo za naju uganka; to sva vedela, da jim zraslo ni, nlsva pa vedela, ali so si indijanci vtaknili perje kar v kožo ali pa so si na kak indijanski način prUepili perje. To je bilo pred kakimi 20 ietL Nedavno pa sem dobil slučajno v roke najbolj trezni list, ka* iih premore Evropa (Indijanci imajo Bojda še bolj 4re*mega) to je «Kmetijski list«. V njem sem našel sluCajno dopis iz Št. Petra. Pogledam, gledam, strmim in začnem se čuditi. Toliko zaslug, koliko si jih lastijo samostojneži za našo občino, si jih niso priborili vsi župani in ičdborniki, ki so kedaj živeli in delali v naši občini. Neihote sem se spomnil na Indijance in njih perje. Mej kuš, .sfcor&j za las so podobni naši samostojneži Indijancem. iAM nimajo tudi samostojni strici nataknjenega vse polno ;perja od nog do glave — z edinim razločkom, da je samostojno perje pavovol Prave srake jih ne prekosijo. Koliko pa je pri njih neumnega kričanja in hvalisanja, to pa preseda tudi najbolj zdravim želodcem. No, mi jim pustimo njih veselje, saj so tudi Indijanci ponosni na perje, čeprav iii zraslo na njihovi koži, samostojni pa si morajo svo •je zasluge izmisliti, ker jih v resnici nimajo. Če bi Indi-janci izvedeli za «Kmetijski List« ,bi si ga nemara takojnaročili, in samostojna stranka bi se okrepila. Sicer paimajo naši samostojneži že precej indijanskih navad. tn-tfijanci znajo potegniti človeku kožo z glave, samostojni voditelji pa potegnejo kar celo kožo s telesa — z davki in sličnimi dobrotami. Živijo samostojni Buffalo BilH Svečina. Minulo nedeljo nas je obiskal slabostojai iMermolja, da bi nam sporočil o raznih «dobrotah«, s katerirai nas obsipuie Samostojna iz Beograda po celi kraljevini. Shoda seveda ni upal poprej javno razglasiti, ampak |e po službi božji naznanil ljudem, da bi jim rad nekaj povedal v gostilni. Nekaj jih je res šlo z njim in predvsem nekaj žensk. Pa še ti pičli poslušalci niso šli z Mermoljo, da bi poslušali njegovo politično «modrost« in izdajstvo slovenske samostojnosti, ampak, da so mu izprašali vest: tfcoliko je odpadlo v njegov žep pri Pucljevih nemških vo•ffli, ker se je ravno on najbolj branil pregleda te trgovske pogodbe. Mrmolja ni tozadevno prinesel nobenih dokazov. s kalerimi bi bil opral Puclja, sebe in celo Samostojno, ampak je grozil ženskam, ki so mu klicale v spomin nemške vole, s sodnijo. Drugo poglavje Mermoljeve javne izpovetfi t Svečini pa so bili naši rekruti, za katerih usodo se je v zbomici tako lepo zavzel Jugoslovanski klub, a je ravno tm Mermolja očital poslancu Brodarju, da poročila naših rekrutov o njih žalostni usodi niso istinita. Na te točke fe Mermolja samo debelo gledal, a nič odgovarjal. Mer- moljev shod v Svečlni je pokazal temu slabostojnermi nadutežu, da je ijudstvo ob meji že davno spoznalo samostojno izdajstvo in slabostojna davčna bremena. Pripomniti pa moramo, da je pripeljal Mermoljo na shod šentjursld šolnik Robnik, ki je dopisnik Novačanove «Nove vask. E>r. Novačanu bi kot glavnemu zemljoradniku v Sloveniji svetovali, naj bolje kontrolira svoje zaupnike, da ne bodo pomagali samostojnim, ki so največji nasprotnild zemljoradnikov, na shodih. Solnik Robruk je tič, ki poje, če treba po slabostojnih notah, ali pa žvižga tudi za zemljoradnike in jim prisega zvestobo. Robnik je značaj, kakor jih lahko najdemo samo med slovenskim naprednim šolništvom. Svečina. Na naše Jožefovo žegnanje je prišel poseben sejmski medved, vodja cirkusa pa je bil šentjurski nadučitelj Robnik, ki zadnji čas vodi Mermoljo v okolico na shode. Sicer je on «nadstrankar«, a to ga ni motilo, da ne bi bil organiziral šentjursko samostojno nemškutarijo. Spominjamo se še tudi, kako je svojčas v Šentjurju na dr. Jankovičevem sbodu ogorčen rghnel zoper zlorabo vere, ker so tamkaj o priliki misijona kramarji prodajali podobice in igrače. Zdai je pa ta veliki značaj svoje mnenje že spremenil ter tudi sam zlorablja cerkveno žegnanje in ob tej priliki havzira s samostojno robo. Smo pač značaji prve klase. Selnica ob DravL V Mariboru je bO sbod za nravni preporod ljudstva. Poročevalec govori o vedno novih gostilnah in vpraša, kdo daje dovoljenje za to? Vprašate kdo? Vojvoda naših samostojnih in njegov zvesti oproda ki zna za vse druge skrbeti, sam zase ne, sta tudi bila na znanem Pucljevem shodu v Slov. Bistrici. Ne mislite pa, da sta šla tja samo iz navdušenosti za Puclja in stranko. Zajec tiči v čisto drugem gnnu. Gospod vojvoda je kupil v Selnici hišo, a hiša sama nič ne nese, zato bi dobil rad dovoljenje za gostilno, in to dovoljenje naj bi mu izposloval gospod minister Pucelj. Odtod ta navdušenost Pri tem smo se nehote spomnili na drugo potovanje — tudi k ministru. Bivši SLS gerent je potoval v LhJbljano k ministru Roškarju, ki se je takrat tam mudil. Obiskal je tam razven ministra več veljavnih mož, dn bt atpmsl po8>« poro za selnišld vodovod. Ljudska stranka za obtSe 1m>> ristni vodovod — samostojni za gostilne, to je cel pw>. gram. h % Sv. Lenart nad Laškim,- Ker (mag ti, '*&& naS »Slovenski Gospodar", tudi v naši okolaii»« kaj naročnikov, upamo me dekleta, tla na» ništvo dovoli inalo prostora v svx>iem Ustn. lenartski slabostojneži so nas v nma«Mm ,,Domovinau robato napaJdli, a ker se Jlm m B"»» tuno zasmehovati, jam odgovarjamo: SaraosiBjBtS« ži! Belgrajski uradnik z metlo nam je Tše* Id m nam zd; naravnost potreben, da bi prišel s af»|R metlo in pometel še tisto peščico samostojnožari *ts sm«tišuico. V svojero dopisu ste se sioer pcAr&t lili, da rasete kakor gobe po dežju, a kakt>r ^sh ba Mtro zraste in zopet hitro usahne, tako b©3© kmalu usahnila in izginila vaša. izdajalska «AAq-* ka. Samostojneži! Skrbite predvsem za srro|B «•* sodo, nas klerikalne device pa pustite t jmru^&ai kakor vse izdajice, čaka tudl vas prebridka vao -> da, >fi 'e zadela vašega patrona Iškarijote, jIb K slabostoini Mfantek od fare", ker me klerikatoe tte^ vioe potrebujemo tudi kakšnega zastopnika r fielgradu, bomo, kadar bo ženska volilna pra^laa rt&* pila v, veljavo, mesto g, Krajnca rajSi teb« —-olile za jjoslanca in li nadaMe častno ime: ,,P«rta-» nec starili devic." Ra.se pri Mariboru. Da je bil rdefii Kob^nsaK rešen občinskih poslov, nam je znano, pa doOom se aam zdi, da naziva dopisnik g. BauaMUaa r. »¦' klepaju kot pristaša socijalnodemolcratiena stras*" ke, ko pa edino v niegovi gostilni v Raflah vHLh mo našii liste aa razpolago. To Temo, da Tssm.9 zato, Ae: si ni hotel nadeiati Samostoine in voliti tbtih velikih demokratov, pardou, policajdemokratov in »taboatojaih. Leakevec v Halozah. Dne 2. t. m. ie tukai ci«koiioal,. okre^caa s toiažili sv. vere,, svoje mlado življoaje ob&nski predstojnik iii posestnik Martin HabjaiKČ v 41. letu svoje starosti. Rajni je bil več let taj»Si!v Tseb. štirih občin tukajšn.ie župnije, pri zajdaiik občiinskih volitvah pa je bil izvoljen za žuj^aaa leskovške ob&ine, kan priča, da je užival .»e*&o zaupanje pri ljudstvu. Ž njim je izgubila dom«Ci.;d pridnega nioža in skrbnega očeta, sorodBJki, so&edje in znaiici blagega priiatelja in zve Amogr. svetovaJca, občina dobrega in zastopnega igospodarja, župnija pa zvestega Supljana, Kako je bS. raini priljublj^n, ,;e pokazal rijegov pogreb, ki se ie vršil v nedeljo, dne 5, t. m., ob 10. uri pre3|>»i^iie. Razim dornačih žnpljanov so prihajali Sudje v. raznih sosednih župnij, celo iz Ptuja in Iftuibcra v tako obilnem številu, da take udeležbe t»kai nibfie ne pomni. Nad tisoč Ijudi je nepozaM|iT/9ga Tineka spremljalo na zadiijein potu. Pogreb •« vodil zraven doraacega g. župnika vojni knrat iz Pfuja g. lvan Miakar, kateri je pri od prtem grobu govoril v slovo, Z ganljivimi in srce pretresu»oeimi besedami je zarosil oči vseh navzoftjh. po&ebno pa se ]e zaslišalo glasno In srplošno ihtOHTe, ko je govornik klical vsi štiri nedbrastle otrofce in je vabil, nai še enkrat pogledajo teiesne oetanke in novi dom svojega blagega očeta ter ]e opcmtnja) na zadnje očetove besede, da naj pogostomft nrlhajajo na njegov grob, saj je mimo pelje pot v cerkev in šolo ter pridno sadijo ovetlice, ki ne v«aejo, ampak cvetlice skromnih, otročiili mo Ktev. Lahka mu bodi domača zemlja, ki je bila aekdai last njegovih stareiših in naj počiva v mi- Ptiijska goya. Bilo je mesca prosiaca, ko smo na Piaj&ki gori licitirali Treflakovo hišo* Ta mož seve&a ai bil ravno najvječji prijatel] jugoslovan*ke aa&Ii, zato jo je pač urnih korakov popihal — Łez granico v Nemško Avstrijo, Bog ž njim! Njegovo hiSo pa je prodaJ mesto njega notar iz Ptu- ja, Ku|.'i jo je nek orožnik Jenko iz Kranjskega . Bil -e il"ino vesel, da je to hišo dobil v svo]e roke. Radi tega pa je bil tako razsipen, da }e dal pov' sod za j:ijačo, Goroi pa seveda radi pijejo, tudi za sfonj, oe se da. Kdo bi pa ne, osobito dandanes, ko je vmo tako drago! Posebno $letno pa je bilo v gostiliii Janke ali pravzaprav Horvat. Sicer pa ]e to postranska stvar, glavno je pafc, da smo bili dobre voije. Bilo nas je precej. G. ..kupec Treilakove hiše jo dal za pijačo. Peli so fantje v drugem ko(u. Mi pa smo tudi peli. In k<> snio boteli zapeti — .,Hej Slovani", smo rekli fantoin, paj utihnejo^ Gostilničar ]ih opozori, naj so odkrijejo. Nato i>a vsi vstanemo in se odkrijemo, le stari gospod Janez , n:» v«(!i gorsk .iugoslovan. _pa s« ne odkriie. Gostilničar mu vzame klobuk z glave. Ko nebamo peti, poJivalimo gostilničaria, da je prav storil, toda g. Jauez je bud nad gpstilnicariem, da se gaje drznil cclkriti. Rentači in huduie se nad njim. Toda ko ¦(? uvidelj da smo drugi pcoti njegovemu nastopu, vzame klobuk in jo urno popiha domov. — Da bi jja zabrisal svo;o blamažo in netaktnost, po šlje veiikan.a sina medioinca Milkota. da bi ta i'eč razčtstil. Zanj se pa nikdo niti zmeinil ni, edino g. Ropo ga malo tolaži pri vratih, Mi pa smo se mirno. ~?bavali. Ravno tako je Ijilo, pa nič drugače. Gontilničarju pa je bilo tesno pri srcu, češ, — kaj 5e ie g. Janez hud nad njim in bi ga kje ovadil! Danes ,ie stvac zastarela in tisti gostilničar ie pa tudi |>rodal vse skupaj, hišo in posestvo in odide od r.as. Skoda! Saj naš g. Janez pa ostane , pa tisto si naj nikar ne domišljuje, da bo fajmošter in župan ter vsa Gora fako plesala, kakor bo on žviž,<,al O5e Peoe, tudi na Gori je neka] poš tenjakovicev, ki ne bodo nikdar piskali v v-aš rog, čeprav jim po sili naročuiete ,,Kmetii«ki list"! — Zdravo! Mozirje. Odkar je imel Drofenik shod v Mozirju, se samostojneži sramujejo «Kmetijski List« sprejemati na pošti; dobivajo ga kar na debelo pri gospodu Miklavcu v Mozirju. Sv. Itrlž tik Slatine. Pri nas se je Število naročnikov ,,Slovenskega Gospodarja" jKHnnožilo. La ni je biJo naročmkov 50, Letos pa čez UK). ,.Glasnikov najsv, Src" >e bilo laaii 98, letos pa 108. Z agitacijo je pridno delovala dobno orgaiiizirana Deklišla zvcza iii .Marijina družba. Naši križev ski samostojci že tudi molijo konfiteor ter se z nepopolnim kesom obra6aio h Kmetski zvezi.. Ti ve liki davki majhne pravice in stroge postavo, ki jih mora ubogo kmetsko ljudstvo prejema-U daa na daJi vsled slabili volitev, mora človeka prignati . da vidi nravo iuč Koinai že čakamo novih. voiitev. Pa kaj, ko se naši beograjski samostojci bojijo za svoie stolce, kcr vedo, da z novimi volitva-mi bo propadla njihova stranka ter odcapljala 1; večnemu jgofiitkiu M jjrihodnjili volitvab pa zalHe vamo hig žensko volibio pravioo. Vsak delavec se veseli svojega placila. Me pa hočemo inieti svoje jilačilo zato, kor smo pomagale s podpisi sestaviti Jugoslaviio, da dobimo volilno !))ravico. Me jo zahtevamo, ^o hočemo in moramo dobiti, Z vami, ubog/t samostojci, pa žaljujemo, ker se vam je tako zgodilo, Ičakor tistim zapeljanim dekletom, ki poje ptifiica 0 njih: Dekiicioe, noricice, ki lantom vse verjamete itdL Št. Vid pri Planini. Pri nas je umrl priden mladenič in član tukajšnjega. Orla Janez Vertačnik. Bil je ponižnega in prikupljivega značaja. Vsakdo ga je spoštoval zavoljo njegovega lepega in čednostnega življenja, kar je pričal tudi njegov pogreb. Orli so mu v znak bratske Ijubezni poklonili dva krasna venca in mu zapeli ginljivo nagrobnico «Nad zvezdami«. Težko te bomo pogrešali dragi Janez! Prosi pa ljubega Boga, naj nam več takih značajev da, kot si bil ti. Na svidenje iwd zvezdami.