m. Muro*.
Pavšalni ireefro v cfrfavl SNS.
¥ Ljluifdfl!, V
l\ deciiln
aan popoldne, tnniil naael|e ln praznik«.
|M «mH x Prostor 1 m/m X 54 «/« za navadne fn male oglase 80 vtnn «1 aradne razglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
0pi"wDtttTO „Slov. Naroda11 In  ,»arodna Tlakama" ttnatlova ulica it 5f pritlično. — Telefon it tO.
Slot enaki Narod'  v«l|o v Mablfani ln po podti s
»t
v/ JngosUvifi:
ceioletiij naprej plačan      IC 120 —
polletno......... 60 —
3 mesečno......„ 30 —
I     „ ........ 10-
¥ Inosamatro i
celoletno......K 140 —
polletno.....• •  m 70*—
3 mesečno ...... M «35*—
12-_
Novi naročniki naj pošljejo v prvi' naročnino  vedno fMF" po nakaznici. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo ozirati
Uredništvo »Slov. Varoda" Hnaflova ulica »t 5, L n
Tale Ion Stav. 34.
■oplso nprol
la podpisana In andostno frank o van 9 Rokopisov ne vrc»?n.
Posamezna Številka velja 60 vinarjev.
g.j__Li!5B
Kuko na] N uredili nošo valuto.
ti rciitvl. kot jo Ankete denarnih cev so sestavile niče. koje so se
članek dr. Tavčarja, ki je izšel pred par dnevi in ki govori o tem vprašanju, odgovarja povsem resničnemu položaju in dejanskim potrebam našega naroda. Vprašanje pa je tako važno, da se mi zdi potrebno, dodati še nekaj besed.
Debata o valutnem vprašanju razvila se je v večjem obseeru že julija meseca letošnjega leta. ko je bivši finančni minister Ninčić oredloiril tinan-ci skemu odboru Narodnega predstavna zakon o Narodni banki. Ta za-k m in v zvezi 2 njim nameravana ureditev valutnega vprašanja se je v finančnem odboru in v javnosti ostro k riti kovala. Na splošno so se vsi vušča-fci iz Slovenije in Hrvatske izrekli pro-je nameraval Nineič. zavodov in izveden-tudi različne sporne-poslale na pristojna r;:sta in te so vsebovale pozitivne predloge  za ureditev naše valute.
Sedaj se razpravlja to vprašanje v vali:tiii komisiji, ki je ad hoc sestavljena v finančnem ministrstvu. Ker je vsled odgodrtve parlamenta kontrola če ne izključena, vendar skoro onemogočena, nismo tovsem natančno informirani o vladnih predlogih in o poteku posejani; V kolikor pa smo zaznali, se podlaga, na kater: se razpravlja, ne razlikuje bistveno od načrta bivšega finančnega ministra N inči ć a.
Namerava se tedaj delokrog, srh? ske Narodne banke raztegniti na celo kralievino; banka naj bi po neki ceto-vi relaciji /amcnjala naše krone za dinarje, ki so se in se še iskaio za naso državo po svetu in naj bi jih zjednači-Ia z dosedanjimi srbskimi baačruini dinarji.
Načrt je tedaj videti preprost in enostaven. Toda mi ga moramo pobijati iz tistih razlogov, kot snib pobijali Ninčičev načrt, ker se položaj od takrat ni bistveno iznremenil.
Predstaviti si treba samo položaj, ki bi nastal, ako se valutno vprašanje uredi na označeni način. — pri čemur je bistveno vseeno, ali si predstavljamo, da se je zamenjava kron v dinarje izvršila po relaciji 1 : 4 ali 1 : 5 ali 1 : 3.
Namesto kron dobimo % ali xh ali %h dinarjev Narodne banke. Ali smo že s tem dobili zdrav novec, zdravo valuto? Gotovo ne. Srbski dinar že danes na internacijonainem trgu ne^ stoji posebno sijajno — ima morda še V* svoje predvojne vrednosti. Vzroki so različni, ali zadnji ni ta, kojega je omenil dr. Tavčar v svojem članku: da dinar danes ni več tako fundiran, kot je bil deloma, ker se je skrčilo kritje, deloma, ker se je cirkulacija povečala. Če pa se cirkulacija dinarja potom na-daljne emisije 2—3 milijard dinarjev potroji ali počveteri, bo javaljne kurs
LISTEK.
Jnf. Mi" ii imet.
Jugosiovenski gledališki umetnosti se odpira ugodna perspektiva: Pepelka se izpreminja v kraljično. Beogradska osrednja vlada se je v spoznanju največje narodne in kulturne važnosti jugcslovenskih gledališč s hvalevredno urnostjo lotila radikalne rešitve gledališkega vprašanja: podržavtla jih je, jim dala osrca-njo upravo in nadzorstvo v osebi odličnoga strokovnjaka, pisatelja, dramatika in dolgoletnega gledalf-škega ravnatelja Branislava Nušiča, jim dovolila iz državnih sredstev subvencijo in pripravlja enoten gledališki zakon. V kratkem se imamo nadejati imenovanj intendantov in ravnatelj - strokovnjakov.
Tudi zli Narodno gledališče v Ljubljani se nam baje obeta moža — gledališčnika. Mož je deloval vso svoje življenje za našo pesem, opero in spevoigro ter je trpel zanje vse življenje: bodi mu končno zadoščenje za njegove zasluge in žrtve! Ako
dinarja boljši kot je danes, ampak bo padel.
Imeli bomo tedaj po zamenjavi ravno tako nezdrav novec, kot ga  imamo danes.
Na tem dejstvu ne bo mnogo iz-premenila ona določba zakona o Narodni banki, karera govori, ua bo država amortizirala potom posebnih prihodov oni del bankovcev, ki bodo izdani za zamenjavo kru;1. ker je jasno, da se bo ta amortizacija vršila zelo polagoma.
V slavnem pogledu v ozdravljenju valute — cilja tedaj ne bomo dosegli. V vseh drugih ozirih pa bomo  na  s lub.se m.
Nima dvojbe, da bo draginja Se večja« ker je za vsakega poznavalca razmer čisto jasno, da cene ne bodo padle v istem razmerju, kot se bo krona zamenjala. Ne, ravno ob ram o: cene se bodo prilagodile več ali manj dinarju, to s e pravi, zrasle bodo. Položaj bo isti, kot je bil v zasedenih krajih po zamenjavi kron z lirami, kjer je z mali-if.i i/jemami stalo to, kar je stalo v kronah, potem v lirah.
Razen tega bodo vpliv;Je pene v Beogradu tudi na ca: m si-er v neugodnem smislu. Že danes se to godi, čeprav le v omejenem pogledu.
Imeli bomo tedaj višje izdatke. — a gotovega denarja štirikrat ali petkrat manj. To pomenja za mnogo let neznosen gn >poth5T5ki pofrržaT, gospoda ske stagnacijo na industrijska::!, stavbi, sk^n. trgovskem oolj:. P*saeni sa nešteto rodbin gospodarski rum; pomeni ustavitev vsefca našega razvoj:., ki je sedaj v najlepšem razmahu!
Komu smo torej koristili š t ko ureditvijo valute? Posestnika krone smo uničili, posestnika dinarja oškodovali, a n a j-večjo škodo doprinesli smo državi sami!
Kaj torej?
Ako hočemo valutno vprašanje pravične in dobro rešiti, imeti si moramo pred očmi dve stvari:
1. da smo enotna država, v kateri smo vsi enakopravdni in enakovredni in da pri ureditvi valute ne sme nihče biti oškodovan več, kot ie to neizogibno potrebno v interesu celokupnosti. — to se pravi, ne smemo oškodovati posestnika dinarja na korist posestnika krone, a ga tudi ne favorizirati na škodo posestnika krone;
2. n o p o 1 n a ureditev valute v kratkem času je nemogoča. Posledice vojne so tako silne, da bo treba čakati mnogo, predno bodo zaceljene vse re je vojna povzročila.
Če pa to stoji, mora naš načrt za ureditev valutnega vprašanja obsegati
mnogo let, rane, kate-
dobo mnogih let. Ureditev ne sme imeti katastrofalnega značaja, kot ga ima
vladni načrt, ampak mora biri taka. da bomo polagoma brez kolikor mogoče velikih gospodarskih kriz prešli zopet v doglednom času v urejeno gospodarsko življenje.
Pri tem zlasti ne smemo pozabiti dvojnega:
da absolutno ne gre, da breme regulacije valute nosi samo slučajni posest-Ej i k  kron c,
i n d a tudi n e K r e. da nosi i o breme samo naša gen e-racija, ki je povojni že itak strašno trpela!
Končno moramo imeti pred očmi, da je najhujše zlo v naši državi d r a-r.: i n j a. Skušati moramo tedaj na vse načine, da če tega zla ne moremo mahoma odstraniti-, ga vsaj ne zvečamo. Ne smemo stremiti za tem, da srbske cene presadimo na nas trg. ampak obratno, (la znižamo cene v Srbiji na ras nivo.   Če ima naša krona pri nas
kupovalno vrednost, kot jo ima v Srbiji dinar, bi bila blaznost, to njeno kupovalno vrednost umetno zmanjšati!
Te cilje moremo doseči na ta - le način:
!.' Fa z a r c guia c rje: "
a) zamenjati krone al pari z novim novcem -- državnim (ne bančnim) dinarjem;
b) proglasiti državnj dinar kot edino. legalno plačihij sredstva v dr-za vi:
c) v a t*£pyem rokn d s ti posestniku bančnega dinarja mo a\^u da ga po kurziv ki s^TinVa"ugotoviti, in ki naT bo tak. da nesesteik dinarja ne bo dovnu, zamenja za državni dinar. Ta zamenjava >c kil" uit ali vua. Kdor bančnega dinarja noče zamenjati za državni dinar, ga more zamenjati pri Narodni banki. Po preteku *oka postane za ndš bančni dinar Narodne banke tuja valuta.
d) Država prevzame jamstvo za državni dinar.
S tem smo dosegli, da nismo oškodovali ne posestnika krone, ne posestnika dinarja. Cene vsled zamenjave ne bodo rasle, pač pa bodo sigurno vsaj deloma padle v Srbiji, ker se tam že sedaj računa v dinarjih in bo posestnik bančnega dinarja prejel zanj 3 ah* 4 državne dinarje, d o čim cene sigurno v tej mer ne bodo zrasle.
Sicer je istina, da cirkulacije nismo zmanjšali, ampak še celo zvečali, toda ta nedosiatek ie odpsavljcu s prevzetjem jamstva države.
II. Faza regulacije:
a) zmanjšanje cirkulacije državnega dinarja
1. potom oddaje premoženja:
2. potom zadolžnic, ki bi se amortizirale:
b) zvišanje kurza 1. potom izvoza;
n~~T~i-------------i—------------- ---■
2. potom ureditve državnih financ t davčno reformo in pametno trgovinsko politiko:
c) nabiranje kritja za emisijsko banko.
Ta faza moro trpeti precej dolgo časa, tudi več let, kar absolutno ne more škodovati, ker gospodarsko življenje ne prenese nasilnih operacij brez katastrofalnih posledic.
Ž oddajo premoženja prevalimo en del bremena na vse sloje, kakor z vsemi davki. Z dolgoletnimi zadolžnicami pa prevalimo cu del na bodoče generacije. Oddaja premoženja v svrho regulacije valute naj bi po možnosti ne zadela po volni poškodovanih krajev, zlasti ne Srbije. Seveda bi morala biti progresivna.
Karz moremo dvigniti z organiziranim izvozom in dobro delujočo devizno centralo. Prodajati bi smeli le proti lastnemu novcu. — ne kakor danes »proti zdravi valuti«. Glavno sredstvo za dviganje denarne vrednosti pa je red v državi in urejeno iinancijclno klanje. Tu je treba pred vsem začeti. Mi se moramo čim prej otresti deficita v budžetu. V to svrho treba temeljitih reform, — tako v upravi, kot v pogledu davčnega sistema, kateri je treba izenačiti in povsem izpremeniti. Tozadevno se ni pri nas še storilo ničesar. Morda se nam nudi prilika, da razpravljamo o tem drugič.
, III. in končna faza regulacije:
Zamenjava državnega dinarja za dinar emisijske banke v relaciji, kakor bi kazala potreba.
Šeie v tem zadnjem stadiju, ko bi posledice vojne bil* za deloma prestane, bi bil čas, eventualno še veduo pre-visofea cirkulacijo državnih dinarjev skrčit; ob zamenjavi. Takrat bi se to re občutilo tako hudo. ker bi se skrčenje vršilo pod čisto drugimi razmerami in bi dobili za državni dinar v resnici fundiran novec.
*
Tako nekako si predstavljam ureditev naše vodrtc. Ako jo reguliramo tako, imamo položaj mi v rokah in moremo ^opraviti vsak hip, ako smo kaj zagrešili. »Ureditev valute« po vladnem načrtu je skok v temo. Ako bo posledica te >ureditve« gospodarska katastrofa, je nI ve č sile. ki bi nas mogla rešiti in nam pomagati. Jaz bi tc odgovornosti ne maral nositi.
fn zato moram končno omeniti še nekaj. Vsi vemo vzroke, zakai je prišlo do stagnacije v parlamentarnem življenju. Parlament je bil bolan in naravna posledica je. da dela namesto njega vlada, toda kljub temu, da nimamo ustave, so brez dvojbe njena pooblastila omejena. Marsikaj more vlada napraviti naredbenim potom, a vsega ne more in ne sme! In dasi sem član vladne večine, mislim, da vlada nima pravice, konfiscirati narodnega premožeuja brez     dovoljenja naroda.
oziroma njegovih zastopnikov! In zamenjava krone po relaciji, ki bi ne bila al pari, bi bila taka konfis* k a c i j a!
__Dr. Dinko Puc:
Kakšen le M položaj?
Zagreb, 19. decembra.
»Riječ SHSprinaša iz Pariza; dopis, v katerem pravi dopisnik med drugim: Ameriška delegacija pri mi-i rovni konferenci v Pariza je, kakor že znano, zapustila Pariz in odpotovala v domovino. Radi tega odhoda; se sedaj kombinirajo najrazličnejše stvari in angleško in francosko Ča* sppisje pravi, da je Amerika popolnoma zapustila konferenco in da so noče  več  vmešavati  v evropska vprašanja, v gotovih krogih se do-v mneva, da se je naša situacija, po^ sebno kar se tiče našega spora z Ita-1 lijo. zelo poslabšala.   Dopisnik kon-; statira iz zanesljivega vira,   da je'' Amerika zato zapustila Pariz, da de-; monstrira proti svojim prijateljemii ker se zdi, da zavezniki ne smatrajoij več Amerike kot tako važen faktori kakor so jo smatrali ob pričetku rm3 rovne konference. Vse države antan-4 te, a posebno Francija in  Italija M danes ekonomsko, še bolj pa finanef^j jalno od Amerike toliko odvisne, dal se morajo ozirati na njo. Iz vsega t< ga je razvidno, da   za  nas  j a d r a n s k o vprašanje ne sto ji tako slabo, kakor trdet francoski in angleški list Fakt je, da stoji Amerik«1 za našim vprašanjem še tako trdno, kot je stala do slej. V tem pogledu ni na naši stri ni samo Wilson, marveč tudi demo^ krati in republikanci v Washingtonoi Drugo potrdilo, da naše vprašanle; ni ravno v najslabši situaciji je dej-; stvo. da so Angleži in  Francoz! m Londonu odbili zahteve Scialoie far mu izjavili, da naj se vrne v T?im Ta* pove italijanski vladi, da naj za^ hteva od zaveznikov v ja*! dranskem vprašanju sam rt toliko,   kolikor   z a m o r e j o ti Italiji dati. — V drugem do-, pisu iz Pariza javlja »Riječ SHS«, da: se je razgovarjal te dni neki naš so*; cijalno demokraški noslanec  z acv strijskim kanclerjem dr. Rennerjerajj in ga vprašal med ostalim, zakaj dopušča, da avstrijsko časopisje nap*«, da Jugoslavijo kot državo, v katerf ni reda, ne javne sigurnosti, žago-* tavljajoč mu, da to ni res in da vlada v Jugoslaviji mir in -ed. Naš po-slanec je konstatira!, da tako pisanje;
se njegovo imenovanje res izvrši, ga pozdravimo iz srca . . .
Veselimo se velikanskega preobrata v prospeh jugoslovenskui gledališč, zlasti pa tisti, ki smo se dolga desetletja z nohti in z zobmi borili proti neštevilninr ovirani in si>-vragom za goli obstanek našni odrov. Konec ie nemške moči, ki nas tako dolgo sploh iii pusttla v Talipn hram in ki se je naraščajoči slovenski zavednosti umikala le korakoma; konec je cenzurnih sekatur, konec političnih intrig in konec obupne apatije po strankarskih bojili zastrupljenega našega občinstva in naših oblasti.
Koliko skrbi, jeze, dela, borb fn zamer so nam povzročale vse tisw zapreke! Danes jih nI več, a na njih mesto je stopila munificefttna naklonjenost vseh oblastev ter naravnost presenetljiva navdušenost skrajno lahko zadovoljive publike.
Kulturni, sampsrajčniki se naših nekdanjih borb za obstanek in napredek slovenskega gledališča niti ne spominjajo, saj so takrat jedva dobro izhodili, ali pa jih hotoma ignorirajo s pravico mladosti, ki je nagla v svoji obsrjdbi.
No, mi se zavedamo, da se nam
naših sezon iz najtežje dobe ni treba sramovati niti v primeri s tekočimi v današnji »zlati« dobi.
To vedo tudi starejši, vztrajno zvesti posetniki predstav, in objektivna zgodovina našega gledališča najde v slovenskih zbornikih in dnevnikih za to trditev dokazov dovolj. S tem pa nikakor nočemo postati laudatores temporis aeti, sa! ne smemo pozabiti, da naše današnje gledališče v Ljubljani ni nadaljevanje, nego je popolnoma nov začetek. In na ta začetek — saj smo šele v 2. sezoni! — smo lahko upravičeno ponosni: napredek je lep, nagel, skopaj očividen. in zlasti v drami nad vse razveseljiv. Prej skoro vse proti razvoju, a danes vse za razvoj gledališča: Pepelka je našla svojega princa in stopi kmalii na prestol! Per aspera ad astra.
In tudi poseben gledališki list že imamo. Po mnogih ponesrečenih poskusih pred vojno — tud^v Ljubljani smo doživeli menda dve tri številke gledališkega lističa — so ustvarili v Zagrebu zdaj res lep, eleganten mesečnik za dramatsko slovstvo in za razprave in poročila o gledališču. Pravzaprav se ie narodil dvojček: S cena.    Jiigoslovenska dramska
biblioteka. Rampa. Pozorišni list. Oba ureja pisatelj in igralec Tito Strozzi, sin velike tragedinje Marrj* in brat velike pevke Maje.*
»Scen a« ima namen prinašati izvirne jugoslovenske novitete ali druge obsežnejše spise, ki spadajo v scenski okvir, »Rampa« (kot priloga) pa naj bo ogledalo vsega scenskega in glasbenega dela v Jugoslaviji in naj budi zanimanje za sceno med publiko. Urednik poživlja na sodelovanje umetnike in strokovnjake, prosi za informativne članke o pozornici, za dopise iz vseh večjih mest v državi in za gledališke vesti iz vsega sveta: posebej pozivna dramske avtorje, naj mu pošiljajo svoja neobjavljena dramska dela za »Sceno«, ki jih bo natisnila in posredovala njih vprizoritev na domačih in po možnostih tudi na inozemskih pozornicah. »Scena« prevzema tudi zaščito avtorskih pravic evidenco predstav in obračun tantijem. Poleg literarne in informativne nalogo prevzema »Scena« torej tudi agen-turske ter ima v to svrho v Rainero-vi ul. 17, II. posebno poslovalnica
• Naročnina na 12 številk znaša 54 K na leto.
Ta zastopa odličnejše gledališke agenture inozemstva, preskrbuje tuji dramski repertoar ter hkratu posreduje angažmane gledališkega osobia. Še več: posreduje koncerte in druge priredbe po vsej državi SHS.
Delokrog je torej obširen, mor-* da celo preobširen, vsekakor pa h vaJ levreden. Emancipacija od tujih, večinoma židovskih gledaliških agen-tur, ki so zalagale naše odre z repertoarjem ali posredovale angažmane, nam mora biti simpatična. Želeti tj le, da bi poslovalnica »Scene« urado-« vala prav tako dobro, točno in praktično, kakor one dunajske, berolln-ske, pariške, budipeštanske in praške agenture, na katere smo bili do«* slej navezani. Vprašanje pa je, ali bo mogla zagrebška poslovalnica za isto ceno in v istem času dobavljati in dostavljati jugoslovenskim po^ zomJcam celotne operne in spevov igerske materijale?
Prva številka »Scene« prinaša* Onstava Krkleca dramo e naslovom »Grobnica«. Krklec je »Plamo-naš«, rojen L 1899., zato imenuje svojega prvenca »rapsodija u tri dijela«, se predstavlja čitatelju s »portretom« izpod čopiča Stoj. Aralige tec
Iran
»SLOVENSKI NAKOLr, an: 2l. decembra R»iy.
Slcv
tvstrtjsfcega časopisa vedno bolj Poslabša odnošaje med Jugoslavijo (n Avstrijo. Dr« Renner je na*o cigo-voril, da on nikakor ue odobrava takega pii arija avstrijskega časopisja, ker je uverjen, da bi mcrall v interesu obeh strani obstajati med Jugoslavijo in Avstrijo prijateljski o dno* šaji: Avstrija v svoji današnji formi ne reorc ln noče biti Jugoslaviji sovražna, radi teg ! razloga za neprijateljsko ra proti Avstriji, |a!i narobe. V o m rekel je Ren-her: Ako vi telite, da propaganda v Avstrijskem časopisju proti Jugosla-
viji in vaši jedinstveni državi preneha, potem Je treba predvsem, da se vaša vlada v Beogradu pobriga z;i one klerikalne 1 n franko vtke elemente v d r-i av i, k i p o svojih emisar-j i h v \ v s t r i j i i n Italiji d e -I a j o p r o t i Jugoslaviji. Na vprašanje, kako stališče zavzema on v reškem vprašan ju, je izjavil dr. Renner, da se je že izjavil napram merodajnirit osebam, da ni nikakor v interesu Avstrije, da bi obe pristanišči. Trst in Reka pripadali eni državi.
ttlnh JOtonoiIsitE M\\M isi Slovenci
C
»Naprej« je priobčil v svoji Juti. številki z dne 1(>. decembra 1919 neko pojasnilo dr. Sclnveigerja kot »predsednika« te družbe, v katerem slednji itrdi, da je bilo nepostavno, da sem kot ^upravitelj družbe sprejemal   člane ln
elica! občni zbor ter da se tega ob-ega zbora ni udeležil noben pravi felan. temveč le od mene sprejeti •člani«.*)
Ni moj namen se spuščati v kako jpolemiko. temveč hočem le v fniorma-jcijo naše Javnosti navesti nekaj stvar?. Icatere je treba povedati, da ne bi naša jevnost mislila, da se komu dela kri-jvica. Zdi M ml potrebno opozoriti na ^sledeče okolnosti: Vprašanje filharmo-Jrdčneea   društva je no mojih mislih
g~ "entično z vprašanjem Kranjske hra-inice. Dejstvo je nnmrcč, da vse da-tainje premoženje filnarmonične druž-fce izvira iz daritev Kranjske hranilni-ice. Kar je družba sicer dobila iz zaseb-jnih nemških rok. je zelo neznatno, skoraj ne imena vredno jn bi nikdar ne bilo brez pomoči Kranjske hranilnice za* [doščalo niti da bi bila fiftarrnonična združba vzdrževala svojo šolo. Ko je mlharmonična družba začetkom devetdesetih let zidala sedanjo društveno /hišo, je imela svojega premoženja sa-|mo to, kar ji je dala nek? loterija, ki jo Je družba napravila leta 1S74.; ta lote-Irifa je vrgla 13.000 gld. Ni nobenega Jdvoma. da so z ozirom na tedanje politične razmere, ko v Ljubljani še ni bilo nobenega močnejšega nasprotstva med slovenskim in nemškim življem, v .največji meri k povoljnemu uspehu te loterije pripomogli Slovenci. Izkupiček jte loterije z obrestmi vred pa je komaj madoščal za nakup stavbnega prostora, fr Vse kar je pa sicer stalo poslopje Ihi oprema sedanje društvene hiše, se 0e plačalo z denarjem Kranjske hranilnice, ki je tačas v kratkem času darr> ala družbi 100.000 kron (sto tisoč), je bilo za tedanje čase velikansko o.
Tekom zadnjih deset let je Kranj -hranilnica družbi zopet poklonila o veliko darilo v skoro enakem iz-rju. Znano je vsakomur, ki se je za razdelitve podpor Kranjske hranilnice nimai. da je Kranjska hranilnica rasen imenovanih velikih daril društvu pajala vsako leto redno zelo izdatno ipodporo in mu vzdrževala skoro vse [tekoče stroške. Lahko se torej reče, da Ue v glavnem vse premoženje iilharmo-jBicne družbe poteklo iz Kranjske hra-lice. Vse premoženje Kranjske hra-
Ejce oa je po pravic? smatrati za na-no premoženje slovenskega naroda; hakaj ne le, da ogromna večina vlog in Mobička izvira iz slovenskega ljudstva, na drug? strani tud! ni nobenega dvoma, da je Izključeno, da bi bil kedai ta •denarni zavod dobili Nemci izključno v (svojo oblast, če bi jih ne bil držal m gnal kvišku nam Slovencem vedno so-
• Dno 29. novembra 1919 se Je vr§H v Mestnem domu po meni kot upravitelju •sklican občni zbor družbe, pri katerem fo (pO meni sprejeti, t velikem številu do5H elani volili nov, slovenski odbor.
i : nemški sistem raitfke Avstrije. Ne sme se pozabiti, da so pri vodstvu lev.a zavoda v prvih njegovih desetletjih Ivli vde!e?cn! tudi Slovenci, katere so pa poten! razmere avstrijske prisilile izstopiti.
Ce je premoženje Kranjske hranilnice smatrati zu slovensko narodno premoženje, nj mogoče drugače vzeti tudi onih premoŽenj, katera so nastala Z đarjl Kranjske hra : ;:e, turej tudi ne premoženja iilliamoaične družbe
Ce so bili do prevrata Nemci Izključno Uživali to premoženje in sicer nam Slovencem V škodo, kajti uživali so na<z narodno premoženje, bilo bt gotovo pametno in previdno, če bi bili Nemci to krtvJcO pri spremenjenih razmerah skušali popraviti s tem, da bi bili ponudili to premoŽenjem Slovencem v souŽitek, pri tem bi bili itak še mnogo več obdržali, kot kar jim gre. iako novim razmeram prilagojeno zadržanje Nemcev, bi bilo toliko bolj na mestu, če se vpošteva. da je pred 20 do 30 leti iilharmonična družba bila narodnostno Še zelo mešana, in da je zelo mneso Slovencev bilo vnetih njenih članov... Toda iste razmere, ki so iztisnile Slovence iz Kranjske hranilnice, pa so jih iztisnile tudi iz te^a društva, katero je vedno ostrejše jadralo v nemško nacijonalne vode.
Nič ni v tem ozlru podučneišega kakor pogled na društvena pravila in njjh izpremembe v zadnjih 50 letih.
Vsa men| dostopna pravila imajo kot namen družbe v svojem paragrafu prvem določilo: »Filharmonična družba je združenje prijateljev giasbe v namen, da se ohrani, r'a'z širi in izpopolni glasbena umetnost na Kranjskem«. Družbeni statut iz leta 1874. določa za slnčaj, da se društvo razide alf pa da ga oblast razpusti, da ima društveno premoženje pripasti v muzikalne svrhe v interesu mestn I j"b!i*»-ne po določitvi občinskega zastopstva Izpremenjena pravila iz L 1901. pa določajo, da za slučaj razpusta ali razida društva pripade društveno premoženje sicer v glasbene namene, toda v prvi vrsti event. kasneje nastalemu nemške mu glasbenemu društvu, dotačas pa d:» Premoženje upravlja Kranjska hranilnica.
Okrenitev društva v nemško smer ie iz te izpremembe očitna, vendar ie treba povdarit.% da je ta izprememba se pustila društveno premoženje muzikalnim namenom...
Toda pri tej okrenltvj ni ostalo. To društvo je po svojem nemško-nacijo-nalnem odboru začelo slovenskemu glasbenemu življenju nasproti naravnost sovražno nastopati.
Ko smo Slovenci okrog leta 1908. skušali ustanoviti civilni orkester, ker so ga naše glasbene razmere vedno nujnejše zahtevale In ker vojaški orkester, ki je bf takrat edni na-razpolago, daleč ni mojrel zadostiti vsem zahtevam tedanjega glasbenega Življenja, se je pač pripravljalni odbor v svoji dobrodušnosti obrnil tudi na filharmo-nično družbo. Če se ne mot?m celo z
nemšini dopisom, ter družbo povabil na sodelovanje.
Toda tedanji odber filharmonične družbe ni le odklonil vsako sodelovali.temveč jo razen tega napravil še celo veliko vlogo na vlado — v boliSo podkrepitev vlo^e jc porabil Petra Radila, da mu je sestavil nekaj zgodovinskih podatkov — katera vloga je kulminirala v predlogu, da nai vlada, kolikor le more, skuša preprečiti ustanovitev dfvjbiega orkestra pri Slovencih. S to vlogo se je družba svojemu prvotnemu namenu kratkomalo postavila v direktno nasprotje,
Da se je ta nemško - melonama smer v društvu med vojsko Še okrepila, o tem nI dvoma.
Ko pa ie nasiopj! prevrat, so Nemci čutili, da bo zmanjkalo sedaj tistih vi-roy, iz kat.vih se :e do tačns hranilo njihovo glasbeio življenje, da ne bo več. niti vlade, uiti Kranjske hranilnice z njihovimi velikanskimi prispevki. Sami pa so itak vedeli, da kulturno nikoli niso bili toliko potentni, da bi bili mogli iz sebe zdržati ono glasbeno živ-jjenje. katerega so b li dotlej vajeni na tuje stroške. Sklenili so torej svojo koncertno dvorano, ki jc pravzaprav jedro društvene hiše, oddati za kinematograf.
Ker smo Slovenci čutili, da je to začetek one poti, po kateri nai bi se premoženje filharmonične družbe začelo odtegovati temeljnemu namenu te družbe, kateri je bil dotlej kakor že sgoraj omenjeno: ohranitev in izpopolnitev glasb, umetnosti na Kranjskem, ne glede na na r o d n o s t, Je nas zadela naloga, braniti to premoženje proti njegovim nemško - nacijonalnim upraviteljem.
Na našo intervencijo je vlada društvo stavila pod nadzorstvo. Bil je skrajni čas za to. Kaiti komaj dober teden pozneje so Nemci še jasneje pokazali, kaj hočejo z društvom. Dne 10. aprila 1919 so imeli namreč svoj občni zbor, pri katerem so sklenili pravila tako spremeniti, da so število Članov odbora znatno zmanjšali, dalje določili, da naj ima poslej pravico nove člane sprejemati, ne kakor doslej, odbor društva, temveč občni zbor v tajnem Z 1 as o v a n ? u razun tega so sklenili, nai bi v slučaja razida ah" razpusta društva s premoženjem po svojem prostem prevdarku razpolagal zadnji odbor društva, izključujoč svojo osebno korist.
Če se vpošteva, da je po prejšnjih pravilih mogel biti č*an društva vsak r dorečen človek, ter da je o sprejemu novega Člana imel sklepati odbor, dalje Če se vpošteva, kaj so prejšnja pravila določala glede razida ali razpustitve druStva, mislim, da mora biti vsakomur iasno, kaj so hoteli Nemci s fo iz^r^m^mbo.
Nemci so dobro čutili, da bodo poslej ^ri spremenjenih političnih razme-raft Slovenci sigurno reflektirali na užitek premoženja filharmonične družbe kot slovenskega narodnega premože-nfa. Ker statut družbe ni hne! nekakega določila, s katerim bi bil Slovencem za-hranien pristoo kot člani k družbi — saj tako do!oč:lo bi bilo nasprotovalo temeljnemu namenu društva — in ker na drugi strani odbor sam ni hotel prevzeti nase rizika odklonitve Slovenca za člane, kajti za tako odklonitev itak ni bilo druzega razloga, kot želja ohraniti društvo v nemško - nacijonalmb rokah, so si Nemci pač mislili, da je proti pristopu slovenskih članov najboljši jez to, da prepustijo odklonitev občnemu zboru s tajnim glasovanjem, pri čemer se ne bi dalo vedeti, kdo da so prav za prav tisti, kameri so sprejem odklonili. Tako bi bili Nemci v položaju nadalje kazati in izvrševati svojo sovražnost nasproti Slovencem na za-
piše v autobiografiji o sebi tako-Ie. (»Po očetu sem potomec glasovitega ifcrapfnskega pračloveka, a po majki '(rojeni pl. Wellsovi) v bližnjem so-'rodstvu z avtorjem ^Nevidnega člo-lvekac ter z neštevilom angleških in ameriških avijatikov« . . . Dalje pri-
Sveduje. da je »mladost preživel« v gorju kot ministrant in pastir, da Ig Že v drug! gimnaziji znal cigarete jfrkati, da je kot osmošolec pisal felj-Itone v pokojnem Olasu SHS in kot j»bruc« (prvoletnlk na visok! šoli) že •sodeloval v »vseh hrvat književ. re-MEJah«. Začel je celo sam izdajati list, JU pa je doživel le tri številke. Letos jfe Izdal knjižico lirskih pesmi in je (napisa! to dramo, ki Jo je hrvat, ze-imalj. kazallSte sprejelo v vprizori-jtev. Krklec, ki je 20 let star, a je svojo mladost že preživel, je danes Se altrsatelj filozofije na zagrebškem Vsenčilišču.
»E to tako postade mi književnost sudbinom, i sada, kako znate, jK>stadoh sfavan i siromašan. To me Ipak ne smeta, da se samosvjesno jptOgfaŠujem Avgustom Trećim, na-
ron slavno? vladanja Augusta Šenoe Augusta MatoSa.« In končno še prl-ptfveduje, da ga »ženske po kratkem jgoaanstvu navadno zamrze, ker na
koncu konca je vendarle: un coer s i m p I e.«
Humor 201etnega »starčka«, »slavnega in siromašnega Avgust* Tretjega« je torej zelo — mis. in v vsej njegovi autobiografiji so zadnje tri besede vsekakor Še najbolj — resnične.
Njegova »Grobnica« ni v sorodstvu niti s krapinskim pračlovekom niti z angleškim VVellsom, niti z ameriškimi avijatiki, pač pa z velikim Švedom Avgustom StrimhVr-gom in specijalno z njegovim »Pelikanom«. Obširnejše ocene ni treba: dokaz talenta je ta drama brez dvoma, dasi Ima vse hibe prvence ve. Cemu nastopajo učitelj, župnik, fra-ter in Erik, avtor pač sam ne ve: čemu nista Barica in Jožek ena oseba, ko govorita fsto. takisto ne. Konec je shakespearskl, namreč a la »Titus Andronicns«. Mrtvac na levi, mrtvac na desnf. Skoda, da le Strelca m fratra Bartola »šlag ne trefi«!
Tito Strozzi nI napravil reklame s tem nezrelim prvencem svoji »Sc*»-ni«. No, upajmo, da prinese sčasom zares dobre stvari prvih jugosloven-skih avtorjev. Ce pa ima postati »Scena« glasilo Dlaraenaških« avtor-
jev izpod in nekaj nad 20 let, je listu usoda zapečatena.
Tudi z »Rampo« nismo docela zadovoljni, dasi prinaša nekaj dobrih člankov. Vsebina jc: D. R.: Dramatska škola. — T. M.: Jedna naša nova opera (Ante Dobronićev* »Dubrovnička duologija«: »Suton« in »Stanac«). — Mar. Ružička Strozzi, Anka Kernic in Ivo Raić: Ja I scena. — T. M.: Zagrebačka filharmonija. — Feuilfeton. — Dopisi: Zagreb. — Ljubljana. — Osijek. — Sitne vesti. — Pokojnici. — Želimo poročil o novitetah francoskih, ruskhi, čeških, poljskih L dr. ter o vseh vas^ nih dogodkih v gledal, svetu. Danes pa »Rampa« ne poroča dosti niti o Jugoslovanskih pozornicah.
Vendar se podjetja gosp. t. Strozzija odkritosrčno veselimo: tu Imamo lepa lista, ki postaneta lahko kmalu dobro ogledalo jugoslovenske dramske umetnosti, ako bodo hoten ht moril njuni sotrudnlkl in ako bo ttial. mogel in hotel njun urednik.
Troba le le resnosti, solidnostL zrelosti! Frazasto fičfinštvo in kulturno pustolovstvo pa nam — Slovencem — ne imponira, ne doma, ne v Zagrebu.
Josip
vraten način, pri čemur hi pa sovražnik bil skrit s tajnostjo glasovanja! Toda ni jim zadoščala ta kavtela. Moteli so rajši društveno premoŽenje definitivno [n za zmiroin odtegniti njegovemu glavnemu namenu, to je povzdigi glasbe na Kranjskem, kakor pa da bi Slovenci kedai imel! kak užitek na ;em premoženju. Zato so določili, da ima društveno premoženje razdeliti za slučaj razida ali razpusta društva, zadnji odbor.
Kam naj bi ga imef razdeliti ta odbor, o 'em. če primerjalno preHnjfl pravila s spremenjenimi, ne more biti dvoma- To premoženje se je imelo definitivno odtegniti glasbenemu namenu |n določiti v kakoršne si bodi nemško-naeiionalne namene.
Treba je povdariti, da &o ljubljanski Nemci s tem obCnim zborom potem, ko je že pol leta cbst?ja!a naša svobodna dr/ava. očitno pokazali svojo iz prejšnjih časov nezmanjšano prineseno mržnjo nasproti Slovencem, napravili so nasproti : ! o v e n s k e-mu naroda odločno ^ovražen afront in se s tem. ker je siovenski narod državn? narod, postavili na sovražno stališče nasproti naši drŽavi.
Anton Lajovic.
= Iz seje financijsko - ekonomskega komiteja. Beograd, 19. decembra. Včeraj popoldne je imel mi-nisterijulni financijsko - ekonomski komite sejo, na kateri so se reševala važna socijalno - politična vprašanja. Odobrila se je odredba ministrstva za socijalno politiko o preskrbi invalidov in se je votiral v te svrhe začasni kredit 25 milijono-kron. — Nadalje je financijsko - cktr-nomski komite odobril jurement o slovenskem budgetu in na ta način poviša! kredit za preskrbo beguncev iz okupiranih krajev na 7 milijonov kron. — Nato se je razpravljalo o ratifikaciji revizije avstrijskega dogovora in o možnosM dogovora s francosko vlado, ki zahteva gotov kvantum živil, kar bi Francija tak »i vnaprej plačala. — Valutno vpraša nle se bo te dni rešilo in V) financijsko - ekonomski komie predložil ministrskemu svetu defnitivne predloge. Vesti, da se pri kolkovanju kron niso pojavile o^e o iromne svote, katere «c ie */&*ko ralj so resnične. Pr; rairjC*«tt!*fn k"3n se n' oo-soelo mnogo nad 5 milij ir«I kron. Če je to resnica, je stališče onih krogov, ki so za zelo nizko relacijo, zelo oja-čeno.
== Iz bosanske vte-le. LDU. B e-ograd, 18. decembra. »Pravdat javlja: Doznavamo, da bo te dni rešeno vprašanje osebnih izprememo v bosanski vladi. Verjetno je, da bo za podpredsednika in poverjenika za notranje posle imenovan dr. Nikola Stojanovič. To kombinacijo javnost simpatično pozdravlja.
= Konvencije za našo državo. LDU. Beograd. 18. decembra »Pravda« javlja iz Pariza: Iz krogov mirovne delegacije nam poročajo o novem predlogu zaveznikov. H n* naši državi niti malo naklomen Ta predlog zahteva od naše vlade, _ata prizna konvencije, ki $o nam lih zavezniki predložili in Ki se tičejo gotovih trgovskih odno^ajev s rosed-njimi državami. Te Konvencije bi imele regulirati odno^aie med novo nastalimi državami, v bistv;i pa služijo le Italiji. S posebno konvencijo bi se imeli regulirati irgovsk? odnašati med Jugoslavijo in ftaliio na Jadranu, toda na tak na "in, da jih naša država ne more sorcierf. ker so zanjo nogubonosni. V ostalem moramo predložene konvencije odlcčno odbijati že zato. ker Jadransko vpra^-nje Še n? rešeno.
= Dvoje vrst nasprotnikov. LDU. Sarajevo, 18. decembru. »Ju trosi o venski list« piše v svojem uvodniku o nasprotnikih Jugoslavije in veli. da imamo dve vrsti »band«. ki so protivne Jugoslaviji. V prvi su šovinistični najemniki dr. Susteršiča za Italijo, a v drugi mestni paneer-mani in frankovski pustolovci. Nad vsemi tem? pa stoji bivši kralj Nikit«. On hoče svet prepričati, da stoje z« njim Srbi. Hrvati in Slovenci in n*-šel je tudi nekoliko Črnogorcev, katere je vnletel v italijansko nrooa-cando. On zbira odoadke Hrvatov fn Slovencev kot dr. Saksa, dr. Su-steršiča in slične, ki so bili od nekdaj na slabem glasu. Ti odoadniki imajo namen, zrušiti Jugoslavijo, toda njihov napor bo pač zaman, ker je Jugoslavija nezlomljiva.
m Francoz! za ImrosTovansko Reko. Fna naivolivneiših oseb. znameniti francoski nnblicist. doktor Ar-thnr Chffrvjn, pr*ds*dnik pnrlsTc^ga antropološkega društva, le objavil v »Revne Yrt"<roslave« članek »Salomonova sodba«, v katerem mikajte itaJHansH imperijalizam in hrani fu-ffrt^nv°nsVp nravlce d^ E^ke. O. Ch*Tvin noudaHa. so Srbi na hotnem polhi. HrvaH in Slovenci na s svojo pobuno proti Avstriji storiUza-
ve/nikom odločujoč: usli^e. Nekega lepega dne, pravi g. Chervln, bodo Italijani zahtevah del Mars*; ' Urugvaj al! Argentino, !;cr im t"o v njih mnogobrojne italijanske kolonije«« VVilson je rekel, da biva v Nev Yorku 150JKH) Italijanov, du pa o.i radi u,;a ne more priznati, da bi ln lo to inesto italijansko. Tako je tndi z Reko. Jugosloveni, zal IjnčuJe Chervin, ne bodo nikf II dovolili, da jih kdo oropa njihove nacionalne posesti. — Naš kulturni odbor .' Parizu je odtisnil ta značilni članek v posebni knjiztcL Dobi se za ceno i dinarja pri Odboru (Pariz. J .*uc Mi-chelet), a!i pa v vseh večjih iug;:slo-venskih knjigarnah.
m Ameriško posoHlo Jugoslaviji. Beograd, 19. decembra. Potrjuje se. da je vest, da nam je Amerika ponudila s svoje strani 500 milijonov frankov za nabavo hrane v Ameriki, povsem točna. Poleg tega i30iao dobili $e predujm. ker je Srbiji, kakor Belgiji priznana od zaveznikov pravica do vojne odškodnine. Zavezniki so hoteli pri pogajanjih, ou se sklopi vprašanje izplačanja preu-ujrna z vprašanjem izvoza. Zdi s*, da ie prevzela Francija na sebe nalogo, da si osigura našo bodočo žetev. Samo posredovanja ministra DraškovJča in Stojanoviča se je posrečilo, da se je vprašanje predujma ločilo od vprašanja izvoza nase države. Za sedaj se ne more reči, on bodo imela ta pogajanja ugoden rezultat, naglasa pa se, da bomo obenem s posojilom iz Amerike po zanesljivih zatrditvah dobili predujem v znesku 2 milijard frankov.
= Friderik Adler Levu Trocke-mu. V zadnjem zvezku socijalistične revije »Der Kampf« objavlja znani dr. Friderik Adler odprto pismo Levu Trockemu, v katerem izvaja med drugim: »Vi ste si domnevali, da poznate Avstrijo, ker ste  pred volno delj časa živeli na Dunaju, toda že v Vaši sijajni brošuri, ki ste jo napisali nekaj tednov po izbruhu   vojne, se nahaja mnogo hib, napak in zmot o dogodkih v naši stranki, čim delj >e trajala vojna, tem bolj je naraščala isolacija in   nepoučenost.   To sem prav nazorno lahko spoznal na stališču, ki so ga zavzemali vaši prijatelji v mojem specijelnem slučaju. Po atentatu v oktobru L 1916. je kazal Ljenin popolno nerazumevanje za situacijo, v kateri je ta atentat nastal in je pripadal pravzaprav onemu velikemu koru. ki je obsojal ta čin. Po mojem procesu so me hoteli vaši prijatelji zopet za vsako ceno zase reklamirati. Sinovjev pa me je naravnost proglasil za boljševika. V koliko je bilo to takrat za Vaše prijatelje taktična smotrenost ali poštena zmota, o tem ne morem soditi. Vsekakor ne smete   danes obtoževati mene, marveč svojo nezadostno prevdar-nost, ako morate sedaj spoznati, da sem sicer revolucijonaren socilalnl demokrat, vendar pa tak. ki nikakor ne more priznati boljševiške taktike kot edino zveličavno. Na temelju teh sicer psihologično zanivivih, stvarno  pa  brezpomembnih   zmn\ ste smatrali v času prevrata v novembru 1918 za potrebno, da posežete v delavsko gibanje v Avstriji. Poslali ste semkaj denar. Proti temu se v bistvu ne more ugovarjati. Tudi mi smo Izvrševale mednarodno vzajemnost   pošiljali   skromne prispevke kot gmotno podporo za bratske stranke v  inozemstvu, toda v tem slučaju je stvar bila  vendar le drugačna.  Denarja nI zahtevala nobena stranka, pač na se je iskala stranka zadenar. 2al. oa niste z denarjem   mogli poslati tudi nekoliko političnega razuma. Tako je nastala cela vrsta političnih napak, ki se označujejo kot delo komunistične stranke v Avstriji. Meni k bilo od vsega  začetka jasno,  da Je neizogibno, da se bo na tej gospodarski podlagi  to se  pravi  za ruski in   pozneje   ogrski   denar našla stranka in da bo vsled vašega vmešavanja moral nastati v delavskem gibanju v Avstriji proces strankarskega razkroja. Tega procesa nisem jaz nikoli pospeševal, ker sem ga po svojem najboljšem znanji? in po svoji vesti smatral kot nesrečo za prole-tarsko akcijo.  In da nisem zakrivil tega velikega greha, to je, kar mi vi in vaši prijatelji, ki razmer tu ne poznajo in se dado informirati od politične dece, ne morete odpustiti. Toda meni je treba samo pogledati na pokopališče, ki je sedaj predstavlja Madžarska, da se pomirim o tem, da sicer nisem deloval v smislu vaših Zelja, pač pa v pravem interesu proletarske revolucije, ko sem storil vse, da obvarujem avstrijski protc-tariiat pred odločilnimi porazi in p* vzdrjim soosobnega za borbo.« Iz teca pisma je razvidno, da niso bile ba^k*, ko se je zatrievalo. da nriha-Jajo k nam na za^ad in jug iz Rusije boljšev^i m:1'ioni.
— Grof Cepin o Francu Ferdinandu. V svoiih Spominih piše bivši avstro - ogrski zunanji tri^ni^r tudi
štev. 249.
.SLOVENSKI rtAROD*. itfiL- :?«: decembra 191^.
Stran 3.
o pokojnem prestolonasledniku. Po-enal ga je jako dobro in njegova sodba se zdi dosti objektivna. Cer-nin govori odkrito o senčnih straneh njegovega značaja, zlasti o njegovi nezauppncsti in osornosti, njegovem zaničevanju popoularnosti ter o njegovi strasti, skoro vse ljudi sovražiti in skoro nikogar ljubiti. Godba mu je bila zoprn hrup in za pesnike je poznal le posmeh. Černin sodi, da nadvojvoda duševno ni bil docela normalen, ker je skrival celo svoje dobre lastnosti, ki so ga delale redkim njegovim prijateljem simpatičnega. Njegov politični program Je bil uničit dualizem in uvesti federalizem v duhu narodne pravičnosti, trdi grof Černin. Sovraštvo do Madžarov je bila njegova najsilnejša politična strast. Zato je hotel zatiranim nemadžarskim narodom pomagati vsaj k človeka dostojnemu življenju. Če je imel kdo vzroka veseliti se smrti Franca Ferdinanda, je bilo za to več vzroka v Pešti kot v Beogradu, da. celo več na Dunaju kot v Beogradu. S cesarjem je živel prestolonaslednik v trajnem razporu. Kakšno ožjo zvezo z Nemčijo je odločno zavračal, trdi Černin, češ >z Berolt-nom si ni želel bfti nič močneje zvezan, nego s Petrogradom.« Ta Černl-nova trditev pač ne velja za leta neposredno pred vojno, in tudi Čermn se je — proti načelom cesarja Karta — tekom vojne tako tesno naslonil na Nemčijo, da ni dosti manjkalo m še pred koncem vojne smo malone že doživeli osnovanje »Osrednje Evrope« % Nemčijo na čelu. Černin zatrjuje, da Franc Ferdinand ni bil med onimi, ki so delali za vojno, nego so Izvestni generali nadvojvodovo ime v tem smislu zlorabljali. Po raznih drugih poročilih se zdi, da je ta Čer-ninova trditev resnična. V Konop* -■Sta se junija 1914 vojna baje ni sklenila.
0 solunski oferi.
V > Beograjskem Dnevniku« priobčuje i>rota Zciravko Pavnović, vojaški svečenik, ki je v glasovi tem solunskem procesu imel nalogo, da spravi z Bogom na smrt obsojene obtožence, svoje spomine o zadnjih ^trenutkih glavnega obtoženca polkovnika Dragotina Dimitrijevića - Apisa. Kakor je znano, so bili Dimitrijević in drugovi obsojeni od vojnega sodišča na smrt, češ, da so vpleteni v atentat, ki je bil poskusen na prestolonaslednika Aleksandra. Pavnović je pri spovedi o tej stvari razpravljal z Dimitrijevićem. Dimitrijević je z vso odločnostjo zanikal, da bi bil on ali kdo izmed njegovih tovarišev v zvezi z atentatorjem. Rekel je med drugim: »Jaz sem do sodne obravnave bil uverjen, da je atentat prosto izmišljen, šele pred sodiščem sem se prepričal, da je bil atentat v resnici zasnovan. Ako bi bili to izpovedali Srbi, bi tega ne bil verjel, ali ker so o atentatu svedočili tudi Francozi in Angleži,
prišel do zaključka, da je v resnici obstojala zareta. Toda kdo da jo je zasnoval in zakaj, o tem si še danes nisem na jasnem. Pozitivno vem samo tc, da jaz in moji tovariši nismo pripravljali atentata in da o njem tudi ničesar nismo vedeli. Zato ie moja vest mirna in mimo, docela mirno bom umrl. Jaz sem človek dober po duši kot moja pokojna mati in nisem v svojem življenju nikdar in nikomur storil kaj zle-;ra, a vkljub temu bom ustreljen. Zakaj? Tega ne vem. Mimo bom umrl. zhsti ako mojo smrt zahtevajo intereM Velike Srbije in Jugoslavije.« Tik pred Jmrtjo, pred že izkopano jamo ko so j^ffaki že namerili nanj, se je pclkovnik^miitrnević obrnil h komisiji in k ^S^^T ki je stalo okrog njega, ter Icažoč na Malobabiča, kateri je bil takisto obsojen kot dozdevni atentator na smrt izjavil: »Gospodje, bratje, ta mož umira po krivici In verjemite, da je zelo dobe^- Srb. Nato je polkovnik s smotko v •i^tih stopil k jami se znova okrenil in za-Idical z crromkim glasom: »Z Bogom bratje, ?az umiram, umiram z ž?!jo, da vznlkne Velika Srbija, zlasti pa, da se porod Jugoslavija.« Po teh besedah je stegnil roke !n si jih dal zvezali. Takisto mirno si je dal tudi zavezati z robcem oči, češ da to zahteva zakon, sicer bi on prosil, da bi se mu oči ne zavezale. Nastala jc grobna tišina. Nekaj trenutkov in počili so streli. Polkovnik Dimitriievič in njegova tovariša v smrti VuloviĆ in Malobabič so prenehali živeti. — O tej zagonetni aferi le napisal tudi Scton Watson obširen članek. Ker nam .ta afera še ni zadostno pojasnjena, priobčimo svoječasno \Vatsonov članek, ki bo morda spravil nekoliko več jasnosti v to temno tajinstveno zadevo.
Biižnji odstop našega Pariškega poslanika Vesniča. Beograd, 18. decembra. V zadnjem času prinašajo beogradski listi vesti o nečednih aferah :nasega poslanika v Parizu g. Milenka ■Vesniča. Predvsem se razpravlja o aferi poslaniškega tajnika Gluščeviča, ki je do pred kratkim verižil po Švici s platinom. K temu je prišla še neka nečedna manipulacija v nekem maga-cinu. Vse te afere so pripomogle k temu da je nostalo stališče g. Vesniča nemogoče in da se računa z njegovim odstopom. Vesnič je zaprosil že pred par meseci za daljši dopust, a ga takrat nI dobil. Sedaj je g. Vesnič svojo prošnjo no dovolitvi dvomesečnega dopusta obnovil in je bjk> njegovi prošnji ugodeno. V pottCapi kraćih *e 4omney* mm.
snič ne vrne več na svoje mesto in da bo prišel na njegovo mesto mlajši diplomat.
Manifestacija ko zborovanje nameščencev v Zagrebu. Zagreb, IS. decembra. Danes ob 10. dopoldne se je vršilo protestno maniiestacijsko zborovanje javnih nameščencev. Predsednik centralnega saveza javnih namešte-nika dr. Benkcvič je v svojem govoru odločno zavračal sumnjo, češ da zasleduje javno nameštenstvo pri svojem gibanju kake tajne tendence. Povdarjal je, kako je javnim nameščencem pri srcu dobrobit naše države, Ja ^e javni uradniki bore za zboljšanje svojega materijalnega stanja le za to, da po dosegi svojih pravic le še tem vnetejše delujejo za svojo domovino in državo. Tajnik Mlinaric je podal nato natančno poročilo o poteku gibanja in prelagal resolucijo v kateri se obrazloži stališče javnih nameščencev in zahteva končno rešitev tega perečega vprašanja. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Prečitalo se je nato pismo bana dr. Tomljenoviča na akcijski odbor. Dr. Benkovič je ob tej priliki obrazložil, da je bil ban napačno informiran o poteku gibanja in da se je spoznalo pri avdijenci, v kateri je sprejel deputacijo lavnih nastavljencev. V odpravo tega nesporazuma je predlagal dr. Benkovič tozadevno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Končno je bila sprejeta še resolucija, v kateri izjavlja vse javno nameščenstvo solidarnost s člani vodstva, nakar je dr. Benkovič, pov-darjajoč, da smatra gibanje za končano in zaupajoč v obljube vlade zaključil zborovanje s pozivom, da se mauife-stanti vrnejo na delo. — Zborovalci so se zbrali nato v sprevod in odkorakali na Jelačičev trg, kjer je nastopil še en govornik, nakar so so se zborovalci mirno razšli. Vsi uslužbenci in uslužbenke telefona, brzojav?,, pošte in drugih javnih uradov so ustavili delo v znak protesta od 10. do 13. ure. Do kakih incidentov pri celi prireditvi ni prišlo.
Dr. Smodlaka v Splitu. LDU. Split IS. decembra. (DDU.) Danes ie dospel sem čan naše mirovne delegacije v Parizu dr. Josip Smodlaka.
Nakupi v Parizu. LDU. Beograd, IS. decembra. Presbiro doznava, da je minister za železnice Draškovjč dovršil v Parizu razgovore o nakupu velike množine ameriškega blaga, ki se nahaja v Franciji. Med tem blagom, katerega nakup bo za nas jako ugoden, se nahaja največ železniškega in vojaškega materijala.
IfsoflFgfsnii domouiitd.
Zaradi Peke. LDU. Nauen, 19. decembra. (Brezžično.) Italijansko-francosko približanje, ki ga želi Francija, je po poročilu francoskih listov ogroženo zaradi reškega vprašanja.
D' Annunzio bo moral \z Reke? LDU. Split, 19. decembra. (DDU.) Kakor dalmatinski Obiavijesni ured doznava iz dobrega vira, bo D* Annunzio te dni prisiljen zapustiti Reko. Ker se zaradi sovražnega razpoloženja prebivalstva ne more vrniti takoj v Italijo, se bo s svojimi četami umaknil v Zader ter odtod polagoma razpuščal svoje čete.
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE.
LDU. Beograd, 18. decembra. Ministrski svet bo v eni bodočih sej nared-benim potom uredil vprašanje davkov na vojne dobičke in vprašanje vojne odškodnine. Naredbo vojne odškodnine izdeluje minister za pravosodje, ono za davke na vojne dobičke pa minister za finance.
Z VSEUČILIŠČA V BEOGRADU.
LDU. Beograd, 18. decembra. Za rednega profesorja na medicinski fakulteti beosradsk. vseučilišča ie imenovan dr. Draga Petrovič iz Zagreba. REŠKO VPRAŠANJE. — VMESNA DRŽAVA?
LDU. Haag, 19. decembra. (ČTU.) »DaHv Mail« poroča, da sta Llovd Gc-orge in Clemenceau sporočila v skupni noti italijanskemu ministru za zunanje stvari, da bo vsled nepopustljivega stališča WiIsona reško vprašanje rešeno na podlagi prejšnjega ameriškega predloga s tem, da se ustvari neodvisna vmesna država.
NOV GUVERNER AVSTRO-OGRSKE BANKE.
LDU. Dunaj, 19. decembra. (Dun. KU.) Kakor doznava Dunajski brzojavni in korespondenčni urad, se je avstrijska vlada dogovorila z madžarsko vlado, da se imenuje za novega guvernerja Avstro-Ogrske banke bivši avstrijski finančni minister dr. Spitzmfil-ler. Imenovanje bo objavljeno prihodnje dni tako na Dunaju kakor v Budimpešti.
KREDIT AVSTRUL
LDU.   Amsterdam, 19. decembra.
(Dun. KU.) Po »Teiegraafu« javila »Evening Standard«, da sta se Anglija ju Francija sporazumeli, dovoliti Avstriji kredit 40 milijonov- funtov šter-
KAKO NA DUNAJU KURIJO.
LDU. Dunaj, 19. decembra. (ČTU.) »Deutsches Vo'ksbiatt javlja, da je dunajsko prebivalstvo doslej posekalo v okolici Dunaja 150 ha gozda in sicer do golega. Ljudie hodijo v gručah iz mesta, da     preskrbe kurivo.
OBUPNE RAZMERE NA POLJSKEM.
LDU. Dunaj, 19. decembra. (ČTU.) »Arbeiter Ztg.« javlja, da i oročajo predsednik ministerijalne komisije za vjetniške zadeve in poslanca Schdpfer ter Pavel Richter o položaju na Poljskem, da je mogel predsednik konstatirati na Poljskem, da je armada Petlju-re popolnoma pobita in da so tudi veliki oddelki Denjikiua uničeni. Tekorn nekaj dni Jih je bilo pri Tarnopolu razkropljenih -40.000 mož. V Vzhodni Galiciji vlada veljka beda. Pegavica zahteva vsak dan'300 smrtnih žrtev. V Vzhodni Poljski so razmere tako brezupne, da je pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih podleglo lakoti sto do 200.000 ljudj. Vsi poizkusi poljske vlade, ameriškega Rdečega križa in drugih pomožnih akcij bodo komaj v sta-uu odvrniti to nevarnost.
VERSA1LLESKA POGODBA.
LDU. London. 19. decembra. (Dun. KU. — Brezžično.) VersajHesko mirovna pogodba bo ratificirana prejkone dne 1. jaunuarja p. 1. S tem stopi zveza narodov brez Zedinjenjh držav začasno v veljavo. Določba mirovne pogodbe, da mora zveza narodov 14 dni kasneje imenovati komisijo za upravo saarskcga ozemlja, se ne bo izvršila. Upaio, da se bo ta komisija sestala dne 28. januarja p. 1.
IZ FRANCOSKE ZBORNICE.
LDU. Pariz, 15. decembra. (Dun. KLO Deschanel je bil izvoljen s 576 glasovi za predsednika francoske zbornice.
OBNOVITEV NA FRANCOSKEM.
LDU. Pariz, 19. decembra. (ČTU.) K i-kor poročajo listi, bodo znašali stroški za obnovitev pokrajin, ki so bile opustošene vsled vojne ob nemško-fianccski fronti. 130 milijard frankov.
NA RUSKI TEHTNICI. LDU. Nauen. 19. decembra. (Brezžično.) Iz Moskve se poroča, da so bolj še viki po ljutih bojih s četami De-njikinovimi osvojili Kijev. Bele čete da beže.
B Horoskopa.
— Kako f čuvajo nemški Korošci proti naši državi. V Celovcu so jeli v nemško propagandne svrhe izdajati slovenski list :>Koroško Korošcem«, ki ga v velikanskih množinah vtlhotarija jo preko demarkne-jske črte na slovensko koroško ozemlje. V roke smo dobi>; 8. številko tega lističa, ki od prve do zadnje črke na najnesramnejši način ščuva proti naši kraljevini, opisuje razmere v... Avstriii. kakor bi se tamkaj cedilo samo mleko in med in kakor bi bila Avstrija dežela, kjer ie živil, srebra in zlata v izobilju, dočim v Jugoslaviji vlada novsodi glad in pomanjkanje, zlasti v Ljubljani, da ljudje kar umirajo cd lakote. Svcj uvodnik, ki ga je list naslovil z -»Zlato Jugoslavijo«, zaključuje z vzklikom: »Po to prokleto, ferdamano Jugoslavijo naj pride hudič!«
— Koroške grožnje. List »Karntner Landsmannschaft«, ki ima nalogo, da preparira prebivalstvo v coni B. za glasovanje v prid Avstriii, piše v članku »Ob obletnici jugoslovenskega vpada« takole: »Svobodni Korošec se sedaj pač krivi pod tuio pestjo, toda ta pest bo se morala umakniti, četudi to Jugoslaveni zanikujejo. Rojaki, skoro bo prišel dan, ko bedo slavjanski vojaki zapustili deželo. Potem ne bodo več govorili tuji hujskači pod zaščito bajonetov. Za nas bodo potem odpravljeni nagobčniki in mi bomo s temi in-portiranimi tujci enkrat govorili po koroško in na to prestopili h končnemu — obračunu. Potem hujskači bo za vas udarila zadnja ura! Kakor hišico iz kart bo Vas ljudsko ogorčenje odneslo iz dežele, da bo za večno rrešlo poželjenje po naši deželi!« Bahavo se bijejo ti Korošci po prsih, kakor da bi bili tako močni, da se bi pred njimi tresel ves svet, toda podobni so žabi. ki se napihuje tako dolgo, da končno poči. In nam se zdi, da bo se nekaj sličnega prisodilo tudi sedaj še oholi nemški gospodi.
— Nemški Korošci in kolkovanje bankovcev. Koroški hujskači izrabljajo tudi kolkovanje bankovcev v svoje umazane namene. V članku »Korošec, plačaj za balkanske brate«, pišejo ti hujskači: »Korošci v spodnji deželi! Junski in Rožni dolini, vi na hribih in gorah okoli Velikovca in vi kmetje, ki gledate na naš Celovec, odprite očesa! Svarimo vas kot zvesti svarilci! Ti, spodnji koroški kmet, moral bi dati re-ti del svojega hranjenega denarja! Ti, kmetica, od tega. kar si prihranila od zelenjave, od pr»huje! Ti, delavec, od tega, kar si s težavo pridelal! Korošci! Sodite sami, kje je. prava svoboda, prava <fonokr*et!a! Na^Koroškem in-v Avstriji nalaga ljudstvo stajre (davke) bo~
gatincem, v Jugoslaviji pa obdržaio bogatinci, groij in baroni njih tošnje in mošnje in nadložijo oddajo premoženja ljudstvu! V Jugoslaviji nai da štcmplat Srb svoj denar, Slovence pa in posebno Korošec naj plačata. Ne, ne, Korošci! Se imamo čas, imamo priložnost, nas oprostiti te države kraha Petra. Jugoslovansko krasoto in slavo smo že pregledali v teh mesecih! Držimo se Korošcev, držimo se naše domovine, kakor naši očetje! Ne izdamo naše Koroške!« — Takšnih pamfletov je vse polno na Koroškem, širijo jih plačani Mibjekti, kf se potepajo od hiše do hiše. In naše oblasti? Trpe mirno njih početje in puščajo, da te propalice zastrupljalo koroško ljudstvo. O kakšni protjakciji z naše strani ni ničesar slišati. !n vendar je že zadnji čas. da bj se pričelo z energičnim delom na Koroškem, ker se nam sicer lahko zgodi, da bo izid Ifudskega glasovanja tak, kakor s- ga žele naši koroški sovragi.
Politična rlemnsoglja.
(Iz krogov izseljencev; A. M.)
Osoda me je vrgla preko demarkacijske črte in poiskati sem si moral kakor tisoči mojih sotrpinov nov dom tu v Sloveniji. S prs si mi je odvalil težak kamen, ko sem pri Logatcu stopil na tla svobodne Jugoslavije, toda moje veselje ni bilo dolgo. Ozrl sem se po svoji novi domovini in kmalu mi je legla v dušo grenka žalost. Prvo, kar me je razočaralo, je bil hladni sprejem v središču Slovenije. Dolga vrsta vagonov, v katerih prezeba Še zdaj mnogo naših ljudi, mi je dokaz, kako malo umevanja za bedo teh nesrečnežev je tu Toda to ni najhujše zlo. Saj ni nikjer na svetu vse v redu in po vsaki veliki vojni je treba časa, da se spravijo razvaline vstran in prične z novim življenjem. Slednjič pa nam je v tolažbo zavest, da je naše bivanje tu le začasno in da se zopet vrnemo v svoje solnčne kraje ob Adriji.
Toda nekaj kar opazujem jaz in drugi mi tovariši pri pohodih, pri obiskih raznih krajev Slovenije. To je neznosna politična korupcija. Stranke se obrne tujejo z najgršim blatom, a vse to bi prenesli, ko bi nam to blatenje ne škodovalo tudi v naših stremljenjih po zasedenih naših kraiih.
Kar sc pa godi semiertja v tem oziru. to presega pa že vse meje.
Po deželi straši šusteršičijanizem. Oni, ki ne morejo pozabiti dni njegove slave, hujskaio ljudstvo, oziroma kmete direktno na Srbe! Najboljše bi bilo, Srbe vse pobiti, za nas ?c najboljša zveza z Nemško Avstrijo, to so programi teh zaslepljenccv. Srbj hočejo slovenskega kmeta uničit?, ves naš denar gre v Srbijo. To so naši najhujši nasprotniki, take misli silijo med narod potom raznih zakotnih shodlčev.
Nikar pa ne mislite, da so to osamljeni shičaii- Ponekod je ta agitacija očividno dobro orejanzirana. Gospoda na čigar rovaš to gre!
To počenjanje imenujem: zločinsko in brezvestno igranje z usodo na|e dr-feve. Pokažite mi laži-preroki kraj v Evropi, kjer bi se ljudstvu godilo sedaj dobro. Pokažite mi državo, v kateri bi ne bilo zdaj gorja. Smo li vredni svobode, če željno gledamo le v preteklost in se naslajamo v spominih in si v duhu rišemo, kaj bi bilo, če bi se ti časi vrnili. Naše delo velja bodočnosti in kakšno bodočnost bomo Imeli, ako bomo s a m j brez Srbov tavali v mednarodnem boju po Evropi?
V zasedenem ozemlju hrepeni pol milijona našega ljudstva po dnevu odrešenja izpod tujčevega jarma, vi pa tu pozabljajoč nanje, pozabljajoč na stoletno suženjstvo, kličete preteklost nazaj, hočete norušiti, kar se je s tolikim trudom zgradilo. Roke proč, vam kličemo, rojaki z zasedenega ozemlj?! Efi-iaJtr]
Dnevne vesti.
Ljubljana, 20. decembra 1919,
— Osemdesetletnica g. nisgra. Toma Zupana. Dne 21. decembra praznuje na Okroglem g. msgr. T. Zupan kot neoboriv junak, čil na duhu in zdrav na telesu, svojo SOletnico. Mnogo let — mnogo zaslug! to mu mora Priznati vsak. kdor je zasledoval njegovega življenja tek. Neomadežan duhovnik je. Po odlično dovršeni gimnaziji si jc izbral ta stan. da bj mogel kar najbolj koristiti svojemu narodu. Predstojniki, spoznavši njegovo izredno du-ševnost. so mu odkazali učiteljsko stroko, ki se ji je posvetil z vso vnemo kot gimnazijski katehet in profesor in ji odlično služil celih 41 let. Najljubše po-prisce mu je bilo Alojzijevišče, kamor ga je namestil škof Vidmar za prefekta in katerega vodstvo mu je pozneje poveril njegov rojak, prosvetljeni vladika Ivan Zlatousti Pogačar. Poslednji ga je -ap a cjtiudoisnz bsduoa^joo jojf jejsod
želni šolski svet; Ljubljančani pa so ga izvolili v mestni občinski zastop. V pbeh teh korporacijah je uspešno delo-VaL !Po smrti' Pogačarjevi-je nastopila Misiieva struja, potiskajoča v ozadje
slovensko narodnost. Pod njenim pri-* tiskom sc je moral g. Zupan umakniti iz Alojzijcvišča,   kateremu je s svojo vestnostjo   in   neumorno delavnostjo pripomogel do sijajnega razcvita. Pre-naroden je bil, zato ga niso marali. Gospod Tomo Zupan je bil prvi predsednik   Družbi sv. Cirila in Metoda, tistemu društvu, ki je sicer stoječ na strogo verskem stališču po-> vsod povdarjalo, budilo in širilo narodno misel. Na čelu Družbi sv. C. in M. je vztrajal g. Zupan tudi potem, ko so letele  nanjo na  I. katoliškem shodu strupene puščice. Vsa društva, ki se je! v njih negovala slovenska narodnost,1 so bila tedaj osumljena in gorje duhov-' niku, ki bi jim bil član ali celo predsed-njk.    Gospod Tomo Zupan je vztrajal. Družbi sv. C. in M. je posvečal vse! svoje proste ure. O obilnih zaslugah) njegovih za to naše obrambno društvo' bo poročala slovenska zgodovina. Leta 1907. je postal častni član Družbe sv« C. in M. — Naš prečastni starina ob-, haja letos tudi 6 01ctnico pisate-I j e v a n j a.    Na   slovstveno njivo je' stopil g. Zupan v »Vodnikovem sporne-' niku« leta 1859. s pesmijo »Trojno pet-' je«. Jako važni so megovi spisi o Prešernu. Prvega je objavil v »Slov. Na^ rodu« leta 187S. pod naslovom: »črti« ce iz dr. Preširnove rodovi-ne*. S temi črticami je popravil neko hibo    Stritarjevega    življenjepisa v »Klasju«.   Temu jedrovjtemu spisu je* sledila vrsta člankov »Iz Prešira^>-| v e g a življenja« v »Ljubljanskem i Zvonu« leta 1881. in 1882. S čebeličnoj marljivostjo je g. Zupan znašal skupaj] in končno sestavil Prešernov rodovnik, segajoč v 17. stoletje. To je del obširi! nega životopisa slavnega rojaka in so-; rodnika jubilarjevega, ki ga slovensko občinstvo hkrati z življenjepisom Po-gačarjevim željno pričakuje izpod peresa g. Zupana.    Njegove zbirke ■— knjižne in kulturno - zgodovinske   — i zlasti »Prešerniana«, so jako dragoce-j ne. Pod njegovim vplivom je namenila! lani umrla sestra jubilarja mestna uči-| teljica gdčna. Agenza  Zupanova štiri: ustanove slepim siromakom in podari-* la Družbi sv. Cirila in Metoda 5000 K. i On sam pa ie nedavno z nekaterimi foM spodi rojaki napravil dijaško trstanovo za gimnazijce svoje rojstvene pokrajine. Izmed mnogih odlikovanj omenim izredno čast, ki je venčalo z njo za^ stopstvo stolnega mesta ljubljanskega' zasluge g. jubilarja zlatomašnika leta! 1913., nazvavši ga častnim meščanom? Njemu, ki ie bil vedno glasnik ljubeznf do  slovenstva, omike in pravega kr-; ščanstva, kličemo ob 80!etnici: Slava*, /!ivel do najskrajnejših življenskih met/ da more dovršiti vse svoje znamenite; namene! Živel blagovestnik Presernoir in Zlatoustov! Bi* — Kam jadramo? V četrtek s4J se vTŠile pred tukajšnjim porotnim sodiščem tri razprave  radi zločina tatvine. V prvi razpravi sta bila ob-i tožena dva mohamendanca« doma m Sinferopola v Rusiji Mojzes in Juri! Tokatli, da sta dne 11. oktobra 1919^ ukradla svojemu tovarišu Ivanu K6^ valenku 3 nemško - avstrijske ban-! kovce po 10.000 K.  Ukraden denarl so našli pri Juriju Tokatliju, ki je pri-1 znal, da je Kovalenku padla iz žepa, denarnica, ki jo je on pobral in na to z bankovci vred zakopal na neki njivi. Krivda Tokatlija je bila torej t<H liko kakor dognana. Vkljub temu je porota obtoženca oprostila, -t Pri drugi razpravi je bil na zatožni klopi   mesarski   pomočnik Konrad Pavli iz Čadrama. Obtožen, da je 8^ oktobra t. 1. ukradel Antonu Jerali m HraSah iz hleva vola.  Obtoženec je! priznal, da je odvedel Jerali vola bij ga dal v hlev  pri  svoji  materi Vj Grobljah, ki ga je izpustila, ko so( orožniki   pričeli   zasledovati stva«J Pavlijeva krivda sloneča n3 njegov vem lastnem p r i z n a n j u je bila rej očividna. Toda tudi tega Je porov ta o p r o s t i 1 a.  — In tretji sluča!^ Trgovski pomočnik Milan   Babic Vj Ljubljani je s ključem,  ki mu ga m dal njegov znanec  Ivan Krem?ar,i odprl  ponoči  stanovanje trgovcaj Antona Kunstka v Sodni ulici ter od tamkaj odnesel Kunstkovo blagajno,' v kateri je bilo 44.000 K gotovega de-! narja  in /lata  verižica.  Babic ta' Kremžar, ki je Kunstkov bratranec,, sta blagajno nesla v Tivoli, jo razbila, denar med sabo porazdelila, tla-' gajno pa vrgla v ribnik. Drugo jutro; sta se odpeljala v Varaždin, da za-<j pravita ukradeni denar. V Varaždinu so jih aretirali in našli pri Babičuj Še   17.fi60   K,   pri   Kremžarju par« 18.431 K. Kremžar, ki je voj ik. pride! pred vojaško sodišče. Babica pa m sodilo porotno sodišče. Dasi je roof, priznal tako vlom. kakor tatvino m se zagovarjal zgolj s pijanostjo, ven«, dar so porotniki z a n? k a 11  n J e -govokrivdo. Človek z normalnimi možgani se začudeno vprašuje, kako je to mogoče, ali je res morala že tako ;! -;oko padla, da sc tatvino sploh  ne smatra  več  za zločin? Kakšni porotniki so to. ki oproččajo tatove, ki sami priznavajo svojzločin? Danes oproščajo
.tgye«_jutri mojU^uiiopadfc. Umi
ladramo? Ako bo šlo  'ako naprej. \ tomo skoro stali ob trobil doslej ve- ! Slavnega družabnega reda. Morda so 1 ko prvi znaki boljševištva, ki se po-lavlja pri nas tudi že v cj obliki!
— Zakaj se zavlačuje? Na tretji tnestni dekliški šoli delujeta ravnateljica Illerschitsch in učiteljic t Rau-nacher. Ne glede na ?o, da ste or-e pt doslužilf svojo službeno dobo. s*c **>e dami zagrizeni nemški naJjo-
tlki, ki dandanes absolutno ne spa-Lta več na mesto vzgojiteljic ljubljanske dece. Raimacheneva ni niti jvešča slovenskega jezika, dočim je
Eerschitscheva zaradi svoje nem-:o - nacijonalne zagrizenosti že v predvojnskem času tako težko kompromitirana, da je docela nedopustno, da bi še nadalje vodila eno izmed
fe|važnejših ljudskih šol v Ljubljani, to je mestni šolski svet v svoji
tedzadnji seji sklenil, roneđht^ati, j se obe ti dve dami. pošlje zasro-teni pokoj. Ta sklep se je predlo-jk>žil višjemu šolskemu svetu, ki pa doslej še ni ničesar ukrenil. Vpra-lamo, čemu zavlačuje to stvar, čemu pe trpi, da vodi tretjo mestno dekliško Šolo še vedno ravnateljica tller-jfchltscheva. ki je bila edina učiteljica v Ljubljani, ki je ostentativno tedr*« kazala svojo ekstremno nem-iižko ; acionalno mišljenje0
— Nemška raca. Nemšktitarski Sst »Koroško Korošcem« priobčuje meč dntgim rudi to-lc »najnovejšo^ vest. »V Sloveniji je strašanska raz-$arje tost. Zlata ljubljanska vlada ad-|vok; *>v je sicer zapirala meje, da bf fae pr šle poročila o pravičnem upo- j ru Slovenskega ljudstva v druge de- j Bela Vendar le je zvedel tudi drugi | (Svet da so bile v Ljubljani krvave idemonstracije proti prezidenta drla. Brejca, kateri je največ kriv sirovega, silnega napada na našo mimo Koroško. Revno kranjsko ljudstvo je [razburjeno zaradi »dobrega« gospodarstva vlade; nov klic k vojakom jpa je bil preveč. Nevoljo ljudstva je ttrela sicer srbska vojaščina, zdaj se Je pa prikazala.« Kaj vse izve nem-ikutarska gospoda v Celovec. Prihodnjič bodo nemara celo poročali. Jda je prevrat v Ljubljani imel uspeh m da je navdušeno ljudstvo izklicalo ca vojvodo Kranjske in Sloveniie dr. pnsteršiča.
S — Promovirafa sta na zagrebškem Ifseačillščn dne 18. t. m. g. Albin Štele fm Stanko Schjffrer, oba iz Ljubljane, tal doktorje prava. Čestitamo!
— Z zgradbo palače Bljublkm-re kreditne banke na .«nvbišču
rivSega vojašega oskrbovalca na " majski in Aleksandrovi cesti rrič-kakor se nam poroča, re orihocr-spomfad.   Zgradba bo obsegala res stavbeni kompleks od Dunajfke Beethovnove ulice.
— Osebni vest.    Komandant Ijub-iskega bataljona kraljeve garde go-
maior Velimir S. Štefanov i č prestavljen v Beograd kot poveljnik t injega bataljona kraljeve garde. I
— Za totnača češkega jezika j pri sodišču je imenovan g. Viktor ML i Zalar, uradnik Kolinske tovarne v Ljubljani.
— Obisk ljudskih in meščanskih M v Ljubljani. Mestne ljudske šoie V Ljubljani štejejo 66 razredov z 109 oddelki. Poseča jih 3843 učencev m učenk. Prva mestna desko šola ima ;6 razredov z 14 oddelki in 618 učencev, II. mestna deška šola ima 5 ra. -;redov z 12 oddelki in 464 učencev; ;III. mestna deška šola mia 5 razre-jdov z 7 oddelki in 250 učencev; IV. mestna deška šola ima 5 razredov z 6 oddelki in 230 učencev: V. mestna deška šola Ima 5 razredov z o oddelki in 169 učenci. Pomožna šoia •ima 5 razredov in 48 učencev. Manjšinska šola ima 8 razredov in !63 ;učencev. Šola na Barju ima 4 razrede 113 učencev. L mesma đefrlftte« .šola ima 6 razredov z 1/ Jdelki ur j65I učenk; II. mestna deklišlca šoi« ima 6 razredov z 11 oddelki in 355 'učenk. Šišenska deška sola ima 5 razredov z 10 oddelki in 372 učencev, in šišenska dekliška šola 5 ra>:-fredov z 9 oddelki in 408 učenk. Meščanske šole imajo 13 razredov z 21 [oddelki in 817 učencev In učenk, in sicer I. mestna deška mesoa.isKi soji 3 razrede z 5 oddelki In 203 učence; II. mestna deška meščanska Zola 3 razrede z 4 oddelki in 37 oddel-ki In 97 učencev; L mestna dekliška meščanska šola 4 razrede z od-^lelki in 378 učenk; II. ine.sina dekliška meščanska šola 3 razrede z 4 < d-"delki in 139 učenk.
— Ustanovitev okrajnega odbora Narodnega sveta za neodrešeno jugo-.slovensko ozemlje za Ljubljano se vrši v nedeljo dne 21. t. ni. ob 10. dopoldne .v Narodnem domu. Vabimo vse zanp-Jifke mesta in okolice ter one, ki so že dosle javno delovali in ki jim je organizacija Narodnega sveta na srcu, da se zborovanja zanesljivo udeleže. — Pripravljalni odbor.
— Centralna menjalnica v Ljubljani Javlja vsem svojim cenj. klijentom, da ostane za nedoločen čas zaprta vsled ■•razumljivega in čudnega
načina od kr. deželne vlade odrejene revizije. Cenjeno klijentelo obvestimo pravočasno o zopetni otvoritvi menjalnice, kakor tudi o sedaj nam še neznanem vzroku te revizije. — Centralna menbhi;ca v Ljubljani.
— Poroka. G. Josip Pavlin, civilni inženir in industrijalec v Ljubljani se je danes poročil z gdč. Vando ViČenčiče-vo iz Trsta. Iskreno čestitamo.
— Poziv. Vse vdove in sirote onih zdravnikov, katerih roditelji so v zadnji vojni pali ali umrli na kaki nalezljivi bolezni, naj čjmpreje naznanijo »Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani« svoje ime in bivališče in pa vzrok smrti moža, oziroma očeta ako reflektujeio na podpore v smislu pravil objavljenih v »Službenih novinah z dne 18. no\embra 1919, št. 141, stran 2.«
— Osebni vlaki Trst - Ljubljana. LDU. Ljubljana, 19. decembra. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da osebna vlaka med Trstom in Ljubljano vozita tudi ob nedeljah. Na vseh drugih progah je osebni promet ob nedeljah, kakor doslej, ustavljen.
— Povišanje železn. t ar H v Avstriji na državnih železnicah in na južni stopi v veljavo z novim letom in sicer z i osebni, tovorni in prtljažni promet. Pri nas je prišel blagoslov že prej. Iz Gradca na Dunaj bo staj III. razred K $2.80 Proti sedaj K 55. 20.
— Dijakom visnkib in srednjih šol. Podpisani odbor naznanja vsemu visoko-kakor tudi srednješolskemu dijaštvu Iz zasedenega ozemlja, ki uživa begunsko podporo in se nahaja v slabih gmotnih razmerah, da je došlo precejšnje število čevljev, ki se bodo razdelili v prvi vrsd med revno dijaštvo iz zasedenega ozemlja. Da bo razdelitev mogoča in da se čimprej izvrši, poživite ponovno vse dijake, katerim so čevlji namenjeni, da vložijo nemudoma prošnje na naslov PoverjenIStva za socijalno skrb in jih odpošljejo podpisanemu odboru in sicer visokošolsko cfljaštvo po možnosti preko svojega udruženja. .Jnješolsko di-ta?tvo iz posamenzlh šol pa naj pošlje enotne prošnje s priloženim seznamom prosilcev, ki mora vsebovali potrebne podatke o posameznikih, zlasti gospodarske razmere, rojstni kraj in leto, domovinska občina, razred, ki ga obiskuje, če dobiva begunsko podporo in številko velikosti čevljev. Te prošnje naj se pošljejo preko okr. odborov Narodnega sveta kjer sa to ni mogoče, naravnost po pošti na naslov podpisanega odbora. Prošnje je vložiti takoj. Odbor za zasedeno ozemlje,   šolski odsek.
— Služba božja v slovenskem jeziku v evangeljski cerkv; na Gospo-svetski (prej Marije Terezije) cesti se bo vršila danes (v nedeljo) ob 3. popoldne in na božični praznik (v četrtem tudi ob 3. popoldne. Vstop vsakomur prost.
— Otvoritev telefonskih centml pri postnih uradih Kopališče Bela in Jezersko. Pri poštnih uradih Kopališče Bela in Jezersko se je otvorila 9. t. m. telefonska centrala z javno govorlnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
— Na dan pred Božičen, to je v sredo, dne 24. decembra t. L so sporazumno vsi ljubljanski denarni zavodi zaprti.
Značilno za sedanjj čas. V petek
IS. t. m. ?e peljal voznic Prane Puač iz Ljubljane, stanujoč VVolfova uTca št. 12, v*Gameljne voz gnoja Vrh črnuškega klanca se mu je strlo kolo. Napotil se je na to v vas po pomoč, oziroma po drug voz. Ko se je čez eno uro vrnil, je nekdo pokradel z voza še ostala tri kolesa. Kdor izsledi krivca, se prosi, da ga naznani.
t Viktor Bežek. Ravnateli moškega učiteljišča v Gorici, zdaj v Ljubljani, bivši dolgoletni urednik »Ljubljanskega Zvona«, plodoviti sodelavec »Šolske Matice*, pedagoški pisatelj, filolog in kritik, gospod Viktor Bežek je bel včeraj popoldne prostovoljno v smrt. Neznosne živčne bolesti, ki so mu jih povzročili razni tragični dogodki v obitelji in ki mu jih je izzvala vojna, so mu potisnile samomorsko orodje v roke. Z Viktorjem Bežkom je odšel eden izmed najagilnejših, najbolj nadarjenih in temeljitih estetskih kritikov, ki si je nridobil za našo moderno leposlovje nevenijivih zaslug. Bil je pogumen mož, ki se ic upal plavati proti reki. Tudi kot pedagoški pisatelj je zavzemal moderno stališče ter je vžival med šolniki velik ugled. Mnogo letnikov ->Lj. Zvona« dokazuje njegovo ninogo-stransko izobrazbo, izredno načitanost in mravijinjo marljivost, s katero je zasledoval vsak nanredek na književnem polju slovenskem, zlasti jugosloven-skem. Obširnejši nekrolog si pridržujemo za prihodnjo številko. Pogreb vrlega ratnika bo jutri v nedeljo popoldne ob pol 16. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
—V Celit: je umrla ga. Ida ?3a-ševa, soproga g» notarja Lovro Basa, tašča sodnega svetnika dr. Frana Mohoriča v Ljubiiani in so in. svet-nika dr. Antona Muleja v Mariboru. Pokojnica je bila iz znane narodne obitelji M iheljakove v Celja. Blag J! spomin, preostalim naše sožaljc.
— Kap je zadela včeraj dopoldne deželnovladnega svetnika v pokoja Henrika pL Crona. Pokojnik je bil nemškega mišljenja, a je bil sicer dober in vesten uradn-k. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 2. uri.
— Umrl} so: v četrtek v Novem mestu ga. Marija Kavs, soproga tamošnjega nadpoitarja; dne L t m. v
Mokronogu častiti g. Jakob Mej a k, duhovnik tržaške škofije v Jeišanah v Istri in vojni kurat; Neža Kovač, mati revidenta južne železnice in usmiljene sestre Eufemije. Pogreb v ponedeljek ob 15. uri. N. v m. p.!
— V Piisenshi restavraciji v Gradišču zraven nunske cerkve, zopet vsaki dan koncert.
Rulhira.
— Repertolr kraljevskega slovenskega gicdaiišča v LjubUaiii.   Opera: Sobota, 20 decembra: RusalUa, abonement ti 2\. ucadjd:   Rusalka  izven abonementa ponedeljek:     Rigcletto, abonement
23. torek:   Rusaika,  aboue;nent D. 2 da, zaprto.   25. četrtek: Prodana i izven abonementa. 26. petek: Lepa t izven   abonementa.   27. sobota: Ru abonement C.   28. nedelja: Coppelia, • 1 iica lutk,   izven   abouenienta. Drama: Sobota, 20. decembra: hlapci, aboneiiicnt B. JI. nedelja popoldni: Korenček, Ženite v, izven abonementa, zvečer: Na Pologu, delavska, izveu abonemenid.. 22. ponedeljek: Pćpelka, aboneineut A. 23. torek. Na Pologu, abonement C. 24. sreda, zaprto. 25. četrtek popoldan:  Snegulčica, izven ahone-menta, 2večer:   Favn,   izven abonementa. 26, petek popoldan:   Pepclka izven abone-
lenta, zvečer; Proukcija, izven abonent ia. 27. sobota: Proiekcija, uradniška predstava,   izven aboi.ementa.   28. nedelja popoldan:   Pepelka, izven abonementa, zvečer Hlapci, izven abonementa.
— Siojaničev koncert. Glasbena Matica naznanja, da ie spored koncerta srbskega violinskega virtuoza g. Pera Stoja-novica in ge. Ivanke Negro-tlrastove sledeči: 1. C. Tartiui: Sonata za violino v G-mohi s spremljevanjem violine, viole in čela. 2. L S. Bach: Koncert v rZ-duru za violino s spremljevalnem klavirja. Svira Pera Stojanović. 3. a) P. J, Cajkovskij: Hrepenenje, b) L. M. Škerjanc: Jesenska pesem, c) C. Puccini: ^Tosca« Molitev, poje £a. Ivanka Ne^ro-Hrastova. 4. Pera Stojanović: a) Arija iz komične opere »Tiger^, b) Valsc ronde !. Svira skladatelj. 5. a) P. J. Čajkovski j: Smrt b) Bizet: ^Carmen«, arija Miccele, poje za. Ivanka Negro-Hrastova. 6. M. Bruch: Koncert za violino v G-moIu. I. rntrodukcija In Ada-sio, II. Finale. Svira Stojanović. Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se vrši v Narodnem domu.
— Gledališko društvo na Jesenicah priredi v soboto, ' dne 20. t. m. v dvorani pri Jelenu« na Savi ob 8, uri zvečer ter v nedeljo ,dne 21. t. m. ob pol 3. url poool-dan kot 21. in 22. predstavo le*o5nje sezone: »Mladost*, ljubezenska drama v treh dejanjih. Spisal Maks Halbe.
— Slovenska Matica ima v torek, dne 23. decembra ob IS. odborovo sejo v društvenih prostorih. Na dnevnem redu ie taj-nikovo poročilo in slučajnosti.
— Uradništvo! Tretja predstava za uradniStvo v dramskem gledališču se vrši v soboto, dne 27. decembra. Igrala se bo »Protekcija« igrokaz iz življenja višjega uradnlštva, poln satire in ironije, zelo primerna sedanjemu času. Vstopnice se dobe za polovično ceno do dneva predstave v pisarni »Društva zasebnega nradnfstva^, Gosposvetska cesta št. 12/11. (Marije Terezije). Kdor uradništva želi vstopnice, naj se čim prej zslasi, ker |e povpraševanje po njih zelo veliko .
— Himna Jugoslavije. Spjevao i uglazbio August Gostincar. — Upravo je IzaSla tiskom ova kompozicija, koja svojom ljepotom, veličanstvenošču i zanosom glazbe nadmašuje sve druge himne. Već samo ime Gostinčarevo — kao glazbenika — jamči, da će ta himna postati općenitom i da će se pored drugih na^ih starijih budnica pjevati u svim Javnim svečanostima Preporoča se zato svim g!a7ben*cima i pjevačima, a- napose svima na<lm pjevačkim društvima, da je poprimo u svoje kolo. — Himna se naručuje na adresu: »H. K. Narodni saveza, Zagreb. Kaptol 27. — Cijena s poštarinom 2 K 30 fil.; preporučeno 2 K 30 fil.
— Nova grška slovnica. Grško slovnico ki sta Jo sestavila profesorja Fran Bradač In Josip Osana v Ljubljani, le odobrilo poveneništvo za nk in bogočastje in dovolilo, da se knjiga sme rabiti na srednjih šolah. Slovnica stane 28 K.
— »Glasbena Matica«. V Stojanović e v e m koncerta nastopi po daljšem odmoru pred slovensko občinstvo naSa domača koncertna pevka ga. Ivanka Negro - Hrastova. Ko je lani v Varaždinu koncertirala, je ?ela obilo pohvale in priznanja. V * Glasbeni Matici« uspešno deluje kot učiteljica - pedagoginja. Veseli nas nastop domačinke. Koncert se bo vrši! v Narodnem demu v ponedeljek, dne 22. decembra. Naj slovensko občinstvo velikega srbskega umetnika upošteva iu v obilnem številu koncert W bo nudil obilo užitka, pose t i.
Narodno pspdapsfto.
— JDevizna centrala za Slovenijo se je te dni ustanovila pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani. Doslej ie obstajala V Ljubjani nekaka podružnica devizne centrale v Beogradu. Ni pa tnogfa razviti po uredbi, ki je bila predpisana, prave delavnosti. Glavni vzrok upravičenim pritožbam naših uvoznikov in izvoznikov je dajalo dejstvo, da sc je izročene tuje valute obračunavalo v Brojrradu in sicer silno zamudno. Stra**!n ni, nikdar vedela, pri čem da jc Stranke, ki so iskale tuj denar, je redko doletela srečna vsođa, đa so kaj dobile. Posle nove centrale vodi posebna kom»sija, na čelu ji stoji predsednik deželne vlade.
ng Zveza trgovski* gre mije v In trgov, skfb zađrag v Sloveniji se v kratkem ustanovi Vlada je potrdila pravila Prvotno predložena pravila to bOa zavrnjena, kar
niso ustrezala v nekaterih točkah določbam obrtnega reda. Nameravalo &e ie namreč pritegniti v Zvezo   tudi one trgovske
organizacije, ki so osnovane po društve-uein zakonu. Zveza bo Imela sedež v Ljubljani. Občni zbori se bodo vršili vsako leto v drugem mestu. Povodom ustanovitve Zveze se bo vršil trgovski shod v Ljubljani.
ng Valutni trg. Tekoči mesec je začela močno pada U tudi vrednost denarja entemnih držav, zlasti Francije in Italije na nevtralnih borzah. Dae 10. decembra se
je plačevalo v Curinu za iuu fran. frank 42 ivfcarsfcttJ frankov, za 100 lir 3650 Jvkar-s'.cih irankov,   za 100 nemških   mark 9*50 •-•ic. frankov,   za 100 romunskih lejev 13 mkov, za 100 čeških kron 8 frankov, za ) dunajskih kron 2 25 Svic. trankov za \ jugoslovanskih kron 3 25. Za 1 dolar i,   za angleški funt šterling 19 frankov, j borzi v rtaziu, k|er se notira dinar, tudi . mesecu decembru doslej za dinar ni no-tice-   V drugi dekadi se je vrednost tujih novcev vobče zvišala. Dne 12. decembra so ie plačevalo za franke 46, za lire 37, za marke 1050, za leje 15, za Češke krone 8*50. za dunajske 2*90, za jugoslovanske 450, za dolar 5*15, za angleški funt 1970. Neugodno stanje tečajev daje vsepovsod iinanč-nlkom povod, kako bi se po mednarodnih dogovorih   odpomoglo   slabemu položaju. Tudi nevtralci so na tem močno prizadeti, ker visoko stanie njih denarja hudo ovira industrijalni eksport   ter gladi pot tujemu inipo:tu.
ng Valutno vprašanje. LDU Beograd, 18. decembra. Presbiro poroča: Valutni odsek je imel zadnja dva dneva seje v ministrstvu za finale. Sklenili niso še nič konkretnega, a more se reči, da bo ministetr za finance v par dneh mogel predložiti ministrskemu svetu ck-.poz6 za vtr izvedbo valutne reforme. Z ozirom na vesti, da se je pri kolkovanju kron korštatf-raio, da ie količina kron v prometu za polovico manjša cd količine, ki so jo pričakovali, smo se obrnili za pojasnilo na pristojno mesto. Izvedeli smo, da nI nfkakega točnega proračuna v tem smislu m da so vsi dosedanji podatki samo kombinacije. — Glede tega piše »Pravda«: Doznavamo, da je v referatu ,ki ga je predložil valutni odsek ministru za finance, utrjena relacija za izmenjavo kron in dinarjev na 1 : 4 in da je prav tako zotovo, da se krone ne zame-njaio za državne dinarje, nego za dinarje Narodne banke. Ako se tedaj zamenjata krona in dinar v razmerju 1 : 4, pomeni to, da bo moral zopet narod plačati to. kar bodo velike banke in kapitalisti zaslužili. Socijalno pravično bi bilo, da se krona ln dinar zamenjata v razmerju 1:1, a za ono. kar krona manj velja, bi bilo treba prijeti vojne dobičkarje, tihotapce, kapitaliste iu banke. Denar, ki bi ga na ta način dobila drŽava, bi država nato uničila. Kakor doznavamo, so narodni poslanci fn ministri, ki zastopajo ozemlje, na katerem so v prometu krone, sestavili spomenico, ki bo Izročena ministrskemu svetu ln ki se ne strinja z rešitvijo valutnega odseka,
ng Zakon o plačilu carine v zlata je nemški parlament začasno razveljavil. Vsied plačila v zlatu so zadnji čas pred razveljavljenjem znašali pri carini poviški 830 odstotkov.
ng — Na Sta'prstf?ni sfa bife pod avstrijskim režimom dve trgovski zbornici: oni v Leobmi je pripadala Oorenta St-^erska, oni v Gradcn pa ^rednj* In spodnji del debele. Po raz-saN sta o*$a!| obe zbornici še dalje, dasj je prraška trgovska zbornica od svojeiara nrvotncsra ofcoflSa izgubila po obseeru okto?rlo 6000 km3 in po prebivalstva 480.000. Število trgovskih in obrtnih obratov, kateri se nahajajo na našem, od Grada odcepljenem delu Štajerske, pa znaša okroglo 14.000. Zbornica v Leobnu. čjje krajevna meja proti graški poteka kakili 20 km nad Gradcem, obširia 8250 km2 z 305.000 prebivalci in 12.000 obrtnimi obrati. Največjo važnost predstavljajo v gospodarskem ozira v okolišu Leobenske zbornice železo - obrtna podjetja tako Bohler, Alpska montanska družba. Vlada pripravlja sedaj reformo trgovskih zbornic v Avstriji. Njih število je pret znašalo 29. ostalo jih je Ie še 8, in sicer na Dunaju, v Lincu, Gradcu, Leobnu, Sofaograđn, Celovcu. Inomostu in Feldkirclmu. Pri tej reformi se ohrani teritorialni princip in bo ostala 2a vsako deželo v glavnem mestu trgovska zbornica. Zbornica v Leobnu sc opusti in se združi z ono v Gradcu. Parlament je /e dobil zakonski načrt o tej reformi.Dvomljivo ie pa, ako bo vladna predloga sprejeta. Ker se je uvedba trgovskih in obrtniških zbornic kot skupnih zastopstev farkataht v praksi, se ohrani institucija kot skupna naprava za industrijo, obrt in trgovino. Vsaka teh skupin pa dobi v skupni uredbi veliko samostojnost in bodo načelniki vsake skupine hkratti podpredsedniki cele zbornice. Proti delitvi govori v resnici poles najtehtnejših drugih razlogov finančni moment. Tudi v Nemčiji je gibanje za zopetno združitev ločenih zastopstev.
— Francoski frank, ki je bil padel na 42 švlc. frankov, se je hitro opomogel, seveda vsled intervencij, dne 16, decembra je v Zurjchu staj na 55, Ura je ta dan notirala 44*75.
— Devizno centrala aa Dunaju notira od 17. decembra dalje tudi devize novih nacionalnih držav. Dolgo so se branili, pa sila razmer ie hujša nego trma in stara nadutost. Za izplačilo Zagreb je blo plačati 163—173 dunajskih kron. za Festo 120—135, za Krakov 133 143. za Prago 283—293 vedno za 100 K dotične države. Bankovci SHS so stali 140-160 K.
Najnovejša poročila.
INTERPELACIJA RADI PLEBISCITA NA KOROŠKEM.
Dunaj, 19. decembra. V Narodni skupščini je vložil poslanec dr. Angerer na državnega kancelarja dr. Rennerja interpelacijo radi jugoslovenske »gro-zovlade« in radi rlebiscita na Koroškem. V interpelaciji se naglasa, da izvršujejo Jugosloveni na Koroškem pravcato grozovlado, da preganjajo nemško prebivalstvo na najbrezobzir-nejši način in da skušajo z aretaciiamk konfinacijami in izgoni nemških Korošcev, z nasilno sekvestracuo nemških denarnih zavodov, industrijskih podjetij in društev ostrašiti domače prebivalstvo ter ga prisiliti, da bi glasovalo za Jugoslavijo. Jugosloveni oznanjajo no svojih agitatorjih, da zasedenega koroškega ozemlja ne bodo dalj iz rok. marveč započeli novo krvavo borbo s Korošci, ako bi ljudstvo pri plebiscitu odločilo za Avstrijo. Ker se dobro zavedajo, da bo dan svobodnega ljudskega glasovanja tudi dan sodbe za vse tuje vsiljivce, zato zatrjujejo po listih in potom poloficijalne agitacije z vso odločnostjo, da se v coni A. sploh ne bo vršil plebiscit, kakor ga določa mirovna pogodba, ker je mirovna konferenca v Parizu med tem že končnove-ljavno prisodila to koroško ozembe Ju-goslovenom. Interpelant je vprašal državnega kancelarja, da-li je v položaju, da lahko poda pomirljiva zagotovila razburjenemu koroškemu prebivalstvu o točni izvedbi vseh določb mirovne pogodbe glede na ljudsko glasovanje na Koroškem. Nadalje ie zahteval, naj državni kancelar pri zaveznikih posreduje, da se takoj napravi konec nasilnemu jugoslovenskemu gospodstvu na Koroškem, da se takoj umakne z dežele jugoslovensko vojaštvo tn se postavi civilna uprava pod nepristransko kontrolo ter s tem zajamči Donclna svoboda pri ljudskem glasovanju. Državni kancelar dr. Renner na to interpelacijo ni odgovoril.
NASILJA PROTI JUGOSLAVENOM.
LDU. Split 19. decembra. Italijansko nacionalistično SasooUjc je Iz gotovih razlogov zamolčalo gover socialističnega poslanca Lazzartja. Pač pa se je razvedelo ?a ta govor iz drngfh listov. Govor vzbuja veliko senzacijo, ker navaja konkrefpe primere brezštevilnih in hrc/primei nih nasilstev, ki jih izvršujejo italijanske oblasti v zasedenem ozembrt proti jugoslovanskemu orebivaLstvu,
ČEŠKO-FRANCOSKA POGODBA.
LDU. Nauen, 19. dec. (Brezžično). Kakor se poroča iz Prage, se pripravlja v Parizu češko - francoska pogodba, ki se bavi z ddeležbo čeških delavcev pri obnovitvenih de-čeških delavcev pri obnovitvenih delih v severni Franciji. Pogodba zagotavlja Češkim delavcem iste socijalne pogobe kakor francoskim.
IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE NAD MADŽARSKIM BOLJŠEVIK!.
Budimpešta. 19. decembra. Včeraj so na podlagi smrtne obsodbe obesili 14 madžarskih boljševikov, in sicer v treh skupinah. Prva skupina je prišla na vTSto ob 8, druga ob 10. in tretja ob 12. Prvega so obesili Gabrijela Schon-bergeria, zadnjega Czemva, Izmed obešenih je bilo pet katolikov, 3 kalvin-ci. I protestant in 3 2idje. Eden izmed obsojencev Kiifer se je dal pred usmrtitvijo poročiti s svojo nevesto.
Gospodje vesti.
— Važno za izvoznike lesa. Radi silnega pomankanja vagonov more železnica le v majhni meri ustrezati velikemu povpraševanju po vagonih za eksport lesa. Zato treba, da se razpoložni vagoni razdele med posamezne izvozne tvrdke po gotovem ključu. Razni interesentje so se obrnili s posredovanjem trgovske in obrtniške zbornice do obratnega ravnateljstva Južne železnice, da naj bi sc ključ določil na podlagi množin, ki jih imajo tvrdke pripravljene za odpošiljatev; da se nepristransko dože-nejo te množine, naj bi jih ugotovil poseben odbor iz zastopnikov vseh interesentov, eventualno na licu mesta. Da bo mogoče upoštevati vse Interesente, poživlja obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani vse eksportne tvrdke, da mu v leku osmih dni naznanijo količine a, ki jih imajo pripravljene za odpošiljatev v inozemstvo.
— Omejen promet na oemško - av-strijskib železnicah. Radi pomanjkanja premoga je na progi Chrenhausen - Dunaj tako loko kakor tranzit ustavljen do 28. decembra 1919 ves tovorni promet Izvzeto je in sc prevaža: 1. živila glasom seznama blapovrrih potrebščin točka 1 razun vina, piva in spirituoz: 2. premog, koks. oglj^, briketi, les za kurjavo in šota. 3. Blago glasom seznama blagovnih potrebščin, točka 5 in 6. 4. Osoppo in Polonia - transporti. 2c sprejeto blago se pošlje naprej. 2 28. decembrom stopijo v veljavo zopet dosedanja ograničenia. — Dalje je do vključno 37. decembra 1919 ustavljeno prevzemanje blaca za vse postaje drž. železnic ravnateljstva Zagreb. Izvzeto Je pospešeno blago do 255 kg. brzovozno do 500 kg ter žival, meso in Jaica v vozovulh nakladih, dalje kot tovorno bla^o premog in vse ra nresnoscokoue na^rvljcne pošiljke. 2e sprejeto še lahko odide.
ftev. 249.
.SLOVENSKI NAKUtr  One 21 decembra 1919.
Stran 5«
Raznoterosti*
* Izgredi na Španskem. LDU Bero-
lin, 18. decembra. (DKU) »Lokalanzeiger« poroča iz Madrida: Pri nemirih v Madridu in Barceloni Je bilo dosedaj 100 smrtnih žrtev. Zaprli so žensko, pri kateri so našli bombo. Stavka cestnih železničarjev % Madridu se nadaljuje. Stavkujoči apelirajo na skupnost z drugimi delavskimi zvezami. V bojih med stavkujočimi in policijo se ie streljalo. Mnogo izgrcdnikov je bilo aretiranih.
* Prvi tipografski štrajk. Na francoskem je bil prvj tipografski štrajk in sicer leta 1534, ko je Fran L izdal patent o tiskarstvu in dovolil v Pariza 12 tjskaren. Tipografi so stavili take mezdne zahteve, da so delodajalci rek-H, da so pretirane. Pariškim tipografom so se bili pridružili še Ivonski, na kar so morate vse tiskarne opustiti delo. Do sporazuma je prišlo šele leta 1539. No. dandanašnji se poravnajo štrajki male poprej.
* Škof rokoborilec. Angleški škof Me. Laglen iz C'eremonta v južni Afriki jepsla! nekemu angleškemu športnemu listu oglas, v katerem pozivlje vse druge Škofe na rokoborbo. Skupi-ček, ki bi se dosegel na takih javnin »produkcijah«, bi šel v sklad za poha cijene vojake.
* Ameriški in drugi ženini. V Ko-biencu na francosko - nemški meji čaka okoli 1600 ameriških vojakov, da senat v VVashingtonu rat'flcira mirovno pogodbo. Vojaki so zaročeni z nemškim! deklet', toda se ne morejo poročiti toliko časa, dokler ni ratificirana mirovna pogodba med Nemčijo in Združenimi državam?. Vojni depp.rtement v Washšngtonu je nedavno opozoril dotične zaročence, da se bo smatrala poroka z nemškimi nevestami za »občevanje s sovražnikom« in ženini pridejo pred vojno sodišče. Slovencem bi bilo priporočati čim večje število amerikanskih nevest za zboljšanje — slabe valute. — Tudi dražestne in nedražestne francoske device se pridno možiio. Znano je, da so jih mno^o odpeljali amerikanski vojaki, ki so se uđelež'U svetovne vojne na francoskih tleh. Toda Francozinje imaio pa še druge ženine — kitajske kulije. Je že tako. Tudi pšice iz poševnih oc" zadenejo in tudi poljubi z — nosom moren biti sladki.
• Polet v Avstralijo. LDU. London, 9. decembra. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Letalec Rosa Srnnth je dospel pred letalcem Pouletoin na Javo.
* Brezžični telefon. Profesor na londonskem vseučilišču Fleming je v svojem predavanju povdarjal, da se more po Mnrconijevih poskus'h z brezžičnim telefonom sedaj telefonirati iz Trske v Novo škotsko v Kanadi, to je na daljavo 2S0O km. Dostavil je, da ni več daleč Čas, ko bo londonski trgovec pozvonil trgovcu v Ne\viorku in se ž njim dogovoril o vseh trgovski zadevah.
* Stanovanj prjmaniku^e tudi na AngtešT-rem. Pred kratkim se je bavtfa posebna komisija z vprašanjem, kako odprimč; stanovanjski bedi. Neki član komisije je iziavTl, da bi bilo za gradbo novih hiš potrebno pet milijard opek, česar pa ni mogoče v kratkem času izdelat?. Predlagal je zato lesene stavbe z en'm stanovanjem In potrebnimi prj-
tiklinami. Stala bi taka lesena stavba 600 liber, to je 15000 naših predvojnih kron. Tvrdka Vjckers je pripravljena graditi primerna domovanju ;>j 12000 kron.
* Strašne posledice špirUizma. Na
Atlaškem je špiritizem še jajko v moji. Posebno ga je razširil pisatelj Co-r.an Dovle. Zlasti v Londonu je mno-so privržencev špiritizma in v predmestju Kensigtonu je nad 100 medijev, ki dajejo predstave v veliki dvorani, v kateri stoH oltar in igra gramofon svete pesmj. Ti mediji so sami dej mržni ljudje, ki rajše sleparijo kot >a da bi pošteno živel'. Dr. Fobres Y\ inslo ie konstatira!, da v zadnjih 30 letih je vsled udeležbe pri špiritističnih predstavah prišlo ob pamet in bilo izročeno sanatorijem nad 10.000 ljudi.
* Krematoriji v Nemčiji. V Rem-č ji deluje 92 krem a torijev in v septembru je bilo v njih sežganih 901 mrličev. Mesto Vratislava hoče napraviti posebno pokopališče, kjer se bo hranil pepel iz krematorijev.
* Osemletni francoskj d ček odlikovan z zaslužnim križem. Leta 191-1. se je deček Po^er Bavoux, takrat tri leta star, branil pozdraviti nemške vojake, ko so prišli do Saint Die. Nemški častniki so ga prijeli in prisilili, da je pozdravil Nemce. Ko je pa pozneje prihajal oddelek francoskih strelcev, ie deček sredi ulice navdušeno vskliknil: Mama, Francozi prjhniaio! Pred kratkim je bil odlikovan z zaslužn. križem.
Sport.
* — Osnutak Jugoslavensko* centralnog sportskog Saveza. Na 14. o. :nj. obdržava-noj skupštini svih športskih Saveza te sekcija sporta zastupanih po HSS, kojoj je prisustvovao \ član međunarodnog Olimpijskog odbora g. major Svet. Dukić, prihvaćena su po športskim delegatima Srba, Hrvata i Slovenaca predložena pravila Jugoslavenskog Olimpijskog odbora, te pravila Jugoslovenskog centralnog sportskog Saveza (poslovnog odbora Ju^. OI:mp. odbora"). Stvoren je zaključak, da sve sekcije HSS proširuju svoj dielukrug na čitav teritorij SMS. Poslove Jug. centralnog sportskog Saveza voditi će do organizacije istoga prema prihvaćenim pravilima HSS. Za pokrovitelja izabran jc jednoglasno Njegovo Visočanstvo regent Aleksander i kao poznat n našem narodu ljubitelj Sporta brzojavno pozdravljen i umo-ijon da primi pokroviteljstvo. Jednoglasno izabran je i slijedeći upravni odbor gg.: Predsjednikom dr. F. Bučar, podpredsjed-nici major Svet Dukić, dr. C. 2ižek i dr. B. Malec, tajnikom I. dr. N. Jakovać i tajnik rn II. dr. Pandaković, blagajnici: F. Budicki, 2. Berger, perovodja: P. Kaudera. arktvar: OčTČ. Revizori: Dr. Krajač, dr. Ulmanskv. Odbor: Doložal, dr. Berce. dr. Dečafc, major Balla, dr. Lakač, dr. Krasntk, dr. Lipovčak, Meniga, dr. L. Popović. dr. Reberski, dr. I. Spevec, dr. Stračnickv, por. Subotić, prof. ?<'klje. dr. Thaller, Ugrfnić, kap. ViđiVovič, H Wurth. Momčilo 2iva-Tiovič, RranVo Pnnović, Miindragović, J. Goreč inž. Rioudek Za delegate u medna-r-id"1! OlmrpljsJd odbor izabrani su g major Svet. Dukić i dr. F Bučar Svi uouti i do-nlsi šalji? se na predsiedničtvo Zagreb. Jo-sinovac 19.
Društvene ws«t? !fj sHrefltve.
— Slov. planinsko društvo. Osrednji odbor tega društva sklicuje svoj redni občni zbor na soboto, dne 27. decembra t.
1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red je sledeči; 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo knjigovodja. 4. Poročilo revizorjev računov. 5. Volitev. 6. Odborov! ta samostalni predlogi 7. Slučajnosu.
— Društvo mestnih nižjih uslužbencev priredi dne 5. januarja 1930 v veliki dvorani hotel Union običajno predpustno veselico z raznimi zabavami v korist društvene blagajne. Odbor.
— Sllvestrovo noč priredi pevsko društvo »Slavec« v sredo 31. decembra v veliki dvorani in verandi hotela Union, s sledečim sporedom: Godba dravske divizije, nastopi društvenega pevskega zbora, šaljiva spevoigra s spremljevanjem orkestra, več komičnih solo nastopov s kupleti, krasen srečolov, cvetlični večer (vse v rožicah), novoletna alegorija in ples. Za vsakega poše»tnika, bodisi moškega ali žensko, samce aH poročene pa posebno prijetno presenečenje, za katero bode vsakdo izvedel na večeru prireditve. Začetek ob 8. url zvečer.
Vojaštvo 39. pešpollca iu komandirano moštvo 3. celjske baterije priredi dne 31.
decembra Silvestrov večer v prid vojakom, ki se nahajajo na Koroškem in ne morejo obhajati tega večera v krogu svojih dragih. Prosi se za blagohotna darila, posebno svalčice. da se zamore ta večer dostojno obhajati. Darila naj se naslovijo na štacijsko poveljstvo Ribnica ob Vrbskem jezeru. Koroško. Darovalcem se odbor nai-topleje zahvaljuje.
— Društvo hišnih posestnikov za Jesenice in Koroško Belo se ie ustanovilo v nedelio dne 14. decembra 1919 ob poJno-Stevilnt udeležbi iu iz obeh občin, ki je pričala o trdni stanovski zavesti hišnih posestnikov in posestnic Zborovanje je vodil jeseniški posestnik G. Srnajdek. O stanovanjskem vprašanju in o pomenu stanovskega društva je govoril tajnik dru-<tva linbljanskih bišnft posestnikov g. Josip Pire.
Darila.
UpravnlStvu  na^esja   lista so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: O. Kolnik iz Radeč pri Zidanem mostu 30 K.
Za dijaško društvo »Domovina«: Uradniki, uradnice in pomožne   moči avstro-CgTske banke, tu, mesto venca   g. Dušanu Rupnikn, 260 K. Srčna hvala!
Za oslepele slovenske vojake je daroval gosp. dr. MaTneriČ iz Črnomlja 10 K.
St*! V5
13M
t Dražje meso. Včeraj se jc vršilo pri odseku za prehrano posvetovanje o določitvi enotnih prodajnih cen za sveže meso. Zastopani so bili prizadeti uradni oddelki s strokovnjaki, kmetijska družba in ljubljanski mesarji. Mesarji, ki so zadnje dni zvišali ceno -mesa od 12 kron in 14 kron na 16 kron in IS kron, so navaja?! kot glavni razlog, da se je znižala cena govefira kežam od 28 kron na 18 kron za kilogram. Piibitek 4 kron pri kilogramu so smatrali strokovnjaki odločno za pretiran, zlasti sc, ker so ostale cene klavne živine v zadnjem času na isti višini. Ako se uvažuje znižanje cene kožam, bi bilo upravičeno kvečjemu zvišanje za 1 K 50 vin do 1 K 70 vin. pri 1 iMgramu. Na podlagi tega posveta je nato zaključila de?e!na vlada sporazumno z odsekom za prehrano: L da se določijo za vsa večja konsumna središča prodajne cene za meso, ki stopijo takoj v veljavo; 2. da se prekoračenje teh cen strogo kaznuie po obstoječih predpisih z zaporom, denarno globo in zaplembo blaga; 3. da sc proti onim mesarjem, ki bi po teh odredbah pre-
nehali z obratovanjem, postopa po obrtnem redu, da se jim odvzame obrtna pravica ter se jim zasežejo obratni prostori. Končno so se odredile tudi potrebne pri-piave za primer, da nekateri mesarji pre-uehajo z obratovanjem.
t »Samopomoč« deli od ponedeljka dalje v svoji prodajalni na Vodnikovem trgu tudi krompir ln dvovrstno moko. — Krompir, 20 kg na osebo po 1 K 20 vin. dobe oni člani, ki pri zadnji razdelitvi krompirja niso priiii na vrsto. — Moke, št 0, na osebo 5 kg po 5 K 50 vtn. in št. 2 na osebo 2 kg po 3 K, dobe vsi člani. — Spored razdelilne: Krompir po številkah, ki so objavljene v izložbi zadružne prodajalne — moko po 400 števili na dan, počenši s št. 1.
"t »Samopomoč« v Kranju deli počenši z 19. decembrom 1919 javnim uslužbencem in upokojencem moko in sicer 3 kg na osebo. Za sodni okraj Kranj v Kranju, za sodni okraj Škoija Loka v Skofjl Loki in za sodni okraj Tržič v Tržiču. Vreče naj prinese vsakdo seboj. Načelstvo.
f Akcija za pocerrjevanie živil javnim nameščencem, člani »Samopomoči* v Ljubljani naj se zglase v torek, dne 23. decembra pri svoji krušnih komisijah z zadružnimi nakaznim! knjižicami ter krušnimi legitimacijami. Člani ki imajo poleg plače še kako večje zasebno pr« zenje (kakor posestniki, obrtniki, vodje in ravnatelji m podobni) morajo izpolniti vprašalno polo, ki jo dobe v pisarni ■Samopomoči".
t Cenejša prehrana. 1. Krušne komisije bodo uradovale v torek, dne 23. decembra 1919 od 8. do 12. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki bodo na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne polo sprejete v cenejšo prehrano. 2. V cenejšo prehrano bodo sprejeti: 1. Siromaki brez sredstev, 2. delavci-na-meščenci in uradniki, ki so navezani izključno le na svojo dnevno, tedensko al! mesečno plačo, oziroma mezdo. 3. Člani »Samopomoči* morajo priti h krušni komisiji, da dobe izkaznice za cenejšo prehrano. S seboj morajo prinesti le rodbinsko legitimacijo In knjižico »Samopomoči«, če pa imajo poleg plače še privatno premoženje, morajo izpolniti vprašalno polo, katero dobe pri -Samopomoči- ln jo tam tudi izpol-nienjo vrnejo. 4. Železničarjem, ki dobivajo živila pri železniških aprovizacijah, sploh ni treba priti h krušnim komisijam po karte za cenejša živila, ker bodo dobivali živila pri železničnih aprovizacijah brez izkaznic. Če pa imajo poleg plače, oziroma mezde še kako premoženje, morajo izpolniti vprašalno pola katero dobe in tudi izpolnjeno vrnejo pri železniških aprovizacijah. 5. Kdor ne pride v torek h krušni komisiji, dobi izkaznico za cenejša živila šele za mesec februar. 6. Vsi krušni komisarji se vabijo, da se udeleže zanesljivo -cje, ki se vrši v ponedeljek. 22. decembra 1919 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. S seboj nr»j prinesejo tudi svinčnike.
T Prodaja moke. Na vsak odrezek črke A sladkorne izkaznice se dobi eden kilogram bele moke št. 0. Kilogram moke stane 5 K. Ker nekateri trgovci niso prevzeli prodaje moke, oziroma se niso pravočasno zglasili, bodo prodajali moko razven na svoje izkaznice še na sledeče številke: v T. okraju na št 3 m 8 Zirkelbacb, Poljanska cesta, v IT. okraju na št. 14, 15, 16, 21 in 27 Zore. Sv. Florijana ulica, v m. okrajn na št. 30 in 37 Skala. Emonska cesta, v III. okraju na št. 35 Škerjanc. Ze-Ijarska ulica, v IV. okraju na št. 43, 44, 45 in 46 Elbert Kongresni trg, v V. okraju na št 57, 5S, 60 in 64 Krivec, Dunajska cesta, v VI. okraju na št 68 Simončlč, Sv. Petra cesta, v VII. okraju na št 81, 87—91 Poga-čar, v VIII. okraju na št 96 Šarabon, Zaloška cesta, v VIII. okraju na št 97, 100 in 105 Zupančič, v X. okraju na št. 115, 122
in 123 Ptrnat Na vse druge Številke se dobi moko v tistih trgovmah, kjer dobe stranke svoj sladkor.
t Prodaja sladkorja. Sladkor za december se prodala na odrezek it 1 sladkornih Izkaznic. Kilogram sladkorja stane 12 K 40 v._
OVSVfMHMfc.
Izveibano  stenograiinjo in strojepisko
sprejme takoj Ksarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Pražakova ulica 3. Plača po dogovoru. Začetnice izključene.
Zgubila je včeraj   revna   ženska od
Vvoliove ulice   do Trnova   majhno vsoto
denarjja. Prinese naj se v naie uredništvo. Izgubila se je denarnica v restavraciji Novi svet 18. i. m. ob % na 10. uro zvečer. Osebe katere so bile ob istem času so dobro znane. Polten najditelj se prosi da vrne denarnico proti nagradi plačilni natakaric: v restavraciji Novi svet
Zgabll se je pes bernhardinec Id sliši na ime Leo. Najditelj naj ga izvoli pripeljati uroti nagradi k čadu, Podrožnik.
ZgubFla se je včeraj zvečer med 8. uro svilena damska šerpa, po StreliŠH ulici. ElizabeUia cesta do Poljan. Pošteni najditelj se prosi, oddati jo v upravništvn »Slov, Naroda .
Kdo ve? Prosimo pojasnila o dr, Oskarju B o z d e c h, kadetu v bivšem c In kr. avstrijskem 17. pehotnem polka, 4. poljska koiup., pogrešan od 1. novembra 1915., ko se jc opoldne pričel juriS na Italijanske pozicije na Cote 184 pri PodgorI poleg Gorice. Tekel je pred svojim vojera naprej, v jarke, ki so iz tretje pozicije vodili v drugo; vod jc zastal m ga izgubil ta očL — Pojasnila prosimo na naslov kr* sodni svetnik v p. Dragutin Šmauc v Kar« lovcu, Hrvatsko, Domobranska ulica 8.
— Pri VI. krušni komisiji so našli ne* kaj denarja. Kdor ga ie izgubil, ga dob! pri ravnatelju v šoli ob CojzovI cest?.
Izdajatelj in odgovorni nredolki Valentin Kopitar. Lastnina in 'tsk   Narodne tiskarna«.
Veča množina štedilnikov
;e naproda   Poizve se Jcranova u. 11
Ranijof ? otral&e m\i i
Slov. Nnroda.
kompletno malo 2ago pulno-jarmenik Voiljjatter). Ponudbe na Ivan Hagljan, Či^ma, Hrvatsko.
bi
Naslov se zve v uprav. "10740
Kiaifir se mil 8yr upravj^ Slodicor se lupi.
tomer
Ponudi naj se pod poste restante Lju-1C6*1
fUn^ nis različnih miz za obrt. Ko-rtJJUa K lodvoreka ul. 35. U levo. 1067ti
Prodajo se lepi ml^di psi.
Kolodvorska uL 7. 10678
Slov. Naroda.
10677
za težke vozove in kočije se išče" Stanovane tn hrana v hiši. — Oglasiti se je: Ljubljana, Cesta na Ko-deljevo št 8. 10685
Izurjene stiejesisKe ^1»^
nndbe naj se pošljejo na poStnl predal št 31.
10684
vrufiF za kIe arstvo in izdf lovame so-aUtldl dov se tnkot »prejme pri Frtcn Zemljica v Ljutome a. 10579
s prakso in lepo p savo išče tvrd-KENDA» Lmbljana. 10514
3Cnjigovo8kinjo
ka H.
Urnim dobro ohranjeno moško obleko UliUlill letno ali zimsko, boljše vrste kakor tudi moŠ<i dežnik. Cenjrne ponudbe na up, a . Slov. Naroda, pod Božič K S. 10742.
|r£g |g dinamo stoj
ena ko imenski tok za 110 do 115 vohrov napetosti, okoli 20 do 50 amperov delotvor-no>ti s spuščaIcem (AnUasser) vred Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod elektr. stroj/1 6 O
Si prog in soproga, uradnika, Iščeta
čislano muSm -Mi
električno raz.-.veiljavo In posebnim vhodom s 1. januariem. — Ponudbe na upiavo listo pod JI L/10656
M kamen
(Atznahon)   128 o 'o — l.lOo/o velkih količinah, na prodsj, Pčtrslejska dražba, Maribor,
14672
Sprejmem takoj popolnoma izvežbar.ega absolutno    rnfnri'i s prvovrstnimi iz-zanesljivega ■U1ISI (d pričevati. Ponudbe na naslov Vinko Vabič, Ljubljana.
103-8
Me selra
ni.biovano s nrostun vhodom išče za lak"j J. SKOJIC uradnik Jadranske banke centralni oddelek Liublnna. 10513
Želodčna tinktur?
'ekarja PiccoHJi v Ljubljani, Du-naisKa cesta, krepka želodec, pospešuje prebavo ter odprtje telesa. — Naročila proti povzet i u. 10661
UU&puMua naobrazbo se spreime k otrokom. Pismene ponudbe na -loviti je na L Satnik, Ljubljana, Zalaska c 21.
10637
Knjigovodja ali iijigofedtioja.
Spreten, vesten, samostojen delavec sv išče za veletigovino z vinom v večjem tr«rn Slovenije. Ponudbe na upr. .Slov. Naroda* pod .E L. W. 10580
Bokalifa se kupi eventualno vzame v rcadllja najem v mestu ali večjem trgu na Štajerskem. — Ponudbe pod .Pekarija* na podružnico »Slov. Nar." Maribor, Graška ulica 15. 10669
Kesu zenitu mM
družbe žeti starejša gospodična z dobroidočo trgovino in lastnim stanovanjem znanja v svrho ženitve z goa-odom od 4(—50 let. Le resne ponudbe pod .S M./10667- upravni5tvo »Slov. Naroda • 10667
Preda se tate) vsi napi-ivo Franci«
Ssa* tnrbine s 5 HP.. električni dinamo z vso spadajočo na ravo Več se poizve na licu mesta vri Altjiiii Sirtj rcstttaa is trmlaa z lesen v Zapala*, t, leganje pri Uacan. Otrsajsta. WH7»
DfOi/l ?0 ve^ moških sukeni in nekaj ilcud     druge obleke.  Poizve se pri
hišniku. Kolizejska ul. 12. 10730
iBttg složbĐ m
govori slovensko, nemško, češko. Gre event. za paznika ali kaj primernega Ponudbe pod V. B. na upr. SI. N. 10734
ne in lepe, so na Ogledati vsak dan >d 10 ure nnprej v Ilirski ulici št. 21. It nadstr., levo. 10733
HnHlUl'fftnil bilancist, ki ra^pol3ga s llll)iyUrltfl]av popoldanskimi «rami, išče primernega dela ob zaključku leta. Po-nuobe pod ^Zaključek 1919 10732« na upravo SI. N.
R Milja, tfS;' brza strojepiska,
ki zna slovensko in bvatsk> ter razu me knigovodstvo, se takoj trajao nastavi Lastnoročno pisane f roŠ.nje na pašfcar-nico Ivan S vi o 11, S^rovljo. 10710
kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESE1JAK, Ljucljana, Cankarjevo nabr, 5. 10727
Proda se zlata damska era
z dvema brtjiatema
in zlata verižica. Zelo pripravno kot bežično in nr\'oletno darilo. Poizve se v Rožni ulici št 9 10769
Rani dinamita proti plačilu ali po-
Kicui Zameni, uradno nakupno dovo-lienje nodano. Kupim dabar dinamo atrolt'za 300 do 500 luč«. - Cer jene ponudbe rod .Dinamit 10745« na uprav-mStvo .Slov. Naroda." 1074
Zemina ponudba!
V svrho cenitve želim znanja z gospodično alt vdovo, ki M imela nekaj premoženja ali 2e vpeljano trgovino. Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod K. O.  1920/10676  na upravo Slovenskega zaroda. Tajnost strogo z-oamčena. 10676
Villlfb 8 večletno prakso Sce primerno nCfllin službo v industiiji. Cenjene ponudbe na upravnlštvo »Slov. Naroda« pod Šifro .KemijaMOttS. HV;š
Ste  preveč  občutljfvl   za mrzli
zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Elza - fluidom! 6 dvoinatib ali 2 veliki specijalni steklenici 24 K.
Potreboval? bj odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevfh pravih Elza - krogljic, 6 škatljic 12 K. Omot rn poštnina poi sebe], a najceneje. — Eiisen V. Fefler, Srublca donja. Elza trg, $t 238. Hr-( vatska.
— Prekrasno vrijeme v Primorja!
Javljaju nam iz naSej: Primorja, da M tamo nastalo prekrasno sunčano vrije* me. — Vanredno u?rodan boravak, d!*, van i najbolji opravak pruža se u Bo* žićnim praznicima na nasoj neprispo* dobjvo lijepoj Jusroslavenskoj rivieri. —*| Usodna, blaga klima i krasna okolica' naših primorskih mjesta Bakra. Crikve-' niče i Novog, pružaju nam divne Šetnjo kao i izlete. — Boravak u prvorazred*. no  vod jen im   hotelima »Jadranskog hotelskog i kupališnog dioničkog dnu* šrva«, koji su uredjeui sa svim udobno-' .Ntima, najtoplije se preporuča, — Na sve upite daje najpripravnije sve upate Jadransko hotelsko | kupaliSno d. d.' sada v Crikvenici. — Brzojavni naslov: Jadrancentrala, Crikvenica, Telefon in-t^rurban broj <|
ValUliflin maIu električnu razsvjetu sa-lUpllIClt! stoječa i:: dynar*.osi:o|a za 20—30 žarulja I sve k tomu pripadam-Če potreb'tine za montiranje. Ponudbe sa najniž'ora ciicnom slati na adresu Dragutin ffrak, Harcestnrac, Hrvatska. 10578
se knpi. Ponudbe
in cene pod »Kislo zelje 10658" na upr. Slov. Naroda. 10658
Ova vaina tis!qa zelja
!mai u pndai 35&s?š£.
Ponudbe pod .Stoike 1H7I« na uprav »Slovenskega Naroda«. 10671
za izdelovanje nsnja in to spo-obna za Str ovan ,e in prikrojen je (Zu-richterei). Plata po spo-obnoati, mestu stalno. Obiatiti se na izdVlovaonu usnja Tritai Pela, Mtvi Sad aa Donata. I(W09
Pstrebijui 2 itt.
za clentrotebnlćni obrat, zmožen perfektno stoven-skeg j ta nemškega jez ka, z lepo pisavo, ki je vesten tn točen sc sprejme. Prddnost imaio oni. ki so strokovnjaki v ekktrotebmfni stroki Tudi invalidi (monterji) pridejo v . oštev. Ponudbe na .Strese tovarne ia livarne d, i, Ekklrt sda.% Dnaijska cesta it O.
M koDverzatija SžJ^r
Vsak dan od pol 2. do pola 3. pop Ponudbe pod jms>ytnta 10570" na upr
Slov. Naroda. 10570
rosiki k popolisifls MW ZtlCUH
mI moderne konstrukcije 1*90  m vi-Rl soka s cevmi  Naslov pove uprav Slovens ega Naroda. 10582
lin i lirait alni I m m
za kupiti kota gad stanica Slovenije talalaai 10673
velika hiša
v sredini mesta se po ugodni ceni proda. Naslov in pojasnila daje Anosčarl zavod DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cankar-Jevo satelit & 10736*
l&bsl Pr>meren 221 trgovino v pro LvId!« metnem kraju v mestu aH1 na debeli se išče za takoj. Ponudbe pod .Promelni   kraj*'lC4!4   na upravni§t\*o
Lega lista. 10444
1
SENO
sladko, več vaeonov za takojSnjo dobavo išče 1072S
li spr. Mi
stinu MIL prakso v gradnji strojev, iSče mesto za takoj. Dopisi na Oton Sieber, Zagreb Hatzova ul. 22.
skoraj novi spalni sobi iz trdega lesa. Ogleda se lahko vsak dan od 9.—12 in od 2.-4. ure na dvorišču Dunajska cesta 17, poleg sedlarske delavnic. 10519
PliKIK SlBZiM
pri kaki tvrdkt ali kakem večjem trgovskem podjetju splob, 2en 24 let star mladenič. Predizobrazba: gimnazija z maturo. Zmožen je popolnoma slovenskega, hrvatskega, nemškega, za silo tudi italijanskega jezika, ter je dobro izurjen v ieiezažškin predpisih in tarifah. Ponudbe s navedbo pogojev pod .Trgetec 10645• za upravniitvo Slov. Naroda. 10645
Vodno steklo,
(Wasaortjlas) 10737
na vagone, tcKoče ali strjeno, uvoznine prosto, dobavi ia inozemska tvrđka. Pojasnita daje Anončni zavod DRAGO BESEUAK. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Drva, drva ln lopet drva
tn sicef popolnoma soba, žagana in sekana Vam dostavi takoj na dom 10729
Srebotnjak, Kolodvorska alka 31.
1 .v.nokar je izšel
: Veliki taki m:
zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgove? In obrtnike, sestavil Bearik Pftdkrajaek. profesor na kr. tf ris val obrtsl seli ? Ljubljani. — Cena B 14—. — priporoča knjfra, neizogibno potrebna za pisemski promet zs vsakega v vseh živli enakih dneh. Naroči se lahko v vseh knjigarnah ali pa pri založniku Ia. pL Uemnayr a red, Bimfeerg, LJsf> Ijana, Kongresa! trg 2. 10647
Kupujemo svaku količinu i profil
tračnica
kao i spoinog   materijala, skretaljki, dvojnih kotača, vagonetla i iokomottta u uporablvom stanju.
„ALAT*
d. d za promet tehničkom i ±eJj<
ZAGREB,  Telefon 711. Oajcva ul. 59.
H. Seljak
Ljubijana, Prešernova ulica 52 Tolste uloga *nmtk malh ia amookini tevllov aaara|. 10311
L MEIZHEL M
(Ustanovljeno leta 1990.)
Tvrtka za prevažanje.
Špedicije, komisije, inkaso, obdavčevanje, vskladiičcnje, ptcKlitva. m
itran 6
,aijUVaWS*l JMKQ4JT, one 21. docambra lOllt.
249 štev.
s
. Ob
risisriks
ijska trgovina in industrij®. I
Dunaj, fiaisn) i/l.
Trsoocl
nakupovalen
s
Kdor hoče ceno, dobro in iz zanesljivega vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na pošteni, ; Ju llus Baumtjarten A S6hno.
solidni, hitri in zanesljivi postrežbi, ^ naj se s polnim zaupanjem obrne j Vereinigtc Papierwarenfabriken na mojo firmo^ Kommanditgesellschaft, WienVII.
Stalna velika zaloga vseh kemičnih c A /ft
predmetov n. pr.: Se.dengasse 42.
J##fei    natrODi   Vžigalico, ; Rana« aw. ptsens'si ks.fl?, piisaske hvtrti.
bakreni   vitriol, *ani!$a, |
kislina,   parafin,   gorski wsw»*%a¥*
vosek,   ceresin,   smola, Wien VII. Neustiftgasse 66
guisiijovina itd., . _ ,
•■•ii r ji dobavljalo
Ilkllll! .FteiJtailll ntroje
ffiffl L RnaltiUlI t vseh vr*t m ™ niah in veliki Tllffai 18.270. , obrat in vse potrebščine za izde-
Telegr: Mr. Jridasi. Wiee". lovanje obnval. 28640
2S6U
čevlje
21 69
Alpeniand. Drahtindustrie
Ferd. Jergitsch ^
Vflan  (Dunaj)  Friadrichslrasse Graj, (Gradec), Klagenfurt (Celovec)
zna
pletenine tkanine
vrvi
modroci.
Sita. železno
pohištvo.
gratis.
Katalog SHS 28641
f. flottmann &Vicn XX.,
Grinzinjerstrasse 75.
B. Flothaarn & Comp.
Prcsslufi-ln Justrie A  G. Buda pest VII,,
Kerepeii Ut. 46.
Dobavitelji za: kompletne naprave s stisnjenim zrakom za rudnike, kamenolome, tvornice, ladjedelnice. Kompresorji. Črpalke vakuum. Parni stroji, Cevi velika zaloga, Črpal-ke kratkodobni dobavni termini. Armarture. Ugodne cene! 28298
višala   Kili j!
F. IVertheim & Comp.f A, G,
U/len IV., Louisengasse 6, Budaptst VI., Lehelutca 12.
Osebna, tovorna in dvigala za jediia 'n akte vseh obratnih vrst. Dvigala za prevažanje oseb (Paternosteraufzuge) po preizkušenem sistema. Žerjavi (gra-niki) vseh vrst 28642
vsek volilna!« In napetosti.
J Frankel,
vvien I., R&ihausstr. 1.
(80 °/o maščobe) v zavit-hih po 12 kosov, nudi ivrdka Demšar & Ose nar. LJnblana, Ko-ndroiska ulica št. 35. 10499
Obl. koaces. infonmčni zavod
MM
se
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu in inozemstva. V abone-vnentu  ter  rosamezno  cene smerni.
za takojšnji nastop dr Ferdo Mftt1^?, odvetalk 33ar.!bor. 105*7
Prva jugoslovanska Matarska delavnica Alojzij Fnons Se!enburviOva ui.
*»K"«5E ilato io srebro & s,
priporočati! veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, biiliantov I. t. d. vsa popravila in novi dela se izvrSujeio
lastni delavnici 'očno in soli"
Ventilatorji,
ahauststi,
kompletne naprave za vse namene industrije, kovaška ognjišča, pločevinaste cevovode dobavlja ceno
Cyk!op gessllsdiafi m, b. %
teo.CJ792S IMarienbcrir u. Weiss Wien IX.,
Boltzmamigassc 22.
Priv. mti. drž. žel, družbe
Witfl, I., Schfnkenstrasse Kr. 8—10.
Rev. avstr. fužin in tvomic
Telegram: Stegiasr^.a Te!. 1754Sin 17^4
Dsl pa?l. tvor. strojev Decaj (Wigo) X,
Telefon St. 50271 In 54304,
Lokomotive na parol pogon za glavne in postransko železnice za tire vseh iirin, lokortofive brez ognja, za rudnike lokomotive s stisnj. zrakom, vsi zadevni Specialni izdelki n. pr. elektr. in lokomotive za granike, popravil-lokomotiv vseh sistemov. 286:1
fatanan^ m boljSe meblirano stanova-Loi!ll!i!]Q iZ nje dveh sob v ss edini mesta za  stanovanje niefclirane sob* in kuhinje. Ponudbe pod .Zamenjala IC044" na usrav. Slov. Narod<:. 10644
Med. univ.
•   a v t.1 a;
praktični zdravni!:, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno cd 1.—3 po?, v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje Št 5, vhod Ribja uL 5
priporoča
svoje veliko zalogo at-nujakfnmsga blaga ca debelo. — So3na nI. 7.
liiSlJvriiO c*. j j i letve kupuje uz povoljne cijene Korak i Pogačic, Zagreb. M-
ssrnjv trg 2.
10572
j™ ski, Goerzov da^ndgled, foto lil grafski aparat, vse  le v naj boljšem stanju.  Ponudbe na urrav-
ništvo „Slo v. Nar.a pod »Dijak*' 1099
enciniftotop
se kepi- "^^5
Ponudbe na anoneni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 10515
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiosino vest, da je naš iskreno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, svak, zet in tast, gospod
USK
mebka in trda dobavi in pripelje oa dom. V- Scagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom.
c;921
za fio:obo, ka!. 12. se Inrpi. PonudUt na Anontal zavoil T.rzgo Bosel$ak( Lš^tSiaca, Csnfearievo naar. 9.
1C726
ravnatelj moikega učiter|2H?a v Oors«;,
dne 19. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrsi . nedeljo dne 21. t. ni. ob 7a4 uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče prt Sv. Križu.
GORICA — LJUBLJANA, dne 19. grudna 1919.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.
se kunčjo za izjemno visoke cene. — 'onudb* nr An noč ni zavod Drago Bese ijafc, Ljuoljaua, CaBkarJevo nabretic št, o
10725
I Ba
.'.vi'
mr isce
(pozno) in rdečo čebulo s katerekoli t Dvorne postaje kupujem r.a v? rone. Ponudb? z navedbo cene na H. Nc-vak Za^rab, l»n!iuisalraa,a cestz žtev. 64. 10543
Naznanjam a |,
slavnemu občinstvu, da sem priče! R ^rl^SEQl v Do.v.Idlah Vl 1C6   sedlarsko in ta- g g : ^
petnBko obrt lcajcor tadi vsa v 11 stroko # soadajoća cela se najceneje in t^Cno na debelo in drobno
dorrSoieja Martin Mali sedlar in tapet- j ainlifitilM 0'iln« lin!i!iiirn  Sv. Petra
nfk Dotnialc.
cesta 28.
kakor luči krasne karbiine svetfHte taz-poŽ.'-'J vsako množino po tvomtSkl cen. tTornišJu zaloga Janko Andra^ic t MariLofj 10291
iif lisa !r i
Županstvo občine Seačur pri bo prodajalo dne 30. t. m. ob dopoldne r.a prostovoljni javni str.To Šolsko poslopje v OlSevka. je v popolnoma dobrem stanju. \l& veliko Šolsko scfco in dve Lobi s pritik>in3mi.
Kranju
10. ur: dražbi
Stavba Obse-
rnjnj?: 10583
tom wm p*
nudi pomade bele — rdeče, prah v zaviikih. kakor tudi beli izvleček ,S ID OLIK" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
En rrros
En detail
Mtstn! pagritr.i mod v Ljubljeni
Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskrenoljubijeni soprog ozir. svak,
gospod _ _
dr. 1sbf!1 pl Cfsn
dež. vladni svotnlk v p.
uri dopoldne v G0 letu svoje do-
v petek dne 19. t. m. ob 3'4 11 be nenadoma mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v
nedeljo dne 21. de-
cembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Ambrožev trg Str. 6. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
T LJsMjani, dne 19. decembra 1919.
Ifa pl. Cron, soproga; 2-Ja. ProAaigg, svakinja.
Ponudbe naj izkazujejo srednješolske in akademične študiie, event. dosedanje službovanje in zahteve elede plače. — Nadalje se potrebuje
mizarski prerldelavec,
ozir. T£enter, ki ima izkušnje v montaži »n popravilu mlina ali sploh veCje tovarne. V ponudbah je navesti starost, strokovno izobrazbo, dosedanje službovanje, družinske razmere, zahteve g'ede plnče in evt. rriložiti prepise izpr'čeval. ?iako HaldlCf vsljčai mlin v Franja.
Ha Milita io
t Eenpuiah nad Cerknico
vati
aaoie nd9 rine 29. decembra ca 15 ari ▼ drns^ano plasmo na
občni
bor
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iski enega sočutstva, ki so nam došli povodom nenadomestljive izgube naše ljubljene predobre matere, sestre in tete, gospe
Marije Potočnikove
za coklonjene krasne vence in za številno čaščeče spremstvo 2i3   na nje ziitiiiii po*.< i...bivamo vsem našo najprl^rčnejso zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1919.
lahriocl ostali.
, *tii
z dnevnim redom:   Ako saj zadruga poslaje aH nc.
V sluCaju t^esUlepčnosti se vrši občni zbor pri vsakem številu navzočih članov.
B:gunjc aa« Cerknice. 14. XII. 1919.
Nacnlstvo.
-3
Oarul^m:
in dam še posebno nagrado onemu, ki mi poskrbi v sredini oziroma tudi ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob s kopalnico, vsemi prittkHnami in Čc možno z električno razsvetljavo. Ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg Sfetr. 3. 10735
RADIOM t
vsebujoča vinovica (francosko žganje) je
„ELEVAT0R"
edlnnnrava In patentirana ter naji7.-datnejše sredstvo rroti trganju, rev-matizmu in živčnim boleznim splošno znana.
Dobiva se v vseli trgovinah, droge-
rijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo:
F Šibenik. Ljubljana, Gosposka ul. 16
Miši - poigaaa stealce - sšnrkl
ia vsa zalegi mora poginiti ako npotrebite moja najbolj isKišena in povsodi hvaljena
sredstva kakor : prot! poljskim mišim 6 K. za podgane Is miši stane K 6*—: za ščurke K 7—; posebna močna tinktura za stenice Kb'—; uničevalec moljev K 5'—; nrašek rroti mrčesom 5 K; mazilo proti osem priliniJeh 4-8K; mazilo za nš? pri živini 2 K: prašek za nši v obleki in perila 3 K; tinktva proti mrčesa na sadju is zelcaiadi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilia pu> povzetju Zavod za eksport M. Jftsker, Zagreb IS., Petrtafaka rilca 3.
ISillA
Prab se razpošilja iedi v celih a««."!
OdvetniL
le otvoiil dne
16./10. 1919.
svojo pisarno v
UflJI.
5000
liiilii liil
tedenske izdelave, različnih novostff izvedbe in sistemov pri
Industrie and Versanđwerk Sfrauchergasse 28.
Zahtevajte ponudbe!
Pri zđrsTilU Raiaška Slatina
aa odda za zdraviliško dobo I. 1920,
1921, 1922 in 1923, to Je za 4 leta :
1) Modno trgovino za dame in gospode za letno najemnino K 1200; 2.) restavracifo ▼ sanatoriju za
letno najemnino K 4000 in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni t-e. da se mora v tej restavraciji kuha« le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo zA javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere je vložiti najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«, je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti stedeče dokaze;
1. o strokovni usposobljenosti,
2. o narodnosti,
3. o zadostni viSini obratne glavnice.
Natančna dojasnlla daje ravnateljstvo .Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«. 10423
esa
Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo
zprz0ii3 strešnik!
(utorni m) in zidno mM
^sraSfUBl« *a F. P. V»IC   80019., IJnMjana*
3272
Stev. v -19.
.SLOVfcNbKl NARPP*, due 21. decembra 1919.
Stran 7.
w s»mv
TE SOBE
železne in iz trdega lesa, kakor tudi vrče in zaboje od petroleja! kupuje v vsaki množini j
hiti s imt liefe (Pil w!W.
10bu4
Riitanrait M ta
Prizrenska uL
O aajalia kvk n*«, latomorika vlas, poarretka doaaaca.
t Ljubljani ali bližnji okolici, nadalje
aH hiša z vodno močjo, Drinravno za industrijo, v
bližini železni?• e postaje.
se fenol takoj. Posredovalci dobe primerno
provizijo.
Ponudbe pod .Industrija 120 1»)605" na upravo Slov
Naroda.
Priporočava najino vedno^veliko zalogo:
fnopinotrca
ruma
brinjevca
cognac^nis
ter vsakovrstnega koloiijalnega blaga. To?oa In solidna postrežba.
km & Veri! Humana. Cena Da Gorela železnico štev. 7.
Hemška jlodllna sol
izvoza prosta, franco Passau, se odda.   Vprašanj za večje partije
prosi od kupcev samih 10744
A< flroaslteht & Co.v Wlen 1,
Priporoča *e
izdeloraltuca in preMikovalnica klobukoe in slamnikov za dame in gospode
P. BARBORIČ
Ljubljana. Mestni trg 7.
13 ure
a - kemično - čisti
vsakovrstno blago« oblake
svetiof&a "BSr
donitče perilu (pasUjapd Isto na doa)
• B
•rajet
Naklada in trgovina iimetaiifctfi slik
Petar Nikolić
Zagreb, Ilica 36, I kat. telefon 2-22.
Priporoča svoje bogato skladišče umetnikih, narodnih, historijskih. avctO) \TA\MWX   Iftf   ftPlf H     LJubljana. Poljanski nas. 4
/" ,:rfši    ?omox pobito prir.-.r^-a siiic:i a«ca- !t"il41I!ti JUL HLIlf!,  Podrui  sc^fiburaova i
govncUo robijo od Jnroiš. Ćemnka ter sl>ke Mfoaf. Vel. Kralia P*t*»  - * " -----nuuryuwn a.
In H - Via, regenta Alektandr«. J' Podružnica MARIBOR, Gosposka ulica 38. —
Zahtevajo csnovniko! Zahtevali« canovnihal
mM
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji   lekarni   preizkušeno   in   zdravniško priporočeno
8r. jrlcscha originalno Skabsjsrmsvo mazilo.
Ne maže. ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-(orm. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
Vam nadomesti impregnirano kurivo. — Naročite, dokler se kaj zaloge! Drva vsake vrste se Vam dostavijo takoj na dom. Motorna žag braaplačao
na rasoolaffO t
MnjflK, KohfitfflBkB ulica 9.31.
„pri Stotem Jelena" IV. Msrifin tre?.
i^iiasiilGi
Ml??! toFfffl Tli1 s^ovens^° stenografijo, nemško sfenbgra-IHJVI I&Lmji iflSo fijo, strojepis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, netnSki jezik za začetnike, hrvatski jezik in leponis se začnejo dne 5. jaguarja 1°:0. l     bno lilšsćo L©8?at v Maribora, Vešrinvs-.'-a
---[ttHn 17 1. Kcvi tečaji trajajo 4 meseca, obširni prasnovi
^rezplatno. 10640
na is lan
¥se Trsta krtač, čopičem feklealne, igel ln vso drago galanterijska blago dobama ca'ceaojo
HAX RELLER, Crsz, Annenstrnae 42.
Priporoča ae oaebni naknp.
i
P. n. trgovcem si usojam vljudno naznaniti, da sem otvori] v Ljubljani, Kongresni trg št. 6,
trgovsko agenturo, komisifslco trgovino m trgovino z mešassim felsrem.
Pečal se bodem v prvi vrsti z vsemi v ielez£?3Bfeo si?o!»?
»padajočimi predmeti. Drugo blago, izvzemši manufakturno, preskrboval bodem po potrebi, kalikor bodo dopuščale razmere.
S spoštovanjem 10675
Franc Tomaži
izdelke
najbolji
»Oftiežba točna!
gtflfflggl ftripcJ.
Brodi u stražnice, ilstem Cnsltisogn. Kčilhi gpnrntl.
Veliko znlogn pri tvraUil
ifassdorSerstrasso 88. Berila W §, Brooossšrasse 2.
Prag I. Haprova 6.
kakor: krakovske salame, brunivike klobase, kranjske klobase, hrenovke, safalade, posebne klobase, tlačenke, nadalje prekajeno sin n ino, papricirano slanino, prekaje-no In zvito Šunko, prekajeno meso itd. dobavlja v vsaki množini po najnižji ceni iz lastnega obrata. Kakovost lisa! PO!
iSpsdrcsha z^zn v UubUanl.
- ^    A» -4
mm; I ^ j ^
za |iker|et rum in žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po znici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni
e?unsjska psrnn tovar. a^r. olj« asanc in barv
J. FEIHIi, iflBN m m, W!en XV.I.,
Frledrlotasplafz 3/£. ^iaaovlioao lota 1872
Specijaliteta: Kingston  rum  Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilo. 8683
HanaBaBnanVal
tv ti ocniK
salon zrn dame in gospr^ie
Šelenbnrgova ulica št, 6, L nadstropje
3t
(Mi nabitki z žebljički, za modke in ženske čevlje, gfnrihira 00 K 2—, zdi otroške po K 1-50, se zopet dobivajo v IJabiJatv ski zalogi tovarne .PEKO' čevljev.
Preprolaialol -tooMfl    | Froprodajalaf popast t
Peter Rojlna S tt/tMMH Br» JUO.
J Jon ■ ——^^ma^mj
n «
tal!!   tetltoM Havamarji, vlBogroSulkl Prarl!
Trgovina z vinom
3C?
O mi?
izdeluje najaod#rae|§t po ajvtl modelih Izbran? cbleke 7Ji jrospOOc, kostime, damske plašče do prvih modnih francoskih, ameriških atodelih. Po<ebna delavnica r.a obr čanie, modern-ranje, kostimov ženskih plasčev, moških oblek, površnikov, predelovanje iz salonskih sukenj
v na elegantnejše jakete. — Na zahtevo v varnih drsa. Pri večkratnih naročiliii  znaten  popust  — Naročnikom se Čistijo in 10621 likajo obleke gmtis.
lfarečila 2 rfaželo rs đe'&Io 1 ouraiaa aolCa.
ki želijo v najkrajšem času dobiti različne ha&dlte  al! fond sv t bonbnne, naj po^licjn sSad^Gr ivornici čokolade, bonbonov tn in slaščic Josin Rajš!ar v   rfetpujn. V predelavo te sprejme od najmanjše do največje množine sladkorja- Z« predelavo se ra-<$m j čuna skrajno ugodna cena. Izdelki so prvovrstni s prav finim aro-§| ma in okusom po žeiji kakor:  maline, limone, sadje, jačalice, 'drops, medeni, mandeljni itd.
Hupi se vsaka množina orehov.
Istotam se sprejme tudi knjigovodja, Drva moč. Prošaje
naj se opremijo s spričevali Plača po dogovoru.
<VBS
JE
m
o*
I Cajnko, mttoto. 1
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sor
nova vina. ^
«ranaleva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša o
Se priporočava 1
Andrej Oset in Franjo Cajnko. «
vina po najboljših cenah.
J
poa@
I
ari H J H Ji lil Sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
Šivali stroji
iti rtggjj ga BJJJBritel
— Izborna konctrulrcija in elegantna irvršittv I?: tovarne v Lincn. — Ustanovljena leta 1-CG7. Veaeafa poaavja braaalaCao.
MM stroji jMer* Kolesa 'SKS
Ceniki zastonj io franko.    Dfirkopp, Styria, VVaffenrad
Kapu"em vse vrste kož divjačine: lisice, kune, dihurje, srne jazbece, zajce, krte in polhe po najvišjih dnevnih cenah.
S*j. P&t*a ces» St. 153.
lOti-13
Sf^dišnitca : ZA02S3« lUca 43. Telefon 2—20.
Podružnica BfiOOSAD, Vaka Saraaalaa ti.
Telefon 2—77.
Brzojavi s Tranaporl Z.avob.
Ođprenin'škt oddelek:
Oinrema ta doprema v.aStolakčga bUga. VaTiadiloonio v v«ll-:i* Cttlm ^fi!??" Zbirni pr^mot Vflec  % g^e& »eojr.o. Stroko»oa ccariu*^n>a.
Vsa tal
Agentom! Io kvmislloaslal addeloki
Pf fiaia blaff. v > ona .1 jo. H kun -n   rodaja aa lastea recav. S J>ort #a>an vrsl ^viljtfleltfUSJl ttdeiaOf-Isaporl ^dvaMjskik preoroeto/. acljs Ukoj ferozplaeaol   *--@» 6429
WW _ «•____t* in k r>:>«.
VunaJ X*
Brzofav: ftsi.a
KK
T.
Dobavlja takoj:
PoljedeljsVc stroje in orodje, kmetijske vozove; lopate, motike, krampe, pohištva za spalne sobe, masiven
trd les, kuhinjsko opravo, usnje itd. Podplate, zgornje usnje in jermena. Keniičnp-tehnKne in farmacevtske proizvode medicinske preparate. Stroji in oredja za vse industrije. Elektromotorji In ventilatorji.
ZaMevaite naše m
7r?.g 2 IT' taaUvaM aaeiaatt to.
Brzoia^ Tlmez-Praga
■H Emaiiirsau (posteklcno) posodo. Porcelan in Stcklenino. 3 B pe, stclvla za ogledala in brušeno steklo.
'   n^rr.Ifia! pr^S^oi!. — Uilgalloa.
Stavba) materijal vaeh trti Železniški materijal. Z le ne konštrakcije. Sir.ji in orodja za vse obrte.
iugodneiše ponudbe.   ~3BH 9745
i
SLra:i 8.
.SLOVENSKI NAKOl>\ uue 2!, decembra 1919
siev. 2*9.
Cenjenim damam
naznanjam, da sem zopet otvoril svoj do-1 bro znani prvovrstni
damski modni salon
za angleške kostume in francoske toalete.
TEODOR KUnC
BeeihonEnc    ulica št. 9, prttlizlp. desnr. .'.
M
Srn
a
znamka *amci nedo-ss£no kakovost mila.
ING. AtiTUR ZEISEL
PretisijsKi stroji aa obdelovanje telesa in kovin. Dunaj (Ulien) iX.t Sp!ttetaue?!3»de 7, telefon It. 233*7.
Rnbavtfant toCno In cono moderno
str ui niče ae žela z o
re volvenke stružnice
avtomate
ako bolnico (trese)
vrtainlco
strs>lo ae obla nje shapingake stroje
prireaovemice (SSossmoachino) vresovefnlce vijakov krožne brusilnlce brusilnlco so oredfo
atiakaCnfce 9706
iomo
stroje so obdelovanja pfošnvlne.
Delfe orodja in dviga??.
MrlAI FOCK, t ^ mila in sode KRAH J.
Pomanjkanje petroleja!
arbitise svetilke.
e^C cs$ ^ L* «J 'Hi )\     mml V JnaanJJ ^l£fffi j
En groal
lastnega izdelka
EUspori I
« od najpreprostejše do naifc-DljSe izvriitve, brer-2   Mbno funkcioniranje ! Največja množina tako!
dobavna Iz zaloge. Vzorci se točno pošljejo na izbero. 10355
Elektromech. Wes»kst&iten
^n, III, Fascngas&e 44.
Nemoderni muh", boe i.t.d. se modernizirajo in iz-gotovlja v najkrajšem času. V zalogi dama izdelane garniture ter špecijelno damske kožtfhovinste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Ludovik Rot, krznar,
Gradišče  7,  aaanreti  Dramskega gledališka.
Izida valed nastalih tei&oč cele zadnja dni L m.
Radi zvišanin tiskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati ceno koledarju na K 10*—, po pošti K 11*—. Naročila, ki so dospela do 16. t. ra., bodo Izvršena po prvotnih cenah.
Jugoslovanski posloval koledar,
ki ustreza nemškim .Geschaftsvormerkblatter", ima obliko trdovezane knjige, 24X18 cm, In je potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pisaren, obftfttd.
Da si zagotovijo nakup in točno dopoSiljatev, naj ga radi omenjene naklade p. n. uradi, pisarne in posamezniki takoj naroče po dopisnici. — V Lj ubij ni dostavimo koledar na dom.
Založništvu Jugoslovanskega poslovoetja Komarja, LjdijLE
na Brege št. 20.
■iti
ti
Priporoča se trgovcem z oblekami
pa domačii tovarno oblek
I Kune & Maček
Ljubljana, Gosposke ulico 7.
V zalogi vedno večje število oblek in sukenj; J| večja naroČila ae izvrše v najkrajšem Čaau. w
Strogo soUdna postrežba I
32E
bi
▼     «• r i
in in
km«
Mf 7F
posIo«a*ea i Jnri£!ž nlica 10. tele!ae 20 - 16 klet: N&oLć ulica 12. teiefoa 23- 98.
Vino belo in rdeče, staro in novo, hrvatska, dalmatinska ter banatska. Vse na vagone in majhnih količinah, hitro in točno odpremljanje. 10273
HE
Violine, strune, citre, harmenike, kitare, tamburice, televad. rogovi, vse drage glasb, instrumenti in potrebščine v veli-:: kanski zalogi. ::
STEZNIK
glasbeni učitelj in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 15.
(Nasproti nunske cerkve.)
II
r r
Slovenska eskomptna banka v Ljubljani.
Ljubljana, decembra 1919.
VM m suiskrlpcilo 15.000 novih delnic po K 400'-
filt
skupnim
n
2MSku R 6,000.000'-
P. n.
Izredni občni zbor Slovenske eakomptue banke v Ljubljani, ki ae je vrbil dne 28. septembra 1919, je akleail z ozimni na ugodni razvoj vseh bančnih poslov tor imajoČ pred očmi važne naroduo-^ospodarake naloge, zvišati delniško glavnico od
4,000.000 - aa 10,000.000'- kron.
Na podlagi pooblaatila navedenega občnega zbora je podpisani upravni avet sklenil proveati to zvišanje pod aledečiini pogoji:
1. Delniška glavnica od K 4,000.000 — se zviša z izdajo 15 000 delnic po K 400 — uom., torej za K 6,000.000•—. na K 10,000.000'—.
2. Posestnikom atarih delnic ae ponudi 7.500 novih delnic in to na način, da stari delnifiarji »prejmejo na vaake 4 »tare delnice 3 uove po kumi \C 490"—i prištevši K 5*— pri delnici za stroške izdaje delnic.
3. Ostanek od 7.500 delnic sc da na razpolago novim subskribcnfconi in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po agorajem razmerja pripada po korzu od K 590"—> prištevši K 5.— pri delnici za stroške izdaje delnic
4. Nove delnice participiralo na dobičku zavoda za letr> 1920.
5. Subskribcijski rok traja od 20, decembra 1919 do 10 januarja 1920.
6. Protivrednoat podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje 10. januarja 1920.       vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja.
T. Prijave aprejema: Slovenska eakomptna banka v Ljubljani, Hrvatska eakomptna banka v Zagreba, Srbska banka v Zagreba,
Mariborska eakomptna banka v Maribora in njen« podružnica v Murski Soboti.
8. Reparticijo novih delnic si pridrži upravni avet.
9. Knrzni dobiček (agio), ki ae doaeše pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke, oditevši stroške in pristojbine.
1 1
i
1*1