Alenka Jelovšek ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša alenka.jelovsek@zrc-sazu.si Eva Trivunović ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša eva.trivunovic@zrc-sazu.si Slavistična revija 71/4 (2023): 533–548 UDK 811.163.6'373.7"15":81'255.4=163.6 DOI 10.57589/srl.v71i4.4133 Tip 1.01 Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih 16. stoletja V prispevku so predstavljeni različni načini prevajanja frazeološkega gradiva v nebiblijskih prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter njihovo vključevanje frazemov in paremij v prevod neodvisno od prevodne predloge, pri čemer je posebna pozornost posvečena razlikam med prevajanjem izvorno latinskih in izvorno nemških frazemov. 1 Ključne besede: slovenski knjižni jezik 16. stoletja, frazeologija, prevod, nemščina, latinščina Slovenian Phraseological Equivalents in Non-biblical Translation Texts of the 16 th Century This article presents different ways of translating phraseological material in non-Biblical translations by Slovenian Protestant writers of the 16 th century, as well as such material’s inclusion in a translation where there is no phraseological unit in the original text. Special attention is paid to the differences between the translation of originally Latin and originally German phraseological units. Keywords: 16 th -century Slovenian literary language, phraseology, translation, German, Latin 1 Uvod Frazeologija slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je bila dolgo obrobna tema raziskovanja v slovenskem jezikoslovju, vendar se je ob pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (v nadaljevanju SSKJ16) izkazala za zelo relevantno in hkrati zahtevno področje. V uvodu v SSKJ16 so frazemi opredeljeni kot stalne besedne zveze, za katere so značilne: reproduciranost, večbesedna ustaljena zgradba, pomenska celovitost (neizpeljivost pomena iz pomena posameznih sestavin) in ekspresivna vred- nost (Ahačič idr. 2021: 31). Definicija izhaja iz opredelitev stalnih besednih zvez in frazemov v slovenskem jezikoslovju. Termin stalna besedna zveza je nadpomenka za več vrst večbesednih leksemov, katerih skupna lastnost je, »da po govornem dejanju ne razpadejo, kar pomeni, da je njihov besedni nabor glede na obstojnost govornega dejanja nespremenljiv; kot celota so sestavina slovarja in v tem smislu en leksem, ena slovarska 1 Članek je nastal v okviru programske skupine PODOBA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (P6-0437), ki jo iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 534 beseda« (Vidovič Muha 2013: 109). E. Kržišnik (1986: 435) kot stalne opredeljuje tiste besedne zveze, katerih sestavine se stalno hkrati pojavljajo in predpostavljajo s skupnim pojavljanjem vsakokrat tudi isti pomen. Znotraj stalnih besed so frazemi opredeljeni z naslednjimi definicijskimi lastnostmi: večbesedna ustaljena zgradba, reproducira- nost, pomenska celovitost in konotativnost (Gliha Komac idr. 2015: 56–57). Zanje je značilna tudi anomalnost, saj se ne podrejajo pričakovanim pretvorbenim procesom, če želijo ohraniti frazeološki pomen (prim. Kržišnik 1986; Gantar 2007; Jakop 2006; Petric 2018). V SSKJ16 gre torej za široko razumevanje frazema, ki poleg različnih vrst besednozveznih in stavčnih frazemov vključuje tudi paremije, ki jih sicer preučuje tudi paremiologija. V takšnem smislu so frazemi obravnavani tudi v tem prispevku. Novejše frazeološke raziskave vse bolj izpostavljajo, da frazemi niso tako trdne enote, kot se je sprva mislilo (npr. Kržišnik 1996: 133; Moon 1996: 246; podrobnejši pregled v Trivunović 2021). Premik k relativni ustaljenosti je še dodatno razrahljan pri preučevanju frazeologije slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ker je variantnosti na vseh jezikovnih ravninah več kot v sodobnem slovenskem jeziku, saj so procesi ustaljevanja šele začeli potekati. Upoštevati moramo, »da je proces frazeologizacije v jeziku vedno postopen in da moramo vedno izhajati iz lastnosti, ki jih kaže določena zveza besed v 16. stoletju« (Ahačič idr. 2020: 74), torej da ne pustimo, da nas naša sodobna izkušnja jezika zavede (prim. Legan Ravnikar 2015: 451, 2020: 267). E. Kržišnik (1986) obravnava različne stalne besedne zveze v Trubarjevi Cerkovni ordningi in ugotavlja, da je večje število zvez skozi čas prešlo iz enega tipa zvez v drugega: prvotno nefrazeološka stalna besedna zveza je lahko danes frazem. Naslednja pogosta zagata, v kateri se znajdemo pri raziskovanju frazeologije slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je nizka frekvenca oziroma nizko število pojavitev določene jezikovne enote. Potencialni frazemi so pogosto izpričani tudi samo z eno pojavitvijo, na podlagi katere ne moremo biti prepričani o njeni dejanski stalnosti, razširjenosti in rabi npr. v govorjeni komunikaciji tistega časa. Kot poudarja Mieder (2014: 24–25), frazemi in pregovori ne nastajajo samodejno iz mitičnega »duha naroda«, ampak imajo vedno izvor v izjavi posameznega pisca ali govorca. Če ta izjava izpolnjuje vsebinske in oblikovne kriterije, zaradi katerih jo drugi govorci in pisci začnejo reproducirati v različnih kontekstih, se lahko v jeziku uveljavi kot stalna enota. Pri tem imajo bistveno večjo možnost uveljavitve izreki, ki so zapisani, zlasti v vplivnih in široko razširjenih delih. Z jezikovnim stikom in prevodi 2 se frazeologija širi tudi preko jezikovnih mej. Prevzemanje frazeologije iz drugih jezikov je univerzalno v vseh jezikih in časih, določene enote pa se pojavljajo v številnih jezikih, zato jih lahko 2 O problematiki prevajanja frazeologije prim. npr. Jesenšek 2013. Področje je sicer še vedno relativno slabo raziskano, obstoječe primerjalne frazeološke študije so večinoma omejene na slovarske ekvivalente (npr. Vrbinc 2011), prevajanje frazemov v posameznih besedilih pa je predmet več diplomskih in magistr- skih del. E. Kržišnik (2003: 197) opozarja, da je prevajanje frazeologije zapleteno zato, ker pogosto poteka tako na dobesedni kot na frazeološki ravni: frazem vnaša v besedilo določeno ekspresijo in ga v prevodu ni nujno ustrezno zamenjati z nefrazeološkim izrazom, hkrati pa v ciljnem jeziku pogosto ne obstaja fra- zeološki ekvivalent. 535 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih označujemo kot t. i. internacionalizme. 3 Mieder (2014: 25) navaja, da tovrstni frazemi izhajajo iz naslednjih virov: 1) antična literatura (predvsem prek del klasične in srednje- veške latinščine); 2) Biblija; 3) srednjeveška latinščina in 4) v novejšem času sodobni teksti, ki jih reproducirajo množični mediji. Glede na specifični razvoj slovenščine, ki je v drugi polovici 16. stoletja v kratkem času dobila relativno veliko število književnih del, s katerimi je bil utemeljen slovenski knjižni jezik in ki so se skoraj vsa tesno naslanjala na nemške predloge, je pričakovano, da ima prav iz nemščine prevzeta frazeologija v slovenščini najdaljšo tradicijo (Kržišnik 2007: 567). Preko nemščine je v slovenščino pri - hajalo tako biblijsko kot pogosto tudi antično frazeološko gradivo, zlasti v prevodih postil pa še nemška ljudska frazeologija. Luther kot najvplivnejši nemški avtor tega obdobja (s stališča slovenskega jezikovnega razvoja) je namreč v svojih besedilih prevedel številne latinske frazeme, vanje pa je vključil tudi veliko število tovrstnih elementov ljudskega izvora (Cornette 1942 v Mieder 2014: 25); njegovemu slogu so sledili tudi drugi nemški avtorji, katerih dela so prevajali slovenski protestanti. Zato je ob analizi pojavitev frazemov in paremij v slovenskem knjižnem jeziku v prevodnih besedilih zlasti v primerih njihove prekrivnosti s predlogo težko določati, ali naj se enoto obravnava kot priložnostni prevod nemškega ustreznika ali kot prvo pisno pojavitev/potrditev določenega frazema v slovenščini. Nasprotno je lažje dolo- čiti frazeološkost izraza, če se slovensko besedilo razlikuje od nemške predloge, saj tak zgled bolj prepričljivo priča o prisotnosti frazema v sočasnem slovenskem jeziku. V prispevku so na podlagi primerjalne analize izbranih frazemov in paremij štirih slovenskih protestantskih piscev (Sebastijana Krelja, Jurija Juričiča, Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja) s prevodnimi predlogami prikazani načini prevajanja frazeološkega gradiva v nebiblijskih prevodih, kjer narava besedila ne zahteva tako tesnega sledenja prevodni predlogi, kot to velja za biblijska besedila, ter vključevanja frazemov in paremij v prevod neodvisno od prevodne predloge. Posebna pozornost je posvečena vprašanju, ali so pri prevajanju opazne razlike med »internacionalnimi« frazemi, prev- zetimi iz latinske visoke kulture, in tistimi, ki so bili najverjetneje prevzeti iz nemške ljudske kulture. 2 Primerjalna analiza frazemov in paremij v slovenskih nebiblijskih prevodih ter v njihovih prevodnih predlogah 2.1 Frazeološke enote za primerjalno analizo so bile izbrane iz nebiblijskih preve- denih besedil, zlasti iz vseh treh postil. Osnovo so predstavljali frazemi in paremije, predstavljeni v prvi knjigi SSKJ16, nato pa so bili paberkovalno izbrani še nekateri drugi zgledi, predvsem enote z uvajalnimi sredstvi, ki bi lahko kazala na ustaljenost jezikovnih enot bodisi v slovenskem bodisi v tujem (predvsem nemškem) jeziku in zavedanje avtorja o njihovi frazeološkosti. 4 3 Izraz kritiza E. Piirainen (2008: 244–45), ki zagovarja uporabo termina »široko razširjeni frazemi/ idiomi« in prav tako ugotavlja, da večina od njih izvira iz znanih pisnih virov, posebej Biblije. 4 Po N. Ulčnik (2020: 23) uvajalna sredstva kažejo, kako so enote med uporabniki uzaveščene, kako jih vrednotijo in jim na podlagi lastnega védenja pripisujejo kulturno-nacionalno specifičnost. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 536 Za analizo je bilo izbranih 35 besednih zvez, ki so v slovenskih prevodih rabljene bodisi kot frazem oziroma paremija ali kot nefrazeološki ustreznik za paremijo v prevodni predlogi. Med njimi je devet (potencialnih) frazemov, 23 različnih paremij 5 in dva nefrazeološka besednozvezna prevodna ustreznika. Iz Kreljevega prevoda zim- skega dela Spangenbergove postile (KPo 1567) je v analizo vključenih sedem besednih zvez, iz Juričičevega prevoda drugega in tretjega dela Spangenbergove postile in iz njegovega uvoda k prvemu delu postile (JPo 1578) 6 trinajst, iz Dalmatinovih spremnih (nebiblijskih) besedil v Bibliji (DB 1584) dve in iz Trubarjevega prevoda Luthrove Hišne postile (TPo 1595) trinajst. Primerjalni pregled prevodnih predlog pri izbranih zvezah je pokazal, da gre v večini primerov v predlogi prav tako za frazem ali paremi- jo, pri čemer je razmerje med predlogo in prevodom lahko različno in bo podrobneje predstavljeno v nadaljevanju, v sedmih primerih pa je bil v slovenskem prevodu frazem (izjemoma paremija) rabljen samostojno, ob nefrazeološki/neparemiološki predlogi. V primeru iz Juričičevega uvoda v postilo, ki je bil samostojno tvorjeno besedilo, pa najdemo paremijo, ki ima predlogo v nepovezanem Luthrovem besedilu. Frazemi in zlasti paremije v prevodnih predlogah so raznovrstni: v več primerih (zlasti pri Luthru) gre za t. i. internacionalizme, ki temeljijo na latinskih predlogah, pogosto so te tudi navedene ob nemški ustreznici ali pa celo brez nje. Tudi nekatere paremije, za katere ni bila ugotovljena neposredna latinska predloga, izkazujejo relativno široko razširjenost med evropskimi jeziki. Le za manjši del lahko predvidevamo, da so bolj lokalno omejene in izvirajo iz sočasne nemške ljudske rabe. 2.2 V kontrastivni frazeologiji se navajajo različne tipologije razmerij med frazemi v primerjanih jezikih. Dobrovolʼskij (2011a, 2014, navedeno v Cotta Ramusino, Mollica 2020: 5) jih je delil na popolne ekvivalente, delne ekvivalente, frazeološke analogije in neekvivalentne frazeološke enote; pozneje (Dobrovolʼskij, Piirainen 2022: 79) je tipologijo poenostavil v trodelno: a) popolni ekvivalenti (enak pomen, skladenjska in leksikalna struktura, enaka podstavna podoba); b) delni ekvivalenti (enak ali skoraj enak pomen, ne povsem enaka skladenjska ali leksikalna struktura ali podstavna podoba); c) neekvivalenti (frazem v enem jeziku nima ustreznika v drugem jeziku). Schafrothova (2020: 130–31) razdelitev se v veliki meri ujema s starejšo štiridelno delitvijo Dobrovolʼskega; ločuje a) popolno ekvivalenco (pomensko, leksikalno in skladenjsko ujemanje, brez razlik v konotaciji); b) ekvivalenco s substitucijo frazemov (pomensko ujemanje, različna leksikalna zapolnitev, brez razlik v konotaciji); c) delno ekvivalenco (pomensko ujemanje, manjše razlike na ravni leksemov in/ali skladenjske strukture in/ali konotacije); in d) ničelno ekvivalenco (ni pomenskega ustreznika v enem od jezikov). 5 Ena paremija se v nekoliko različnih oblikah pojavi v vseh treh postilah; Kreljeva in Juričičeva sta obravnavani kot ena pojavitev (gl. op. 4), Trubarjeva pa je šteta kot posebna pojavitev. Obravnavanih paremij je tako skupaj 24, a 23 različnih. 6 Pojavitve iz prvega dela postile, kjer gre za delno predelavo Kreljeve izdaje (in ne ponatis, kot se pogosto navaja v strokovni literaturi, prim. Jelovšek 2022: 113–20), so obravnavane samo primerjalno pri Krelju in niso štete kot samostojne pojavitve. 537 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih Pri analizi izbranih frazemov v osnovi izhajava iz Schafrothove tipologije, vendar zaradi omejenega gradiva o ničelni ekvivalenci tudi v primeru odsotnosti frazema v prevodni predlogi ali v slovenskem prevodu ne moremo sklepati; v takšnem primeru je zato izpostavljeno samo prevodno neujemanje. Primerjalni pregled je pokazal, da je popolna ekvivalenca kljub siceršnji precejšnji odvisnosti od prevodnih predlog redka, pogostejša je delna ekvivalenca, nezanemarljiv pa je tudi delež slovenskih frazemov in paremij, ki nimajo neposredne besedilne predloge. 2.3 Krelj (KPo 1567) Pri Krelju gre med izbranimi večbesednimi enotami v večini primerov za prevod frazema ali paremije v prevodni predlogi. V dveh primerih je predloga latinska: v enem od njiju je pri Spangenbergu dodana nemška ustreznica, ki jo je Krelj prevedel (delna ekvivalenca), hkrati pa je dodal še sinonimno slovensko paremijo (podčrtano), ki nima vzporednice v prevodni predlogi (1), v drugem pa je v nemščini naveden samo latinski izrek, ki mu je Krelj po navedbi latinske predloge dodal slovenski sinonimni frazem (2). V obeh primerih lahko Kreljev dodani frazem označimo kot substitucijo. (1) Man ſagt/ Quod differtur, non aufertur. Lange verzogen/ iſt nicht loß gelaſſen (SA 1559, I,XI) Edna gmain beſeda ie: Quod differtur, non aufertur, To ie, kar ſe dolgò sanaſha, to ſe celò ne odnaſha. Vra Boshia dobrò pèrtezhe (KPo 1567, XXI) (2) Alſo thut die welt noch (wie der Poet ſagt) Dat ueniam coruis, uexat cenſura columbas (SA 1559, I, CXXIII) Tako ſvét iſhe vſelei dela (kakòr poet pravi) Dat ueniam Coruis, vexat cenſura columbas. Brumne na Galge véſi, velike Tatti sa miso poſadi (KPo 1567, CLXIb) Slovenski ustreznik v (2) ima prav tako predlogo v latinskem frazemu parvus pen- detur fur, magnus abire videtur, v sodobni nemščini zanj najdemo ustreznika die kleinen Diebe hängt man, die großen läßt man laufen in kleine Diebe henkt man, von großen zieht man den Hut (DEP: 889). Kreljev frazem se z njimi le deloma ujema, v prvem delu je spremenjen osebek, v drugem delu pa povedek. Morda lahko zamenjavo osebka opredelimo kot aktualizacijo frazema v sobesedilu, v katerem Krelj piše o preganjanju protestantov, s spremembo osebka (manj kriv > nedolžen) pa se pomensko tudi bolje ujema z latinsko paremijo Dat ueniam Coruis, vexat cenſura columbas. Juričič je v svoji izdaji prvega dela postile v obeh primerih ohranil Kreljev prevod. En primer popolne ekvivalence najdemo pri prevodu nemške paremije (3), sicer pa so za nemške paremije brez navedene latinske predloge bolj značilni delni ekvivalenti, kjer prihaja do manjših leksikalnih in/ali skladenjskih odstopanj. Posebnost pri Krelju je, da izrecno opozarja na njihov nemški izvor bodisi z navedbo nemškega izvirnika (3) ali z uvajalnim sredstvom (4) ali z obojim (5): (3) wie man ſagt: Der Wahlen andacht/ vnnd der Teutſchen faſten/ ſind nicht einer bonen werd (SA 1559, I, LXXVIIIb) Kakòr tudi ta prouerbium alli gmain beſeda, pripoveſt pravi. Der Walhen Andacht vnnd der Deutſchen Faſten/ ſind nit aner Bonen werdt. Tih Lahov Andaht, inu tih Nembcov poſt nei boba vredã (KPo 1567, CVIIII) Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 538 (4) Offentliche lüge/ ſagt man/ ſind keiner antwort werd (SA 1559, I, CXXb) Nembci govore: Na ozhitno lasho oben antvert ne ſliſhi (KPo 1567, CLV) (5) Vnd wie man ſagt: Wo Gott eine Kirchen bauwet/ da bawet der Teuffel eine Capellen/ oder Kretzmar darneben (SA 1559, I, LXVII) inu ſe godi, kako nembci govore. Wo Gott ein Kirchen bawet/ da bawet […] Teuffel ein Capellen. To ie, kyr kuli Bog eno Cerkov dela, tukai Hudizh eno Kapellico polak sida (KPo 1567, LXXXIIIb) Juričič je v dveh primerih ohranil Kreljev prevod, pri (4) pa je opustil uvajalno sredstvo in prevod leksikalno približal nemški predlogi, skladenjsko pa se od nje tudi njegov prevod razlikuje (6). (6) Offentliche lüge/ ſagt man/ ſind keiner antwort werd (SA 1559, I, CXXb) Na ozhitno Lasho nei vredno odgouora dati (JPo 1578, I, 122) V enem obravnavanem primeru pa Kreljev frazem nima nemške predloge, ampak gre za samostojni dodatek k prevedenemu besedilu (7). (7) das blut Chriſti allen Chriſten außtheylen/ da wöllen ſie nicht an/ da iſt nie kein ergere Ketzerey gehört/ denn das newe Euangelium (SA 1559, I, XXIIII) Vſim to krij tudi Chriſtuſovo deliti: katero vſe nai vezh ta ſveti Evangelion sdai ûzhi inu sapoveda: Tiga ſe ne ôte lotiti, to ſe ijh manie prime, kakòr Bob ſtene, tàmuzh ſe ijm sdi ena velika Kezaria, en nov Evangeliõ (KPo 1567, XXXIIII) Tudi v tem primeru je Juričič Kreljev dodatek ohranil. Na podlagi sicer relativno omejenega analiziranega gradiva lahko ocenimo, da je Krelj pri prevajanju frazeologije izkazoval veliko mero samostojnosti in zavedanja o različnosti frazeologije v latinščini, nemščini in slovenščini, na kar je opozarjal tudi s pomočjo uvajalnih sredstev in navajanjem izvirnega besedila ne samo pri latinskih, ampak občasno tudi pri nemških frazemih. Opozoriti velja tudi na njegovo iskanje ustreznega slovenskega termina za pregovor, kot vidimo v nizu prouerbium alli gmain beſeda, pripoveſt v zgledu (3), kjer je v nemščini uporabljeno uvajalno sredstvo brez terminološke opredelitve izraza. 2.4 Juričič (JPo 1578) V drugem in tretjem delu Juričičevega prevoda Spangenbergove postile (JPo 1578) najdemo popolna ekvivalenta nemškim frazemom v predlogi le v enem primeru (8), kjer sta v nemščini kot razlaga uporabljena sinonimna frazema, ki ju je Juričič pre- vedel, a jima je dodal še tretji frazem, ki nima neposredne besedilne predloge, a je v podobni obliki obstajal tudi v sočasni nemščini (RI, geslo zwischen den / allen / zwei Stühlen sitzen) in je danes razširjen v več evropskih jezikih (SSF, geslo stol), najdemo pa ga že v latinščini (duabus sellis ſedere, DEP: 595). Kot pri Krelju lahko dodajanje sinonimnega frazema označimo kot substitucijo. (8) aber es heyſſet den Zober auff beyden ſchuldern tragen/ vnd auß einem mund/ warm vnd kalt blaſen (SA 1559, II, CXLb) [Dvema gospodoma služiti] ſe to rezhe, na obiju dueiu Ramenih zhaber noſiti, na duio Stol- ceh ſideti, inu is ednih Vſt marslo inu vrozhe pihati (JPo 1578, II, 156b) 539 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih Zadnji frazem z nekoliko drugačno strukturo (z enimi usti mrzlo ino vroče dihati) najdemo še na enem mestu v JPo 1578, prav tako skupaj s sinonimnim frazemom (desno nogo v čevlju, z levo v kožuhu), ki ju označuje tudi Juričičevo tipično uvajalno sredstvo kakor se v priglihi govori. Zanju Juričič ni imel neposredne predloge v Spangenbergovem besedilu (9), gre za njegovo samostojno razširitev (v zgledu podčrtano), ki pa se slo- govno (nizanje frazeoloških sinonimov kot razlaga koncepta) in delno tudi vsebinsko ujema z nemškim zgledom v (8): (9) Ob er von hertzen/ oder den Menſchen zu wolgefallen predigte. Das er nit anders rede mit dem munde/ vnnd anders im hertzen habe/ wie in Bapſtum gethan habem/ vnnd noch thun (SA 1559, II, XXb) Iedali is Sarza kakor ſe ſpodobi, ali liudem kdopadeniu prediguie. Sakai vCerkui nijedna rezh nei tako ſtrupouita inu ſmartno Shkodlyua, kakor ty Predigary ker ſo duoijzhni, da drugazhye suſtmi gouore, kakor Vſarzu miſle, 7 kakor ſe vpriglihi gouori sijednimi Vſti marſlo inu vruzhe dihaiu, deſno Nogo Vzhreuliu, sleuo pak Vkoshuhu, katero ſo (Bogu ſe ſmili) Vpapeshy nyh veliko ſtorili inu ie ishe delaio (JPo 1578, II, 28b) Zelo podoben primer najdemo še na enem mestu v drugem delu postile, kjer je Juričič prav tako v lastnem dodatku (podčrtano) kot razlago uporabil kombinacijo dveh frazemov (10): (10) Wilt du aber allein auff die perſonen vnd werck ſehen/ vnd auff fleyſch vnd blut bawen/ vnd gründen/ ſo kan es dir wol fehlen (SA 1559, II, LXIXb) Ako pak hozh le nato, suunanno shtalt, inu dela gledati, inu na Meſſo ter na Krij Fundament ſtauiti, sidati inu mozh Suetiga Duha Telleſui Sodbi podurezhi: Tako ie saobſtoin tuoie naprei vsetie, kako bi Zegal pral ali Vodo mlatil (JPo 1578, II, 86b) Vsaj prvi frazem ima najverjetneje predlogo v nemščini, kjer najdemo sorodno paremijo en Ziegel und den bösen Mann niemand rein waschen kann (Wander 1867, geslo Ziegel). Nizanje sinonimnih frazemov je torej Juričičeva tipična slogovna značilnost, za katero je imel sicer zgled v prevodni predlogi, a jo je razširil tudi v samostojno tvorjene dodatke k besedilu. Med analiziranimi frazemi sta poleg navedenih še dve Juričičevi paremiji, ki nista neposredno prevedeni, imata pa tuji predlogi. Eno najdemo v Juričičevem uvodu (11): (11) Sakai vpriglihi ſe gouori: Kateri pri potu Sida ali Cimpra: Ta veliko moiſtrou ima (JPo 1578, I, )(4a) Gre za znano Luthrovo paremijo, ki jo je uporabil v svojem Odprtem pismu o prevajanju leta 1530 (12): (12) Es heisst/ Wer am wege bawet/ der hat viel meister/ also gehet mirs auch/ Die jenigen die noch nie haben recht reden können/ schweige denn dolmetschen/ die sind allzumal meine meister (Luther 2003). 7 Morda bi lahko kot frazem opredelili tudi drugače z usti govoriti, kakor v srcu misliti, saj sodobne nemške zbirke pregovorov navajajo podobno zvezo: Anders der Mund es redet, anders das Herz es meint (Wander 1867, geslo Mund); v tem primeru bi bila Juričičeva zveza delni ekvivalent, je pa zanimivo, da je po glagolu njegov prevod bliže sodobni obliki frazema (glagol misliti) kot Spangenbergovi predlogi (glagol imeti). Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 540 V drugem primeru pa gre za substitucijo frazemov: nemški frazem jemandem das Leben sauer machen (RI, istoimensko geslo) je Juričič zamenjal s paremijo lončar lončarja sovraži, kovač kovača (13), ki ji je tudi v tem primeru dodal uvajalno sredstvo kakor se v priglihi govori. Tudi ta paremija ima vzporednico v nemščini, izvira pa iz antične latinske paremije Sic figulus figulo, faber fabro invidet (TPMA 11: 400) in jo lahko uvrstimo med internacionalizme. (13) Iſt er im Eheſtand/ ſo wolt er gern frey ſein. Iſt er frey/ ſo wolt er geren Ehelich ſein. Vnd ſolcher vberdruß macht einem jeden ſein leben ſawer (SA 1559, II, XXIIa) Ieli Oshenen tako bi rad ſlobodan ali ledik bil. Ieli ſlobodan tako bi rad Oshenien bil, kakor ſe vpriglihi gouori: Lonzhar, Lonzharia ſourashi: Kouazh Kouazha (JPo 1578, II, 31b) Najdemo pa tudi več primerov delnih prevodnih ekvivalentov. V dveh primerih (14, 15) so razlike med predlogo in prevodom majhne: (14) Es iſt ein Sprichwort: Wer brodt hat/ dem beyt man brodt (SA 1559, II, CIIb–CIIIa) To ſe vpriglihi gouori: Kateri sadoſta Kruha ima temu ſe Kruh ponuia (JPo 1578, III, 123b) (15) Man ſpricht: Gelegenheyt macht ein Dieb (SA 1559, III, LXXXIIIIb) Vpriglihi ſe gouori, vrshoh ſtori Tatu (JPo 1578, III, 104b) V drugem primeru (15) gre tudi v nemščini za ustreznik latinskega frazema Occasio facit Furem (DEP: 8). Preseneča Juričičeva izbira leksema uržoh 'vzrok' za nemški Gelegenheyt 'priložnost', za katero Megiser (MD 1592) navaja slovensko ustreznico priložnost, ki pa je Juričič v svoji postili ni nikoli uporabil. V treh primerih je Juričič nemško paremijo bolj preoblikoval. V enem primeru (16) je šlo bodisi za parafrazo nemške predloge ali za alternativni prevod klasičnega antičnega frazema, 8 v (17) je Juričič dvodelno nemško predlogo precej okrajšal tako, da je združil osebek prvega dela (ki temelji na latinski paremiji Oculus domini saginat equum (DEP: 1036)) in povedek drugega dela (ki najverjetneje izvira iz latinske pare- mije Oculi et vestigia domini res agro saluberrima (DEP: 1036) 'gospodarjeve oči in koraki so najkoristnejše stvari na polju'), s čimer je bistveno spremenil podobo frazema. Najzanimivejši pa je tretji primer (18), v katerem je preoblikoval prvi del frazema tako, da je ohranil ritmično podobo in rimo nemškega frazema 9 tudi v slovenščini. (16) Es iſt wol etwas nach der welt lauff/ einen menſchen vrtheylen vnd richten auß der geſellſchafft/ wie man ſagt: Gleich vnnd gleich findt ſich zuſamen (SA 1559, II, LXXXIIIb) Liudye vzhaſu moreio, po tem poſuetnem videniu touarishtuo ſoditi. Sakai poshtenia ſe Zhlo- uik (praui Seneka) vzhi od touarishtua. 10 Kako ſe vpriglihi gouori, ednako touarishtuoſe vku- pe ſpraulia (JPo 1578, II, 100b) (17) nach dem Sprichwort: Die augen des Herrn machen das Pfert fet/ vnd des Herrn fuß- ſtapffen düngen den Acker (SA 1559, III, CVIIa) Po priglihi ker ſe gouori, Goſpodnie Ozhy delaiu porodno Nyuo (JPo 1587, III, 124a) 8 Nemški frazem izvajajo iz biblijskega izreka (Sir 13,15), navaja pa ga tudi Cicero (Mauthner 1923: §485). 9 Tudi ta nemški frazem temelji na srednjeveški latinski predlogi Sepe uorat gnarus canis id quod seruat auarus (TPMA 11: 33), ki pa ne vsebuje leksema mačka. 10 Za navedeni Senekov citat Juričič ni imel predloge v Spangenbergovem besedilu. 541 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih (18) Vnd wirdt erfüllet das Sprichwort Was man ſpart für dem munde/ das freſſen katzen vnd hunde (SA 1559, III, LXIIIb) Inu ſe dopolni kai ſe Vpriglihi gouori: Zha lih napolnish ſuoie Tashke: Ty vſai vſe to ſnede Pſsi inu Mazhke (JPo 1578, III, 73b) Izbrani primeri dokazujejo veliko Juričičevo kreativnost pri uporabi frazemov kot stilističnega sredstva, hkrati pa širše poznavanje nemške in latinske frazeologije. Njegovo zavedanje o frazemih kot o posebnih jezikovnih enotah dokazuje tudi skoraj dosledna uporaba uvajalnega sredstva kakor se v priglihi govori tudi v primerih, ko je v nemščini rabljen splošnejši man spricht ali ko je frazeme Juričič dodajal samostojno. 2.5 Dalmatin (DB 1584) V Dalmatinovi Bibliji sta bila v okviru te analize odkrita samo dva nebiblijska fra- zema v prevodih Luthrovih uvodov v posamezne knjige, ki sta najverjetneje nemška ljudska frazema. 11 V prvem primeru (19) gre za delni ekvivalent, ki se od Luthrove predloge razlikuje samo v dodani glagolski vezi, drugi primer (20) pa lahko označimo za popolni ekvivalent. (19) Sonst heisst es 14. handwerck/ 15. vnglück (LB 1545, 1109) Sicer ſe rezhe ſhtirinajſt antverhou je petnajſt neſrezh (DB 1584, I, 321a) (20) Denn gleich wie den Jugent/ jr eigen Laster hat wider Gottes gebot/ Also haben alle ander Stende auch jre Laster/ vnd wol erger den der Jugent laster ſind/ Wie man spricht/ Je elter/ je erger (LB 1545, 1094) Sakaj raunu kakor mladi ludie imajo ſvoje laſtne pregrehe supàr Boshje Sapuvidi, taku imajo tudi vſi drugi ſtanuvi ſvoje pregrehe inu ſhe hujſhe, kakòr ſo téh mladih pregrehe, kakòr ſe pravi: zhe ſtariſhi tém hujſhi (DB 1584, I, 317b) Dva primera sta sicer premalo za natančnejšo oceno Dalmatinovega prevajanja nebiblijske frazeologije, nakazujeta pa, da je bil verjetno Dalmatin tudi v tem pogledu močno odvisen od Luthrove predloge, kot je značilno za njegova biblijska besedila (Merše 2013: 120–23; prim. tudi Ahačič 2007: 510). 2.6 Trubar (TPo 1595) Tudi pri Trubarju v TPo 1595 najdemo veliko skladnost z nemško predlogo. Na to je morda vplivalo tudi dejstvo, da je šlo pri Luthru v več kot polovici primerov za frazeme, prevzete iz latinščine, v tretjini primerov je latinska predloga tudi navedena in v nemščini večkrat zgolj razložena v sledečem nefrazeološkem besedilu. Trubar je v takšnih primerih bodisi sledil Luthru (21, 22) ali pa je sam dodal slovenski ustreznik, ki je delni ekvivalent latinskemu (23). (21) Denn was ists, das einer einen Schatz im Hauſe oder Keller hat/ da er nichts von weis? der kan jm weder luſt noch freude geben. Wie das Sprichtwort heiſt/ Ignoti nulla cupido. Ein 11 Primer Je elter, je erger najdemo sicer tudi v Grammatika Germanicae Linguae (1578) Johannesa Clajusa z latinskim ustreznikom Quanto aetate profectior, tanto deterior, a gre najverjetneje za latinski prevod nemškega frazema, saj ga ni najti v nobenem drugem spletno dostopnem viru. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 542 verborgener Schatz iſt ein vnnützer ſchatz 12 (LH 1566, I, 23a) Kaj bi tu enimu nuzalu, aku bi lih edan en shaz v'hiſhi, ali v'keldri imel, od kateriga bi niſhter nevejdil, ta bi njemu malu luſhta ali veſselja dal, Kakor ſe vti Perpuviſti pravi: Ignoti nulla cupido, En ſkriven shaz, je en nepriden shaz (TPo 1595, I, 33) (22) Deñ das ſprichwort iſt war: Iacula praeuiſa minus nocent. Wer ſich den ſchuß besorget/ kan ſich fürſehen (LH 1566, II, XXVIIa) Sakaj ta perpuvid je riſnizhna. Iacula praeuiſa minus nocent. Kateri ſe tiga ſtrelu boji, ta ſe varuie, naprei inu okuli ſebe gleda (TPo 1595, II, 43) (23) Wie das ſprichwort heiſt/ Nihil citius ſeneſcit, quam gratia (LH 1566, II, 109b) Kakor leta Perpuvid pravi: Nihil citius ſeneſcit, quam gratia, Dobruta je ſkoraj posablena (TPo 1595, II, 219) V primeru, ko je Luther latinski paremiji dodal nemški ustreznik (24), najdemo pri Trubarju delni ekvivalent, v katerem je zamenjan le glagol. (24) Wie das Sprichwort heiſſt/ Nihil carius emitur, quam quod donatur. Geſchenckt gut kompt am thewerſten an (LH 1566, II, 98b) Kakor ſe v Perpuvidi pravi: Nihil carius emitur, quam quod donatur. Sheinkanu blagu nar draſiſhe ſtoji (TPo 1595, II, 198) Še v treh primerih pa latinska predloga v nemščini ni navedena; tudi tu najdemo pri Trubarju popolne (25, 26) ali delne ekvivalente (27). (25) Widerumb aber mit der Welt/ ſol es dem gemeynen ſprichwort nach gehen: Je gröſſer ſchalk/ je gröſſer glück 13 (LH 1566, II, XXVIb) Spetnasaj pak s'tem Svitum ima onu ſe goditi po tei gmain perpuvidi, zhe vegſhi loter s'tem vegſha ſrezha (TPo 1595, II, 43) (26) Das dem Sprichwort nach/ der Krug ſo lang zum brunnen gehet/ bis er ein mal zerbricht 14 (LH 1566, II, 95b) kakor ſe hpuſlednimu vſelej s'najde, de po tej Perpuvidi, ta krugla ſe taku dolgu kſtudenzu noſsi, de ſe enkrat resbye (TPo 1595, II, 192) (27) Die andern brauchen des Mammons dahin/ nach dem gemeinen Sprichwort/ Gut macht mut 15 (LH 1566, II, 90b) Ty drugi nuzajo tiga Mammona, po tej gmain Perpuvidi: Blagu ſtury ſerze (TPo 1595, II, 182) Tudi pri frazemih, za katere ni potrjena latinska predloga, je Trubar najpogosteje uporabil popolni (28, 29) ali delni slovenski ekvivalent (30, 31). (28) wie das Exempel Jude fur augen ſtehet/ der frewet ſich erſtlich der dreiſſig Silberling/ es war jm (wir man ſagt) ein gemehte Wieſe (LH 1566, I, 140a) Kakor ta Exempel Iudeshou nam da naſnajne, ta ſe nerpoprej veſſely teh trydeſset Sreberni- kou, ty ſo njemu bili (kakor ſe pravi) en pokoshen traunik (TPo 1595, I, 258–59) (29) Dar umb gehets/ wie das Sprichwort lautet/ Wem nicht zu raten iſt/ dẽ iſt auch nicht zu helffen (LH 1566, II, 95a) 12 Luthrova nemška zveza ob latinski paremiji bi sicer lahko bila razumljena kot frazeološki ustreznik, vendar je ne najdemo v nobeni od spletno dostopnih zbirk nemških frazemov in paremij, zato je v tem prispevku obravnavana kot nefrazeološka interpretacija pomena latinskega frazema. 13 Lat. quo quis nequior, eo fortunatior (Grimm, geslo schalk). 14 Gre za srednjeveški latinski pregovor (Mieder 2014: 27). 15 Lat. e copia ferocia. 543 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih Satu vam gre, kakor ta Perpuviſt ſlove: Katerimu nej ſvetovat, timu tudi nej pomagat (TPo 1595, II, 191) (30) Wenn Herr vnd Fraw ſchlummen/ vnd dem Geſind alles vnter handen laſſen/ vnd auff ihr gut vertrawen ſtellen/ ſo gehets nach dem gemeinen Sprichwort/ Traw wol ritte das Pferd weg (LH 1566, II, 87a) Kadar Goſpud inu frawa radi dolgu ſpe, inu tej drushini vſe pod rokami puſte, inu na nyh dobru savupanje poſtavio, taku gre po tej gmain Perpuvidi: Savupainje koynja vjesdi (TPo 1595, II, 175) (31) Vnd das darumb/ das er wol weis/ wo vnſer HErr Gott eine Kirchen bawet/ da bawet der Teufel einem Kretzmer oder Wirtshaus dabey (LH 1566, II, 86a) Inu tu sa tiga volo, kir dobru vej, de kir naſh GOSPVD Bug eno Cerkou syda, tu ſyda ta Hudizh eno Kappello poleg (TPo 1595, II, 174) Zadnji primer najdemo tudi pri Krelju in Juričiču. Trubar je kljub nekoliko dru- gačni predlogi (Luther: Kretzmer oder Wirtshaus 'krčma' – Spangenberg: Capellen/ oder Kretzmar 'kapela ali krčma') uporabil v osnovi enak samostalnik (kapela) kot Krelj in Juričič (manjšalnica kapelica), kar kaže na določeno ustaljenost paremije v slovenščini 16. stoletja. Le v enem od analiziranih primerov se je Trubar odločil za substitucijo nemške paremije, pri čemer je slovenskemu ustrezniku dodal parafrazo nemške paremije. (32) Denn das gemeine Sprichwort fellet nicht/ Wer ſeinem Vater vnd Mutter entleuffet, den entleuffet dem Dencker nicht (LH 1566, II, 71b) Sakaj ta gmain perpuvid ne faly, eniga ſreliga tatu en krulov berizh dotezhe. Tem ſtariſhem mogo hudi lotri vbeiſhati, ali timu Rabelnu nekar (TPo 1595, II, 145) V enem primeru pa je Trubar uporabil paremijo, vključno z uvajalnim sredstvom kakor ta Pripuviſt slove, 16 za nemško nefrazeološko besedilo: (33) Das (ſpricht er hie) iſt mein Reich/ welches iſt gar viel anders/ denn der Welt Reich/ Denn da gehets ſo zu/ das man dem ſtarcken hilfft/ die fromen ehret/ Dagegen die böſen verdampt vnd ſtraffet. Denn es regiert nach der ſcherffe mit dem ſchwert/ ſchlehet vnd hawet allenthalb vmb ſich/ kan vnd ſol auch kein vntugent vnd laſter leiden (LH 1566, I, 11) Tu praui Chriſtus letukaj, moje Krajleſtvu je enu drugu Krajleſtvu, kakor je tu Poſvitnu kraj- leſtvu. Tukai ſe gody, de ſe timu mozhneiſhimu pomaga. Inu kakor ta Pripuviſt slove: Kateri tiga druſiga premore, ta ga vshakel vtlazhi. Tu regira po tei oſtruſti, s'tém Mezhom, bye inu ſejka pouſod okuli ſebe, nemore inu nejma tudi obeniga nepoſhtenja inu hudobe terpejti (TPo 1595, I, 16) Čeprav najdemo substitucijo le pri frazemu, za katerega ni bilo najti latinske predloge in bi ga lahko najverjetneje uvrstili med nemške ljudske frazeme, zaradi enkratnosti tovrstne zamenjave ni mogoče trditi, da je Trubar latinske frazeme iz visoke kulture obravnaval drugače kot nemške ljudske frazeme. Za potrditev ali ovrženje te hipoteze bi bila potrebna analiza večje količine gradiva. Tudi Trubar je pri prevajanju frazeologije izkazal določeno mero samostojnosti, a so odstopi od prevodne predloge redkejši kot 16 Izraz pripovest odstopa od Trubarjevih prevedenih uvajalnih sredstev, kjer je v analiziranih primerih uporabljal izraz pripoved. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 544 Tabela 1: Frazemi po avtorjih glede na vrsto prevoda. Krelj Juričič Dalmatin Trubar Popolni ekviva- lent Lahov andaht in Nemcev post ni boba vreden. (nem.) na obeh ramenih čeber nositi (nem.) iz enih ust mrzlo ino vroče pihati (nem.) Če stariši, tem hujši. (nem.) Če vekši loter, stem vekša sreča. (nem./lat.) Krugla se tako dolgo k studencu nose, da se enkrat razbije. (nem./lat.) biti komu pokošen travnik (nem.) Katerimu ni svetovati, temu tudi ni pomagati. (nem.) Delni ekvivalent Kar se dolgo zanaša, to se celo ne odnaša. (nem.) Na očitno lažo oben antvert ne sliši. (nem.) Kjerkoli Bog eno cerkev dela, tukaj hudič eno kapelico poleg zida. (nem.) Kateri zadosti kruha ima, temu se kruh ponuja. (nem.) Uržoh stori tatu. (nem./lat.) Enako tovarištvo se vkupe spravlja. (nem./lat.) Gospodnje oči delajo porod- no njivo. (nem./lat.) Če lih napolniš svoje taške, ti vsaj vse to snede psi ino mačke. (nem./lat.) Štirinajst antverhov je petnaj- st nesreč. (nem.) Dobrota je skoraj pozabljena. (lat.) Šenkano blago najdražje stoji. (nem./lat.) Blago stori srce. (nem./lat.) Zaupanje konja vjezdi. (nem.) Kjer Bog cerkev zida, tu zida hudič kapelo poleg. (nem.) Substitucija frazemov brumne na galge vesiti, velike tati za mizo posaditi (lat.) Ura božja dobro preteče. Lončar lončarja sovraži, kovač kovača. (lat.) na dveh stolcih sedeti (nem?) Zrelega tatu kruljov birič doteče. Frazem brez be- sedilne frazeolo- ške predloge koga se kaj manj prime kot bob stene z enimi usti mrzlo in vroče dihati (nem.) Kateri pri potu zida/cimpra, ta veliko mojstrov ima. (Luther) cegel prati (nem?) desno nogo v čevlju, z levo v kožuhu vodo mlatiti Kateri drugega premore, ta ga v žakelj stlači. 545 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih pri Krelju in Juričiču, prav tako za razliko od njiju ob prevodih ni dodajal sinonimnih frazemov. Tudi uvajalna sredstva se večinoma ujemajo z Luthrovimi. Pri tem velja opozoriti na Luthrovo (in posledično Trubarjevo) razlikovanje med Sprichwort in gemein Sprichwort: prva je dosledno uporabljena v primerih, ko je navedel latinsko ustreznico, druga pa je prevladujoče rabljena pri tistih frazemih, kjer latinske ustreznice ni navajal, čeprav je obstajala. Morda razlikovanje kaže na različno razširjenost obeh tipov frazemov v sočasni nemščini: medtem ko so bili prvi morda vezani na pisno rabo in predvsem latinska besedila, v nemških pa so bili verjetno samo priložnostno prevedeni, bi lahko za druge domnevali, da so se razširili tudi v govorjenem jeziku. V Tabeli 1 so zbirno predstavljeni frazemi po avtorjih glede na vrsto prevoda. V oklepaju je dodan podatek o potencialnem jeziku dajalcu. Vidimo lahko, da je pri protestantskih avtorjih v 16. stoletju tudi v nebiblijskih bese- dilih prevladovala prevedena frazeologija, pri čemer so (med drugim zaradi strukturnih razlik med jeziki) pogostejši delni kot popolni ekvivalenti. Tudi v primerih substitucije frazemov ali samostojne rabe frazemov, kjer prevajalci niso imeli frazeološke predloge, zlasti pri Juričiču in v manjši meri tudi pri Krelju najdemo frazeme latinskega (t. i. internacionalizmi) ali nemškega izvora. Tuje predloge nisva našli za šest enot: Ura božja dobro preteče, koga se kaj manj prime kot bob stene (Krelj); desno nogo v čevlju, z levo v kožuhu, vodo mlatiti (Juričič); ter Zrelega tatu kruljov birič doteče in Kateri drugega premore, ta ga v žakelj stlači (Trubar). 3 Sklep Analiza izbranih frazemov iz prevedenih nebiblijskih besedil, ki so jih napisali štirje slovenski protestantski pisci, je pokazala, da je v 16. stoletju tudi v nebiblijskih besedilih prevladovala prevedena frazeologija, pri čemer so pogostejši delni kot popolni ekvivalenti, tudi pri samostojnem vključevanju frazemov in paremij pa so bili ti pogosto latinskega ali nemškega izvora. Ob tem se odpira vprašanje, ali so se frazemi, ki so jih v knjižni jezik v 16. stoletju uvedli protestanti, ohranili tudi v poznejših obdobjih, vendar bi tovrstna analiza presegala obseg tega prispevka. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 546 Viri Johannes Clajus , 1578: Grammatica germanicae linguae. Leipzig. Tudi na spletu. DEP = Emanuel s trauss , 1994: Dictionary of European Proverbs. London: Routledge. Grimm = Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm. Na spletu. JPo 1578 = Jurij Juričič, 1578: POSTILLA. Ljubljana. KPo 1567 = Sebastijan Krelj , 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. LH 1566 = Martin l uther , 1566: Haußpoſtill I–III. Nürnberg. Martin l uther , 2003: An Open Letter on Translating. Na spletu. Fritz Mauthner , 2 1923: Wörterbuch der Philosophie. Leipzig. Tudi na spletu. MD 1592 = Hieronymus Megiser , 1592: DICTIONARIVM QV ATVOR LINGV ARVM. Graz. RI = Redensarten-Index. Na spletu. SA 1559, I = Ioannes s pangenberg , 1559: Außlegunge der Episteln vnd Euangelien auff alle Sontage vnd fürnembsten Fest durchs gantze Jar [Winterteil]. Nürnberg. SA 1559, II = Ioannes s pangenberg , 1558: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von Oſtern biß auffs Aduent. Nürnberg. SA 1559, III = Ioannes s pangenberg , 1558: Außlegung der Epiſtel vnd Euangelien von den fürnembſten Festen durchs gantze Jar. Nürnberg. SSF = Janez Keber , 2015: Slovar slovenskih frazemov. Na spletu. TPMA 11 = Thesaurus proverbiorum medii aevi = Lexikon der Sprichwörter des romanisch-germanischen Mittelalters 11: Sommer–Tröster. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 2001. Primož t rubar , 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. Wander = Karl Friedrich Wilhelm Wander , 1880: Deutsches Sprichwörter-Lexikon. Leipzig. Tudi na spletu. l iteratura Kozma AhAčič, 2007: Viri za prevod svetopisemskih besedil pri slovenskih protes- tantskih piscih 16. stoletja in nekatere tehnike prevajanja. Slavistična revija 55/3. 505–29. Tudi na spletu. Kozma AhAčič, Metod čepAr, Alenka j elo Vše K, Andreja l egan r a Vni Kar , Majda Merše , Jožica n arat , France n oV aK , Eva Trivunović, 2020: SSKJ16: Priročnik za sestavljanje in vpisovanje gesel. Ur. Kozma Ahačič. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kozma AhAčič, Metod čepAr, Alenka j elo Vše K, Andreja l egan r a Vni Kar , Majda Merše , Jožica n arat , France n oV aK , Francka p reMK , 2021: Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A–D. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dmitrij d obro Vol ʼ s Kij , Elisabeth p iirainen , 2022: Figurative Language: Cross-Cultural and Cross-Linguistic Perspectives. Berlin: de Gruyter Mouton. Paola Cotta r aMusino , Fabio MolliCa , 2020: Contrastive phraseology: Preliminary remarks. Contrastive Phraseology: Languages and Cultures in Comparison. Ur. Fabio Mollica, Paola Cotta Ramusino. Newcastle-upon-Tyne: Cambridge Scholars Publisher. 1–10. 547 Alenka Jelovšek, Eva Trivunović: Slovenski frazeološki ustrezniki v nebiblijskih prevodnih besedilih Polona g antar , 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingua Slovenica, 3). Nataša g liha KoMaC idr., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Nataša j aKop , 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 14). Alenka j elo Vše K, 2022: Jurij Juričič – Hrvat in slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja. Ur. Vanja Kočevar. Ljubljana: Založba ZRC. 105–30. Vida j esenše K, 2013: Phraseologie: übersetzerische Entscheidungen zwischen Text und Wörterbuch. Analytische Beobachtungen anhand der deutsch-slowenischen literarischen Übersetzung. Lexicographica 29. 117–28. Erika KržišniK, 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ur. Breda Pogorelec s sodelovanjem Jožeta Koruze. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja, 6). 435–45. Erika KržišniK, 1996: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavistična revija 44/2. 133–54. Tudi na spletu. Erika KržišniK, 2003: Novosti v slovenski frazeologiji. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa / redakcja naukowa. Opole, Ljubljana: Uniwersytet Opolski, Instytut Filologii Polskiej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 191−208. Erika KržišniK, 2007: Življenje nekega (kalkirano) prevzetega frazema. Kritik und Phrase: Festschrift für Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag. Ur. Peter Deutschmann, Peter Grzybek, Ludwig Karničar, Heinrich Pfandl. Dunaj: Praesens. 567–77. Andreja l egan r a Vni Kar , 2015: Iz slovaropisne delavnice: ugotavljanje in strukturiranje pomenov pri večpomenskih leksemih v zgodovinskem slovarju. Slovnica in slo- var – aktualni jezikovni opis 2. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja, 34). 449–56. Tudi na spletu. Andreja l egan r a VniKar , 2020: Pomenske lastnosti knjižne leksike v zgodovinskem slovarju SSKJ16. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitena založba Univerze (Zora, 135). 263–86. Majda Merše , 2013: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Wolfgang Mieder , 2014: Behold the Proverbs of a People: Proverbial Wisdom in Culture, Literature, and Politics. Jackson: University Press of Mississippi. Rosamund Moon , 1996: Data, Description and Idioms in Corpus Lexicography. Euralex 1996 Proceedings II. Ur. Martin Gellerstam idr. Göteborg University, Department of Swedish. 245–56. Špela p etri C, 2018: Slovenski večbesedni leksemi z vidika slovaropisja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Lingua Slovenica, 12). Elisabeth p iirainen , 2008: Phraseology in a European framework: A cross-linguis- tic and cross-cultural research project on widespread idioms. Phraseology: An Interdisciplinary Perspective. Ur. Fanny Meunier, Sylviane Granger. Amsterdam: John Benjamins Publishing. 243–58. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 548 Elmar s Chafroth , 2020: Why equivalence of idioms in different languages is the ex- ception. Arguments from a constructional perspective. Contrastive Phraseology: Languages and Cultures in Comparison. Ur. Fabio Mollica, Paola Cotta Ramusino. Newcastle-upon-Tyne: Cambridge Scholars Publisher. 129–50. Eva Trivunović, 2021: Stalnost, variantnost in modificirana raba frazemov v slovenskem jeziku in slovarjih. Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 9/2. 71–99. Tudi na spletu. Natalija ulčniK, 2020: Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno oznako v korpusu starejše in sodobne slovenščine. Slavia Centralis 13/1. 22–39. Tudi na spletu. Ada vidovič MuhA, 2013: Frazem med besedo in stalno besedno zvezo. Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ur. Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 109–18. Alenka Vrbin C, 2011: Uvajalna sredstva pregovorov z južnoslovansko nacionalno ozna- ko v korpusu starejše in sodobne slovenščine. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8. 65–78. Tudi na spletu. s uMMary A relatively large number of literary works were published in the 50 years following the establishment of the Slovenian literary language in the second half of the 16 th century. As they were almost all closely based on German source texts, German phraseology strongly influenced the Slovenian phraseological fund of that period. Through German, both biblical and often also Ancient Greek and Roman phraseological material, as well as some German folk phraseology, were introduced into Slovenian, especially in the translations of postils. A comparative analysis of 35 phrases found in Slovenian translations of non-biblical texts by four authors (Sebastijan Krelj, Jurij Juričič, Jurij Dalmatin, and Primož Trubar) either as phraseological or paremiological units or as non-phraseological equivalents for German or Latin phraseological units showed that that the phraseology used in the 16 th -century Slovenian texts was predominantly translated—more often in the form of partial equivalents than total equivalents due to structural differences between the source language and Slovenian. Even in cases of substitution of source phraseological units or their use in cases where there were no phraseological units in the source texts, we find idioms of Latin (so-called internationalisms ) or German origin. No direct German or Latin equivalent was found for six phraseological units: Ura božja dobro preteče (lit. ‘God‘s hour runs well’), koga se kaj manj prime kot bob stene (lit. ‘it sticks to someone less than broad beans to a wall’); desno nogo v čevlju, z levo v kožuhu (lit. ‘right foot in a shoe, left in a fur coat’), vodo mlatiti (lit. ‘to thresh water’), Zrelega tatu kruljov birič doteče (lit. ‘A seasoned thief is caught by a lame catchpole’), and Kateri drugega premore, ta ga v žakelj stlači (lit. ‘he who overpowers another stuffs him in a bag’).