udaja cp.gorfnjskt tt5k« • ctuuujt uredniški odbor i glavni urednik slavko bez m k - odgovorni ured-k:k geegor kocuantel. ■mbhis7voin uprava 21-90. glavni urednik 24-75 . te-kocl račun pri narodni bajtki v kranju 607-11-1-133 LETO TV KT?AVT SREDA, 2V 10o2 »T. S8 IZHAJA OD OKTOHRA 194? KOT tednik -odi JAN'iarja 195« kot poltednik • od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih sredah in sobotah - letna naročnina 1300 din, mesečna naročnina 110 din, posamezna številka 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Še na mnoga leta » ■ Te dni se vsa naša domovina v mislih združuje okrog svojega predsednika. Naš maršal Josip Broz-Ti-10 praznuje svoj sedemdeseti rojstni dan. Z njim radostno in ponosno praz-gojerao vsi — vsi delovni m pošteno misleči ljudje, zakaj po njegovih smernicah, po načelu pravice in svobode, po poti uresniče-vtnja teorije marksizma si t frVfrni"1 delom in samo »vestno gradimo lepšo prihodnost. Vso prireditve in številni kresovi, ki bodo ob tej priložnosti zagoreli, vse to bo samo skromen drobec želja okrog našega slavi jenca. Njegova življenjska pot je pot nenehnega boja za pravice delovnega človeka. 2e polnih 57 let, odkar je končal ojgiiiiin iolo in zapustil domači Kumrovec, se kali in bojuje proti krivicam in tiraniji. Polno četrtletje je že od takrat, koje kot politični vodja naprednih sil naše dežele (na čelu KPJ) prevzel vodstvo razrednega boja. Enaindvajset let je že minilo, odkar nas je popeljal v boj za svobodo in šestnajst let nas že vodi pri izgradnji novih in pravic-nejlih odnosov v naši svobodni domovini. Na Gorenjskem pa ga ne poznamo samo kot voditelja in državnika. Velikokrat smo imeli priložnost, da smo ga celo osebno videli in ga spoznali kot človeka. Brdo pri Kranju, Bled pa tudi Kamniška Bistrica, Jelovica, Pokljuka in drugi kraji so bili večkrat deležni njegovega obiska. O njihovih stikih z ljudmi so nastale številne zgodbe. Prav to pa varno dokazuje naše simpatije do ljubljenega voditelja in privrženost njegovim idejam. Ob tem jubileju mu vsi kličemo: Se na mnoga, mnoga leta! OB ODPRTEM PISMU SVETA LRS ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Javna razprava o strokovnih šolah DOBRI PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POUKA V STROKOVNIH ŠOLAH SO POTREBNI IN DOBRODOŠLI — IZOBRAŽEVANJE V ŠOLSKIH CENTRIH IN NA DELOVNIH MESTIH V zadnjem času jc akcija za izboljšanje strokovnega' šolstva zelo moćna. Pri šolah, ki vzgajajo neposredno za poklice, so poti do približanja njihovega učnega p-ograma zahtevam na delovnih mestih sicer manj zapletene kot pri šolah splošnega tipa, vendar pa zato nič manj težavne. Da bomo res lahko izoblikovali take šole, ki bodo popolnoma ustrezale zahtevam gospodarskih organizacij, bo potrebno ijedno široko sodelovanje vseh organov, ki so kakorkoli dolžni, da dajo svoj delež k tej pomembni akciji. Prav zato je svet LRS za strokovno izobraževanje poslal odprto pismo samoupravnim organom gospodarskih organizacij, ustanov, družbenih služb, gospodarskih zbornic, strokovnih združenj in društev. Pismo naj spodbudi k široki razpravi o tem. kako naj bodo posamezne strokovne lole organizirane, kateri predmeti naj se poučujejo, kako naj bo organiziran praktični pouk itd. Povsem razumljivo je. da pri tem lahko največ pomagajo gospodarske organizacije, saj najbolje vedo, kakšno znanje zahtevajo od svojih delavcev. Zato svet za strokovno izobraževanje upravičeno pričakuje, da se bodo samoupravni organi vseh podjetij z vso možno prizadevnostjo odzvali povabilu k sodelovanju. Le-to je posebno nepogrešljivo pri izdelavi profilov posameznih poklicev in pri obsegu znanja, ki j« potrebno za njegovo uspešno opravljanje. Ko smo pred časom že pisali o predvidenih spremembah v strokovnem izobraŽevanju, smo tudi omenili, da bo potrebno v prihodnje izpopolnjevati dve — med seboj tesno povezani - veji strokovnega izobraževanja: Jzobra- Nosivci naših pozdravov ob jubileju tovariša TITA !.-u;'.h krajev naše de-fcss s*> t ud* dešeroJ ljudje z Go-MM» uda H svoje delegacije, S4 ■ulji fertttfce našemu pred-TUo za njegovo sedero-Zo t nedeljo so iz KrukU odpotovali e Beograd pio-mrjt. ««ar«f p* Je odšla petHan-Sftn jalni 11 Ji delovnih kolektl-ooo tm laMtHfcafli organizacij Go-▼ aVlogirlJt so Martin predsednik okrajne »a odbora ftZDL, fi— rlra Drole iz tovar-Aasea ZasnJda iz Tekstil -Anion Šteto iz Iskre in Vnrl ti Jeaentfke Železarne. Z VČERAJŠNJE SEJE OLO KRANJ Za smotrno gospodarjenje z gozdovi TRIGLAVSKO IN KRANJSKO GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE — PRIPOROČILA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLEDE IZVAJANJA ZAKONA O GOZDOVIH — SPREJETI TRIJE ODLOKI S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETIJSKIH PROIZVAJALCE^ Ti gozdov! imajo namreč dokaj skromne lesne zaloge in nizko proizvodnost, kar izvira tudi iz razdrobi jenosti gozdnih parcel in primitivnega oskrbovanja. Podatki namreč kažejo, da ima na Gorenjskem 72 odstotkov gozdnih last ni kov le tri hektare gozdnih površin; dejansko pa so te parcele še bolj razdrobljene. Zato bo treba v prihodnje izboljšati gospodarjenje v gozdovih, ki so v državljanski lasti. Da pa bomo to dosegli, bo treba težiti h kompleksnemu gospodarjenju po gozdnih gospodarstvih alt pa po kmetijskih zadrugah. Smotrno bi bilo določiti ožja območja, kjer bo naprednejše oblike gospodarjenja izvajalo GG ali KZ. Vzporedno s kompleksnim (Nadaljevanje na 2. strani) KRANJ, 23. maja — Kot prva točka dnevnega reda včerajšnje ■kupne seje okrajnega ljudskega odbora Kranj Je bila razprava ln sklepanje o določitvi gozdnogospodarskih območij ln razprava ter •klepanje o priporočilih glede Izvajanja zakona o gozdovih. Republiški zakon o gozdovih namreč vnaša v gozdarstvo nekatere nove elemente. Da pa bomo zagotovili dosledno izvajanje zakonskih načel ln a tem vplivali na večje intenziviranje gozdarske proizvodnje ter ■■ l na večjo donosnost gozdov ln na čimbolj racionalno izkorišeanje! Tokrat v sliki # Tokrat V sliki % Tokrat V sliki gozdnih proizvodov ter nadaljnje predelave, pa bo treba sprejeti ln realizirati tudi nekatere konkretne ukrepe. Dejstvo, da zavzemajo v našem okraju gozdovi 56 odstotkov celotne površine, nedvomno dovolj očitno potrjuje, da sta gozdarstvo in lesna industrija na Gorenjskem pomembni gospodarski panogi in zevanje v šolskih centrih za poklice širokega profila in usposabljanje na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah za poklice ozkega profila. Na splošno je mogoče ugotoviti, da gospodarske organizacije zelo podcenjujejo strokovno izobraževanje in prepuščajo vso skrb izobraževalnim ustanovam in odgovornosti organov politično-te-ritorialnih enot. Obenem pa se pritožujejo zaradi slabe kvaliteto dela posameznih ustanov in zaradi nekaterih drugih pomanjkljivosti. Nit} ena desetina gospodarskih organizacij nima razvite svoje službe izobraževanja, čeprav so v takem okviru dani izredni pogoji za povezovanje šole s proizvodnjo. Vodstva podjetij (mišljeni so vodilni delavci in samoupravni organi) še vedno niso znala oceniti povezave izobraževanja z drugimi organiziranimi napori za boljše gospodarske (Nadaljevanje na 2. strani) Le kdor ima ustrezne pogoje Na ponedeljkovi seji zi i/vršnega isv«>U mi mod dr novimi gospodarskimi sprejeli tudi osnutek zakona o prometu blaga ln storitev s tujino. Osnutek tega zakona predvideva, da se mora sistem zunanje trsjo--. i ne prilagoditi splošnemu nurvo-ju našega gospodarskega sistema. Z zunanjetrgovinskimi posH se bodo po tem zakonu lahko ukvarjale le tiste gospodarske organi zarije, ki Imajo ustrezno materialno osnovo, kakovost poslovanja in ustrezne strokovne kadre. Ce trgovinske organizacije ne prodajajo lastnega blaga, bodo morale za vsak nastop na tujem tržišču imeti pogodbo s proizvodno organizacijo, katere blago prodajajo, oziroma s rNtim, za kogar ga kupujejo. Zvezni izvršni svet je v ponedeljek sprejel tudi osnutek sprememb v zakonu o gospodarskih postopkih, osnutek zakona o amortizaciji obveznic s 3*/« državnega konvertiranegs dolga, osnutek zakona o dopolnitvah zakona o proračunih In financiranju samostojnih ustanov ter nekatere druge gospodarske predpise. «j Tokrat v sliki • Tokrat v sliki O To da je prav zato potrebno skrbeti za njun pravilni nadaljnji razvoj. Mnogo problemov, ki se danes pojavljajo v gozdarstvu, pa se nanaša prav na zasebne gozdove oziroma gozdove v državljanski lasti. V NOVEM ZAKONU O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Ugodnosti za delo na domu Krog koristnikov zavarovanja se bo razširil P* sfreznembah v organizaciji ssscaojaasata zavarovanja ln uveljavitvi zakona o zdravstvenem žabo krog koristnikov zavarovanja pre-o*1 rsaa^~Med največjimi ugod-■natajU, ki Jih novi odbor predvide-«». ars uaefcakor omeniti to. da ttatf* lahko deležni vseh ugodnosti assuujomaa zavarovanja tudi tasti, ki iz kakršnihkoli vzro-fasv oistsjo dozna (v sodelovanju % aareodi za zaposlovanje invalidska r* drugih oseb ali z gospo-orgsmlTacijaml). Istih bodo deležni tudi pre-kt se zaradi opravičlji-razSogo* niso zaposlili za več 4 uro dnevno m tisti, ki de- lajo na več delovnih mestih po nekaj ur, vendar skupaj vsaj 8 ur dnevno. Na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju (ta zavod bo po reorganizaciji socialnega zavarovanja na Gorenjskem prevzel naloge medobčinskega zavoda za občine .Kranj, Tržič in Skofja Loka) predvidevajo, da bodo spričo teh sprememb lahko oskrbeli zaposlitev mnogim invalidom v Poljanski in Selški dolini. Večina Je namreč sposobna za delo, a se ne more zaposliti zaradi prevelike oddaljenosti od delovnih mest. Obenem se bo zdravstveno zavarovanje razširilo tudi na iz- seljence-povratnike, ki se bodo po povratku v domovino pravočasno prijavili na zavodu za zaposlovanje, na dijake gimnazije v času dela v proizvodnji in na nekatere druge. Za začasno zaposlene delavce in za delavce, ki so zaposleni za manj kot 8 ur dnevno je predvideno zdravstveno zavarovanje le, če se ponesrečijo pri delu ali zbolijo za poklicno boleznijo. Podobno bodo tega zavarovanja deležni učenci, dijaki ln študentje, če se bodo poškodovali pri praktičnem pouku, osebe, ki se bodo poškodovale pri določenih Javnih delih. M. 8. V ponedeljek, ob 20-letnlcl JUGOSLOVANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA »e Jc na letališču v Lescah zbralo okoli 3000 mladine, predvsem šolskih otrok Iz Goric, Tržiča, Kranja, Radovljice .zakuj ALC letes-Bled je priredil letalski miting v malem. Ob tej priliki so otroci — zlasti mladi modelarji — z zanima-nJem ogledovali letala, delovanje le-teh pa to Jim tolmačili letavcl, Jadrava. Razen tega to Izžrebali 20 najboljših učencev, ki so poleteli za nekaj minut nad letališčem. (Več o tem berite v sobotni »Panoramu.) — St. A. Foto: F. Perdan 2 Kuro*: n mai» i*< TE DNI PO SVETU ZASLIŠANJE PRIC V PARIZU Na procesu proti bivšemu generalu Salanu so zaslišali nekaj prič v glavnem nekdanjih generalov, ki so jih poklicali na zahtevo obrambe. Nekatere priče so podprle tezo obrambe, ki vzpore-ja Salanovo dejavnost t dejavnostjo De Gaulla za časa vojne. Zanimanje za obravnavo se je poleglo. Pričakujejo, da bo sodišča danes izreklo sodbo. PREPREČEN ATENTAT NA DE GAULLA Iz dobro obveščenih krogov se je ivedelo, da so preprečili atentat na predsednika de Gaulla, ki so ga pripravili pripadniki OAS. Policija je aretirala tri ljudi, ki so jih s tem namenom poslali iz Alžirije v Francijo. SPOPAD S STAVKAJOČIMI Stavkovno gibanje v Španiji je tajelo tudi Barcelono. Toložaj v ostalih pokrajinah se v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Množične stavke še vedno trajajo. V rudniku San Nlcolas. v katerem so je začela prva stavka pred šestimi tedni, jc prišlo do spopada med stavkajočimi in manjšo skupino delavcev, ki se je nameravala vrniti na delo. LAOSKA KRIZA Radio Patet Lao je objavil vest, da večje število Cankajškovih čet prihaja v Laos. Zdaj je kakih 3000 pripadnikov Cankajškovih čet na burmansko laoški meji. Voditelj gibanja Palet Lao princ Sufanu-vong je včeraj izjavil, da se strinja z obnovitvijo pogajanj o sestavi skupne laoške vlade. TRČENJE DVEH LETAL Na holandsko nemški meji sta včeraj trčili dve zahodnonemski reaktivni lovski letali. MODIBO KEITA V MOSKVI Predvčeraj je odpotoval na državni obisk v Moskvo •- * ađnik Malija Modibo Keita. ODNOSI MED JUCOSLAVIJO IN MEHIKO SE KREPIJO V prihodnjih dneh bo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal Mehiko. Mehiški zunanji minister Je ob tej priložnosti izjavil, da je zrlo vesel nad bližnjim obiskom ju&nslovanskcg-državnika, saj bo ta brez dvom pripomogel, da se bodo »leer U zelo dobri odnosi med državami še okrepili. Posebno je poudaril, da so velike možnosti za okrepit trgovskih odnosov. ev OBSTRELJEVANJE ORANA Z MINOMETALCI Oasovci nadaljujejo s pobijanjem po alžirskih ulicah. V le-deljo zvečer so del Orana obstreljevali celo minometi. Ker je bilo tedaj na ulicah precej moških, žensk in otrok, jc bilo več kot deset ljudi ubitih, ranjenih pa okoli 100. Hkrati so po Oranu streljali z avtomatskim orožjem. Pokoli so se nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Oblasti v Alžiriji bodo mobilizirale okoli 6000 evropskih mladeničev in jih poslale služit vojaški rok v Francijo, da bi jih tako odtegnile vplivu OAS. RODEZIJSKI DELAVCI STAVKAJO Zaradi stavke 35 tisoč afriških rudarjev v Severni Rodeziji, je popolnoma zastalo delo v sedmih rudnikih, v drugih pa je tudi precej okrnjeno. Ker vse gospodarstvo te dežele sloni n« izkoriščanju naravnega gospodarstva, je seveda sedaj zelo ohromljcno. Rudarji stavkajo zelo mirno. Delodajalci, ki jim je stavka dobrodošlo opravičilo, so začeli masovno odpuščati delavce. Mod brezposelnimi so tudi boli priseljenci. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje Zelo skopa obrazložitev je v teh dneh odpovedala skupne ameriške ln Južnokorejske vojaške vaje, ki so bile zamišljene v vodah okoli korejskega p Iztoka. Sredi priprav in »ivenke-ta z orožjem« je prišlo povelje oporišče na skrajnem severu v bližini tajlandske meje. Zbr:.:ri oddelki ameriške vojske na meji z Laosom najbrž nimajo preveč resnih namenov, da kda.jkoli prestopijo laoško mejo in skušajo razsuli vojski generala Laoški sloni o premiku peillsečglave oborožene sile ameriških vojaških enot na JaponHkom proti »ogroženemu področju ob reki Me-konjr«. Ameriške magnetne igle so pokazale smer proti Tajlandu. Kakšen Izreden dogodek Je povzročil ta vojaški premik, ki ima v povojni dobi taka Izjemno mesto v vojaških zapiskih? Vzrokov za ta nagli -vojni pohod« je več. Vzroki za prodiranje ameriške mornariške pehote V zelene pragozdove Siama in njihova ulaboritev na bregovih reke Mekong so ziruženi v zelo preprostih računih, saj je v dveh sosednjih državah, ki v svoji starčevski lm.ii iščeta oporo zunaj državnih mej, prišlo v zadnjem zgodovinskem razdobju do splošnega nereda in notranjega razkroja. ki nakazuje trhlost desničarskih vlad. Neposredni povod za s iev ameriške vojske v dolino Me-konga Jo bil beg Nosavanove vojske, ki je morala zapustiti Nosavana odstraniti /ulje, ki jih je dobila od napornega bega proti Jugu. Kljub temu je selitev ameriških vojakov v diplomatskih krogih \. u.ihingtona in Moskve sprožila pravo -Izredno stanir«. Zlasti ostrejše posledice bi imel la vojaški pohod na mednarodne odnose, če bi se iz novih vojaških položajev skušalo vplivati na vojaško tehtnico v Laosu. Vsako odkrito vojaško vmešavanje bi lahko povzročilo spopad širših razmer. Takšne spopade pa v povojni dobi dobro poznamo na korejskem primeru. Sprehod ameriške mornariške pehote v siamske pragozdove ima svoj poglavitni pomen v povsem drugi logiki. Najbrž napredovanje levičarskih vojaških sil Patet Lao Haksal v bližini siamske meje ni vlilo strahu, da bi te enote res vdrle na slamsko ozemlje in zanetile državljansko vojno po zgledu na Laos. S pritegnitvijo ameriških sil v nepo- sredno bližino Laosa se je hotelo laoškim sprtim princem povedati, da je skrajni čas, da najdejo skupni jezik. Nevtralizacija Laosa je že skoraj podpisano dejstvo. Nihče od zunanjega sveta nima najbrž želje, da bi vtikal svoj nos v vrelo laoško kašo, ki se lahko ohladi samo s priznano samostojnostjo in neodvisnostjo, zajamčeno v ženevskem načrtu, ki Je do zadnjih točk že izdelan. Zaradi tega je prisotnost ameriških čet na tajlandski meji določen izraz ameriške dvojnosti. Američani po svoje stisika.jo klešče, da bi prisilili desničarski režim Bun Uma na razgovore o sestavi skupne laoške vlade, po drugi strani pa križarjenje vojnega ladjevja po tujih teritorialnih vodah popolnoma oslabi ta pritisk In mu daje povsem it račen videz. Ta videz si tudi v Mentijanu dokaj dvojno razlagajo. Ameriške simpatije do Bun Umovega režima se niso ohladile, čeprav mu je bila zmanjšana vojaška in gospodarska pomoč. Resnično pa so v VVashlngtonu precej točno izračunali možnosti, ki jih ima Bun Um v laoški krizi. Njegova ladja se vedno bolj potaplja in fi-dl sklenjeno premirje mu ni pomagalo, da bi jo preuredil in opremil svojo ladjo s topovi, ki bi se jih njegovi nasprotniki ustrašili. V tej težki uri se je politično opomogel od svojega slabega zdravstvenega stanja predsednik režim Bun Uma bo ob vojaškem zakonite laoške vlade Suvana razsulu in spontanem begu No- Fuma, ki bo v teh dneh skušal savanove vojske najbrž izgubil tri struje vpreči v skupno lao- prividno samozavest, da še ti ško vlado. Na zunanjem trgu je odbila zadnja ura. njegova vrednost v zadnjem času precej porasla. Desničarski Zdravko Tomažoj SUVANA PUMA Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje Manifestacija mladosti in glasbe PREKO 1800 PEVCEV IN GLASBENIKOV NA KONCERTNEM ODRU Naposled sta prišla na vrsto tudi kranjska občina in Kranj, da s festivalom mladinske glasbene dejavnosti počastita dan mladosti in 70-letnico predsednika Tita. Festival se je začel včeraj — v torek, 22. maja, in bo končan v soboto. 26. maja. Prireditelj te glasbene manifestacije — svet Svobod in prosvetnih društev občine Kranj - je za to priolžnost pripravil obširen program glasbenih nastopov, v katerem bo sodelovala malone vsa mladina iz kranjske občine, ki 66 v okviru šol ln prosvetnih društev ukvarja z glasbeno dejavnostjo. V festivalskih glasbenih prireditvah — tu bo mišljeni predvsem koncerti — bo nastopilo skupaj okrog 1800 pionirjev in mladincev, i Zdaj pa na kratko preglejmo programski načrt. Sinoči - v torek, 22. maja, ob 19. uri je bil v koncertni dvorani delavskega doma uvodni koncert, ki iso ga pripravili najboljši solisti in komorni ansambli glasbene Posvetovanje urednikov glasil delovnih kolektivov V soboto, 26. maja, dopoldne bo v dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj republiško posvetovanje urednikov glasil delovnih kolektivov. Pripravila sta ga sekcija za tovarniški tisk pri Društvu novinarjev LRS in komisija za tisk pri okrajnem odboru SZDL Kranj. Srečanje urednikov glasil te vrste iz vse Slovenije naj kritično presodi dosedanji razvoj glasil delovnih kolektivov in delo uredništev ter prinese konkretne zaključke, ki bodo pomagali k nadaljnjemu razvoju te vrste tiska pri nas. Da bodo udeleženci posvetovanja vsaj bežno spoznali vsa v Sloveniji izhajajoča glasila delovnih kolektivov - 113 po številu - bo v avli okrajnega ljudskega odbora v soboto razstava vseh v Sloveniji izhajajočih glasil. šole Kranj. Program je obsegal 15 nastopov. Drevi - v eredo. 23. maja. ob 19. uri bo nastopil na koncertnem odru — vse festivalne prireditve bodo v Delavskem domu — 40-članskl simfonični orkester glasbene šole Kranj. Na sporedu je glasbena literatura od klasike do sodobne glasbe, posebna privlačnost večera pa bodo arije iz opere Manon in Prodane neveste. V četrtek, 24. maja, bosta kar dva koncerta. Na dopoldanskem, ki bo ob 10. uri, bodo nasto; ili eno in dvoglasni otroški zbori, na popoldanskem koncertu (ob 16. uri) pa bodo nastopili tri in večglashi mladinski pevski zbori. Ta dan se bo predstavilo okrog 1600 pevcev. Posebno lepo doživetje bo slavnostni koncert mladinskega mešanega zbora DPD Svoboda »France Prešeren« — gimnazija Kranj ob 100-letnici zavoda. Prav gotovo pa obeta spored pravo presenečenje. Razen koroških, prek- Zbiranje denarja za Debeli rtič Javna razprava o strokovnih šolah (Nadaljevanje s 1. strani) uspehe. Nasprotno pa je med 9 odstotki gospodarskih organiza-/ClJ, ki imajo razvito službo Izobraževanja, veliko število takih, kl fl svojimi industrijskimi Solarni dosegajo lepe uspehe. Med dobro organiziranimi šolami je tovariš Miran Košmelj — predsednik sveta LRS za strokovno izobraževanje - na tiskovni konferenci v Ljubljani omenil tudi gumarsko šolo pri tovarni »Sava* v Kranju. Rok za javno razpravo je 30. Junij. Po tttn času bodo ustrezni organi začeli | izdelavo vsebine dejavnosti strokovno izobraževalnih ustanov, s točno definicijo poklicev, ki jih bodo izobraževale in drugem. Na osnovi svojih predlogov in razpoložljivih materialnih pORojev šol bolo le-te lahko zaprosile za verifikacijo, ki jim bo dala potrebno družbeno priznanje. - M. S. Za smotrno gospodarjenje z gozdovi (Nadaljevanje • 1. strani) gospodarjenjem naj bi uvajali tudi oclallstlčne proizvodne odnose. Ne glede nI lastništvo pa bo treba v prihodnje v gozdovih gospodariti po ureditvenih načrtih. Za površine, za katere ureditvenih načrtov oziroma elaboratov še ni, pa je tre-pa poskrbeti, da bo to čimprej izdelano. Okrajni ljudski odbor jc na včerajšnji seji uzakonil na Gorenj- kem kranjsko in triglavsko gozdnogospodarsko območje. Pri oblikovanju gozdnogospodarskih območij je pristojne vodilo načelo, da je treba formirati taka območja, ki bodo zagotavljal dolgoročno smotrno gospodarjenje. Znotraj gozdnogospodarskih območij naj bi gospodarili po enotnih načelih in smernicah. Ljudski odbor je včeraj sprejel Udi tri odloke, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje kmeti i- kih pmi/.vajavcev. Sprejel Je od- nk o prispevku iz proračuna občin, ki se plačuje skladu zdrav-stvenega zavarovanja kmetijskih prolzvajavcev kot del stroškov za zdravstvene storitve kmetijskim proizvajavcem v okraju Kranj; nadalje odlok o določitvi višine premije, ki Jo plačujejo kmetijski prolzvajavcl za kritje izdatkov ItOVnaga zdravstvenega zavarovanja v okraju Kranj v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih prolzvajavcev in odlok o spremembi odloka o razširjenem zdrav- 'venem zavarovanju kmetijskih prolzvajavcev na območju okraja Kranj. Med preostalimi bolj ali manj upravno-organizacijskimi zadev:, ml je včeraj ljudski odbor sprejel tudi odlok o določitvi cest III. reda v našem okraju. p. Povsod — zlasti v gospodarskih organizacijah in ustanovah se te dni intenzivno pripravljajo, da bi akcija Rdečega križa Slovenije za dograditev mladinskega klimatskega zdravilišča RKS na Debelem rtiču popolnoma uspela. Delavci in uslužbenci 60 pravilno doumeli, da gre za prepo-treben zavod novega tipa — zato so prizadevanja RK tudi podprli. V tržiški občini so vsi člani podmladka RK prispevali po 50 dinarjev .nekateri pa kar po 100 dinarjev. Tudi delovni kolektivi se bodo kot kaže dobro odrezali; nekateri so o tej akciji že razpravljali .drugi pa bodo te dni. Tudi v Kropi, v tovarni UKO in Plamen in v ostalih kolektivih I radovljiške komune se ob pod-Ipori RK in sindikalnih podružnic pripravljajo, da pO svojih močeh vsestransko podprejo RK. Nekatera podjetja v škofjeloški in jeseniški občini so se potem, ko 6o Jim odborniki RK pojasnili in obrazložili namen akcije, hitro odločilo za podporo. Tako je na primer lesnoindustrijsko podjetje Čosnjlca v Selski dolini prevzelo 11 odstotkov več bonov po 300 din, kot ima zaposlenih delavcev in uslužbencev. Takih primerov pa je več tudi v ostalih komunah, zlasti pa tam, kjer je odbor RK navezal stike z vodilnimi činitelji v podjetjih, zavodih ali .ustanovah in V60 zadevo na primeren način pojasnil." — J. Č. Za razširitev smučarskega športa Radovljica, 22. maja - Vceiaj se Je tu začelo, danes pa nadaljevalo posvetovanje o razširitvi smučarskega športa v Jugoslaviji, ki ga je na pobudo tovarne športnega orodja Elan iz Begunj organizirala smučanskn zveza Jugoslavije. Dvodnevnega sestanka, ki naj bi razčistil nekatera vprašanja našega smučanja kot množičnega (narodnega) športa, so se rasen predstavnikov podjetja, ki jc dalo pobudo za to in funkcionarjev SZ.I. udeležili tudi predstavniki vseh republiških smučarskih zvez, tako da bodo današnje zaključke lahko čimprej prenesli na teren. Okrog 40 udeležencev posvetovanja si je včeraj opoldne ogledalo delo v F.lanu, popoldne pa so v Radovljici poslušali sedem referatov, ki nnj bi zajeli vso problematiko pri nadaljnjem razširjanju smučanja pri nas ter razmotrili stanje in naloge, ki jih bo treba pričeti izvajati v zvezi s proizvodnjo smučarske opreme. Najprej je Sveta Zuvanovič, član komisije za objekte pri SZJ, podal poročilo za sestanek predstavnikov SZJ s proizvajalci smučarske opreme, se pravi — s tovarno Elan. Za njim je prof. Drago Ula-ga govoril o množičnosti kot obli- ki rekreacije ljudi, prof. Marjan Jeločnik o turnem smučanju z vidika sodobne tehnike in metodike, Edi Srpan o stanju in problemih smučanja v naših šolah, Milan Fajdiga o vlogi in pomenu trgovine s športnimi potrebščinami pri razširitvi smučarskega športa, Milan Maver o vlogi tiska za popularizacijo smučanja ter inž. Oleg Vrtačnik o problematiki proizvodnje 6muči. . Danes so dopoldne in popoldne nadaljevali posvetovanje z diskusijami o podanih poročilih. Sprejeli sO mnogo koristnih predlogov Za razvoj množičnega smučanja, ki ga bo na eni strani koristno podpirala tovarna Elan s povečano proizvodnjo raznovrstnih smuči ln s pocenitvijo smučarske opreme. Udeleženci posveta so bili enotnega mnenja, da je treba pričeti s široko akcijo, ki bo uresničila te cilje. Zanjo se bodo zavzele tako smučarske zveze republik kot Elan in trgovina, težišče akcije pa bodo skušali prenesti na šolsko mladino. Popoldne sprejeti zaključki tega posveta bodo naši smučarski organizaciji lahko v dragoceno pomoč pri nadaljnjem razvijanju smučanja v državi, ki je v tem pogledu, kljub bogatim tradicijam, nekoliko zaostala. — J. Zontar murskih in belokranjskih narodnih pesmi bodo na sporedu še troglasni in štiriglasni madrigal, črnska duhovna pesem in pesmi naših skladateljev. Ob koncu bomo poslušali še zbor sužnjev iz Verdijeve Opere Nabucco. Festival bo zaključen s prireditvijo pod naulovom »Spoznavaj Tita«, ki jo prireja občinski komite LMS. Nastopalo bo 12 ekip, od tega 10 ekip iz šolskih in tovarniških aktivov in 2 ekipi pripadnikov JLA. Odgovore posameznih ekip bo ocenjevala 3-clanska komisija. Vprašanja in odgovori pa bodo zajemali vsebino Dedijerje-ve knjige Josip Broz Tito. - Prireditev bo popestril še naetop mladinskega mešanega pevskega zbora gomnazije in nastop pevca Petra Ambroža ob spremljavi klavirja. V okvir prireditev festivala sodi še mladinski miting, ki bo v petek, 2B. maja, v naselju Franca Vodopivca na Rupi. Program mitinga zajema razna športna tekmovanja in kulturne nastope, ki se bodo vrstili ves dan. S taborniki v Kumrovec Slovenski in hrvaški taborniki bodo letošnji DAN MLADOSTI proslavili v rojstni vasi maršala Tita — Kumrovcu, kjer bo njihova akcija trajala od 24. do 27. maja. Prireditelji pričakujejo, da se bo tega srečanja udeležilo 500 slovenskih tabornikov, nadaljnjih 1000 pa naj bi jih prišlo na osrednjo proslavo, ki bo v Kumrovcu 27. maja. Vsaka izmed okrajnih taborniških zvez v republiki naj bi v tradicionalnem taborniškem praznovanju DNEVA MLADOSTI sodelovala s 50 udeleženci, celjska pa — kot Izvajalec akcije v imenu Zveze tabornikov Slovenije — s 150 taborniki. Ze sedaj pa kaže, da bo ta številka precej presežena, zakaj iz dneva v dan je za to srečanje ve* zanimanja. Gorenjske taborniške enote bodo na primer namesto 50 tabornikov poslale v KumTOvec 80 udeležencev, zakaj nihče, ki bo v prazničnih dneh lahko prost, noče zamuditi priložnosti in prijetnega srečanja z mnogimi taborniki — tovariši Iz prejšnjih akcij. - J. Zontar «Dolina miru« obiskuje šole K prireditvam, s katerimi bo kranjska občina proslavila dan mladosti, je tudi kinematografsko podjetje v Krn nju prispevalo svoj delež. Od 23. do 28. maja bodo po vseh šolah kranjske občine predvajali slovenski celovečerni film Dolina miru. Temu bodo dodali še dva kratka lutkovna filma. Prireditev bodo povsod začeli z uvodnim nagovorom o dnevu mladosti in o vsebini filma. Te filmske prireditve pa ne kaže jemati kot šolsko proslavo v počastitev dneva mladosti. To je le obrobna prireditev v okviru ostalih proslav. iVO ŠĆAVNIČAR — NOVI PREDSEDNIK Na prvi seji centralnega delavskega sveta jeseniške Železarne so za novega predsednika izvolili *va Sčavničarja, kjer dela kot šef IBM oddelka. - M. 2. Glas bravcev Ne vino, ampak družabno življenj« Upokojenci v Kranju ima«* svoj dom. Toda naš« druiab. no življenje se ne razvija, lav kor bi želeli. Shajališče je acL-no točilnica. Večina društev upokojencev v Sloveniji, kot Jo tnano, w. ma svojih točilnic, mno*i ni-ti prostorov. In vendar bat«, i mo, da imajo taka društva ni je zastave, pevske zbore, da i obiskujejo bolne član* in jte dajejo potrebno pomoč lat te! dobno. T Pri na« v Kranju pa vsoz, tegu ni in tega Je verjeSo ! Kriva ta naša gostilna. Ta k postala kamen Bpotiko in tud razumemo se ne mod »ebo Naše članstvo je danes ra-dvJ-" jeno m zato je pričakovati, tej obliki gostinske dejavne**: Denar iz dosedanje P**fe2 koholnih pijač pa bi uporaba za ureditev naših druatvaafli prostorov v klub. Točiliuca^Ii bi poslovala le kot bife ta »I trebe upokojencev v jjusIT kjer naj bi stoječi gostje ckS li alkoholno in brezalkohoJte Pijače, kavo, čaj te mnSkZ dila po načelu samopostrežb* Želimo, da bi se vodstvo712 organizacije zavzelo za '_ novitev takega kluba, pa*«? ga zbora, zabavnega orkestra m podobnih dejavnosti. Ca- w bil tudi, da bi razvil svoj tel! por, da bi obiskali bolr*> C ne itd. To je nekaj misli m kc-v kretmh predlogov, o katerifch* bilo prav, da bi člani prem*fc\. li in o njih med drugim raspravljali na občnem zboru. Ivan Makuc in Mara Rugale. Kranj 9. junija nagradno žrebanje »Glasa« irei>A, ?j. mala 1982 OB FESTIVALU MLADINSKE GLASBENE DEJAVNOSTI V TR2ICU Presenetili so s kvaliteto V trHiko kulturno kroniko uno zadnja leta zabeležili le tnal« pomembnih dogodkov. Zato je toliko bolj presenetil nedeljski festival mladinske glasbene dejavnosti tržiške občine, s katerim Je tamkajšnja mladina proslavila dan mladosti. V dvorani trtiikega kina je nastopilo sedem pevskih zborov, od tega štirje eno -m dvogiasni ter trije troglasni pevski zbori, nato vokalni kvintet. Instrumentalni trio in Eolisti. Vseh nastopajočih je bilo •krog 300. Sodelovala je tudi godba na pihala DPD Svoboda Tržič. Organizacijska, plat festivala je bila brezhibna. Tokratna glasbena manifestacija je bila pravo presenečenje, kakršnega se niso nadejali niti prireditelji niti poslušavci. Prva pohvala gre množičnosti v rr.la- TRŽIŠKI VESTNIK glasbeni dejavnosti, o ka MTi pred letom skoraj ni bilo govora, drugo presenečenje pa je posredovala kvaliteta. Oboje pa dokaz, da vse zvrsti kulturno-prosvetnega dela v tržiški občini Is mao povsem zamrle, kar smo zadnja leta pogosto ugotavljali. -Prrvzaprav tudi o glasbeni dejavnosti v zadnjih letih ne bi modi zabeležiti posebno spodbudnih misli, saj sta za glasbeno kulturo ■tabeli le trziška glasbena šola to iola heroja Bračiča. - Ostale tole pa so se s sistematskim jI—tiiiilin delom začele ukvarjati *eie v zadnjem letu. To pa hkrati pomeni, da je bil tokratni javzd nastop tudi prvo srečanje un mladih zborov s poslušavci. to prestali so ga uspeSno. Pa programska politika? Pesmi so bile izbrane zelo skrbno. Nastopi posameznih zborov so bili prisrčni, lepo ubrani in intonanč-no zanesljivi. Predvsem pa razpolagajo zbori s čistim glasovnim materialom. Brez pretiravanja lahko še pripišemo, da so nekateri zbori resnično presen e JU li. To velja tudi za instrumentalni trio, vokalni kvintet in soliste glasbene šole. Prijetno doživetje na festivalu je posredoval še nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala. In še: da je ta mladinska glasbena manifestacija po organizacijski plati tako lepo uspela in da je zabeležila tolikšen obisk pevskih zborov, je prav gotovo zasluga požrtvovalne predsednice glasbene komisije 6veta Svobod in prosvetnih društev občine Tržič Hede Groznikove. Tokratni mladinski glasbeni festival in uspeh, ki so ga dosegli pevski zbori in ostali nastopajoči, bo prav gotovo spodbuda za nadaljnje delo na glasbenem področju. Razveseljivo bi bilo, če bi ta uspeh spodbudil k delu tudi v ostalih zvrsteh kulturnopro-svetnega dela v tržiški občini. - S. S. zkušnie naših kolektivo Vsi delavci odločajo V TRŽIŠKI TOVARNI KOS IN SRPOV REŠUJEJO VSE ZADEVE NA OBRATNIH ALI KOLEKTIVNIH SESTANKIH — DOBRA OBVEŠČENOST ZAGOTAVLJA BOLJŠE DELOVNO RAZPOLOŽENJE IN VEČJO PRODUKTIVNOST Različna mnenja Na nedavni seji ObLO Tržič so odborniki sprejeli nov odlok o parkiranju vozil v Tržiču. Po aovem odloku je prepovedano parkiranje vseh vozil na Trgu svobode med 5. in 21. uro, med-ton bo bosta v prihodnjih dneh »•jeni novi parkiral išči ob Cankarjevi cesti in Blejski cesti, ki ju bo nadzorovalo AMD Tržič. Odlok je bil sprejet zaradi ra-ajmljivih vzrokov: cesta II. re-da akozi Tržič je ozka in nepre-dedtaa, razen tega pa je na njej predvsem v letni sezoni nadvse sočan tranzitni promet. Zaradi ukane odločitve so med Triićani te dni različna mnenja: »kateri so sklep ObLO z veseljem •prejeli, drugi pa s precejš-Bjo nejevoljo. Med zadnjimi so predvsem gostinci, ki so v strahu zaradi prometa in trdijo, da ht na sedanjem parkiralisču brez vitjih ovir za promet lahko parkirali vsaj osebni avtomobili prepovedano pa naj bi bilo parkiranje motornih koles, mopedov a bi ciklov). Parkirališče pa naj bi bilo v tem primeru zaradi večjo preglednosti na nasprotni straši ceste, kot je bilo doslej. Bržkone je omenjeni odlok že povzročil prve posledice, pred katerimi pa gostinci v Tržiču vsekakor ne bi smeli imeti bojazni. Varnost prometa, kjer gre v mnogih primerih za življenje, je 7 tem primeru v ospredju. Zaradi prepovedi ustavljanja so verjetno prizadeti tudi trgovci. Prav gotovo pa je ta prizadetost lahko samo trenutna. Ce bodo v Tržiču nova parki ral i šča res urejena in redno pod nadzorstvom to os bo po vseh predpisih označena pot do njih, je vsaka boja-sen odveč. Vsak potnik, morda tudi tisti, ki ni imel namena, se ho z veseljem ustavil v Tržiču, kar je za gostince, trgovce in za turizem nasploh večjega pomena in v večjo korist, če bo gost naredil nekaj korakov po tržiških ulicah in šel mimo več lokalov, kot pa če bi se lahko pripeljal samo pred eno trgovino ali gostilno, kjer so avtomobil nadzorovali samo mimoidoči, ki pa na cesti niso ob vsakem času. — B. F. V zadnjem času na najrazličnejših zasedanjih ln sestankih vse pogosteje ugotavljamo, da so številne pomanjkljivosti v gospodarskih organizacijah največkrat posledica reševanja bolj ali manj pomembnih zadev v zaprtih krogih, med nekaj vodilnimi delavci, ne pa plod odkritih in temeljitih razprav celotnih delovnih kolektivov. Praksa je pokazala, čeprav v precej redkih primerih, da v podjetjih, kjer so že dlje širše kolektivne razprave o vseh zadevah, tudi v današnji situaciji skoraj nimajo nikakršnih nepričakovano vzniklih problemov. Med takšna podjetja oziroma kolektive vsekakor sodi TRZlSKA TOVARNA KOS IN SRPOV, kjer smo se pred dnevi razgovarjali z nekaterimi člani delovnega kolektiva. Kmalu bo minilo eno leto, odkar v omenjenem podjetju o vseh problemih razpravlja in tudi odloča celotni delovni kolektiv. Čeprav takšen način samoupravljanja šele utrjujejo, so doslej prišli že tako daleč, da delavski 6vet sklepa le o tistih predlogih, ki jih je kolektiv sprejel. Delavci se največkrat pogovorijo o potrebnih zadevah med odmorom, med malico. Nekateri pravijo: »Ce jem, menda lahko še poslušam. In če imam kakšno misel ali predlog, ga tudi lahko povem, ne da bi bil pri malici zaradi tega prikrajšan.« Kadar pa je potrebno v kolektivu obravnavati pomembnejše zadeve, ustavijo stroje in ni jim žal, da bi morda zaradi tega izgubili eno delovno uro. Doslej se je med tržiškimi kosarji izkazalo, da kljub temu, ker za pogovor (reševanje problemov, informiranost in podobno) ustavijo proizvodnjo, produktivnost raste. Delovno razpoloženje med delavci, ker vedo, zakaj delajo (zvedeli so in odločali na skupnem sestanku!), je precej večje kot v prenekaterih ostalih podjetjih, kjer večina kolektiva skoraj ne ve, kaj se dogaja v njihovi gospodarski organizaciji in so zato tudi delavci manj zainteresirani za delo. Podobne sestanke ima delovni kolektiv TR2I5KE TOVARNE KOS IN SRPOV vedno po potrebi, dosedanja praksa pa je pokazala, da niso odveč, četudi bi bili (nekajkrat je že bilo tako) vsak teden po enkrat. S takšno prakso so začeli v času po lanskoletnih dopustih, ko so v nekaterih delovnih kolektivih že začeli s pripravami za izdelavo novih pravilnikov o delitvi CD in OD. Tržiški kosarji namreč niso čakali, da jim bo nekdo izdelal osnutek pravilnikov in da bi potem razpravljali o teh pravilnikih in jih sprejeli. Pri njih se je najprej delovni kolektiv pogovoril, kakšna pravilnika hočejo, in na osnovi njihovih zahtev je bil šele izdelan predlog, o katerem pa so spet precej razpravljali, preden so sprejeli oba pravi mika. In medtem ko ima sedaj precej gospodarskih organizacij tudi v tržiški občini takšne ali drugačne pomanjkljivosti v novih pravilnikih, delovni kolektiv tržiške tovarne kos in srpov zaradi tega nima skoraj nobenih problemov. V njihovem kolektivu so najnižji osebni dohodki v povprečju 19.000 dinarjev, najvišji pa so lahko le trikrat večji (razpon je 1 : 3,10). Se pomembnejše pa je to, da ima podjetje tudi zagotovljene sklade, saj gre za razmerje 73 : 27 (seveda v korist OD). Ob zaključnem računu lani pa jim je ostalo precej nerazporejenih sredstev, o katerih je spet razpravljal celotni kolektiv. Spričo potreb nadaljnjega razvoja podjetja so se> delavci odločili in so dali 50% omenjenih sredstev za potrebe razvoja, drugo polovico pa so namenili za osebne dohodke, s tem pa so razmerje za leto 1961 med OD in skladi spremenili v 69 : 31. Takšen način samoupravljanj čeprav v podjetju ne fovorijo o ekonomskih enotah, temveč o štirih obratih s svojim obračunom in štirih obratnih sveti: (bržkone bi lahko upravičen govorili tudi o ekonomskih eno tah, ki imajo že dokaj jasr. določene pristojnosti, o kateri 1 ponekod šele razpravljajol), t je dobro izkazal tudi v letošnjem poslovraiem letu. V prvem tromesečju je znašal bruto produkt 30 % (plan je bil torej presežen za 5%; s koncem junija pa predvidevajo, da bo znašala letna planska realizacija že 70 %. Se posebej razveseljivo pa je, da podjetje presega tudi planske obveze glede izvoza, Ze pri dosedanjem precej razvitem res kolektivnem samoupravljanju bodo v podjetja obveščanje delavcev Se Izboljšali. Podjetje Je že v dogovorih za ureditev ozvočenja v oddelkih, preko katerega bi lahko seznanjali celotni kolektiv tudi o zadevah, zaradi katerih doslej skoraj ni imelo pomena sklicevati sestanke. V TRZlSKI TdVARNI KOS IN SRPOV so mnenja, da bodo uspehi proizvodnje lahko 5e boljši, če bodo delavci obveščeni tudi o najmanjših podrobnostih, ker bodo potem tudi laže odločali pri pomembnejših zadevah. — B. Fajon DELO KOMISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI CD Posvet s predstavniki zavodov V ponedeljek se je škofjeloška komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka že tretjič sešla na svoji cc*i - tokrat s Ali že veste, da... ... Je bila v Tržiču pred kratkim imenovana medbanč-na komisija za ureditev likvidacije dolgov in terjatev politično - teritorialnih enot skladov zavodov, v kateri so Karel Kraveer, Franc Mar-kelj, Stane Hirselj, ing. Anton Mali m Vinko Ribnikar. ... Je Ml pred dnevi izbran za novega sekretarja ObK ZKS MM Marjan Markič, ki Je hkrati tudi predsednik ObO SZDL. ... da Je zadeva glede povračila škode, ki Jo je nare-el.lo podjetje PTT že lani, ko je polagalo zemeljski telefonski kabel, v teku. predsedniki upravnih odborov ln z upravniki oziroma direktorji zavodov ln ustanov. Na seji so razpravljali o nekaterih prvih ukrepih, ki naj jih v zavodih začno izvajati v skladu z zveznimi navodili o delitvi čistega dohodka v tovrstnih delovnih kolektivih. Čeprav bo večji del dela pri prilagajanju pravilnikov po splošnih navodilih slonel na upravnih odborih in drugih organih družbenega upravljanja zavodov (svetih), so se ponedeljkovega posveta s člani komisije udeležili le trije predsedniki upravnih odborov škofjeloških zavodov, kar pa je odločno premalo. Navzočim so potem priporočili, naj organi upravljanja v vsakem zavodu še ta teden izvedejo sestanke, na katerih naj temeljito proučijo delitev dohodka, da bi tako lah- ko pravilnik kasneje prilagodili splošnim načelom. Posebno so na seji poudarili, naj osebni dohodki v zavodih letos ne bodo za več kot 25 odstotkov višji kot leta 1960, zlasti če so usluge zavodov ostale na isti ravni kot tedaj. Vsako večje po-pečanje osebnih dohodkov bodo morali zavodi utemeljiti s posebno dokumentacijo, ki mora sloneti na primerjavah z nagrajevanji na podobnih delovnih mestih. — j, 2. LOŠKI DELAVCI NA POČITNICAH Letos se občanski sindikalni svet v Skofji Loki zelo resno pripravlja na to, da bo delavcem škofjeloških podjetij zagotovil prijetno letovanje v času dopustov. Posebno prijetno bo ob morju, kjer bodo obnovili počitniška domova v Strunjanu in Portorožu, tako da bodo lahko vsi zadovoljni. Tudi cena dnevnim penzionom ne bo previsoka, saj se bo gibala okrog 800 do 1000 dinarjev, vendar v to vsoto niso všteti posebni popusti, kd jih bodo članom kolektivov nudile sindikalne podružnice. — Na ObSS so mi povedali, da bosta domova odprta že s 1. junijem, če bo dovolj prijav. — Za ta zgodnji datum so se odločali predvsem zaradi motociMistični h durk, ki bodo tedaj v Portorožu in za katere je veliko zanimanje tudi v Skofji Loki. - J. 2. ZAPRTE GOSTILNE Člani sveta za blagovni promet pri ObLO Skofja Loka so na zadnji seji 6prejeli odlok o prepovedi opravljanja gostinskih uslug v privatnem 6cktorju na področju mesta. Po tem odloku bo s 1. junijem letos prenehalo delovati v Skofji Loki 10 gostinskih obratov (pri Ivani Svoljšak, Pavli Porenta, Antoniji Gosar, Mariji Bergant, Gašperju Krlinu, Antoniji Poljane, Mari Goljar, Pepci Trdina, Ivanu Streklju in Mariji Ziherl), namesto njih pa bodo v sklopu gostinskega podjetja »Krona« odprli 6 novih obratov. Republiški predpisi o prepovedi opravljanja gostinskih uslug v privatnem sektorju so že dalj časa poznani in vsakomur jasni. V Skofji Loki pa je bilo še to, da so lastniki gosMln utajili za okrog 30 milijonov dinarjev prometa, s tem pa tudi za 8 milijonov dinarjev družbenih obveznosti. Ko bodo od 1. junija naprej nekateri gostinski obrati v sklopu enotnega podjetja, bo to laže skrbelo za pravilno poslovanje in izboljšanje uslug, posebno prehrambenih. — PRED OKRAJNO REVIJO ZABAVNE GLASBE Najboljši pojdejo na Bled V soboto, 19. maja, zvečer je bila v dvorani DPD Svoboda v Skofji Loki izbirna revija zabavnih ansamblov z Gorenjske. To je bila nekakšna generalka pred nastopom na Bledu, ki ga prirejata svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj in Turistično društvo Bled. Koncert v Skofji Loki je zabeležil 5 zabavnih ansamblov, medtem ko je bilo prvotno na sporedu 6 ansamblov. Splošni vtisi: program in interpretacija sta poslušavce navdušila. Manj navdušeni pa so bili nastopajoči ansambli, ko so zrli z odra v napol prazno dvorano. Sele proti koncu sporeda se je začela dvorana polniti, tako da zaključni vtisi niso bili povsem porazni. Vsiljuje se vprašanje, kje so vzroki za tako skromen obisk. Menda ne v tem, da vsa Skofja Loka in okolica ne premoreta toliko ljubiteljev zabavne glasbe, da bi napolnili dvorano. Tokratna izkušnja lahko služI kot zgovoren dokaz, da zahteva vsaka prireditev - tudi zabavnogla6be-na - primemo reklamo. Ta je bila tokrat zelo šibka - prešibka, da bi lahko privabila v dvorano dovolj poslušavcev. In še beseda, dve o okrajni reviji, ki bo v soboto, 26. maja, v festivalni dvorani na Bledu. Predstavilo se bo 7 ansamblov zabavne in narodne glasbe. Naštejmo jih: veliki kranjski plesni orkester, zabavni kvintet Nika Kraigerja z Jesenic, zabavni ansambel DPD Svoboda Jesenice, mali zabavni ansambel iz Kranja, zabavni ansambel DPD Svoboda Skofja Loka, kvintet Vitala Ahačiča iz Kranja in instrumentalni kvintet H 5 iz Hlebe. -Vsekakor velja pripomniti, da so to najboljši ansambli zabavne glasbe, kar jih premore Gorenjska. Tako tudi revija precej obeta. - Ob tej priložnosti bodo nastopili še trije pevci popevk, in sicer Vesna Hladnik, Peter Ambrož in Jani Kavčič. Posebna republiška žirija bo ocenjevala posamezne nastope in izbrala ansambel ali kvečjemu dva, ki bosta prlpuščena na republiško revijo zabavne glasbe (ta bo 23. junija v Kopru). — S. S. KAKO BODO V SKOFJI LOKI PRAZNOVALI DAN MLADOSTI 33 TITU za rojstni dan" Ne bomo se prav nič zmotili, če zapišemo, da se mladinci .škofjeloške občine že več kot mesec dni pripravljajo na letošnji dan mladosti, da ga bodo čimbolj slovesno proslavili. V sklop tega praznovanja gre namreč tudi tekmovanje med posameznimi mladinskimi aktivi - kateri izmed njih Je bolj delaven. To tekmovanje (začelo se je že marca) bodo zaključili v soboto zvečer, ko bodo z akademijo, ki ima naslov »Titu za rojstni dam«, proslavili dan mladosti, najboljšim mladinskem osnovnim organizacijam pa bodo podelili prehodni pokal in športne rekvizite. Sobotno akademijo v domu Svobode v Skofji Loki bodo pripravili učenci osemletke in gojenci glasbene šole. To pa ne bo edina prireditev za praznik mladosti: v mladinskih aktivih bodo tudi sami organizirali proslave, ki jih bodo povezali s sprejemom pionirjev v Ljudsko mladino. V osemletki v Železnikih bodo to opravili danes popoldne, medtem ko bodo škofjeloški učenci združili sprejem pionirjev v organizacijo mladine s posebnim tekmovanjem »Spoznavaj mladinsko organizacijo« - v petek, 25. maja - na katerem bodo učenci odgovarjali o kongresnem gradivu in statutu LMS. Na prirc r! bodo nastopili tudi pevci, instrumentalisti in recitatorji. Istega dne popoldne bodo učenci osemletke na igrišču v Puštaiu priredili telovadno akademijo, s tem pa bodo prispevali tudi svoj delež k JUGOSLOVANSKIM PIONIRSKIM IGRAM, ki jim je letos osnovni cilj — množična teles-novzgojna dejavnost mladine. Mladina iz Sv. Duha, ki je med najbolj prizadevnimi v občini, bo za dan mladosti izročila svojemu namenu športno igrišče, ki si ga je sama uredila. 2e kar prvi dan 1-> na njem nogometna tekma, v kateri se bodo domači mladinci Pomerili s športniki iz Zab-nice. - J. Kdaj bo konferenca v Poljanah ? Razen krajevne organizacije SZDL Poljane nad Skof jo Loko so doslej vse organizacije v občini uspešno izvedle izredne konference, na katerih so člani ocenili svojo dejavnost in oblikovali delo organizacije ob novi vlogi Socialistične zveze. Poljanci se te konference kar nekako izogibajo, kljub temu da se je iz njihovega prejšnjega dela videla sposobnost ob reševanju krajevne problema- tike. Tudi člani Zveze komunistov se v Poljanah še niso zavzeli, da bi krajevna organizacija SZDL konferenco le izvedla, kar pa v današnjem času, ko od naših druž-beno-političnih organizacij pričakujemo veliko aktivnost, vsekakor ni prav. Cas bi torej bil, da bi tamkajšnji odbor krajevne organizacije in ostali člani čimprej naredili pomembno konferenco, saj jih je tudi občinski odbor k temu že večkrat pozival. — J. POLITIKA ZAPOSLOVANJA V JESENIŠKI OBČINI Neizkoriščene rezerve Osnovna ugotovitev za jeseniško občino je, da je trenutno pr! zavodu za zaposlovanje delavcev prijavljenih okoli 170 brezposeln h žena, kar predstavlja resen problem zaposlovanja žena v občini, primanjkuje pa moških delavcev, tako da jih morajo »uvažati« celo iz drugih republik. Lani so v jeseniški občini na novo zaposlili 2916 delavcev, od tega samo v Železarni 904 in v druga podjetja ostale delavce. Zena so od tega zaposlili največ v Železarni, v Komunalnem ser- JESENIŠKI KOVINAR visu, Gradisu in gostinstvu ter trgovini. Seveda pa je precejšnje število delavcev in delavk lani odšlo iz jeseniških podjetij. Ta številka se giblje okoli 2250. Največ jih je odšlo iz Bosne in Hercegovino (546), potem iz Hrvatske (443), Srbije (80), Makedonije (13) in Crne gore (8). Največjo fluktuacijo delavcev so lani zabeležili v splošnem gradbenem podjetju »Sava« na Jesenicah, kjer je odšlo iz podjetja 464 delavcev, kar predstavlja precej večje število,' kot je njihovo povprečje zaposlenih (350). Iz Železarne je odšlo 941 delavcev, iz splošnega gradbenega podjetja »Gradiš« 382, iz Komunalnega podjetja 239, iz 6ekcije za vzdrževanje prog 102" itd. Zaradi izredno velikega prihoda in odhoda delavcev v jeseniška podjetja prav gotovo trpi proizvodnja. Zato je n. pr. Železarna že sklenila, da letos ne bo zaposlila nobenega novega delavca in da bo ostala kaT pri okoli 7000 zaposlenih in ne 7360, kot je Uspešnih 15 let PD Koroška Bela Med belimi narcisnimi poljanami Med belimi narcisnimi poljanami so v nedeljo, 20. maja, marljivi planinci in ljubitelji gora s Koroške Bele proslavili 15-letnico svojega delovanja. Pravzaprav je mladina v tem kraju - predmestju železarskih Jesenic - že leta 1936 ustanovila prvi mladinski planinski odsek v Sloveniji. Na žalost pa so mladi planinci padli v času NOB kot talci in borci. Toda njih seme je bogato obrodilo, Ze leta 1947 so na Javorniku in Koroški Beli ustanovili eno izmed najmlajših, toda hkrati najbolj delavnih planinskih društev v Sloveniji, ki šteje trenutno preko 700 aktivnih članov. Planinci z Javornika in Koroške Bele vzorno upravljajo in oskrbujejo tri planinske postojanke v Karavankah in Julijskih Alpah. Planinska zveza Slovenije jim je zaupala najstarejšo pla- ninsko postojansko v Triglavskem pogorju — Sfaničevo kočo, ki jo prav sedaj obnavljajo in povečujejo. Nadalje je v njihovi skrbi planinska postojanka 6redi narcisnih polj - Pristava v Ja- Pečalo na okol vorniškem rovtu. V okviru 15-letnice so marljivi planinci s Koroške Bele v nedeljo organizirali tudi razstavo o svojem delu, ki je bila odprta ves dan v šoli v Javorniškem rovtu. Z. za lfttofl predvidela. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v ostalih podjetjih, kjer je fluktuacija najbolj možna. Iz razgovora z direktorjem zavoda za zaposlovanje delavcev na Jesenicah Viktorjem Brunom smo med drugim zvedeli, da se bo letes fluktuacija delavcev v jeseniških podjetjih znatno zmanjšala, kar bo gotovo zelo ugodno vplivalo na proizvodnjo. Kot smo že omenili, prilike za zaposlovanje žena v jeseniški občini niso najbolj ugodne. Ra7-en tega trenutno vseh 170 prijavljenih žena pri zavodu, nima ustrezne kvalifikacije, ki 'jih narekujejo posamezna prosta delovna mesta za žene v jeseniških podjetjih. Od tega števila je nad 10J žena, ki imajo komaj do 4 razrede osnovne šole, ostale pa imajo razen redkih izjem končano osemletko. Trenutno največje potrebe po zaposlovanju žena v jeseniški občini so v gostinstvu, toda niti ena od prijavljenih žena nima ustrezne kvalifikacije za to stroko. Delno bodo ta problem rešili z novo ustanovljeno gospodinjsko šolo na Jesenicah, vendar to o zdaleč ni vse. Seveda moramo ob tem na Jesenicah upoštevati objektivne težave, ker industrije, kjer bi lahko izključno zaposlili žene, nimajo. Po dokaj točnih izračunih na zavodu za zaposlovanje delavcev na Jesenicah se bo število nezaposlenih žena tja do leta 1966 po-800 do 1000. To potrjujejo naslednji podatki: letos bo končalo osemletno šolanie 230 deklet, prihodnje leto 225, 1964. leta 235, 1965. leta 230, 1966. leta okoli 245 deklet itd. Po predvidevanjih bo torej do leta 1966 končalo osemletno šolanje okoli 1170 deklet. Seveda od tega se jih bo nekaj odločilo za nadaljnji študij. Nekaj jih bodo zaposlili na delovna mesta, kjer bodo odšle nekatere žene v pokoj itd. Toda to je le okoli 200 mest. Kako bodo rešili ta problem, menda nihče ne ve. V"6i pristojni 6e trudijo, da bi vse kar najbolje speljali. Od 12.575 žena v jeseniški občini je zaposlenih komaj 24 odstotkov. Letos so si postavili nalogo, da bodo ta odstotek povišali na 34, vendar trenutna situacija ne kaže prav nič rožnato. S tem seveda ni rečeno, da ni možnesti za zaposlovanje žena v jesenitki občini. Kot pravijo na zavodu za zaposlovanje delavcev na Jesenicah, bo treba poiskati rezerve, ki jih je po njihovem mnenju še dovolj. Pravijo, da bo treba osvojiti nove dejavnosti, posebej pa bo treba v podjetjih, kot so lesnogalanterijski obrat, razne obrti itd., poiskati še prosta delovna mesta za žene. Perspektive torej so, le z dobro voljo in pravilno politiko jih je treba izkoristiti. - M. Zivkovič Čeprav kemična čistilnica, ki jo ima servis stanovanjske skupnost; Stražišče v Kranju obstaja šele kratek čas, je tamkajšnjim prebi^ vavcem nadvse dobrodošla. Bojazni, da bi ne bilo dela, ni več V zadnjem času se že kažejo potrebe, da samo en delavec ne bo val kos potrebam Mlajši grajali starejše Pretekli četrtek se je pionirski odred »Crni« iz Predo.selj zbral na svoji redni konferenci, ki i e je je udeležilo 355 pionirjev in pionirk. Konferenca je bila živahna; vodili so jo pionirji sami. Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da je bil odred kljub nekaterim pomanjkljivostim, dokaj marljiv. Delo se odvija v glavnem v krožkih ,in sicer v prometnem, strelskem, šahovskem. folklornem, dramskem, gasilskem in ta- borniškem krožku. Tudi v športu so zabeležili lep uspeh, saj so na zadnjem občinskem atletskem prvenstvu zasedli prvo mesto. Pred KR A N J S K I Z redne skupščine ALC Lesce-Bled Poglabljati družbeno upravljanje Smotrno izkoriščati sredstva PREDAVANJE O TITU Jesenice, 22. maja - Sinoči je Delavska univerza na Jesenicah organizirala predavanje ob 70. rojstnem dnevu tovariša Tita. Predaval jc Jeseničan Jože Vari. O DRUŽBENEM NACRTU IN PRORAČUNU Jesenice, 23. maja - Za danes popoldne ob 15. uri je na Jesenicah v delavskem domu sklicana 64. seja občinskega zbora in 69. seja zbora prodzvajavcev občinskega ljudskega odbora Jesenice. Med drugim bodo odborniki na ločenih sejah razpravljali o reali-zaciji družbenega načrta za leto 1961, o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Jesenice za lani, o zaključnem računu družbenega sklada za šolstvo, nadalje o finančnem načrtu družbenega sklada za šolstvo občine Jesenice za letos in drugem. M. Z. RAZSTAVA OTROŠKIH RISB Jesenice, 21. maja - Danes 60 v avli osnovne šole na Jesenicah v okviru praznovanj DNEVA MLADOSTI odprli razstavo otroških risb. Razstavo je priredil občinski svet Svobod in prosvetnih društev, na njej pa sodelujejo otroci skoraj vseh osnovnih lol iz jeseniške občine. Za raz-•tavo je bilo že prvi dan precej lanimanja med otroci in seveda tudi med starši. Podobne razstave bodo v teh dneh organizirali tudi po drugih osnovnih šolah v občini. - M. 2. BREZPLAČNA PREDSTAVA V vrsto prireditev ,ki se te dni vrstijo druga za drugo v okviru DNEVA MLADOSTI na Jesenicah, je jeseniško gledališče »Tone Cufar« uvrstilo v svoj spored tudi brezplačno mladinsko predstavo. V soboto, 28. maja, bodo ob 18. uri zaigrali mladinsko pravljično igrico Saša Skufce »PUNČKA SANJA«. Ob tej priložnosti naj povemo, da. 60 bile vse predstave omenjenega dela, ki so jih odigrali doslej izredno dobro obiskane. — M. 2. MLADI FOTOAMATERJI Jesenice. 23. maja - Danes dopoldne bodo v avli železarske industrijske šole odprli III. mladinsko razstavo mladih fotoamater-jev v jeseniški občini. Razstava bo odprta do ponedeljka, 28. maja. Največ razstavljavcev je prav lz železarske industrijske šole, kjer dela fotoklub zelo uspešno! M. 2. V znamenju gesla »Vse sile za modro nebo« je bila v nedeljo, v prostorih letalskega pristanišča Lesce-Bled uspešno zaključena RADOVLJIŠKA KOMUNA IX. redna letna skupščina ALPSKEGA LETALSKEGA CENTRA. K uspešnemu delu Je znatno pripomogla plodna razprava, na podlagi katere je skupščina sprejela sklepe, pomembne za nadalj- nje delo ALC in za razvoj letalstva nasploh. Iz izčrpnega poročila predsednika Pavla Tolarja so bili razvidni uspehi in težave v delu ALC v minulem obdobju. Prvo je bolj ali manj znano — mimogrede: imena Jože Krumpak in Jure Stirn menda dovolj zgovorno pričajo; drugo pa ima stalno isti refren: srodstva ... Prav v tej smeri je tekla tudi razprava. Težiti bo treba, da bodo sredstva smotrno izkoriščena, česar se bo moral v polni meri zavedati sleherni član alpskega letalskega centra. Novoizvoljeni odbor (11 članov UO, 3 NO) pa bo moral v bodoče prilagoditi pravilnike o dejavnosti ALC stvarnim potrebam in hkrati nuditi ukrepe za čimboljše delo. Po končani skupščini so podelili diplomi Zveze letalskih organizacij Slovenije zaslužnima članoma: Jožetu Krumpaku in Janku Bene-diku. - S. Skrabar OTROŠKE RISBE OB DNEVU MLADOSTI Likovna komisija občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev radovljiške občine je pripravila v počastitev dneva mladosti razstavo otroških risb in drugih likovnih izdelkov. Komisija, ki jo vodi akademski slikar Janez Ravnik, bo izbrala i najboljša dela. Le-te bedo razstavili v društvenem domu na Bledu od 25. do 27. maja. Omenimo naj da so doslej učenci iz radovljiško komune sodelovali že na okrajnih, republiških in celo na mednarodni razstavi otroških risb v Zagrebu. Ob tej priliki naj tudi opozorimo, da bo jutri na Bledu prometno tekrr"—r'«;n'""?v. — j b. \'a kratkem valu — V Bujunjah, v hisi s številko 73 je že dlje časa mesnica. To vedo le domačini, zakaj še vedno je brez napisne table. Čudna gostoljubnost ali pa se držijo pregovora: »Dobro bla-fo se samo hvali.« — Te dni potekajo po šolah v radovljiški komuni izbirna tekmovanja za občinsko prireditev »Pokaži, kaj veš in znaš o prometu«, ki bo pred koncem šolskega leta v radovljiški kino dvorani. £ Pred nekaj dnevi so v poslovalnici št. 1 trgovskega pod? jetja »Slovenka« v Radovljici začeli prodajati «L*JCKEi -mlečni sladoled, izdelek Ljubljanskih mlekarn. Prodali so jih že nad 2000. Največji potrošnik so nedvomno učenci bližnje šole, kar dokazujejo razmetane vrečke po cesti in pločniku (1). Nekdanjo grobnico v radovljiškem parku (med »Grajskim dvorom« in zadrugo) ki ne služi več svojemu namenu, bodo delavci komunalne uprave preuredili v okrasni bazen. Z delom so že začeli. Na kmetijskem posestvu Poljče že več kot leto dni uspešno molzejo na mehanski način. — »Naš uspeh ni le v tem, da oddajamo 1000 litrov mleka na Jesenice, višek okoli 300 litrov pa Ljubljanskim mlekarnam, temveč v uveljavljanju proste reje živine v odprtih hlevih ln z električnim molziščem. Zato predvidevamo gradnjo odprtih hlevov za 200 do 300 glav živine, ki bodo postavljeni še v letošnjem letu. Mislimo tudi na nabavo novega kompresorja za molžo, ker sedanji porabi preveč olja. Montaža nove sušilnice pomeni veliko pridobitev, saj je nepogrešljiva pri farmskem načinu dela. Dva stanovanjska bloka s 14 stanovanji ln 4 garsonjerami bodo vseljiva verjetno že julija,« nam je dejal upravnik posestva. Na sliki: krave čakajo na molžo St. S. — Foto: F. Perdan kratkim so zbrali tudi precej železa in drugega odpadnega materiala. Zanj so prejeli 15.700 dinarjev. Člani odreda so aktivno sodelovali tudi v letošnjih jugoslovanskih pionirskih igrah. Predvsem pa so na konferenci presenetili najmlajši pionirji. Odločno so grajali starejše pionirje in mladince, ki niso prispevali k skupnim uspehom odreda tistega, kar bi sicer lahko prispevali. Delovni uspeh bi bil nedvomno še večji. — R- PREDDVORU VODOVOD IN CESTE Na seji krajevne sukpnosti Ko-krica, ki je bila preteklo sredo, so razpravljali predvsem o komunalnih vprašanjih in o sredstvih, katerimi razpolagajo letos. Med najvažnejše naloge skupnosti sodi napeljava vodovoda v preostali del vasi Kokrica ob Gol-niški cesti. Ta predel šteje 80 hiš, vse pa so odvisne le od ene vodovodne pipe. Prebivalci so pri-oravljeni opraviti vsa težaška dela saj bi radi dobili čimprej vo-.ovod. Govorili so tudi o občinskih miroma krajevnih cestah. Poslej lesbodo več vzdrževali ceste Ilov-ka-Brdo. ker je namenjena v klavnem za poljska dela, in cesto Mlaka-Brdo, ki jo v glavnem uporabljata Opekarna Bobovk in Gozdna uprava. - R. PIONIRJI O PROMETU V ponedeljek, 21 maja, j« imela komisija za.izvedbo letošnjeii republiškega in občinskega tek* movanja pod geslom »-Pokaži kV veš in znaš o prometu« redno ee-Pogovorili so se o zaključa; prireditvi v Kranju, ki so jo morali minulo nedeljo zaradi slabega vremena preložiti. Sklenili » da bo prireditev danes — v sreda 23. maja. Ob 14. uri bo v avli jele »Simona Jenka« priredij »Kaj veš in znaš o prometu,- ob 16. uri. pa se bodo tričlanske ek pe tekmujočih šol pomerile v oc^ njevalni vozni po kranjskih ul; cah. Slovesen zaključek, obian rezultatov in podelitev nagrad^ teh je za 300.000 dinarjev _ ho ob 18. uri. - Celotno prireditev rv snemala tudi RTV Ljublj ana. R DROBNO — VENDAR POMEMBNO Preteklo nedeljo je irnela krajevna skupnost v Trbojah sejo na kateri so se pogovorili o k« tošnjih sredstvih. Sklenili so, da se bo treba cd ločno lotiti urejanja mesnice \ zadružnem domu. To bodo storili kakor hitro bo kmetijska niki ga prostor izpraznila. Uredili b,, do javno razsvetljavo v Zerjavki in Trbojah. Odprli bodo gramoznico v Trbojah. bodo uporabljali predvsem l: sipanje cest. Nekatere bodo po-pravili še v tem mesecu. fcjg| tega so se pogovorili še 0 u^ ditvi prostorov v zadruznem dkV mu. Izrazili so željo, naj bi pol jetje Avtoprounet v Kranju vrdr-ževalo tudi v poletnih avtobusno zvezo ob 6.30 rtv>\ ^ V', ramo mesecih in 15.3«. saj se te zveze ljudje radi posiu- sujejo, — C. Dela ne bo zmanjkalo Na minuli seji krajevne skupnosti v Naklem so razpravljali o komunalni problematiki. Pokopališka uprava mora brez odlašanja urediti pokopališče, in sicer v smislu sklepov, ki so bili sprejeti na zboru volivcev. Nadalje: v vasi bo treba urediti kanalizacijo po obstoječem načrtu. Odstraniti bo treba hišo št. 44, ker grozi, da se bo vsak čas porušila. Razen tega kvari podobo vasi. zunanjo podobo. Mara Cernuec bo izdelala načrt za olepsanje m nato pa bodo s pomočjo prebil cev in družbeno-politioTriR on*, nizacij poskrbeli, da se bo načrt uresničil. Na Pivki bo treba urediti kanalizacijo ,popraviti cesto j« most. V Zejah bodo uredili avtobusa* postajališče, prestavili Naselju bo treba dati tudi lepšo tudi za Strahinj šče, uredili kanalizacijo a pravili nekatere ceste. To ^ NESREČE 18-lctncga motorista na Visokem Visoko pri Kranju, 22. maja — Okrog 11. ure je prišlo tukaj do prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo. Osemnajstletni Zdravko Sitar, domačin, je z motornim kolesom Puch 250 trčil s tako silo v vogal obcestne hiše št. 37, da je na mestu obležal mrtev. Domačini 60 ob tej nesreči kimali z glavami in ugibali, kaj je tega mladega fanta danes dopoldne gnalo v vrtoglavo divjanje po glavni cesti, kar 6e je končalo s smrtjo. Trikrat je menda pripeljal skozi vas po glavni cesti, in to s tako naglico, da 60 ljudje postajali na to pozorni. Nekega otroka je skoraj povozil. Neposredni povod ob usodni nesreči pa je bilo verjetno tudi srečanje z osebnim avtom Fiat 600 na dokaj nepreglednih ovinkih v samem naselju. Zdravko je z motorjem »rezal« ovinek po levi. Da bi se izognil trčenju, je moral hitro preiti na desno. Toda ob tem ga je z vso silo zaneslo v tid hr še ob cesti. Zdravko je bil zaposlen v tovarni Tekstilindus že tri leta, O nje govem delu in obnašanju tam n-majo bistvenih pripomb. Pmtr.c ni organi pa so ga že poznali k ljubitelja hitre vožnje. Vibuu %v. dvom, da je moral Zdravko dr življati nekakšen duševni pretro da Je sredi dopoldneva Šel na sto in vozil s tako hitrost vzeli so mu tudi kri za preisk vo, če ni morda pred tem za alkohola.) - K. M, NESREČA NA JEŠKM$Rt ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ponedeljek, 21. maja, ob M uri je prišlo na jeseniški kler • ški postaji do nesreče ki bj srečo ni zahtevala večje mater ne škode. Garnitura 6 vagonov Je pri premikanju trčila v garnituro O**" nih vagonov, ki so stali na stap** tiru. Pri tem sta bila 2 rafoa* precej poškodovana. Materija* škoda znaša okrog pol milijo*** dinarjev. Ko to poročamo. Se * ugotovljeno, kaj je povzročilo «•* srečo. Domnevajo pa. da j<> K* krc'nica napačno postavljena. MEDA. n mah "6?N mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam B - klarinet za 13.000 dinarjev. — Štefan Osojnik, Šenčur 150 1932 Prodam hi.šo na Jesenicah. -Ponudbe oddati > ogl. ode", jorl ►Gorenjska 1931 Prodam dobro ohranjen motor -DKW- - 250 ccm, za 200 000 din. - Ogled V gostilni Ribno 1, R!od 1D82 Zaradi selitve poceni prodam več različnih stvari. Rupa 25 2048 Poceni prodam malo rabljeno kuhinjsko opremo. - Naslov v oglasnem oddelku pod »T' mnik 2059 Prodam dobro ohranjeno okno 115X135. - Milka Comažnr, Zg Bitnje 116 2060 Prodam kravo, ki bo čez 3 tedne drugič telctlla. - Visoko 27 2061 Prodam nov moped »Collbri« s 150 prevoženimi km in novo kruš- OBVESTILO cepljenje PROTI OTROŠKI PARALIZI. DAVICI, TETANUSU IN OSLOVSKEMU KAŠLJU Zdravstveni dom Kranj obvešča matere, da bo cepljenje proli otroški paralizi, davici, tetanusu in oslovskemu kaliju za otroke, rojene od 1. decembra 1960 do 31. decembra 1961. Cepljeni bodo tudi starejši, ki do sedaj še niso bili cepljenj ali pa so bili nepopolno. S seboj prinesite žličko, vabilo in izkaznico • cepljenju ter 400 dinarjev za cepljenje proti otroški paralizi, #riroma potrdilo o vplačilu. RAZPORED: OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVClCE 1 T 2«. maja 1962 ob 7.30 uri DRULOVKA št. 41 PRI FAJFAR 28. maja 1962 ob 8.30 uri OSNOVNA SOLA PODBLICA 28. maja 1962 ob 10. uri POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA NEMILJE 28. maja 1962 ob 10.30 uri OSNOVNA SOLA BESNICA 28. maja 1962 ob 11. uri POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA RAKOVICA 28. maja 1962 ob 12. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA STRA2ISCE % 28. maja 1962 ob 14.30 do 17.30 ure ZADRU2NI DOM KOKRICA 29. maja 1962 ob 7.30 uri OSNOVNA SOLA PREDOSUE 29. maja 1962 ob 9.30 url ZADRUŽNI DOM VISOKO 29. maja 1962 ob 11.30 uri !* OSNOVNA SOLA KOKRA 29. maja 1962 ob 14. uri ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 29. maja 1962 ob IS. uri ZDRAVSTVENA POSTAJA PREDDVOR 29. maja 1962 ob 17. url OTROŠKA POSVETOVALNICA SENCUR 30. maja 1962 ob 7.15 url OSNOVNA SOLA TR8TENIK 30. maja 1962 ob 10.30 uri OSNOVNA SOLA GORICE 30. maja 1962 ob 11.30 uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 30. maja 1962 ob 12.30 uri OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE 30. maja 1962 ob 15. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŽEJE 30. maja 1962 ob 15.45 uri ZADRUŽNI DOM NAKLO 4 30. maja 1962 ob 17. uri d OTROŠKI DISPANZER KRANJ 4. junija 1962 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure OSNOVNA SOLA ZABNICA 5. junija 1962 ob 13.30 uri KMETIJSKO POSESTVO HRAST JE 5. junija 1962 ob 15. uri OSNOVNA SOLA VOKLO 5. junija 1962 ob 16.15 uri OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 5. Junija 1962 ob 17.30 uri OSNOVNA ŠOLA VELESOVO 6. junija 1962 ob 7.30 uri , ZADRUŽNI DOM CERKLJE V 6. Junija 1962 od 9. do 11. ure OSNOVNA ŠOLA ŠENTURŠKA GORA 6. junija 1962 ob 15. url f OSNOVNA SOLA ZALOG 6. junija 1962 ob 17» url Zaradi cepljenja ne bo ordinacij v OtrnSkem dispanzerju v Kralja v torek 29. maja In v sredo 6. Junija popoldne ter v aredo J». maja in ponedeljek I. junija dopoldne. V Otroški posvetovalnici v Stražišču pa ne bo posvetovalnice » ponedeljek 28. maja 1962. ZDRAVSTVENI DOM - KRANJ PORT •ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT .ŠPOR m i Štiri točke za judoiste Triglava Moštvo judo kluba Triglav je v nedavno tega gostovalo prvič v Slovenski Bistrici, kjer jo jme-lo dvoboj z domačim Impolom ter naslednja dan v okviru slovenske judo lige s Kovinarjem iz Maribora. Tekmeca, ki zavzemata spodnji del prvenstvene lestvice, nista bila trd oreh za tekmovalce Triglava, tako da so oba dvoboja gladko dobili, in sicer z Impolom 19:6, a v Mariboru proti oslabljenemu Triglavu s 15:9. , Boljši del mošrtva sta bila tudi tokrat tekmovalca težke kategorije Bevec in Stare, ki sta dobila vse dvoboje, pa tudi tretje in četrto plasirana z republiškega prvenstva Kučina ln Hostnik sta bila odlična. Slabši del moštva še vedno lahka kategorija, je saj Govc II še vedno ni prišel v formo in je v krizi, medtem ko Ra-kovec zaradi pomanjkanja tekmovalne rutine in izkušenj še vedno ne more stopiti v korak z ostalimi odličnimi tekmovalci lahke kategorije. Je pa tu 8e nekaj, česar ne smemo prezreti. Edino tekmovalca v lahki kategoriji sta imela v teh dveh dvobojih tekmece, ki po svoji kvaliteti dosegajo raven slovenskega juda, ostali v srednji in težki kategoriji T>a KO imeli mnogo laže delo z neizkušenimi nasprotniki. Torej kot vidimo edina skrb judo-istov Triglava je, da pripravijo oba tekmovalen v lahki katego riji tUdI za težje nastope. Ze 28. in 29. 3. čakrta TRIGLAVANE dva odločilna dvoboja, ki bosta odločala, kdo bo v pomladanskem de- no peč Tržič Ignac Jpše, Koroška 7 2062 Prodam 2 obroča za gumi voz — 16 col. - Prodam ali zamenjam izruvač za krompir za vprežne grablje. - Naslov v oglasnem od- delku 2063 Prodam 15-ooUki »umi voz, nosilnosti 2,5 tone. - Naslov v ogl. 2064 Prodam kravo, 6 in pol leta staro, težko 460 kg, 7 mesecev brejo, dobro mlekarico. - Janez Msdja, Nemški rovt 10, Boh. Bistrica 2065 Prodam 600 kg jedilnega krompirja. - Sp. Duplje 53 2066 Pm*" -t psičke — nemške ovčarje rodovniki. - Poizve se-Maj: kalj, Elektroservis, Bled 2067 Prodam »Pri m o« — 150 rCm> novo, le neregistrirano. — Ga-šperlin, Predoslje 81 2081 Prodam motor »NSU-Primo« -150 ccm, s prevoženimi 5000 km. - Simat, Kidričeva 43, Zlato POlje 2082 GOZDNO BLED GOSPODARSTVO sprejme takoj v delovno razmerje 2 ADMINISTRATORKI za delovno mesto: administracija - korespondenca. ^ Pogoj: Srednja ekonomska šola ali administrativna šola z daljšo prakso, z znanjem stenografije in samostojne korespondence. Prodam pšenično slamo - slov v oglasnem oddelku 2083 Prodam dobro ohranjeno mo- torno rapid< kosilnico , - Baselj znamke 24 kupim Kupim rabljen kimpež. slov v oglasnem oddelku Kupim moped --Colibri« 6lov v oglasnem oddelku • Rota v 2084 - Na 2068 - Na 2089 ostalo Dvema dekletoma nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. Hafner. Zg. Bitnje 23, Zabnlca 2070 Klepar za ventilacijo s 17-letno prakso želi zaposlitve v bližini Kranja. - Ponudbe pod "-Ventilacija« 2080 Zdravnikom infekcijske klinike v Ljubljani se za uspešno zdravljenje najlepše zahvaljuje Nikica Žaberlj, Kropa 2086 Izgubil sem paket na relaciji Kranj-Golnik, dne 19.5.- Pošte-neganajditelja prosim, da ga proti nagradi vrne Jožku Kobalu, Golnik številka 504 2086 Najditelja usnjenih rokavic, izgubljenih pred okrajem, prosim, da jih proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 2087 50.000 din nagi.de dam tistemu, ki ml v Kranju ali bližnji okolici preskrbi 2-sobno stanovanje. -Milan Govckar, Zg. Bitnje 150. Zabnica 2088 lu prvenstva zavzel drugo mesto. Triglavand so doslej v spomladanskem delu prvenstva izgubili le en dvoboj ,in sicer oslabljeni proti državnemu prvaku Ljubljani z 10:14, premagali so Alpino, Impol, Kovinarja, neodločeno pa so se borili proti OMmpljl iz Ljubljane. Prvo mesto je več sil manj že oddano, saj ga bodo gotovo ponovno osvojili tekmovalci državnega prvaka Ljubljane. Tembolj \io zato zanimiva borba za drugo mesto, saj je zanj toliko kandidatov, kot doslej še nikoli. Odlično pripravljeni moštvi Branika iz Maribora, ljubi lanska Olimpija in Kranjčani to Je četvorka, ki bije boj za drugo mesto. Moštvo Triglava je bilo v lanskoletnem tekmovanju odlično in je le nesrečno izgubilo prvenstvo, zato bo letošnja uvrstitev v spomladanskem delu prvenstva marsikoga razočarala. Vendar moramo upoštevati, da so imeli tekmovalci Triglava vse, razen enega dvoboja, na tujih blazinah, kar prav gotovo tudi veliko pomeni. P. G. Strelci za dan mladosti V okviru prireditev počastitev DNEVA MLADOSTI ln rojstnega dne tovarila Tita jo mladinski komite na Bledu priredil pro teklo nedeljo strelsko tekmovanj -za ekipe članov, članic, mladincev ln pionirk. Pri uspešni organizaciji prireditve J« v glavnem pomagala strelska družina, -Brata Rus* z 1 eda, ki je tekmoval, tudi v vseh d:seip,;..ah. Razen omenjenih tekmovavcev so se prireditve udeležile tudi ekipe drugih športnih organizacij, gasiv-cev. tabornikov in SD »Jelovica« iz Bohinjske Bele. V konkurenci ekip jo bila najboljša SD »Brata Rus« s 728 krogi (od 1000 r -'Tih), Ista družina pa je bila najboljša tudi v ekipnem tekmovanju Članic (403 krofov) in pionirjev (299 krogov). Med posamezniki so bili najboljši: člani - Jože Fon s 173 krogi pred Zdravkom Rosetom s 167 krogi; Članice - Viktorija Ilič 117, Pavla Premzelj 107 krogov itd.; mladinci - Franci Simnic 112, Marjan Fon 111 in pri pionirjih Stanko Škantar z 71 krogi. - R. A. Slovenska conska nogometna liga Za mesto više V nedeljo je bila na stadionu Kladivarja v Celju prvenstvena tekma 19. kola slovenske conske lige med domačim Kladivarjem in Triglavom Iz Kranja, ki se je končala z zmago Triglava - to pa je bilo tudi največje presenečenje nedeljskega kola. Ker je moštvo Celja, k! je imelo teden prej dve točki več v razpredelnici, izgubilo srečanje v Murski Soboti, je kranjski "Triglav zavzel njeno mesto, Celjani pa so se pomaknili stopnico niže. Moštvi sta nastoDili z naslednjimi igravci — TRIGLAV: Dagarin (Brr/ar III) - Brezar II, Dolenc — Stulnr, PerkovlČ, Jerman - Goste (Horvat), Norfiič, Rrašovec, Lipej, Binkovski; KLADIVAR: Bauman - Koren, Cokllc" - Vodeb, Vesie, Kokotec - Golob (Sarlah), Pere, SkedI, Sega in Štor. Sodil je Kor-dež iz Ljubljane. Vse tri gole za Triglav je v tej tekmi dosegel srednji napadavec Kralovec, ki je tokrat zamenjal na tem mestu Bajžlja. Posebno lep je bil tretji zadetek, ki ga Je Kralovec dosegel po izredni akciji tik nato, ko so Kranjčani s sredino zaigrali po prvem golu domačinov. Zmaga Triglava Je več kot zaslužena, saj se je zanjo borilo vse moštvo. Prihodnjo nedeljo se bodo triglavani na svojem igrišču pomerili z igravci Gorice. — Z. Komisija za sklepanje in prenehanje delovnega razmerja pri Kmetijskem gospodarstvu Sk. Loka razpisuje naslednja prosta mesta: ^ 1. Finančnega knjigovodjo-kinje z ESfl in 3 leta prakse ali nepopolno srednjo solo in pel let prakse. 2. Administrativno moč —- strojepisko z dovršeno administrativno šolo. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. Nastop je možen takoj ali po možnosti čimprej. Remont čevljarskih strojev Kranj - sprejme v službo: 1. Strojnega tehnika — konstruktorja z daljšo prakso za pripravo dela in konstrukcijo, 2. kovinostrugarje, 3. brusilca za votlinsko in zunanje brušenje. Nastop službe zaželen takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in osebnimi podatki sprejema uprava podjetja. NE UNIČUJTE PTIC PEVK IN MLADIČEV DIVJADI! OPOZORILO Vsako leto povzročajo nevedneži in brezvestneži veliko škodo v naravi s Jem, da razdirajo fazanja in Jereblčja gnezda ter pobirajo Jijihova j*K*e Zelo pogostisđ'cclcfprirrieri odnašanja mlade srnjadi. Na jobčutne j so škodo na divjadi in na njenih mladičih pa delajo ncnavr/.ani psi in klateče sc mačke. Brezsrčno in skrajno nekulturno • tUdI pobijanja naših koristnih ptic z zračnimi puškami, floberti in f racami Šolska mladina! Naj Tie bo med vami brezsrčneža, ki bi vas vse sramotil s svojim nekulturnim dejanjem! Naša mladina naj bo zaščitnik prirode in njenih lepot, predvsem pa mladega zaroda ptic in divjadi! Vzgojitelji in starši! Pozivamo vas, da vzgojno vplivate na svoj« otroke in mladino sploh! Ljubitelji narave! Vas pa prosimo, da takšna dejanja Javno obsodite in storilce pri javljate v kaznovanje. Za taka brezsrčna dejanja Zakon o lovu Člen 50 predvideva zaporno kazen do enega meseca aH do 10.000 din denarne kazni. Utegne pa storilca preganjati tudi javni tožilec zaradi kaznivega dejanja po členu 247 Kazenskega zakona. V tej zvezi opozarjamo tudi na odškodninsko odgovornost, ki iz takšnih dejanj izvira. Prijave sprejemajo vse postaje Ljudske milice in sodniki za prekrške Občinskih ljudskih odborov. Lovci! Naročamo vam, da najstrože postopate v skladu z zakonom o lovu (Ur. 1. 26/54 člen 33.) in uničujete v loviščih klateče se pse in mačke, da zaščitite divjad in njene mladiče pred uničenjem. Prav tako pa uničujte ostale roparice in ujede (lisice, kragulje, sokole itd.)! Lovska zveza, Kranj 51 Gola kolena nad belimi smučarskimi nogavicami so pri vsakem koraku dajala slutiti železne trde mišice. Bile so pridobitev mladosti, preživelo na STOu-6sh in pasačmju po norveških gorah. \ S"I sem za njim in poskušal, da bi ne hitel, a vendar povzel ritem njegovih enakomernih kretenj. Toda mene so noge jele kmalu boleti in srce mi je divje razbijalo. Pot mi je udarjal lz vseh aojnic, mi močil obleko in mi tekel po obrazu. Zopet sem mislil na Farnella, ki je hodil nekje pred nami, ne da bi vedel, kdo hiti z« njim. In zopet sem se silil, da sem hitel naprej. Moral sem ga doseči pred Lovaasom, to Je bila moja glavna gibalna sila. In če tega ne bom mogel telesno, se bom moral k temu prisiliti Z voljo duha. Dolina 6c Je razširila in razdelila. Odšla sva po levem razcepu, prekoračila star lesen most in prehodila grič, dokler nisva pri-■a v drugo dolino. Tukaj sva zagledala prvi sneg — dolg ozek trak v teani soteski. Pogled na to in okoliščina, dva sva se pravkar nekoliko spuščala ,sta pomagala, da se mi je vrnilo več volje, da *em lhko pohitel in zopet dohitel Sundeja. Pokazal nem mu sneg in zastokal: »Kmalu bova lahko uporabila amu^i - Veselil sem se olajšanja ,ki ga bo drsenje na smučeh predstavljalo za moje boleče ude. Pogledal me je, njegov obraz je bil svež in le rahlo oznojen. -Crn m.inj bova morala hoditi s smučmi, tem bolje. Torej poskusiva hoditi lepo stalno in enakomerno. Ves čas ohranite enak tempe Brundajte si kakšno melodijo, hoji morate dati zalet, kajti Zdaj hodiva prepočasi.*. -Ali mislite, da hodi Lovaas hitreje kot midva?« sem vpra- M. Prikimal je. »Ze prav,« je dejal, *vem, da tega niste.vi krivi. Mi smo vajeni hoditi po takih krajih, vi pa ne. Zdaj molčite, sklonite glavO in - naprej. In mislite na to, da dajem tempo jaz. Tako, zdaj ko imate nekaj zaleta, pojdiva dpUje.« 1 In tako sva hodila in opazoval sejan njegove noge. Naglo jih je premikal z mehko, sproščeno lahkotnostjo v kretnjah, kjer je bil vsak korak, enak drugemu, ne glede na to, ali sva hodila navkreber ali navzdol. Skušal sem g adohitevati. Pri tem som ne glede na bolečine v kolenih skušal posnemati njegove gibčne kretnje. Toda potem sva se pričela neusmiljeno vzpenjati v vilino. Naj sem se še toliko trudil, kljub temu mi je čedalje bolj uhajal naprej. Sklonil eem glavo in pomagal z rokami porivati kolena. Stisnil sem zobe in mislil na aFrnella. Moral 6em priti pravočasno do nJega. Začel sem si mrmrati molodijo. tako da sem pri vsakem vzdihu stisnil zobe. Tako sem uravnaval svoje korake in moji koraki so uravnavali besede: »rPavočanso moram doeči Farnella.« Noge ro me tako bolele, da se mi je zdelo, kot da žarijo .in Čevlji so se'mj *deli kot svinčene uteži. Iz vsega telesa ml je tekel pot, da mi Jfc meglii oči, in zdelo se mi je, kot da pljuča ne morejo dobiti več zraka. Predvsem me je VMM k tlom težki nahrbtnik na ramenih, so rezal v tanko meso nad ključnico in me vlekel za vratne mišice. Zagrizeno sem se oprijemal besed — »Pravočasno moram doseči Farnella.« Toda slednjič je moja zavest tako popustila, da sem čutil tak! ovojih notr samo fte skozi zobe. Besede no kmalu zamrle. Moja tk vest je bil« prazen prostor. Pozabil sem Farnella. pozabil s^m Jjjfl vse. Ves svet je obstajal samo le Iz kamnite S****, ki se je vi!/, navzgor, vedno dalje navzgor .pred menoj, kjer sem videl malo Sundejevo postavo in ogromni naprej nihajoči nahrbtnik. Zavila sva stran od reke in plezala po pobočju doline. Više gori je bila megla gostejša. Pot sva videla vedno slabše. Pač pa sva vedno znova srečevala tu in tam na skalo narisan rdeč -T« - mar kacijo za turiste. In potem sva sredi nekaj razvejanih dreves z de belimi koreninami zagledala na veliki poševno ležeči kamniti plo *či s črkami in puščico na levo napis: »B J ornst i gen«. Tu me je Sunde počakal. »Medvedja steza,« je dejal. »To je bližnjica. O je Lovaas sel po položnejSi poti, ga ne moreva dohiteti. Toda tukaj je treba nekaj časa plezati.« Izgubil sem pogum .Prav nič dobrega si nisem obetal od Sunde J evega opozorila, da bo »treba nekaj Časa plezati«. Zavil Je na levo preko rahle vzpetine in izpodbudno preko ramena dejal; »Zgoraj bova malo počivala.« »Zakaj se imenuje Medvedja steza?« sem vprašal. Sel sem tako tik za nJim, da sem se z obrazom skoraj dotikal njegovega nahrbtnika. »Mislim, da je po tej poti hodil star medved.« »Ali so teh gorah živeli medvedi?« -Seveda so živeli. Nekoč so lovili mojega očeta. Tudi zdaj Jih je še nekaj, toda zdaj JI hne lovite več.« Ko Je pot postala Se bolj strma Je utihnil. Kri mi je pričela udarjati v ušesih in pot mi Jo tekel po križu. Na obrvih so se mi nabirale kapljice potu in megle. Tedaj sva na poti opazila sledove čevljev. Sunde je pokazal nanje: »Vsi gredo navzgor, nobeden navzdol. Tako bova Perra verjetno še našla.« »Ali Je tudi Lovaas šel po tej poti?« sem zasopel. »Ne morem reči,« Je odgovoril. Okoli naju se Je zgostila megla, vendar sem z očmi zamegljenimi z znojem, zapoznal negotovo za ve j ono sled. ki se je vila pod gladko kamnito stezo, pod katero sva hodila. Med preklinjanj eni in drsenjem, ko sem se z rokami in nogami oprijemal opor in nihal pod težo svojega nahrbtnika ter Izgubljal ravnotežje, eem znoje, se in sopeč sledil Sundeju. Mislil eem na eatrega medveda, čigar steza Je bila tu. Toda medved Je Imel Itlri noge in razen tega ni bil obložen % ogromnim nahrbtnilkom in smučmi. Kadar sva hodil; po nezasneženlh predelih, so od časa do časa Sundejevi čevlji odrivali kose kamenja, ki so potem udarjali ob moje noge. Vedno pogosteje se Je moral Sunde ustavljati in ml ponujat roko. Slednjič sva vendarle srečno prispela na vrh ln počivala na divji planoti, polni ogromnih skalnatih blokov, ki jih Je zimski led odtrgal lz gor. Tukaj sva odvrgla tudi najino prtljago in, utrujen, izčrpan in drgetajoč oti onemoglosti in segretja ,sem legel ob skalo. Sunde Je potegnil iz nahrbtnika nekaj, kar je imenoval doma pečen kruh in rjavi kozji sir. »Le naglo pojejte,« Je dejal, »počivati smeva zgolj minuto ali največ dve. In nikaT ne jej»te snega.-Medtem k osem se naslonil na kamen, Je preiskoval sledove nog. »Nemogoče je reči, koliko ljudi je Mo tod mimo.« Zaprl sem oči. Do vsega sem bil ravnodušen. Zdaj se me ni tikalo, aH bo Farnell ubit ali ne. Ne bilo bi me niti vznemirilo, če bi se iz megle pokazal Lovaas in nameril orožje name. Biti ustreljen, bi pomenilo usmiljenje polno odrešitev tega stanja Bil sem popolnoma uničen. Kot vlažna mrzla odeja se je vlekla megla okoli mene. Po prehudi vročini me je zda j stresal mraz. »Okay « je dejal Sunde. »Pojdiva dalje«. m f # W C • W Priredil: Stanko SlMENC Jack LONDON KPIStOl III HI B C Riše: Jane* GRUDEN 40. Box Can.von jc pobiraj od iskalcev zlata mrtvaški davek. Pristali so pred vhodom v sotesko in ogledovali greben, ki je štrlel Iz vode. Tam je bilo že več čolnov in lastnikov, ki si niso upali dalje. S skrbjo so zrli v divje kipenje valov. 41. Kriš in Cok sta se spustila v pustolovščino, gospodarja pa sta ju opazovala z obale. Čoln sta tako uravnala, da je plaval po sredi vedno hitrejšega toka. Sinil je bliskovito mimo skal in vse je izginilo v peni. V dveh minutah sta ugnala nevarnost in privezala čoln k bregu. 42. Vsi štirje so se napotili ob vodi navzdol ogledovat ofias VVhite Horse. V penečih valovih so zagledali velik čoln. Vrglo n je v zrak in takoj nato ga je zagrabil vrtinec. Sto čevljev niže \* se iz pen prikazali zaboji, dno obrnjenega čolna in sem ter tja giavt mož. Dva sta dosegla breg, štirje pa so Izginili. Osmo srečam e Pretekli ponedeljek se je zbralo okoli 80 dijakov nasmejanih obrazov. Kako se bo zanje končalo šolsko leto, ni bilo več problemov in živžav na kranjskem kolodvoru je bil upravičen, čakala jih je sicer precej dolga vožnja — v Bitolo — čakalo jih je prijetno srečanje, veselje, zabava, igra, čakali so jih nekateri znanci, njihovi sovrstniki iz devetih mest, ki zastopajo vse naše republike in avtonomne pokrajine. Tako kot je bilo tokrat, je vsa- I igravk. Med najmlajšimi pa bodo ko leto ob praznovanju dneva v Bitoli prtiv gotovo namiznote- mladosti; letos se bodo mladinke | niški igravci iz Kranja. Vito Osoj- Starejši in boljši so morali odstopiti prostor nam, ker se bodo sami potegovali v istih dneh za naslove najboljših v državi. V Zagrebu bo namreč državno prvenstvo za posameznike in je Marku-nu, ki gre z napil, kar težko, ker se ne bo mogel boriti za najvišja mesta v mladinski konkurenci-'" Tudi med atleti manjka več dobrih tekmovalcev. Nekateri "aJ" boljši imajo v teh dneh nastop za ekipno državno prvenstvo. Maks Jeza, ki je vodja skupine atletov, mladi srečamo iz vseh predelov Jugoslavije in se pogovorimo o našem življenju in izmenjamo Izkušnje. Na tekmovanjih pa je pomembnejša borbenost, ki Jo vzgaja šport, kot pa kvaliteta.« SAMO FOLKLORA Prejšnja leta so bili Kranjčani tudi s kulturnim programom na festivalih dokaj udeleženi. Nastopili so solisti, mladinski orkester, folklora in podobno. Letos pa je šla na pot samo folklorna skupina dijaškega doma na Zlatem po-Uu. Mlade folkloriste uči priljubljeni »Klro«, ki mi je rekel: »Na-a skupina dela šele slabo leto, vendar imam občutek, da smo se v tem kratkem času že kar precej naučili in da bodo naši pl0*1 gledavce v Bitoli lahko prijetno I razvedrili.-« IZ SPOMINOV Čeprav je ob dnevu mladosti, ob rojstnem dnevu našega Tita, povsod pri nas vse v prazničnem razpoloženju, je še posebno slovesno v mestu, kjer je festival »Bratstva in enotnosti«. Morda bi komu delal krivico, takšnega namena pa 6eveda nimam, da je bržkone za vse doslej ostal najbolj nepozaben festival v Prištini (1958. leta). Ko smo prišli tja, so bili za vse nas, razen seveda za domačine, posebna zanimivost beli fesi. In kmalu po prihodu so nekateri Folklorna skupina dijaškega doma na Zlatem polju v Kranju bo v Bitoli za gledavce zanimiva tudi zaradi malega harmonikaša, ki so ga na naši sliki obkrožili navdušeni mladi folkloristi ln mladinci iz Subotiee ,Bosan-ša, Slavonskega Broda, Bitole, Gornje Radgone in Kranja že skega Samca, Prištine, Reke, Ni-osmlč srečali, in 6icer v Bitoli na VIII. mladinskem festivalu -Bratstva in enotnosti«. MED KRANJČANI MALO STARIH ZNANCEV Gorenjci se prav dobro Še spominjamo V. festivala, ki je bil 1959. leta v Kranju. Lep in za prenekatere slovesen dogodek je bil to. Nato je bilo tako na Reki, v Prištini, Samcu, letos pa bo v Bitoli. »V nečem pa bo morda le razlika,« mi je pred odhodom rekel predsednik ObK LMS Kranj Jože Kavčič. »V naših vrstah tokrat nimamo več tistih športnikov, ki so nas zastopali prejšnja leta'. Novi mladinci in mladinke so tudi v folklorni skupini. Ko smo se dogovarjali, s kakšnimi ekipami naj potujemo v Bitolo, je bila naša želja, da je med nami čimveč mladih, a kljub temu vsaj prav dobrih dijakov, ki bi jim bilo njihovo potovanje v Bitolo tudi nagrada. Redki pa so v naših ekipah starejši mladinci ta mladinke, ki so že vključeni v proizvodnjo. Ker bomo odsotni en »eden, bi bilo škoda, če bi zaradi festivala ovirali delo.« BORBENOST BO ODLOČALA Danes imajo prav gotovo nekateri že prva športna srečanja. Rekordov - vsaj od Kranjčanov -tokrat ni pričakovati. Med roko-metasi, odbojkarji, šahisti, atleti in namiznoteniškiml igralci so v večini mladi in bolj ali manj nepoznani obrazi. Vse vrste so šesta vi j ono v večini iz pionirjev ali mladih neizkušenih igravcev in nik pa pravi: »Kljub temu nas ne bodo kar tako ugnali. Borili ve bomo in skušali opravičiti kvaliteto kranjskega namiznega tenisa. zaradi tega ni bil prav nič slabe volje: »Končno na teh festivalih tudi ne gre za vrhunske rezultate, bržkone je pomembnejše, da se Najmlajšo ekipo kranjskih športnikov, ki je tudi potoval stival »Bratstva in enotnosti« v Bitolo, so sestavljali obet °* ** ™i.nntonlš!d 1 Travci. Oh ndhndn cn ..!.,...%„„____,___.. 3iiv.ii -——-----— - - »nulu, ou sesidvijem ooet-i* miznoteniški igravci. Ob odhodu so prisrčno pozdravliaM ki so bili v tistem času na kolodvoru 1)011 napotnic gostje, čeprav z nekakšno sramežljivostjo začeli nakupovati te značilne bele fese. Cez dva dni je že polovica gostov nosila nova pokrivala, zadnji dan pa ne vem, če je bil še kdo brez belega fesa na glavi. Vsa mladina, ki se je zbrala v Prištini je ob odhodu po ulicah plesala z belimi fesi na glavi kolo in pela: »Ide Tito preko...« Vsi so bili kot eden po srcu in ». sti, pozabljeni so bil; J~*xn*Rr športnih igriščih, pa tJr* "* v vseh pa je tlela samo'^ nju ZGlJa ^ Bk0raj8nJe«> iide Podobno je bilo tudi leta in pozneje, podobno n*k^w di letos v Bitoli, čeprav^^ srečali novi mladinci in ke. - B. F. mlad*- Čeprav Je ekipa rokometnih igravk prišla skupaj na kranjsko železniško postajo, so se tekmovavke hitro vključile v družbo z ostalimi mladinkami in mladinci # Ondan sem bolj po naključju kot hote odkril škofjeloško mlekarno. Vstopil 6em 1» zaČ€l pasti zijala. Ja, Matiček, saj je vse pripravljeno za mlečno restavracijo! Hladilnik je tam, pulti, pa še kaj drugega. Le gostov še ni, da bi jim postregli. Pri priči sem se domislil jogurta. Pa mislite, da 6em ga dobil. Kje neki! Tako čudno so me gledali, ko sem povedal svojo željo, kot bi zahteval najmanj puško z daljnogledom in petdeset nabojev. -Jogurta nimamo!« so mi na kratko povedali. Strela skrtačena, kaj pa imajo potlej, če nimajo jogurta? Surovo mleko pa kruh in to je vse. In kje so mlečni izdelki pa jedi, ki naj bi jih imela mlečna restavracija? Pa sem vprašal domačina, čemu ne obratuje mlečna restavracija. - Takole je začel: »Povejte mi, ali so imeli že v srednjem veku mlečne restavracije.« -Nak, menda ne,« sem zadostil njegovemu vprašanju. -Vidite, pa sva tam,« se je nasmehnil možakar. »Loka je srednjeveško mestece in če naj ostane to tudi v prihodnje, se mora odpovedati mlečni restavraciji.« Pa sem vrnil možakarju. »So že poznali v srednjem veku kislo mleko?« »Kaj bi ga ne poznali,« se je zarezal. »Da se mleko skisa, ni treba posebne pameti.« »Vidite, če hoče Loka ostati srednjeveško msstece, mora imeti tudi kislo mleko. Spretni ste pa menda tudi dovolj, da boste znali skisati presno mleko.« Navsezadnje Je pa mlečna restavracija stvar Turističnega društva. To mora skrbeti tudi za take lokale, ki koristijo tujcem. Ampak kako naj -pricoprajo« mlečno restavracijo, ko pa še občnega zbora ne morejo sklicati! 0 Ko sem se tistikrat ustavil v Zg. Bitnjah, so mi pripovedovali ljudje, kako je od srede na četrtek bilo v tamkajšnji cerkvici plat zvona. Takoj sem opazil, da se še niso čisto pomirili. »Saj pravim, česa se fantje ne domislijo,« Je pripovedoval prileten možakar. »Najprej so se napili, potlej so se pa spravili nad zvonove. Pa kar z vsemi hkrati so nabijali. Ljudje pa seveda pokonci. Na pol oblečeni so tekali okrog hiš in buljili v strehe, če morda ne gori prav pri njih doma. No, preden se je strah polegel, je šla noč rajtom žvižgat.« »Kaj pa fantje, ki so zvonili?« -Menda čakajo na pohvalo!« se je odrezal možakar. 9 Kar pomnim, imam premalo želodčne kisline. Pa je ondan naneslo, da sem jo imel nenadoma preveč. In še precej preveč. Ce ne bi ponoči izmenoma ležal najprej na hrbtu pa na trebuhu in postrani, bi mi kislina verjetno prevrtala želodec. Se jedilna soda ni prida zalegla. Brž sem prišel stvari do konca. Srečaval sem ljudi, ki so prav tako kot jaz tarnali, kako jih peče v želodcu. — Nerodnost je bila v tem, da smo 6e v restavraciji Park v Kranju nacejall s črnim vinom, ki je hudo -zacikalo« — kot se temu pravi. Nekateri gostje so vino vračali, bolj žejni so ga pa pili. In mednje sodim tudi jaz. Pravijo, da ti6te kislice ne prodajajo več; precej dolgo je pa trajalo, preden 6o 6e domislili, da tako vino ni za prodajo. f Zoper živilski trg v Kranju ne bi rekel ne črne ne bele, če ... Takole je to. Natanko pred vhodom v glasbeno šolo \m tekli ponedeljek postaviU ME branjevka velik čeber JTwdka zeljem. Ko sem nič hudegadu-'teč - pase strašansko s^L* mudilo - prihitel i, gl^^ lo, ni dosti manjkalo, pa^*.! mel v čeber z zeljem. No prihodnost pa že zasluiimt V prihodnje bi bilo lepo. č« J * pred vhod. v šolo postavTjaiT ► kih m podobnih barikad tv. pa naj drži to, da je j:Wk1 ^ la eno, kislo zelje Pa dnj£ Pozdravlja vas B°DiCaK Mladina in planinarstvo Pred kratkim je iai mladinski odsek HarxinsW» društva Kranj svojo redno seja na kateri so razpravljali o da* v letošnji sezoni. Sklenili aa * bodo posebno skrb posvetili «*■ vilni vzgoji mladih ljudi d* te do vzljubili naravo u\ w» Predvsem se bodo poalu£at izletov, ki naj bi v priho*v> iT stali stalna oblika dela *^j«grr-ni del splošne rekreacije. V dneh 2 .in 3. junija bodo k* redili mladinski pohod na Tt»F~ sko planino. Pohoda se bo ležalo 250 mladincev jn mlad** zadnjih razredov osemletk Pr* reditev bo v počastite? rjtf* mladosti in rojstnega dne 0f šala Tita. - Na tem pohodu * bodo mladi razen Cepovana. S*" kana, Mosta na Soči, Lo*^ ." Tolmina ogledali še vrsto smi* vosti iz narodnoosTObodilne be. V ta namen so že zdaj t*1*" zali 6tike s tamkajšnjimi poE«^ nimi organizacijami, predvee? 5 Zvezo borcev, da jim bodo kazali zanimivosti iz NOB, ki v tem delu Primorske ni ff"** C