116 Ocene m poročila o publikaciiah in razstavah ARHIVI XV 1992 Ministrstva za gozdarstvo na Bar.sko upravo Dravske banovine, le-ta pa jih je odstjpila Komisiji za agrarne operacije. Agrarna operacija Malinci - Sekulič zadeva zemljišča, ki so danes v republiki Hrvatski spisi pa se nanašajo tudi na lastnike in udeležence iz republike Slovenije, konkretno iz Me.like, Drage, Brezovice pn Me-tlik: in Maliga Lješea pri Metliki V drugi k j ig. je največ arhivskega gradiva v dosjejih, ki imajo abecedno in Številčno registra-lumc oznake, zlar.tl ab.-cedno c uiako RU (razdelba, ureditev); več doriej^v ma Se abecedno oznako NU (naturni už *ki) PL (planu: i), nekaj pa jih ima oznako ZL (zložb'-komasacije) in MEL (melioracije). V drogi knjigi naletino še na oznako L (nanaša se na odkup rezervatnih lovišč v Savn ici) pod zaporedno Številko 1412 Nadalje so Še spisi dosjeja zaporedna Številka 1098 pod abecedno oznako Kpl Petrovče II. Ornako Kpl je treba Se razre; iti. Dosjejev, ki imajo samo numenčno registraturno oznako n brez registraturne oznake je okoli tretjina. Arhivrki fond Kom sije za agra.ne operam je v Ljubljani vsebuje najpomembnejše arhivsko grr-divo - zgodovinski vir za proučevanje zgodovine urejanja strukture zemljišč in agrerno-premo-ženj„kih razmerij. Dokumentira nam postopno razkrojevanje srenj, skupne vtike lemljiSke fastnine n prehajanje skupne zemij'Ske lastnine take 'iri ;novanih »gmajn« in srenjeskih pašnikov ter tudi planin v last posameznih posestnikov. Popis vsebuje dragocene pedatke o udeležencih p, pc .ameznih agrarnih operacijah Ti podatki so še posebfj dragoceni z vidika redanjegL uveljavljanja zahtevkov po denacionalizaciji 'eta 1947 razlaščenih zemljišč agrarnih skupnosti, s črner je bila takrat sloverskemu kmetijstvu, zlasti pa še udileženc.m - solastnikom m uprav'jalcem zemljišč agrarnih skupnosti priza deiina nepopravljiva škoda. Danes fo zemljišča agrarn'h .skupnosti zlasti iista v nižinskih pre-del'h, v glavnem že pozidana, v težje dostopr:h predelih in v planirah pa zanemari '.na in ne-oskrbovar.a, ponekod pa tudi že pozidana ter so pnš'a v last novih lastnikov. Ko se sedaj vrši b j za denacionalizacijo zemljišč agrarnih skupnosti, postaja arhivsko gradivo Komisije za agrarne operacije Se posebej aktualno in se bo na osnovi arhivskega grabiva navedenega fonda pomagalo pn uveljavljanju denacionalizacije zem Ijisč agrarnih skupnosti; možu pa bo tudi rekonstrukciji1 posestnega stanja nekdanjih agrarr'h skupnosti. Z ozirom na sedanje aktualne gospodarske in družbene rarmere se Arhivu Republike Slovnije priporoča, da čimprej objavi še tretjo knjigo pnp-sa arhivsk ga gradiva Komirije za agrarne opera jije in bo s tem p ribi Pal dragocene zgodovinske vire uporabnikjm, zlasti tistim, ki uveljav- ijo svoje zahteve po denacionalizaciji leta 1947 razlaščenih zemljišč agrarnih skjpnouti. Z objavo cclotnega popisa gradiva Komijije za Agrarne operaeje bo zaključeno večletno strokovno delo Vladiiriija Sunciča na tem obseiinem fondu. Peter Ribiiikaj Občii"ka srcdišda v obdobju 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, Pokrajinski arhiv v Novi Gonci, Nov? Gorica 199!, 61 strani Pokra inski arhiv v Novi Gorici je pomlad: 1991 leta izdal 61 strani obsegajočo publikacijo z naslovom Občinska središča v obdobju 18141961, katere avtorji so Metka Nu sdorfer-Vuksa novič, Jurij Ro la in Lilijana Vidrit La /renčič. Ideja za njene izdajo se je porodila ob pobudah za novo oragnizacijo lokalne uprave. Pregled preteklih dogajam na tem območju bi utegnu biti vsem ,dgovom?Ti in za nter ;siranim koristen pripomoček. Publikacija na kratko pokaže razvoj lokalnih Lip/avno-teriton ilr.ih enot (občin) na območju, ki jih danes pokrivr Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (občine Ajdovščina. Nova Gorica in Tolmin) od leta 1814, ko je bila pc francoski zasedbi naSih krajev ponovne vzpostavljena av strijika uprava, pa do leta 1961, ko je bila tu izvršena zadnja upravno-teritoiialna sprememba. V pristojnosti občin ir. njenih organov se avtorji ne spuščajo. Osrednji n najobsežnejši del publikacije predstavlja semam vseh kraj -.v, ki so se v obravnavanem časovnem obdobju poiavili kot občinska sodišča. Sedeži' občin so razvrčeni po ab ¡čednem redu in sicer za vsako od sedanjih občin posebej. Podatki o vsakem občinskem sre dišcu so razd;ljeni v tri ločena obdobja: od 1814 do 1850, od 1850 do 1947 in od 1947 dalje Tako lahko o kr iju izvemo kdaj je bil središče občine ter kdaf -i v katero občino je kiaj sodil, ko sam ni bi! sedež občine Podatki so sicer na videz suhoparni a pregledni. Do njih je avtorje vodilo večletno delo pri obdelavi arhiv >kih fondov upravnih organ jv, zakonodaje in literature. Bralcu, ki bi želel več podatkov, je na voijo seznam zakonodaje in literature. Kdor pa bi želel proučevati tud srad