St. 563
V Ljubljani, četrtek dne 21. septembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30*—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev ;
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Klerikalni nameni.
Zgodilo se je, da se je pred časom vumoril okrožni zdravnik v Riedauu na Češkem. Pa zakaj ? Mož je vsled svojega verskega prepričanja, ki je po zakonu zajamčeno vsakemu avstrijske-mu državljanu izstopil iz katoliške cerkve. Klerikalci pa so proti njemu vzdignili tak bojkot, da so mu onemogočili vsako službo in vsak zaslužek — in si je vsled pomanjkanja izbral pot smrti. Proti takim klerikalnim mahinacijam so nastopili odločno avstrijski zdravniki, kajti na ta način noben zdravnik ni več varen v svojem okraju in ga klerikalno hujskanje lahko popolnoma uniči. Ker so smatrali klerikalci nastop zdravnikov kot odločno znamenje, da zdravniki ne marajo biti klerikalci, skušajo klerikalci ustanoviti posebno klerikalno organizacijo zdravnikov.
V	tem oziru je prinesel neki sol-nograški klerikalni časopis poziv, ki ima, kakor piše .Medicin. Reform* kulturno historični pomen. Za nas ima pomen še zato, ker jasno odkriva klerikalne namene.
List pravi: Boj z .odpadlim rie-dauskim zdravnikom*, ni za nas katolike le poučen, ampak nam odkriva v jasni luči cerkvi sovražno organizacijo vseh avstrijskih zdravnikov, o kateri doslej nismo niti slutili. V tej loči izgine smrt enega zdravnika in boj vrlih riedavskih katoličanov popolnoma v ozadje, ker vidimo, da vsi zdravniki stoje v taboru sovražnikov Boga in njegove svete cerkve. Sedaj se vidi, da pripadajo vsi zdravniki sklenjeni organizaciji, ki jo vodijo prostozidarji in Židje. Kakor je znano, so riedauski meščani odpovedali službo starokatoliškemu okrožnemu zdravniku, da bi mogli to mesto dati kakemu dobremu katoličanu. To ni bila le njih Prava pravica, ampak njih sveta krščanska dolžnost, ker so preje zagrešili napako, da so sovražniku cerkve dali dobrega zaslužka v popolnoma katoliški občini.
To pravico ima vsak kmet, da more svojega hlapca zapoditi iz službe, ako postane nevaren za sveto vero v njegovi hiši. Ta odpoved pa je vzbudila sovraštvo v celi organizaciji zdravnikov, ki je vsakemu stanovskemu tovarišu prepovedala, da bi sprejel službo v Riedauu. Ti gospodje (namreč zdravniki) postopajo v svoji ošabnosti tako, kakor da bi bilo vse katoliško ljudstvo samo zato tu, da daje svoj težko zasluženi denar brezverskim in domišljavim zdravnikom. Gospodje zdravniki naj vedo, da so tu zaradi katoliškega ljudstva in da je v Avstriji, kjer je 96 procentov katolikov tudi le za katoliške zdravnike prostor. Zato potrebujemo nujno katoliške univerze, da moremo un čiti cerkvi sovražno zdravniško organizacijo, ki se je kot taka pokazala v riedauskem slučaju. Seveda je med zdravniki, vkljub židovskemu vplivu, še več katolikov, nega Židov, protestantov in starokatolikov,
Toda kakšni katoličani! da se jih Bog usmili. Katoliki po krstnem listu. Mi poznamo v nekem mestu nad 30 zdravnikov, med temi je le en žid, pa.tudi le en katolik, ki gre z rožnim vencem v roki k svojemu pacijentu. Mi vsi snamemo klobuk pred njim. Operacijski nož še ne dela zdravnika, ampak rožni venec poleg noža — to označuje zdravnika, kakor ga potrebuje katoliško ljudstvo.
Zato sezidajmo preje ko mogoče v Solnogradu katoliško univerzo, da bomo mogli ljudstvu poslati res katoliške zdravnike, ki pojdejo vsak dan k sveti maši in bodo pridno molili, da bo ljudstvo imelo lahko tudi zaupanje v svojega zdravnika. To zaupanje je namreč že polovica — ozdravljenja ; celo ozdravljenje pa je v božjih rokah in Bog gotovo ne bo delal čudežev, ako brezverski zdravnik pripisuje vspeh le svoji domišljavi znanosti, ne pa božji vsegamogočnosti.
Pa še iz drugega vzroka moramo imeti katoliško univerzo. Mi potrebujemo namreč zdravnike, ki izpolnujejo cerkvene zapovedi. Cerkev prepoveduje vsak umor! Toda kaj delajo celo katoliški zdravniki ? Umore vkljub papeževi prepovedi celo otroka v maternem telesu, da rešijo življenje materi. Dajejo navodila, kako se more omejiti število porodov (in s tem tudi tudi krstov). Zato je naša sveta krščanska dolžnost, da uničimo to cerkvi sovražno organizacijo zdravniške zveze s tem, da postavimo katoliško univerzo v Solnogradu Prave katoliške zdravnike za katoliško ljudstvo, to je naše načelo. Kakor smo uničili cerkvi nasprotno učiteljsko organizacijo s katoliškimi učiteljskimi društvi, se nam bo posrečil tudiboj proti zdravnikom, morebiti celo preje, nego dobimo katoliško univerzo in sicer s kato-liškimivisokošolskimi društvi. Ne le da moramo ustanoviti katoliško univerzo v Solnogradu, ampak moramo vse državne visoke šole priboriti nazaj naši sveti cerkvi. Začetek je, hvala Bogu, že storjen in stvar gre naprej. Na vsaki visoki šoli imamo že navdušene bojevnike za našo sveto cerkev in vrle študente, ki se z molitvijo posvečujejo študiju, ki s ponosom nosijo znake naše cerkve in ki ne bodo pristopili brezverski zdravniški organizaciji, ko bodo z našo pomočjo študije dokončali. Ti vrli možje so poklicani, da z našo, da, kot zdravniki z našo pomočjo dobe najboljše službe, ne da Di morali poslušati komando svojih brezbožnih kolegov. Ako smo večino učiteljev že izpreobrnili s tem, da smo jim nekoliko više obesili krušni koše* napolnjen s katoliškimi davki (z drugimi besedami: da so jih izstradali) bo to gotovo tudi pri zdravnikih po-tragalo. Kdor hoče jesti kruh dobrega katoliškega ljudstva, ta mora biti sam dober katoličan, to nas uče vrli me-
ščani riedauski.
Zato je vsak krajcar, ki ga vaše blagorodje zbere za katoliško univerzo, kakor mala dinamitna patrona, s katerim bomo kmalu cerkvi sovražno zdravniško organizacijo pognali v zrak, ako bomo tako odločni kakor Rie-dauci.
Vse v božjo čast za našo sveto katoliško cerkev.
Tako torej piše katoliški list in odkriva klerikalne namene. Med prevajanjem bi bili radi dali par opazk, toda čitatelji naj presodijo sami.
Opozarjamo le na nekatere posameznosti: naravno je, da je zdravniška organizacija napredna in da je odločno nastopila proti postopanju klerikalcev v Riedauu, kajti versko prepričanje je privatna stvar vsakega človeka. Gorostasna budalost pa je, zahteva, da naj se ljudje zdravijo z rožnim vencem in da naj zdravnik pripisuje vse božji vsegamogočnosti. Potem pa ni treba zdravnikov in zdravljenja.
Zakaj pa ima papež zdravnike in zakaj hodijo duhovniki v toplice? Zakaj se ne zdravijo z lurško vodo, ki jo prodajajo ljudstvu in zakaj potrebujejo karlovarsko, ki ni posvečena? Solnograški klerikalni fanatizem zahteva, naj zdravnik rajše žrtvuje mater, nego otroka — to bodo delali: katoliški bodoči zdravniki. Pred vsem zanimivo pa je zato poglavje o solnograški univerzi, za katero prispevajo tudi naši klerikalci. Iz Članka vidimo, kaj ima biti katoliška univerza in kakšni bodo absolventje teh univerz. Pomagali bodo sestradati n. pr. zdravnike (brezverske, brezbožne) tako, kakor
li.	pr. slomškarji pomagajo strojili napredno učiteljstvo. To vse v čast božjo. Cerkev prepoveduje vsak umor, smrt onega riedauskega zdravnika pa je zakrivil katoliški verski fanatizem
—	in kdo ima več grehov na vesti, kakor taki verski hinavci in svetohlinci, ki hujskajo ljudi v imenu Boga. Mi smo mnenja, da se katoliški klerikalni nameni ne bodo še tako hitro uresničili, kakor se piše v članku, vkljub temu, da imajo na Slovenskem mnogo pomoči in da je pri nas nekaj »katoliških* zdravnikov. (Tako katoliških še vendar ne, da bi hodili z rožnim vencem k bolnikom.) Čudno pa je vendar, da oni nadepolni katoliški študentje, ki se z molitvijo posvečujejo za študij, morejo dovršiti šele s klerikalno pomočjo svoje študije in zato naj bi dobili — tudi z njih pomočjo najboljša mesta. Klerikalci se zavedajo svoje mogočnosti. O srečno ljudstvo, srečna Avstrija, ko pride nova era.
Dr. Josef Scheiner.
(K njegovi pedesetletnici.)
Danes slavi predsednik »Slovanske sokolske zveze* svojo petdesetletnico. Dr. Josef Scheiner — sicer nemško ime, toda piistno slovansko srce — je
bil rojen v Benešovem 21. septembra 1861. kot sin advokata. Študiral je v Pragi in je promoviral leta 1889. Do leta 1895. je bil koncipijent, potem pa je odprl svojo pisarno na Vaclavskem namestju, kjer je še sedaj njegov gostoljubni dom, v katerem je našel prijazen sprejem vsak Slovan, posebno pa nositelji sokolske ideje. Njegova oseba je dobro znana tudi nam, posebno našim Sokolom, saj je vodil dr. Josef Scheiner z veliko energijo oni veliki vseslovanski sokolski zlet v Pragi, in se je udeležil tudi vseh večjih sokolskih zletov zadnje dobe kot predsednik češke sokolske zveze. Dr. Josef Scheiner je stopil v sokolske vrste že kot pravnik leta 1877. in je pomagal Tyršu pri administraciji časopisa »Sokol*. S Tyršem sta bila velika prijatelja, saj ju je družila ena velika ideja. Bilo mu je usojeno, da je pač pod njegovim predsedništvom češko in slovansko sokolstvo doseglo oni vrhunec popolnosti, o katerem je sanjal njegov začetnik Mir TyrŠ. Ko se je leta 1884. zgodila nesreča in je vodja sokolstva Miroslav Tyrš izginil v tirolskih Alpah, je bil Scheiner prvi, ki ga je v zli slutnji šel iskat in ga je našel med skalami ter je vodil vse priprave, da so Tyrša prepeljali v Prago. V spominih na svojega velikega učitelja je dr. Scheiner posvetil celo svoje življenje sokolski ideji. Od leta 1882. je stalno sodeloval pri sokolskih časopisih. Napisal je zgodovino telovadbe, spomine na Tyrša, zgodovino sokolstva prvih 25 let itd. Od leta 1887. je bil sourednik pri »Sokolu* pozneje ga je urejeval sam. Poleg tega je bil vedno med pred-telovadci. Sodeloval je marljivo pri ustanovitvi »Češke obce sokolskč*, iu pozneje pri ustanovitvi »Slovanske sokolske „ zveze*. Od leta 1889. je bil tajnik Č. O. S. in leta 1906. je postal njen predsednik. Tako je ustvaril Scheiner doma ono vzorno sokolsko organizacijo, ki je omogočila sedanji razvoj sokolstva. Scheiner pa je prvi seznanil s sokolstvom tudi tuji svet. Leta 1889. je bil s češkim sokolskim oddelkom v Parizu. Od te dobe se začenjajo slovanski sokolski zleti, ki so velikega pomena za slovansko misel, pred dvema letoma je vodil dr. Scheiner češko sokolstvo v Ameriko in v tej dobi je sokolstvo odneslo tudi prve nagrade na raznih mednarodnih tekmah. Ljubljana, Zagreb, Črna Gora, Sofija, Pariz, London, Luxemburg, Turin, New-York, Chicago, vsi ti kraji so videli češko sokolstvo pod vodstvom drja. Scheinerja. Delaven pa je bil dr. Scheiner tudi v drugih društvih in imel mnogo predavanj o slovanskih in sokolskih vprašanjih.
Dr. Scheiner je tip Sokofa. V občevanju priprost in ljubeznjiv, vsakemu brat, a ob enem resen in odločen. Na zletih prenaša s Sokoli vse neprijetnosti potovanja in skrbi pred vsem za svoje sokolske čete. Komu ni znana njegova čvrsta nevelika po-
stava, z odločnim prav sokoljim pogledom, ko stoji sredi svojih Sokolov 1 Mož-Sokol, ki zasluži, da se ga spominja vsa slovanska javnost. K njegovi petdesetletnici naš srčni: Na zdarl
Iz slovenskih krajev.
Iz Sodražice. Sobotni »Slovenec* skuša na vse mogoče načine prikriti in olepšati blamažo, katero so doživeli klerikalci 10. t m. Povdarja, da so plesalci prvi napadli pevce, kar je pa čisto' navadna laž. Zato imamo dovolj prič g. župniki Kdo je prišel najprej izzivat, to bo gotovo vam najbolj znano. »Slovenec* hvali tudi Frana Pakiža. Radi verjamemo! Ljudi, ki izzivajo in ne puste niti domačina niti tujca pri miru — seveda klerikalci hvalijo. Kajti »gliha vkup štriha*. »Slovenec* napada tudi dopisnika »Jutra*, seveda zelo nesrečno. Slavna požarna bramba oziroma farovž naj si poprej dobro premislita, koga mislita napasti. Seveda ob »Sokola* se morajo klerikalci tudi obregniti. Kaj so vam pa Sokoli slabega naredili pri veselici. Prosimo poročila. Ali se je morda župnik domenil s tamburaškim zborom, kdaj bo smel na njegovo komando igrati. Čakamo na odgovor.
Iz Vač. Dne 8. septembra t. 1. je priredil telovadni odsek »Sokola* na Vačah javno telovadbo spojeno z ljudsko veselico. Šest domačih telovadcev je prvikrat nastopilo, kateri so želi splošno odobravanje; kajti pokazali so, da zna naš telovadni odsek ceniti delo in napredek Sokolstva! Le tako naprej, neoziraje se na ovire, ki jih stavijo naši nasprotniki, da bodemo lahko pri prihodnji javni telovadbi zaklicali: Zdaj nas poglejte, vi sovražniki dela in napredka, koliko zmore vztrajnost. Torej na delo 1 Dolžnost nas veže, da se najsrčneje zahvalimo za udeležbo in sodelovanje litij-sko-šmartinskim bratom Sokolom in sestricam Sokolicam, zlasti pa bratu načelniku za izvanredno požrtvovalnost. Posebna zahvala tudi Sokolu v Zagorju, ki se je udeležil veselice z zastavo, kakor tudi Sokolu iz Trbovelj. Iskreno se zahvaljujemo nadalje slavnemu občinstvu za blagohotno udeležbo in vsem darovateljem krasnih dobitkov za srečolov. Ako bo naš telovadni odsek vžival tudi v prihodnje toli naklonjenosti, se mu ni bati propada. V nadi, da nam os'anejo naši blagi podporniki tudi v bodoče zvesti, -kličemo: Na zdarl
Iz Mojstrane. Na prijazno povabilo tukajšnjih rodoljubov so priredili 8. t. m. v hotelu »Triglav* goriški igralci gledališko predstavo. Po Goriški dobro znana družba Škrabar-Turek si je takoj pridobila simpatije 'tudi tukaj. Spored je bil jako dobro izbran in tudi igrali so izvstno, kar je pričalo burno aplavdiranje po vsaki točki in tudi pri odprtem odru. Zelo nam je ugajal komik gosp. Turek v
LISTEK.
MlCHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
Skalabrino je vstal. Nič več ni jokal. Toda njegove oči so se bile zalile s krvjo in njegovo lice je zadobilo izraz neizrekljive osuplosti.
— Mrtva I je ponovil . . . Mojster, zdaj tudi meni ne preostaja drugega kakor smit.
— Ti moraš živeti, je dejal Roland.
Orjak je v neskončni utrujenosti zmignil z rameni.
~ Kaj pa naj zdaj počnem? . . . a brez si*V'prašanie 'e izrekd z glasom> ki ie bil resen in žalosten, Polit1!? .bc lečiue.
_&e. odgovorih _ m L1 i?!
m,,	„.7r,i	eva!‘ i°> je zamrmral Skalabrino zamolklo, in oko
mu je^vzplamenelo za hJipi a je takoj spet ugasnilo>
•	••	* rnorava poiskati zver, ki je umorila	tvojega otroka,
in	f1	?, . !	!rP'jenje za trpljenje, smrt za smrt . .	. Pojdiva! .	.	.
1 rijel	je bkalabrma za komolec in ga potegnil s seboj.
Orjak	se mu je prepustil kakor dete.
.	Toda na pragu ga je nekaj ustavilo; njegova glava se je
okrenila proti Blanki.
— Ali hočeš, da nama Bembp uide! je kriknil Roland. Če sva prišla prepozno, da bi otela tvojo hčer, morava biti na mestu vsaj zdaj, ko jo hočeva maščevati!
Te besede so elektrizirale Skalabrina. Kletev mu je šinila preko ustnic, njegove pesti so se skrčile in dvignile v gesti strašne grožnje, in planil je z Rolandom iz Aretinove palače.
Zunaj se je Skalabrinovo neizmerno strmenje raztopilo. Nema osuplost, ki ga je potrla v prvem trenotku, je izginila. V besnem gnevu nad krivičnostjo usode je rjul brezumne besede ... nato pa se je strašno razjokal. Hotel se je vrniti v palačo, videti jo še enkrat m se prepričati, da ta strašna resnica ni prevara
morečih sanj. Toda Roland ga je vlekel nevzdržema s seboj...
Roland je imel samo eno sled:
Okno, ki ga je Bembo odprl.
Držal je Škalabrina za roko in iskal prave poti, ne da bi se brigal zanj, ne da bi odgovoril njegovim obupnim klicem.
Odprto okno je gledalo v uličico, ki je vodila do kanala.
Proti kanalu je torej nameril svoje zasledovanje; tjakaj je vlekel orjaka, ki je jokal še vedno kakor dete.
Na kanalu so bile gondole razvrščene po redu, bok ob boku in priklenjene h kolom, zabitim v vodo. Roland se je napotil ob nabrežjih, opazujoč gondole in v svesti si, da ga je Bembo zaslutil, ker je pobegnil, in da je moral misliti najprej na to, da pride-iz Benetk.
Naenkrat zagleda prazen prostor.
Ena gondola je manjkala.
Skočil je v sosednjo gondolo in dvignil zavese šatora:
— Prok)eto ! Nikogar tu!
—- Ohe, žlahtni gospod! se je začul glas iz sosednjega čolna. Ali iščete gondole za	izprehod ob luninem	svitu?
Ne da bi odgovoril,	je Roland preskočil	v njegovo gon-
dolo, stopil pred njega, izdrl bodalo ter dejal:
— To bodalo v tvoj trebuh, ako se zlažeš le za eno črko, sto Srebrnjakov, ako poveš resnico. Kaj izbereš?
— Po zvoku njegovega glasil je barkarol spoznal, da ne gre za nobeno šalo, in njegova izbira je bila mahoma gotova.
— Eh, bogme, da imam rajše sto Srebrnjakov.
— Dobro. Pred kolikim časom je odšla gondola, ki manjka tu ?
— Ni še čisto deset	minut. Videl sem jo	odhajati	v najhujši naglici, ko sem ravno	hotel zadremati pod	šatorom.
— Kdo je na njej ?
— Neki moški v kavalirski obleki, s črnim plaščem.
— Odkod je prišel ta moški?
— Odondot! je dejal mornar in iztegnil roko proti Areti-novi palači..
Roland je vztrepetal od besne radosti.
— Ali se je zdel ta človek mirnega obraza.
— Mirnega? Kakoi merjasec, ki sliši pasjo tropo za seboj! Oziral se je ob vsakem koraku in planil v gondolo, kakor da
ima vse beneške beriče za seboj.
— To je on . . . Ali slišiš, to je on! je dejal Roland.
Skalabrino je pokimal z glavo. Roland je povzel:
— Kam je veslala gondola?
— Proti laguni.
— Ali si jo upaš dohiteti?
— Poizkusil bi I
— Dajl je dejal Roland.
Skalabrino, ki je stal na nabrežju, je skočil v barko. Čolnar je zbudil dva mornarja, ki sta spala v sosednjih gondolah, in kmalu so zleteli po valovih.
Skalabrino in Roland sta bila sedla pod šator, deloma, da ne bi ovirala veslanja, deloma, ker je Roland imel govoriti s svojim tovarišem.
In res mu je prigovarjal ves čas med vožnjo, drže njegove roke v svojih; gotovo mu je delil vsakatero tolažbo, ki jo je našlo njegovo srce. Orjak ga je poslušal, ne da bi nehal rahlo ihteti.
Roland je odhajal iz Benetk v strašnem trenotku.
Ne samo, da bi Leonori še vedno lahko pretila nevarnost in ji on ne bi mogel pomoči, mogoče je bilo tudi to, da v času te odsotnosti propadejo vsi Rolandovi načrii.
To mu je prišlo na um.
Toda niti za hip ni zaželel opustiti preganjanje na katero se je podajal.
Zdajpazdaj je kriknil mornarjem:
— Hitreje, hitreje!
Nato je začel zopet tolažiti Skalabrina.
Ko se je gondola bližala kopnini, je Roland stopil izpod šatora in se postavil na prednji konec.
— Takoj smo na bregu! jc dejal barkarol kmalu nato.
— Kako, da nismo srečali gondole, ki jo lovimo?
— Laguna je široka. Mi smo jo preveslali naravnost, oni pa so nemara zavili na levo ali na desno. . . A ne, le glejte...
— Tiho, je dejal Roland, vidim.
Sto sežnjev odondot je pljuskalo valovje ob breg; in v temi, ki je ležala tam, je Roland zapazil bledo luč.
— Pritisnite krepko I je ukazal.
_________________________________ (Dalje.)
Pisarna-UNIVERS AL-agenture
:	M.	MULLEY
Lda, uredi in založi e iini popolni lov nski
g A TPV "B"^ I ^ 0| A ■ m za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
: ADKhoAK Važno za inserente.
svojih karakternih vlogah, salve smeha pa je vzbujal s svojo »tnarclo*. Tudi gdč. Škrabarjeva je pokazala, da je prišla iz dobre gledališke šole. Vsem se je zelo priljubil mladi elegantni ljubimec Šaljko. Tudi g. Juša i. dr. so bili vsi na svojem mestu. Udeležba je bila povoljna in bi bila še večja, ako bi si ne brusili jezikov nemčurji, kateri so nasprotovali na vse kriplje slovenski predstavi. Kaj mislijo ti heilovci, da so kje na Pruskem? Ako še ne vedo, kje so, jih bodemo mi poučili in za naprej naj pustijo slovenske prireditve pri miru. Gospodje igralci, pa upamo, da bodo držali besedo in nas prihodnje leto zopet osrečili s kakšno predstavo, res da za to ni plačila, a drži naj vas zavest, da delate za procvit in probudo slovenskega naroda.
Iz Gorice. Na Goriškem vladajo skoro tri mesece strašni pasji dnevi, vročina je neznosna. Marsikdo, ki je le količkaj bolj na trdem, privošči vsako leto sebi in svoji družinici okrepčila kje gori na hladnih kranjskih, štajerskih ali koroških planinskih kra-. jih, da se odtegne ob času splošnih počitnic prahu in sopari goriškega mesta. Skoro vsi sloji mestnega prebivalstva privoščijo si lahko mali od-počitek po trudapolnem delu, celoletnem delovanju, da se napotijo z ljubljeno svojo družinico v hladnejše kraje. Le trgovec in obrtnik se mora ločiti za ta čas od svoje družine — ako mu denarna sredstva v to dopuščajo — ker si za svojo osebo tega privoščiti ne more, ker ima polno dela tudi v tem skoro neznosno vročem času. — Danes zahteva vsak človek nekaj od življenja, tudi delavec, ki ne zna drugega, kot kopati gručo in rudo, tudi ta hoče imeti svoje zabave, zahteva odpočitek, zboljšanje zaslužka itd., da-siravno nima nikakih stroškov za dosego svojega znanja. Trgovec pa, ki mora biti — precej izobražen, da je za trgovstvo sploh sposoben, ki mora delati v svoji stroki dolgo, mučno prakso in riskirati navsezadnje, ko odpre lastno trgovino, svoje trdo pri-služene novce. Ta po receptu goriških slovenskih listov nima pravice do drugega, kakor da dela. Pri nas na Goriškem je marsikomu letošnja vročina zmešala premehke možgane, slovenskim časnikarjem goriškim in tržaški »Edinosti", ki sprejemajo od svojih poročevalcev take surove člankarske napade proti trgovcem iti obrtnikom, posebno še v tej splošni denarni krizi in ščuvajo slovenske trgovske odjemalce na deželi proti svojim lastnim mestnim kolegom, pa kličemo goriški trgovci in obrtniki: Pfuj, sram Vas bodi! Citajte letošnjo »Sočo* št. 67, glasilo slovenskih goriških naprednjakov, ki vabi slovenske odjemalce k Lahom in judom, čitajte slovenski klerikalni list .Gorica* z dne
12.	t. m, št. 72, ki se drega ob trgovce in obrtnike, da podpirajo preveč narodna društva, posebno .Sokola", katerega ima ta list posebno v želodcu. Kaj pa čukarija ? Nima ta nobenega trgovskega podpiratelja ? Klerikalci-trgovci in obrtniki, dajte čukom podpore in delajte njih frakar-jem štafažo, kadar vas bodo potrebovali. — Čitajte lojalno tržaško .Edinost* z dne 14 t. m., št. 256, ki ima goriške trgovce in obrtnike za lumpe, hazardiste itd., ki zapravljajo denar, so zraven pri vsaki procesiji itd. — Pazno čitajte slovenski goriški trgovci in obrtniki te članke, poprosimo njih lastnike, naj vam jih v obilem številu natisnejo, da jih razdelite potem med okoličane, posebno med Lahe in Furlane. — Povzročitelji teh člankov vpijejo: — konkurz za konkurzom, — nimajo pa niti najprimitivnejših pojmov o narodno-gospodarskih vprašanjih in ne pomislijo, da se občutni
konkurrr v zadnjem času niso dogajali sarrw pri nas v Gorici, ampak po vsej Sloveniji. — Vzrok temu pa ni malomarnost trgovcev, ampak splošna denarna kriza. (Banka popolare, Glavna, Koroško> Kar se pa posebej nas slovenskih trgovcev v Gorici tiče, je vzrok konkurzev še bolj jasen, ako se pomisli, da smo začeli odpirati slovenske trgovine še-le v zadnjem vže usodepolnem času. Ako bodo naši lastni listi naše slovenske trgovine na tak način podpirali, jib bomo res lahko kmalu vsi zaprli. — Da bi bili ti članki od resnega človeka pisani v prepričanju, da se ž njimi zboljšajo naše trgovske razmere, je izključeno, saj menda dopisun ne misli, da bo z zabavljanjem čez naše zasebne odno-šaje dosegel njih izpremembo, in da bi bili ravno v Gorici vsi trgovci enaki, menda tudi ni misliti. Iz tega sledi, da je dotični dopisun ali tak lopov, da napada vse goriške trgovce le radi tega, da se osveti nad nekaterimi njemu neljubimi, ali pa tako člo-veče, ki bi rado korigiralo življenje nekaterih, a ne pomisli, da napada s tem splošno vse slovenske trgovce in obrtnike. — Proklet bodi tisti Slovenec, — bodisi liberalec, klerikalec, socijalist ali kar si bodi, ki s takimi ostudnimi dopisi podkopuje domačo goriško slovensko obrt in trgovino, jo na tak infamen način uničuje in kliče njih lastne brate, Italijane in druge na pomoč v to podkopavanje. — Posebno pa vprašamo časnikarje teh listov: Je-li Vaš časnikarski poklic po-končavati goriške trgovce in obrtnike? Vam li plačujemo inserate i. dr. z našim bridkim zaslužkom zato, da nas inkvizujete in tako sukcesivno uničujete? — Dopisniku .Edinosti*, ki ga vsi prav dobro poznamo in kličemo naj obrne spomin na svojo preteklost (tudi on je bil pred časom trgovec, sicer le par mesecev), na svoje žalostne razmere, pa pusti pri miru delavne trgovce in obrtnike, »romiluj, dragi dopisun raje z nami one slovenske trgovce in obrtnike, ki so šli, bodisi po lastni krivdi, bodisi po krivdi drugih v konkurz, ker eden kot drugi je obžalovanja vreden, če tudi niso lastni bratje, vendar so Slovenci.
—	Bodi Ti to dovolj.* — Odgovornemu uredniku .Edinosti*, pa žalibog ne moremo drugega svetovati in reči: Drugič vrzite take dopise v koš.
Več goriških Slovencev.
DNEVNE VESTI.
Klerikalci In njih obč. volilni red. Klerikalci so mestni občini ljubljanski s svojim zlobnim in zvitim volilnim redom napravili ogromno škodo. Kakor se govori, so samo tiskarski stroški in papir požrli občini 20.000 K. — K temu je mnogo pripomogla seveda tudi kranjska deželna vlada, ki je naročila tisk in papir najdražje sorte. Tako se krade denar davkoplačevalcev iz mestnih blagajni
.Posvečeni trenutek* v .Slovencu* z dne 4. t m. je bil silno kratek in ..žarek čistega narodnjaštva* je prav hitro ugasnil. Želja gospoda .mi* iz .Narodovega* dijaškega vestnika, naj bi .Slovenec" prav kmalu napisal še en tak uvodnik, kakor je bil oni z dne 4, t. m., ko je .Slovenec* zaradi cvetličnega dneva nastopil proti graškemu .Tagblattu* — se ni izpolnila. Zato pa je .Slovenec* po cvetličnem dnevu lopnil še z veliko večjo vehemenco, nego graški .Tagblatt*. No, gospod »mi*, ali ste kaj zelo — razočarani zaradi tega ? Mi nismo — niči Prav čisto nič 1
Vlada In naše srednje šole. Ni ga naroda v Avstriji, ki bi imel bolj zanemarjeno srednje šolstvo, kakor rav-
[ no mi Slovenci. To imamo kot pla-! čilo za nas neskončni patriotizem, ka-1 terega se topimo na vseh koncih in krajih. In če nam za naše hlapčevstvo dovoli slavna avstrijska vlada kako siromašno šolo, mislimo,. da smo dosegli bogvekaj, Nemci pa vpijejo po svojih časopisih, da ima vlada denar samo za slovenske šole, za nemške pa ne. Oni že vedo, zakaj to delajo. Toda naj vpijejo kolikor hočejo. Letošnje številke nam dokazujejo, da sta obe slovenski gimnaziji v Ljubljani že zdavnaj premajhni. (C. kr. L. drž. gimnazija je dosegla enormno število 710 rednih učencev in vrh tega še 24 privatnih. Ne vemo, če dobimo še kako tako stavno gimnazijo v Avstriji. Nič boljše ni z II. državno gimnazijo. Tudi ta je prenapolnjena. Obiskuje jo namreč 44$ ačencev. Vsega skupaj štejeta torej obe slovenski gimnaziji 1153 rednih' ačencev, ali povprečno 576 na vsak zavod. Posledice prena-polnjenja slovenskih gimnazij, so oči-vidne. Že sedaj so slovenski stariši naravnost primorani pošiljati svoje otroke v ljubljansko nemško gimnazijo, ki ima vedno dovolj prostora. Kaj to pomeni za slovenski narod, je-menda vsakemu jasno. V Ljubljani je ne ob hod.no potrebna še tretja gimnazija. Dolžnost naših, poslancev je, da ukrenejo za to vse potrebne korake. Narod brez zadostnih, šol nima nobene bodočnosti.
»Slovenec* in njegovi tovariši so v torek hujskali vlado, naj prepreči cvetlični dan, pa se jim policija ni hotela vsesti na limanice. Pa so vendar klerikalci raznašali okrog po mestu čenče, češ, da le cvetlični dan je prepovedan’ Klerikalna hudobija je povsod enaka! Klerikalci so računali na to, da jih bodo napredni krogi; prosili za sodelovanje, potem bi pa zahtevali za svoje klerikalne mavhe polovico dohodkov. To jim diši!:
Klerikalci in naša dijaška podporna društva. »Slovenca- neče pamet srečati. On dobro ve, da vsa naša dijaška podporna društva podpirajo tudi klerikalne študente, ne glede na to, da so doslejiz klerikalnih krogov dobila silno malo podpore in so navezana le na naprednjake, brez katerih bi morala svoje človekoljubno delovanje že davno ustaviti. Namesto da bi bili previdno tiho in veseli, da je tiho tudi ona napredna naša javnost, ki podpira naša dijaška podporna društva in s tem posredno tudi klerikalne študente, ki iz teh društev dobivajo podpore, je pa ta svojat začela cvetličnemu dnevu, ki ni politična ampak zgolj človekoljubna prireditev, na najsurovejši način napovedovati bojkot. Prireditelji cvetličnega dneva niso nikdar niti z besedo apelirali na klerikalce, naj bi morda kupovali cvetlice ali morda sodelovali pri cvetličnem dnevu. Ali pričakovali so vsaj toliko, da klerikalci ne bodo na tako ostuden način kazali svojega sovraštva do dijaških podpornih društev. Zmotili so se. Ali klerikalcem zato grdo nesramnost odgovorne sme izostati. Zob za zob! Slovenska napredna javnost zahteva garancije, da niti vinar tistega denarja, ki ga žrtvuje za naše dijake, ne pride v klerikalne roke. Tako daleč vendar še nismo, da bi podpirali tiste elemente, ki na brezmejno nesramen način napovedujejo bojkot dobrodelni akciji za dijaška podporna društva. Če je ločitev že prav povsod, se ločimo še na tem polju, saj klerikalci sami tako žele!
Naš predlog. »Slovenec* se preveč boji, da ne bi bili 24. t. m., ko
—
MALI LISTEK.
L E. RUBIN:
Rože
z grobov.
Slika.
(Konec.)
.Tako, da je bila pri tem nesrečna; in ko je prišla nesreča — je izginil. Zaljubil se je potem vanjo mlad lep mož, kajti moja prijateljica je zelo lepa, in ko je izvedel, kaj se je bilo že prej zgodilo, jo je takoj zapustil.* — »To je bil pač slab mož* sem rekel jaz. — .Toda imel je prav*, — je odgovorila. — .Kaj bi
vi	storili v takem slučaju?* — .Ne obsojal bi je: kajti vzrok je bila ljubezen in posledica materinstvo, torej ni bil niti vzrok slab, niti posledica napačna.* — .Ali bi jo vi vzeli za ženo?* — je vprašala. — .To je odvisno od tega, ali bi jo ljubil ali ne
—	sem odgovoril. Tako sva stopila na pokopališče in zašla na oni del, kjer so sami mali grobovi z malimi križci, posuti z rožami in poraščeni s travo. Stopila je k malemu grobu in rekla: „Glejte mojo preteklost.* — In je zajokala. »In kaj ste storili vi?* je vprašala Kamila, ki je napeto poslušala povest
.Oni trenutek sem jo imel rajše, nego sploh kdaj prej. Takrat šele sem
videl, kako je bilo potrebno, da sem tolažil toliko časa n,e bolest, ki bi jo bila čutila tem bolj, čim bolj bi bila sama.*
.In kaj je bilo potem?*
.Jaz vem — je rekla — da mene ljubite, ampak hvaležna sem vam, da ste me razumeli in želim, da bi vam časi, ki ste jih preživeli z menoj, ostali tako v prijaznem spominu, kakor meni. Oprostite, da vam nisem skrivnosti takoj povedala, hotela sem še enkrat živeti in sanjati.*
Res! V onem trenutku se mi je zazdelo, da leži v nji ona velika ženska duša, ki je ni bilo sicer čutiti iz njenih besedij.
.In kako ste se razšli?*
.Hodil sem k nji še dolgo, dokler se ni omožila. Ostala sva- si dobra prijatelja.*
Gospodična Kamila je ob moji povesti popolnoma umolknila. Bolestno je zrla v daljavo in stiskala šop rdečih rož v naročju. Stopila sva na pokopališče, ki je bilo skoraj prazno, kajti bilo je v pozni jeseni, skoraj pod noč. Kamila je prijela kakor v strahu mojo roko in je rekla:
»Ali je povest, ki ste jo pripovedovali, resnična ali izmišljena?*
»Vam vendar ne bom pripovedoval izmišljenih povestij; izmišljene povesti se samo pišejo in še takrat je devetindevetdeset odstotkov resnice.*
.Torej je bilo res?* je rekla. »Seveda. A zakaj, mislite?*
»No, zato ker bi ne bilo lepo, če bi govorili tako. Kajti vedela sem, da prej ali slej izveste in bi ne hotela, da bi izkušali na ta način izvedeti mojo skrivnost. Veste, da ljubim odkritost.*
»A zakaj bi izkušal? . . .*
»No, recite, kako sodite danes o takih ženskah? . . .*
»Popolnoma tako, kakor takrat. Razumem življenje in ne vem, s kako pravico bi zaničeval mater, ki je dala človeku življenje.*
Kamila je molčala . . .
Stopila sva na ono stran, kjer so bili mali grobi z malimi križi, posuti s cvetjem in s travo poraščeni. Kamila je obstala ob malem grobu in vrgla nanj svoje cvetlice.
»Glej, to je vsa moja ljubezen*, je rekla in je zaihtela. Zgrudila se je na tla in se je trdo prijela moje roke:
»Bili ste edini človek," je govorila, »ki me ni obsodil ne v srcu, ne v besedah . . .*
Dvignil sem jo k sebi. »Kamila, ne jokaj. Tudi nad grobovi cveto rože . . .*
»Tudi, toda nihče jih neče trgati,* je rekla Kamila in zaplakala na glas. Sedela sva z roko v roki ob malem grobu. Grob je bil obraščen s travo,
se bodo prodajale v Ljubljani cvetlice v korist dijaškim podpornim društvom, na katera se prav radi obračajo tudi klerikalni dijaki s prošnjami za podpore, nadlegovanj tudi klerikalci, ki so znani kot ljudje, ki kaj radi vzamejo, neradi pa dajejo. Da odpade vsako nesporazumljenje, predlagamo mi naslednje: v nedeljo naji nosi vsak ljubljanski klerikalec na prsih tablico z napisom ! »Eseles“, ali pa kak drugi vidni znak, in prepričan naj bo, da se bo nenadlegovan llahko sprehajal po Ljubljani. To svetujem©' tudi Nemcem, ki se enako kot klerikalci bojijo, da ne bi bili »nadlego-vani“. Na ene kot na druge se nobeden niti ozrl ne bo.
15 milijonov kron za regulacijo učiteljskih plač. V torkovi seji češkega deželnega odbora je predložil deželni odbornik Burian temeljni načrt za regulacijo učiteljskih plačna Češkem. V prvem letu bi se po tem načrtu pomnožili izdatki za učiteljske plače za 15 milijonov kron. Burianov načrt je bil takoj predložen deželni' zbornici češki. Češki učitelji so, kolikor je nam znano, plačani precej boljše, kakor kranjski, četudi ne tako ekscelentno. Vendar je prišel češki deželni odbor do prepričanja, da treba učiteljstvu, kljub temu nujne od-pomoči. Na Češkem znajo ceniti važnost učiteljskega stanu in zato tudi bolj skrbe zanj. Drugače pri nas, — Kranjski učitelj je plačan najbolj sramotno v vsej Avstriji, njegov gmoten položaj je naravnost obupen, vrhi tega mora biti še vedno pripravljen na vsakojake persekucije od strani dež: šolskega sveta. Da bi se dež. odbor, oziroma dež. zbor potrudil, da ukrene kaj v tem oziru, o tem še ni mislite. Nasprotno. Klerikalna večina je povedala učiteljstvu jasno in javno* da je za {regulacijo plač še vedno dovolj, časa. Učiteljstvo mora najpoprej stopiti korporativno v klerikalno stranko. Se le potem zamore vsaj upati, da se kedaj izvrši regulacija učiteljskih plač. Zato tudi ni nič čudno, da vedno bolj primanjkuje učiteljev.
Okoli 50,000.000 kron — red petdeset milijonov kron — so požrle pravkar minule vojaške vaje, ne glede na velikanske zamude pri zaslužku, ki jih morajo trpeti k vajam odpoklicani rezervisti. Na Dunaju in po drugih mestih pa ljudstvo demonstrira, ker nima kruha. Lepše ilustracije razmer si res ni mogoče misliti.
Iz šolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je namesto obolelega nadučitelja g. Ivana Rudolfa na ljudsko šolo v Št. Vidu pri Vipavi nastavil gdč. Ano Šestovo, bivšo sup-lentinjo v Vipavi. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je imenoval bivšo učiteljico v uršulinskem konventu
v	Ljubljani pdč. Marijo Rusovo za provizorično učiteljico na štirirazred-nici v Poljanah in absolvirano učit. kandidatinjo gdč. Marijo Čolnar za trirazrednici v Selcah.
Ljubljanske gimnazije. Vpisovanje na I. in II. državni gimnaziji je končartb. Rezultati so sledeči: Na 1. drž. gimnaziji je vpisanih 710 rednih dijakov in 24 privatistov. Gimnazija šteje 19 razredov in ima 32 učnih moči. — Na II. državni gimnaziji je 443 dijakov. Razredov je 13, učnih moči pa 21.
Dr. Kukovec je dobil sijajno zadoščenje. Par let že bijejo spodnještajerski nemškutarji in ž njimi zdru-
ženi slovenski klerikalci najostrejši boj proti dr. Kukovcu* voditelju spodnještajerskih slovenskih naprednjakov. Posebno za časa vsake volilne borbe so razširjali njegovi nasprotniki o njem najgrše izmišljotine in najpodlejše laži. Toda dr. Kukovec je vsled tega le še pridobil na svojem ugledu. Junaka se ne uniči tako hitro. Stal je neprestano na krmilu napredne stranke in se ni ozira! na surove napade svojih nasprotnikov. To je slednje še bolj razkačilo. V svojem brezmejnem sovraštvu je celjska nemškutarska policija naprtila dež. poslancu dr. Kukovcu neko umazano afero in ga na ta način skušala politično in moralno popolnoma ubiti. Vse je že kazalo, da se bo nasprotnikom ta nakana posrečila. Na prvi razpravi je celjski nemško-nacijonalni sodnik dr. Watzlawik dr. Kukovca kratkomalo obsodil na 6 dni zapora. Tako nemški, kakor slovenski klerikalni listi so takrat zavriskali samega veselja. Posebno »Slovenec* je obsodbo vzel z zadovoljstvom na znanje. V torek popoldne se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem vzklicnat obravnava, pri kateri je prišlo sodišče do prepričanja, da je vsa afera navadna izmišljotina in nesramno obrekovanj«. Dr. Kukovec je bil popolnoma oproščen in je dobil s tem najboljše zadoščenje. Mislimo, da bo ta vest razveselila vse slovenske naprednjake. Ta dogodek nam pa tudi jasno priča, kako podlih sredstev se-poslužujejo Nemci in slovenski klerikalci proti političnim nasprotnikom;
Slovensko deželno gledališče.
V soboto se igra prvič na slovenskem odru najodličnejšega tirolskega nemškega d.amatika Karla SchOnherra slavna komedija »Zemlja* v kateri je pokojni Kainz slavil prave triumfe na odru dvornega gledališča na Dunaju. Pri nas igra glavno vlogo, kmeta Kremena, g. Verovšek. Glavno žensko vlogo igra ga. A. Danilova. Predstava se vrši za p a r abonente. — V nedelj©' popoldne se igra zadnjič v sezoni kot ljudska preds-tava pri zelo znižanih cenah Etbina Kristana izvrstna drama »S a m o s v o j* z g. Verovškom in g. Nučičem v glavnih vlogah. Na to predstavo opozarjamo posebej male odre na deželi in njih igralce in režiserje. Igra »Samosvoj* je uprizor-ljiva na vsakem odru ter bo ugajala povsod. Predstava se vrši izven abon-nementa za lože par. — V nedeljo zvečer se igra drugič Victorja Hugoa historična drama ,Ruy Blas", primerno krajšana. Glavne vloge 'igrajo ga. Setrilova, g, Nučič, g, Skrbinšek, g. Povhe in g. Danilo. Predstava za n e p a r.
V	soboto, 23. t. m. ob osmih zvečer se vrši v veliki dvorani Mestnega doma velik javen shod za
slovensko vseučilišče. Namen shoda je dvojen. Pred vsem seznaniti vse Slovence s stanjem slovenskega vseučiliškega vprašanja, in drugič z dobro udeležbo dokazati zanimanje naroda do svoje življenske kulturne potrebe. Narod se naj izreče, ali dela dijaštvo prav, ko obiskuje v vedno večjem številu praške visoke šole ali nima prav, ker noče slišati vabečih glasov, ki vabijo v Krakov. To je namen shoda, zaradi tega se priredi shod. Prepušča se takoreč vsem odločanje o naši glavni zahtevi — samo to prosimo, da uvažujejo vsi Slovenci
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Toistorrib« slatina, pošta GnštanJ, KoroSUo, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Tolstovrško slatino
na njem so sahnile zadnje jesenske rože. Nad grobom je stal mal kamen na katerem je stalo njegovo ime vdolbeno z zlatimi črkami in nekaj številk, dan rojstva in smrti . , .
Pozno zvečer sva se vračala po mračni megleni cesti proti temnemu polrazsvetljenemu mestu. Za nami je padala noč čez pokopališče in je krila rože in grobove. V naših srcih pa je sijalo novo življenje.
TONE RAKOVČAN:
Vrt mojega ideala.
Kake dobre pol ure od najprijaznejšega kraja na Notranjskem leži najprijaznejša vasica na Kranjskem. Prebivalcev ima okoli petsto, ki se pečajo večinoma s poljedelstvom, živinorejo in lesno trgovino; nekateri pa tudi fijakajo in vrtnarijo. Med naj-zadnje spada tudi moj ideali On — ampak ni moškega spola — je vstvaril za domačim kozolcem krasen vrtiček, ki ima resnično podobo raja. Cel vrt se razdeli v splošnem v tri dele: sadno drevje, kuhinjska zelišča in pa rožice. Sadno drevje obsega najboljše in najplemenitejše pasme jabolk, hrušk, češenj in češpelj. Moj ideal ljubi najbolj cigančke, ki so tako lepo rdeči kot on. V jeseni jih poje vsak dan samo dva kilograma, ampak mu
ne škodijo, ker je pristne menišovske krvi. Izmed hrušk mu najbolj ugajajo maslenke, radi katerih pogosto vzdihuje cel .božji dan v prid svojega želodca. Češnje vživa vse in sicer s koščicami; to pa zato, ker je že cd mladih nog tako navajena in slednjič češplje, katerih v moje vtliko začudenje ne more videti na drevesu.
Kuhinjska zelišča pozna en vsa: razne vrste solate, špinačo, kolerabce, repco itd. itd. Z njimi zna pripraviti okusno prikuho, da jo človek pusti hladiti nekaj tednov, ali pa dišečo omako, ki čaka požrešnega gosta v omari. — Torej že s tem spozna vsak, da je navdušen za svoj vrt bolj ko vsak očka za svojo pipco. No poglaviten del vrta pa tvorijo nedvomno: rožice. Jej, kako sladko-opojno diše! Samo radi teh dišav pride na miljone letoviščnikov v dotičen kraj, ki redno vsak dan obiščejo ograjo vrta in vlečejo in srkajo vase dišeče zračne tre; J ljaje. In radi teh dišav je tudi mene priklenil moj ideal nase!
Del vrta kjer rastejo rožice meri povprečno dvajset kvadratnih litrov — ne, metrov! Ograjen je okoli in okoli, da je ločen od prozaičnih špinač in češpelj; vhod tvorijo mojstrsko izvršena vratca, ki so zeleno pobarvana. Med gredami se belijo z drobnim peskom posute stezice in vodijo do raznih vrst rožic. Vse tako nadidealno!
■vseh stanov to prireditev in da zopet ■enkrat dokažejo, da je v boju za slovensko vseučilišče ves narod edin. — Na Slovencih je ležeče, ali bomo mogli reči vladi: Vse Slovenstvo hoče univerzo — ali ne.
Na shodu za slovensko univerzo v soboto zvečer govorita med drugimi tudi g. državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar in vseučeliški docent dr. Mihajlo Rostohar. — Shod bo podal jasno sliko stanja našega vseučiliškega vprašanja in bo v tem oziru nekaj povsem novega. Za'0 pričakujemo obilne udeležbe in upamo, da se zbere na shodu ves na-fod, delavci kot tudi inteligenca. Še enkrat kličemo vsem Slovencem: V soboto na shod za slovensko V8eučilišče.
Zanimanje za cvetlični dan narašča vedno bolj in bolj in iz vseh slovenskih pokrajin prihajajo dnevno uove prijave sodelavk za to človekoljubno prireditev. Razvilo se je na ta tiačin nad vse hvalevredno tekmovale Slovenk, katera da bo darovala odboru več cvetlic. Tudi se pripravijo gospodične pridno na prodajo Cvetlic in odbor ima že lepo število gospodičen na razpolago, ki bodo 23. in 24. t. m. vršile narodno delo.
Društvo ljubljanskih hišnih posestnikov bi lahko šlo strankam malo bolj na roko s tem, da bi ob vsakem četrtletju pozvalo svoje verne in .nesebične* člane, da bi mu poslali seznam praznih stanovanj, ker za časnike nima vsak denarja. Stanovanje iskati, pa še inserate plačevati, je pa preveč zahtevano. V drugih mestih so ta društva praktičneje urejena: Pisarne gredo ljudem na roko, hišni gospodarji pa skrbe tudi za udobnost strank in ne samo za — svoj žep I
.Popotnik" (št. 8) ima sledečo vsebino: Pav. Flere: Besedica o naših mladinskih knjižnicah in njih rabi. — 1- Klemenčič: O reviziji učnih načrtov. — M. Pirnat: Umetnost pa ljudska šola. — Dr. Iv. Lah: Dositej Obradovič. — Ante Beg: Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. — Književno poročilo. — Razgled. — Štev. 9. prinaša sledečo vsebino: V. Pulko: Potreba enotnosti uietode na večrazrednicah. — I. R.: Katera snov slovenskih jezikovnih 'radnic je bolj važna, manj važna in katera se more na raznih kategorijah *°l izpustiti. — M. Pirnat: Umetnost Pa ljudska šola. — Ante Beg: Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. — Književno poročilo. — Razgled.
Mednarodni šahovski turnir v Karlovih Varih na Češkem. Situacija po XX. šahovski seriji je sledeče-
Teichmann 15'/*, Rotlevy, Rubinstein, Schlechter 1372, dr. Vidmar, Nernco-vič 11'/2, Alechin, Duras, Marschall, dr. Taitakovec 11, Spielmann 10*/»» Cohn, dr. Perlis 10, Leonhard, Stlch-ting 972, Burn, Lčvvenfisch 9, Dus-Chotimirsky, Salve 8lh, Fahrni. Kostič Rabinovič 8, Jaffe, Johner 7'h, Cha-jes 7, Alapin 672.
Tatvina v Žireh. Dne 17. septembra je čevljarskemu mojstru Francetu Kristanu neznan tat ukradel 1200 K, in sicer bankovec za 1000 K, dva bankovca po 100 K. Slavno občinstvo, Posebno pa trgovci in banke se radi tega vljudno naprošajo, da v slučaju, Če pride kaka sumljiva oseba menjat denar, isto takoj naznanijo policiji. Časopisje prosimo za ponatis te notice.
Rožice neguje moj ideal naj-skrbneje; ljubi jih kakor svoje sestrice ,n brate — pravzaprav še bolj, kajti j- brati pride neštetokrat v brutalen konflikt, z rožicami pa nikdar. Vsak dan jih lepo počasi zalije, da jim ne škodi neznosna vročina, vsak teden jih opleve, vedno pa pazi, da jih kak ne-poklicanec ne potrga. Sicer kdor zna, zna! Jaz, na primer sem jih ve'krat skrivaj utrgal in se prišel k njemu v kuhinjo pokazat. Jezil se je seveda na vse pretnge, ali potolažil sem ga s tem,	da sem ga pobožal	nalahko	po
In	m	Najraje	sem utrgal
kopcinarčke, tnačehce in nageljčke. Saj veste kakšni so kopcinarčki; kakor majhni kopcmarji z Majhnimi kapucami. Prav lepo diše pa rozetlčki — moj	ideal	imenuje vse	rožice v	po-
manjševalm obliki. Mačehce mora vsak poznati, kdor jih ne, ga je lahko zelo sram, saj gotovo ni vrta, v katerem ne bi imele one ogromne večine. Golila je tudi: šolenčke, potonke, gart-Ijožce. Da, nageljčke bi kmalu pozabili Ti so dišali popolnoma po najfinejši ^uchardovi čokoladi; saj vem, ko sem nekoč ukradel in jih pozabil v ‘epu so mi zveneli — prijatelj v bli-‘*ni me je poprosil naj mu odstopim le majhen košček čokolade. Seveda sem ga gledal debelo in mu pustil Preiskati žepe. Ko je privlekel iz žepa Posušene nageljne ni bilo smeha konec.
Torej	tak vrt je vrt	mojega	ide-
?*al Kajne: Krasen, diven, romantičen, ‘Realen, plodonosen in bogve, kakšen Se| Zato je pa tudi moj ideal vreden Vse časti; on je: velekrasen, velediven, ''oleromantičen, veleidealen, veleplo-q°nosen in, hm, včasi tudi —- veki Prozaičen 1
Mestna zastavljalnica vsled raznih poprav v uradu in snaženja uradnih prostorov ne bo poslovala v petek in soboto dne 22. in 23. t. m.
Nov mostič bodo napravili z Domobranske ceste čez Gruberjev pre-kov na desni breg. Vezal bo Hradec-kega vas z imenovano cesto. Baje se prične v kratkem z zgradbo.
Kinematograf .Ideal*. S petkom začno večerne predstave točno vsako uro ob 7., 8. in 9. — V torek senzacijonalna novost .Avijatik in soproga žurnalista*, moderna drama.
Današnji številki „Jutra* smo priložili prilogo parobrodnega društva „Austro-Americana“.
Volilni boj v Sp. Šiški.
Narodno-napredna stranka kandidira nastopno listo:
I. razred:
1. Bizjan Miha, posestnik,
2.	Burja Peter, posestnik in mesar, 3. Godec Damjan, posestnik, 4. Maurer Viljem, po sestnik, 5. Seidl Jože, posestnik, 6. Sirnik Ivan, posestnik, 7. Smole Fran, posestnik in ključavničar, 8. Battelino Danijel, stavbenik in posestnik, 9. Golob Franc, posest, in mesar, 10. Št e pic Peter, posestnik in gostilničar.
Namestniki:
1. Cuzner Andrej, posestuik in strojevodja, 2. Koželj Miha, posestnik, 3. Snoj Anton, posestnik in strojevodja, 4. V o 1 k e r Anton, posestnik, 5. Z i e g 1 e r Karel, izvošček.
II. razred:
1. Bonač Ivan, uradnik fin. ravnateljstva, 2. Burja Leopold, čevljar, 3. Zimerman Milan, odv. solicitator, 4. Mohar Dragotin, posest, in tipograf, 5. Kralj Franc, prof. kandidat, 6. Burger Franc, posestnik in tovarnar, 7. Marinko Martin, posest., 8. P r e t -
nar Josip, trgovec, 9. Boltauzer Rajko, magistratni uradnik,	10.
Rozman Alojzij, posestnik.
Namestniki:
1. Glavič Jernej, trgovec in posestnik, 2. Noč Ivan,	pek,
3.	Okorn Ivan, pek, 4. Pirkovič Julij, posestnik in strojevodja, 5. Novak Anton, posestnik ln strojevodja.
III.	razred:
1. Čolnik Alojzij, vlakovodja, 2. Drenove Jože, 3.Jenko Peter, trgovski sotrudnik, 4. J e r -molj Josip, železniški uslužbenec, 5. K e 1 e c Ivan, adjunkt državne železnice, 6. Kolman Albert, tipograf, 7. Ogrizek Ivan, potnik. 8. Koprivec Ivan, železniški uslužbenec, 9. V učni k Dragotin, adjunkt južne železnice, 10. Sedej Jože, posestnik.
Namestniki:
1. Porenta Peter, delavec pri Vodniku, 2. Tomšič Tomaž, železniški uslužbenec, 3. Karel pl. Rus, posestnik, 4. N a c h t i g a 1 Josip, strojnik, 5. Mlakar Josip, želez, uslužbenec.
Volilci! Volite može, katere je postavila narodno-napredna stranka kot kandidate! Njih imena so vam jamstvo, da bodo delali v korist občine in v korist vseh v Spodnji Šiški bivajočih stanov. Agitirajte za listo narodno-napredne stranke, da izvojuje dne 24. septembra leta 1911. sijajno zmago!
Socijalnl demokrati trdijo v .Zarji* še vedno o nekakem .kompromisu* enega dela naprednjakov s
—	klerikalci. .Zarji* bodi povedano še enkrat: da so naprednjaki v Sp. Šiški popolnoma edini in složni in taki stopajo tudi v predstoječi volilni boj. Klerikalci bodo glasovali — kakor tudi Nemci — za socijalno demokratično listo, na kateri se nahaja tudi nemški klerikalec Lukan. Naj nam navede .Zarja* samo enega iz napredne liste, ki bi bil klerikalec!
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
-	Kralj Aleksander.
Pokojni kralj Aleksander je imel po mojem globokem prepričanju neko prirodno hibo v občevanju z ženskim spolom, ker drugače se absolutno ne da tolmačiti njegova slepa navezanost na Drago Mašinovo.
Ali ni mogel Aleksander pri tolikem številu princezinj, ki bi smatrale za čast, da mu prožijo roko, ali končno pri tolikem številu poštenih srbskih deklet, ki bi se ne mogle znajti v preveliki sreči, ako bi jim ponudil roko, — najti kot mlad človek, kot kralj Srbije nobene, ki bi jo lahko izbral za družico svojega življenja, nego samo svojo nesrečo — staro vdovo, ki pa je poleg vsega tega imela dvomljivo preteklost?!
Morda se mi bo očitalo, da sem subjektiven v ocenjevanju in karakteristiki pokojnega kralja, z drugimi besedami — da kolikor toliko pretiravam.
Toda vnovič dajem svojo pošteno besed), da nimam v svojem spisu namena niti da hvalim pokojnega kralja, niti da ga obsojam. Jaz priobčujem verno svoja opazovanja in hočem tudi v tem slučaju ostati dosleden svoji obljubi, ki sem jo dal takoj s početka: da bom kot star človek, ki stojim že z eno nogo v grobu, govoril samo in čisto resnico.
Morda je moje stališče pogrešno, morda stvarno nj bilo tako, kakor jaz opisujem stvar, toda še enkrat ponavljam na svojo pošteno besedo, da beležim in predstavljam vse tako, kakor sem stvari razumel brez vsakih postranskih misli.
Vlada kralja Aleksandra je bila v resnici zelo, zelo slaba — neprestane homatije, državni prevrati, kdo naj vse to našteje! Toda vse to bi se dalo tako ali drugače pretrpeti, saj bi se računalo: kralj je še mlad, saj se bo še poboljšal ...
Ali njegova nesrečna ženitev je prekoračila že vse meje.
In da bi bilo ostalo vsaj pri tem! . . .
Dragi še ni bilo zadosti, da je postala kraljica Srbije.
Mesto, da bi bila skromna, mesto da se vede tako, da bi jo narod trpel tako, kakršna je bila, je jela besneti
ter zapeljevati zaljubljenega kralja k največjim brezzakonitostim.
Ali je mogoče, kdaj pozabiti ono komedijo, ono sramoto za srbski prestol in Srbijo, ki se je doigrala pred vsem svetom z lažnjivim njenim porodom?! Nikdar in nikoli! Kralj in kraljica Srbije sta s svojim postopanjem sredi svoje zemlje tako zagazila v blato, da je bila prava sramota za vsakega Srba v tujem svetu priznati svojo narodnost.
Mnogi mojih prijateljev, ki so se po svojih poslih mudili na Zapadu, so mi pripovedovaji, da so se izdajali za Ruse, Hrvate, Čehe in celo za Bolgare, samo da so se izognili zasmehu na račun svoje domovine in svojega naroda! . . .
Kraljica Draga.
Dvomim, da bi interesovalo čita-telje, ako bi opisoval Drago, kaj je bila in kakšna je bila pred poroko s kraljem Aleksandrom.
Menim, da se bo vsakdo strinjal z mano, ako rečem, da ni bila Draga v nobenem oziru za Aleksandra niti kot človeka, še manj pa kot kralja.
Ženo ob zatonu njenega življenja, ki vzame mladeniča z dvajsetemi in nekaj leti, se mora obsojati pri navadnih	ljudeh, kamoli	pri kronanih
glavah.
A	če pa to stori	vladar,	kralj,
prekorači to že vse mejel
In našli so se takrat celo ljudje, ki so pomagali kralju, da je izvedel svoj samovoljni naklep, da. bili so celo ljudje, ki so občudovali njegovo pamet in mu čestitali na oni izvolitvi.
A	on siromak je	mislil,	da so
bili	to	njegovi prijatelji, ljudje	pa, ki
so njegovo nesrečno ženitev obsojali, neprijatelji I
Toda ako sploh je posmrtno življenje, sem jaz prepričan, da je Aleksander sedaj gotovo spremenil svoje takratno mišljenje.
On sedaj nemara uvideva, v kakšni veliki zmoti je takrat živel.
Pravi prijatelji tako njegovi, kakor dinastije in države so bili tisti, ki so ta njegov nepremišljeni korak obsojali, njegovi sovražniki pa so bili ljudje, ki so mu k njegovemu dejanju ploskali in je odobravali.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
in
Francosko-nemška pogajanja.
Pariz, 20. septembra. Iz uradnega vira se poroča, da bodo francosko-nemška pogajanja glede maroškega vprašanja v gospodarskem oziru v najkrajšem času končana.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Dunaj, 20. septembra. Na današnji otvoritveni seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je prišlo ponovno do ve-
likih kravalov. Poslanec dr. Heilinger je očital dr. Weifikirchnerju, da je kot minister skrbel le za svoj žep, mesto za volilce. Naglašal je tudi, da je s svojo trgovsko politiko izdal dunajske interese. Dr. Weifikirchner je bil radi tega strahovito razburjen. Tolkel je s pestjo po pultu in zahteval od predsednika, naj pokliče Heilingerja k redu, kar se je tudi ponovno zgodilo. Nato se je oglasil k besedi dr. Weifikirch-ner, ki je govoril zelo dolgo. Toda njegovega govora ni mogel nihče razumeti, ker so ga nasprotniki neprestano motili.
Stolypin.
Petrograd, 20. septembra. Obdukcija Stolypinovega telesa je dokazala, da je Stolypin umrl vsled zastrupitve krvi. Pluča so bila še popolnoma zdrava, srce zelo zalito. Obenem je bila tudi opažati srčna napaka. Kroglja je prestrelila jetra. Vnetje trebušne mrene še ni pričelo. Obdukcijski zdravnik je izjavil, da sploh ne more razumeti, kako je mogel Stolypin pri teh ranah še živeti cele štiri dni.
Pogrom na Žide v Kijevu.
Kijev, 20. septembra. Včeraj zvečer je ponovno prišlo do demonstracij proti Židom. Dva židovska dijaka sta lahko, eden težko ranjen. Židovske družine kar trumoma zapuščajo mesto.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik MIIm Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna*' v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo slutbe t vin. — Najmanjši znesek 60 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 rin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 0. uri ivešer.
Dt J uk uli dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-ništvu »Jutra*.____________________________________
Čevljarskega pomočnika za mešana dela se takoj sprejme pri J. Kerševanu v Idriji št. 92.	396/3-2
Dve gospodični prodajalki se sprejmeta na hrano in stanovanje pod nizko ceno. Kje, pove uprava .Jutra*.	397/3—2
17 letna hčerka poštenih starišev, močna, zdrava se želi izučiti v večji špecerijski ali manufakturni trgovini. Odgovarja posredovalnica v Postojni.___________ 406/1—1
20 leten mladenič, mannfakturist iz boljše rodbine, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter knjigovodstva in korespondence, želi službe, najraje v kakem večjem trgu. Ponudbe pod .Zadovoljnost* na upravo .Jutra*.	378/3—1
ceno 405
se
Dubro ohranjena uniforma
proda. Miklošičeva cesta št. 26, H. nadstr.
Proda se radi selitve tri postelje, kuhinjski posteljak, ena mentarga in ena miza. Kje
pove upravništvo .Jutra*.___________________401/3—1
Kdor želi nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah. Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15—1 Sprejmem zastopstva raznih obrtov pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod .Kupčija* upravništvo .Jutra*.______________________402/3—1
Meblovuna ali nemeblovann soba se
takoj odda v Gradaški ulici št. 18 blizu obrtne šole. Natančneje v trgovini Sv. Petra cesta 28.
________________________________364/2—1
Osmošolec išče instrukelje. Ponudbe pod .Instrukcija* na .Prvo anončno pisarno*.
Šivilje za perilo se takoj sprejme Sv.
Petra cesta št. 28, trgovina.	365/2—1
KORESPONDENCA.
Inteligentna gospodična hrepeni po mladostnem veselju in njega zabavi. Dopisi pod .Španjolka* .Prva anončna pisarna*. 563/1—1
Pojasnilo.
V	.Jutru* je bilo čitati neko prav nepotrebno pojasnilo g. Gartnerja, ki ima popolnoma drugi namen nego oni, katerega izvaja. Vsak razumen človek ve, da pač učni zavod ne more biti odgovoren za razna kaznjiva dejanja gojencev, posebno ako za tista nc izve pravočasno in vsak razumen človek tudi ve, da kaznjivo dejanje, ki ga je kdorkoli zakrivil, nikdar ne more škodovati tretji, neudeleženi osebi. — Ker g. Gartner v tem svojem pojasnilu podcenjuje moj učni zavod, pojasnim s tem, da je moj trgovski tečaj prav iste vrste kot njegov, da ni manj vreden, pač pa obstoji ta razlika, da gosp. Gartner dosedaj še ni imel koncesije za trgovski tečaj, da mu je moj zavod trn v peti, da obstoji moj zavod že od 1. 1906, da je bil moj zavod vedno dobro obiskan in tudi preteklo šolsko leto bolje nego Gartnerjev, da pridejo absolventinje mojega tečaja hitreje k dobremu kruhu in da ima potemtakem moj trgovski tečaj pravico do naslova »Prvi*, ne pa njegov. Kar se pa tiče izraza »učni zavod*, ve tudi g. Gartner prav dobro, da se imenujejo vse, bodisi ljudske, srednje ali visoke šole in radi tega tudi trgovski tečaji »učni zavodi*. Končno pa svetujom g. Gartnerju, da naj ne blati v prihodnje tudi nedolžnih oseb po časopisih.
Jos. Christof.
Izjava.
Podpisani izjavlja, da on ni plačnik za nikake dolgove svoje žene.
Jernej Strniša, čevljarski mojster.
Zahvala.
Vsem onim, ki so bili tako neprevidni, da so me — bodisi brzojavno bodisi pismeno — spominjali, da je preteklo že 60 let, odkar sem zagledal luč sveta, na katerem vlada zloba, hinavščina in nehvaležnost, izrekam na dobrem namenu prisrčno zahvalo; zagotavljam jih pa, da me po vsem tem, kar sem doživel, nič kaj ne veseli, da sem učakal 60-letnico.
Ljubljana, 20. septembra 1911.
Ivan Hribar.
Sprejme se Izurjena
prodajalka
za špecerijsko trgovino.
Kje — pove upravništvo »Jutra*.
Musi s rnulifi
i
se ceno proda.
Kje — pove upravništvo »Jutra*.
Šivilja
čevljarske stroke išče službe v Ljubljani, ali drugje. Ponudbe pod »Spretna šteparica* na »Prvo anončno pisarno.*
1
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
vojaščine prost, išše službe kot pisarniški ali šolski sluga ali kaj temu sličnega. — Ponudbe pod »A. B.* na upravništvo „Jutra“.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 2.-5. popoldne.
Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan
sveže preste
ter iste na zahtevo dostavljam na dom. Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta 9.
Radi bolezni se odda takoj v najem
gostilna
z žganjetočem, trafiko in špecerijsko trgovino.
Kje — pove upravništvo »Jutra*.
Ugodna prilika se nudi za nakup
e
Reflektanti dobe brezplačno pojasnila pri g. Kamenšeku v pisarni
„UniverSal“, Ljubljana.
mmmm
»•ii ■•: .T5o«.’i •
Na drobno!	Na	debelo!
Vse vrste
šolskih knjig,
za nižje razrede
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije	j
l	po najnižjih cenah brez konkurence priporoča	p
FR IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3--
Dobe se tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Rezervni zaklad
Pad pol miljona
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
Stanje hranilnih
vlog dvajset;
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie na zcmliiščfl po 51^° brez amortizacye ali na amorti-
-------- —2-----------------2________________ zaciie	do	dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Eskomphr'
trgovske menice. I * §
Ustanovljena E=E leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000’—
Priznano naj večja, resnično domača, že 25 let obstoječa ekspertna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica I
samo nasproti Frančiškanske cerkve
===== je delničar
iiajvečjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej kliko j»® originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronoiničnera regulatorju regulirane, svetovno znane
.*. ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla
  —bs prodala. =■■ ................
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijate^, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Park-hotel ..TIVOLI"
bc
Največfa zaloga oblačila Je v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg1 5.
Za jesensko in zimsko sezijo je prišlo svežega blaga nad 30.000 komadov, in sicer: oblek, površnikov, zimskih sukenj, pelerin, klobukov in čepic za gospode in dečke. — Najnovejši kostumi, krila, bluze, mantile, raglani in pelerine Za dame in deklice. Najnižje cene. Solidna postrežba.
O. BERNATOVIČ.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
PošUio-hrunilnlčnl račun štev. 67.626.
Ustanovljena leta 1831.	iVaj	večja,	zavarovalnica	avstro-ogrske	države	Ustanovljena	leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje ta za doto v vsel mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad lOlf
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
sacw^memm^i
regisforovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča bogato zalogo .najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in drttge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t?* gkar&ko Ib litografsko sforol&o »padajoča dela ter jih žzvrtkije točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih kujig in časopisom
2bTaoxcLOd.©me3š;e črlks©*
Sto&taciL* IhCTMBtMtaBAoo itoenr. '7,©.309r-
 ■■■■ im ur iP^nffTfffffllini^m I ij|IWM> T IIITTlir iy.<MiaBeOSa«WEaflBg^^
■ IBBIIIBHHIHiaiBIBailllBII^
SODE
aobio ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
sodar
' * ■
cjubiiana. Cesta ua Rudolfovo želez.5.
Parl-lotel „TI¥0LI“
odda več
mesečnih sob.
S*.$S$5>. LInM|anska kreditna banka w Lfabllanl.
©ts*xtJirj eva tolicaj,	S3.
Podružnic« v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ta Gorici.
Sprejema vtege n knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|*%