LAJNAR  SVETE  DRUŽINE
Pisatelj Lojze Zupanc je v svoji zbitki pod naslovom LAJNAR SVETE DRUŽINE preprosto, toplo in prisrčno opisal predvojne Moste in njih ljudi. Avtor je v sočnih barvah razgmil pred nami življenje predmestne Ljubljane, kakršno mu je iz otroških let (in deloma tudi pozneje) ostalo v spominu.
Iz knjige smo izbrali istoimensko zgodbo, v kateri je pisatelj z vedrim humorjem in neredko tudi z jedko sati-rično ostjo predstavil bralcu male ljudi iz polpreteklosti, ljudi kakršnih danes naša mesta več ne poznajo.
V letih po prvi svetovni vojni je Selo vsaj enkrat na leto obiskal eno-roki berač s črno brado in majhnim, oguljenim zabojčkom, ki mu je bingljal na udrtih prsih, iz katerih je med sunkovitim dihanjem prihajalo nekakšno piskanje. Tisti zabojček je bila njegova lajna, ki jo je bil odvil izza starinske podobe svete Družine. Ko je nekega dne sam pripovedoval selskim otrokom, ki jim je njegov vsakodnevni prihod pomenil piavi praznik, odkod ima svojo lajno, se ga je brž oprijelo ime: lajnar svete Družine, kajti njegovega pravega imena tako nihče ni poznal. Četudi je prosjačiJ od praga do praga, nisem nikoli slišal, da bi ga bil kdorkoli ozmerjal z beračem. Le Bojtevka se je bila enkrat spozabila. Kadarkoli je prifel na Selo, ga je sprejel veseli vrišč otrok, ki se nikoli niso tnogli naposlušati njegove lajnice. Kjerkoli se je ustavil, je najprej sicnil žlindro skozi redke, nagnite zobe, potlej pa je odprl pokiovček škatlice, zavrtel ključek in pobrskal na drobnem mehanizmu, potegnil z glave klobuk in kakor vkopan čakal na miloščino. In medtem ko je molče stal pred hiJo ali v hišni veži, je v lajni tiho stokala melodija stare romarske pesmi, podobna cvrkutanju prepla-sene ptičke. Miloščina, ki jo je do-bival, je bila revna. Delavske matere na Selu so bile same uboge in komaj bi bilo, če bi se same napotile po svetu beračit. Če je lajnarju svete Družine padlo kaj v klobuk, je v za-hvalo molče pokimal, če pa se vTata, ' pred katerimi je navil lajno, niso od-prla, je molče odšepal dalje. Pot ga je vodila iz veže v vežo, od piaga do ptaga. Za seboj je vlekel leseno nogo, ki je v cesto začrtavala sled, okrog nje pa mu je opletala razce-frana hlačnica. Storkljal je od hiše do hiSe in tolkel z leseno nogo ob zmehčano cesto, da je izpod nje brizgalo blato in se mu lepilo na hlačnico.
Zaneslo ga je tudi na Skafarjevo dvorišče, kjer je revščina že tako bornega Sela slavila svoj beraški pir. Za petanii so mu bili otroci iz selske ulice. Lajnar svete Družine jih je bolj mikal kot igre, prepiri in vsako-dnevni pretepi.
Na prag se je ustopila Bojtevka. Z nejevoljnim pogledom' je ošinila laj-narja, se togotno udarila po obilnem stegnu in zagodrnjala:
,,Vrag naj me vzame, če ni danes že tretji praznomalhar pred viati..."
Ko pa je ppazila, da je berač brez leve roke in da vleče za seboj leseno nogo, je odšla v stanovanje, od koder se je vmila še tisto minuto in mu vigla dinar v nastavljeni klobuk.
,,Kje si pa nogo pustil? " ga je vprašala s toplim glasom. Ker ji ni takoj odgovoiil, je nadaljevala:
,,Tisti cesar, ki te je v vojno po-slal, bi te moral zdaj še preživljati, da se ne bi lačen vlačil po svetu -berač okrog beračev . .."
,,Eh, da, nogo sem pa Lahom pu-stil na Sveti gori," je zagodrnjai.
,JPa roko? Kje si jo izgubil? " je začustvovala.
,,No, roko nuje zares cesar vzel, viag ga pocitraj! Ždaj pa takšen ho-dim po svetu. Svet je velik in vse ceste so moje, hohoho!"
Z usmiljenjem v očeh je zrla vanj, ki jo je bil zaradi noge naplahtal. Le kaj bi ji, radovednici, razlagal, kje sem izgubil nogo.
Pred vojno je delal v kočevskem rudniku. Ždrav ko drcn je odšel na tronto, kjer je izgubil roko. Takš-nega so siedi vojne izpustili iz voj-ske. Vrnil se je v Kočevje in tamkaj izgubil v jami še nogo.
Sklonil je glavo in se zamislil v čas, ko se je ponesrečil. Od takiat sta rtiinili dve leti. Najglobljo etažo v jiimi je zasulo, kei pregnito tramovje ni vzdržalo pritiska. Tri kopače je ubilo, štiri pa izmaličilo. Še njega, ki je bil v njihovi partiji voznik, je pri-zadelo. V vojni mu je ročna bomba odtigala roko do komolca. Z beta-ško invalidnino bi še pes ne živel. Pred vojno je bil sam kopač, pa so enorokega zaposlili v jami kot voz-nika. Z zdravo desnico je rinil polne hunte premoga k torilu.
Nekega večera, ko rudarjev ni bilo iz jame, je po rudniSki koloniji završalo. Ženska z razmršenimi lasmi se je zapodila po cesti mimo rudarskega naselja in vso pot do se-paractje kričala z blaznim glasom:
,,Pomagajte, ljudje! Zasulo jih je! Zasulooooo!"
Otroci in ženske so planili za njo. Groza, ki jih je v trenutku pograbila z ledeno nuzlimi rokami, jih je na-snala, da so se pri separaciji nagnetli v gručo kakor čreda preplafenih vac. Zenska, ki jim je naznanila ne-
ečo, je vse zbegala do brezumja.
reščala je ko rudniška sirena. VreA
htom so se nagnctli v živ klobčič,
se je, gnan od stratiii in skibi za
ože in očetc, ponv1 :>! vedno bliže
iami. Takfcn pre;:--i: jih je zajel,
da so vsi silili k dvigalu. Ob torilu pa so se prerivali rudarji in inženiiji ter kričali na vsiljivce, na množico joka-jočih in preklinjajočih obupancev. Potiskali so jih proč, stran od šahta, in jim grozili, da jih bodo pretepli, če bodo ovirali refevalna dela.
On je bil v jami do vtatu zasut s piemogovnini zdrobom. Poskušal se je izkopati iz zasipa, toda bolj ko se je otepal, globlje je lezel. Ko je sli-šal, da prihajajo reševaJci, je otrpnil v pričakovanju. Iz neke luknje je ves čas puhtel vanj jamski plin. Neza-vestnega so prinesli iz jame. Tia-movje, ki je s premogom vred zgnnelo nanj, mu je zmečkalo nogo. Pol leta je preležal v bolnišnici. Prav-da za od^codnino se je vlekla in vlekla, a pravice ni dočakal. Lastniki rudnika so jo skopo delilt pone&re-čenim rudarjem. Preklel jih je, vzel lajno in beraško palico ter odšel po svetu.
Takšna je bila resnica o izgubljeni nogi, ki pa je ni rad na dolgo in širo-ko razlagal radovednežem. Zagodr-njal je nekaj nerazumljivega v za-hvalo za podarjeni dinar in izpred praga Bojtevkinega stanovanja od-fepal pred sosedna viata. Veter, ki se je lovil pp dvorišču, je prinašal smrad po čebuli in zasmojenem pre-zganju. Lajnar je vohljal po zraku kot sestradan pes, toda vonj nič-vredne plaže mu ni zbudil poseb-nega poželenja po jedi. );Povsod eno in isto otepanje s prežganko," je godmjal. ,,Tod poje življenje iz dne-va v dan isto pesem kakor moja laj-na."
Približal se je pragu Klešničinega stanovanja. Znova je navil lajno in sprožil pero: v škatfici je obotavljaje se zatrepetala pesem, kakor da se z razglašeno melodijo boji potrkati na umazane okenske šipe, za katerimi je v plesnivi izbi morda le kak člo-vek usmiljenega srca.
Tisti čas je Klešnica odprla viata. V rokah je držala smetišnico s pepe-tom. Kar s praga je zamahnila s pol-no smctišnico proti jami srcdi dvo-rišča in vigla pepel na rešetko, ki jo je pokrivala. Veter je nasul lajnarju pepela v razmršeno brado in v nos, daje pričel kihati.
Ting - tingel - ting . .. Tijig -ting - teng - tong . . .
Pesem v ljani je umila. Lajnar je kihal in nabirai vase jezo, da bi jo iztresel na Klešnico, a ta ga je uhi-tela.
,,Prejenjaj že navijati svojo ting-tingelco? " je zavpila. ,,V ufesih me reže ta dolgočasna lajna."
Z roko si je obrisal pepel iz oči in užaljeno godrnjal, ko je spoznal, da je naletel na jezljivo serigo. Odšepal je dalje pred sosedna vrata. Staia Johana je prišla venkaj in mu vigla kos kruha v nastavljeni klobuk. Go-spod Mihelitsch mu je dal dva di-narja, pravo pravcato bogastvo, a hotel je vedeti, kje je izgubil roko.
Lajnarju svete Družine je ušel spomin nazaj v tisti dan, ko mu je v vojni odtrgalo roko. Da, saj bi se obrnil, ko bi se mogel, je grenko po-doživljal. Toda za bataljonom pre-klinjajočih in od ruma opitih sestra-dancev so bile vanje napcrjene cevi strojnih pušk. Pobeg? Smrt! Če se je kdo samo za trenutek obotavljal, je zaropotalo in yanj je bruhnila toča svinčenk, da je preluknjan ko rešeto klecnil in z zamrtim vzkri-kom na penastih ustnicah padel, oblit s krvjo. Naprej torej! Naprej v divji metež in ogenj! Naprej v blazni vrtinec umirajočih vojakov sedem-najstega c. kr. regimenta in preriva-jočih se bersaljerov. Tako je bila le še iskiica upanja, da ostaneš živ. Poti nazaj ni bilo! Odvil je prvo ioč-no bombo in jo vrgel prcdse. Nič ni pomislil, kam. Le brž, ie brž odvreči prekleto jajce sikajočega železa. Ko pa je vžgal bombo, je ni odvrgel pravočasno. Blizu njega je treščila sovražna granata in se raztreščila na milijon drobcev. Vrglo ga je na zcmljo, a v roki je še vedno držal sikajočo bomo. Raztreščila se mu je v pesti in mu razcefrala roko do komolca.-------
,,Roko sem pa pustil na tisočkrat prcklcti Sveti gori pri Gorici," je od-govoril gospodu Mihelitschu.
..Alston, to se pravi, da ste vojni invalid. Ali dobivate invalidsko ren-to?"
Ni mu odgovoril. OdŠepal je še pred sosedni prag in navil lajno, a Bojtevka je zaklicala za njim:
,,Tamkaj pa nikar ne stoj! Nič ne bo! Kebrovke ni doma."
Zapustil je dvorišče in se nameril v selsko ulicx>. Tamkaj pa se je otro-kom, ki so spremljali lajnarja, pri-družil še Cingerlov Pold, ,,strah in trepet" selskih otrok. Trinajst let mu je bilo, a zlahka bi mu jih pri-sodil petnajst. Nad udrtim čelom mu je izzivalno štrlcl kvišku čop raz-kuštranih las. Za trenutek je od za-čudenja obstal, ko je od dalcč zagle-dal lajnarja, potlej pa je porinil v usta prste in zabrfizgal. da je rezek
žvižg napolnil sclsko ulico. Na ta klic so se iz hiš pripodili skoraj vsi selski otroci.
Najprej so prihitele tri deklice s takšno naglico, da so jim kite, po-dobne repkom, opletale okrog ra-men. Zadnja je vlekla za seboj deč-ka, ki je bil komaj shodil. Nepre-stano se je opotekal, dekletce pa ga je trdo držalo za roko in kričalo:
,,Teci, Lojzek! Teci! Pold žvižga. BržiNekajbo!"
Otrok se je cmihal in kremžil, kei sestrice ni mogel dohajati.
Kmalu je bilo ob Poldetu zbranih kakih dvajset otrok. On je bil naj-večji in najstarejši raed njimi. Vsi otroci s Sela so se mu morali slepo pokoravati. Kdorkoli mu je kdajkoli poizkušal kaj oporekati, jo je iz-kupil: zlasan in obrcan je prijokal domov k materi. Pold ni poznal šale. Zavedal se je pravic, ki si jih je bil nasilno privzel v selski otroški srenji. Kjerkoli so se otroci igrali in ugnali kakšno norčijo, povsod je bil prvi. Tudi danes se je s svojo klapo pri-bližal lajnaiju in ga ogovoril:
,,Hej, mož, pri nas že ne boste nič dobili. Kar pokrijte se in ne čakajte pred hišo, ker burja sakramensko vleče."
Lajnar svete Družine je začudeno gledal.
,,Veste, naši so vsi zdoma," je Pold nadaljeval. ,,Če ne verjamete," je pokazal po otrocih, ki so stali za njim, ,,pa poglejte: moj brat in tri sestie so tukaj! Doma je samo naša Pepa, ki kuha večerjo. Mama pa leži in kri pljuva. Naša Ifepa vam že ne bo dala dinarja, ker ga nima."
,^Cje pa je ata? " je lajnai vprašal kar tjavdan.
,Ata pa dela v limfrabriki."
Lajnar se je nasmehnil. Tako samozavestnega dečka še ni bil sre-čal nikjer. Gledal je otroke, ki so se boječe stiskali za Poldetom in se tiho pogovarjali, radovedno pogle-dujoč na njegovo lajno. Rad je imel otroke, ki so z živimi pogledi strmeli vanj, kadar je navijal lajno. Zamah-nil je z roko in odvrnil:
,fio, potlej sem pač zastonj mu-zikal pred tole hišo. Nič zato. Grcm pa dalje. V vseh selskih hišah menda ne leže bolne mame, hehehe!"
A komaj je to izrekel, se je že oglasila deiclica, ki je z malim brat-cem pritekla k lajnarju.
„0, naša mama je tudi bolna," je zacvilila s tenkim glasom. ,^meraj kašlja."
Ta opazka je Polda razjezila. Na-mrSl je obrvi in revsknil:
,JCaj pa je potlej, če kašlja? Ali pa tudi lcži kakor naša mama? "
,J^lak, leži pa že ne, ker ninia tasa. Kuhati mora."
,Jiaj pa se potlej sploh ujedaš? " jo je Pold zviška premeril.
Zdaj se je oglasil petletni Flan-dxov Jožek. Razkoračil se je pred Poldom in pomtdnil z mokrim no-skom kakor preplašen zajček, re-koč:
,,Naša mama pa tudi kri pljuva, da vcš!"
Pold ga je ošabno pogledal od strani, pljunil skozi redke zobe fri ga zavrnil:
,,Tiho, smikavec!"
Porinil je roko v žep in privlekel na dan kos odškrobljenega koruz-nega kruha. Ponudil ga je beraču.
,,Vi, mož," je rekel, ,,če nam eno zašpilate, pa vam dam kruh."
Ze vsa leta, odkar je lajnar hodil z lajno po svetu, je jedel skoraj sam kruh. Kjerkoli se jc s pojočo lajnico ustavil, povsod so mu ponujali kruh. Njegova umazana malha je bila ved-no polna kruha. Ampak samega kru-ha vendar ni mogel jesti. Prcobjedcl se ga je, da ga je grizlo po črevih in da ga je v želodcu pekla zgaga. Pri-skutil se mu je, da ga je često pre-klinjal. Če ga je le zagledal, so se mu v ustih nabrale kiselkaste sline. Na-smehnil se je Poldu in odkirnal:
,,Ah, ti le kar sam pojej kruh! Kruha imam sam zadosti. Se vam ga lahko dam, otroci, če ga le hočete."
Segel je v torbo; in prcden bi se ozrl, je vse pribcračene kose kruha razdelil med otroke.
Pold jc bil razočaran. Zdaj ni imel nič več takega, karbi lahko ponudil lajnarju. Ta pa je, ko je glcdal pred seboj gručo zamazanih otrok s pio-sečimi pogledi v očeh, dobrovoljno zamrmral:
,,Le jejte, otroci! Če pa bi -že radi, da vam bi igral, bom za vas navil eno pesem. Kar tako. Zastonj."
Kakor da bi njcgova lajna že tolikokrat ne pela zastonj pred tu-jimi vrati!
Otroci so veselo zavrisnili. V na-pctem pričakovanju so ga obstopili, jedli njegov kruh in ga pričeli vleči za suknjič k niztemu zidčku, ki je bil ograja med selsko cesto in dvo-riščnim usadom med dvema hišama.
,4Car semkajle sedite, mož!"
Navil je lajnico.
Ting - tingel - ting - tong ... Ting - teng - tong - ting -tong ...
Otroci so strmeli v pojočo skri-njico, čudeč se bogastvu, ki ga je imel berač.
,,Jejhata, le kaj to poje? " je vzkliknila bleda deklica in se po-vzpela na prste, da bi pogledala v notranjost lajnice. Govorila je s šib-khn, pojočim glasom. Od ladovod-nosti ji je zastajal dih, ko se je skla-njala nad odprto škatlo.
,,Fiibec babji!" jo je ozmerjal Pold. ,,Povsod- vtikaš svoj nos."
Šklep!
Odskočila je in zakxičala od stra-hu. Dotaknila se je bila pokrovčka lajnicc, ki se je sprožil prožne za-
ponke   m  zaprl  pojočo   skrinjico. Kmalu bi jo dobila po nosu.
,,Hahahaha!" so se otroci naga-jivo smejali.
,AU nisem rekel, da je radovedna baba? " se je Pold privošcljivo sme-jal, se tolkel po kolenih in poska-koval. ,,Babji firbec je, zdaj pa ima, hahaha!"
Le lajnar se ni smejal. Pobožal jo je po glavici in mehko dejal: ,,Nič hudega, punčka! Nikar ne misli, da so tukajle notri kakšni možički, ki muzicirajo. Nak, to poje kai tako. Samo poje. No, lajna je. Muzika."
Odprl je lajruco, da bi ji pokazal čudežni mehanizem: valjček in medeninastemu glavniku podobne strunice.
Njegove besede pa je niso mogle potolažiti. Nekaj časa je nabirala usta v šobico, ker pa so se ji otroci še kar naprej smejali, je zajokala in stekla domov.
Sele zdaj so otroci opazili, da ima lajnar svete Družine leseno nogo.
,,Glejte ga, leseno nogo ima!"je Flandrov Jožek prvi zaklical in z iz-tegnjeno roko kazal predse.
,,Da, leseno nogo imam. Revček sem," je vzdihnil lajnar.
>TJa, kje pa vam je odrezalo nogo? " je zaradovcdil Pold. ,,Ali ste padli pod vlak? "
Nad daljnim Šišenskim hribom so se tisti trenutek razpodili oblaki. Prikazalo se je zahajajoče sonce, da je svetloba zalila lajnarjeve oči. Pri-čelje pomežikovati.
,,To je bilo pa takole," se je od-kašljal in piičel pripovedovati, česar staicjšim nikoli ni povedal. ,,V jami sem delal, pa me je zasulo in mi zmečkalo nogo. Ko sem se zbudil iz nezavesti, sem že ležal v bolnišnici. Tarnkaj so mi zmečkano nodo od-žagali. Zdaj imam pa leseno - vrag jo dal!"
Zagodmjal je še nekaj nerazum-ljivega in izpljunil tobakovo žlindro.
Nič niso spraševali, v kateri jani se je to zgodilo. Le Pold se je upal vprašati:
,,Ali vam je roko tudi zmeč-kalo? "
,JRoko sem pa v vojni izgubil. Na Sveti gori."
,,Oho, jaz pa že vem, kje je to!" je Flandrov Jožek zmagoslavno za-klical in piekinil lajnarjevo pripove-dovanje.
,,Ti pa jezik za zobe, ker eno figo veš!"
,,Kaj bi ne vedel," je Jožek uža-ljeno smrknil. Saj je bil naš ata tudi v vojni na Sveti gori. Še zdaj ima kioglo v nogi, da veš. Ali ima mo-goče tvoj ata tudi kioglo v nogi, a? "
Ta otroški prepir je lajnarja svete Družine spravil v dobro voljo.
,,Kar pustite to, otroci!" jih je miril. ,aNaj vam rajši jaz povem, kako je bilo. Lahi so izza Gorice s topovi pljuvali na nas. Vsa Sveta gora je bila zvita v oblake dima. Topovski izstrelki so jo tako raz-dejali, da je danes menda kar za pol metra nižja, kakor je bila pred voj-no. Tole sem pa po ofenzivi prinesel s Svete gore."
Pokazal je ottokom levo roko, ne-kakšen vozličast, višnjev štrcelj, ki se je končaval pri komolcu.
Jej, to vas je bolelo, ali ne? " je začustvovalo šestletno dekletce.
,,Kar obležal sem tamkaj, tako me je zabolelo,"je pritidil.
,,Okiog mene je grmelo in vojaki so iz strelskih jarkov drveli naprej v peklenski ogenj. Kar po meni so ho-dili, ko sem ranjen obležal na zeralji. Kar naenkrat pa - ššššš! - tresk! -je gTomozansko počilo. Granata je padla čisto blizu mene. Na tisoč kosov se je razletela. V zemljo pa je izvrtala takšno jamo, da bi se lahko voz s parom konj skiil vanjo."
Vi ste se pa skiili v jamo, da vas ni zadelo, ali ne? " je vprašal Flan-drov Jožek.
,,0h, nc," se je nasmehnil v po-doživljanju. ,,Z zemljo vred me je vrglo najmanj dvajset metrov proč."
Zdaj so zvedeli vse. Glasno so se oddalinili. Cetudi so ga radi poslu-feli, je bilo v njegovem pripovedo-vanju le preveč groze za njihova diobna srca.
, Ja, zakaj pa stc šli v vojno? " je vprašalo bledo dekletcs.
,,Zdaj pa imate. Rajši bi se doma skrUi pod posteljo, pa bi vas kifeljc ne našel."
,,Cesar je naredil vojno in morali smo iti," ji je odvmil.
,,Cesar? "
Spogledali so se. Cesarja niso fc nikoli videli. Tudi slišali niso še ni-koli, da je bil na svetu kakšen cesar, ki dela vojne. Deklica je vtaknila prst v usta, ga posesljala in nekaj časa napeto premiJijala, potlej pa zaprosila:
,AJa> rajši nam eno zašplajte."
Navil je lajnico, vstal in odšantal k sosednji hiši. Vsi otroci so se vsuli za njim. lako so potovali od hišeslo liife po vsej selski ulici kakor bedni romarji, tako je Sla ta žalostna pro-cesija za pesmijo, ki je cvrkutala y lajnici, mimo vseh hiš, kjer ^ je skri-vala skib za skorjo vsakdanjega kru-ha. Mnogo vrat je ostalo zaprtih, pesem iz ljanice ni nikogar priklicala na prag. Zastonj jc lajnar svete Dru-žine navijal lajnico. Možje so delali v Kemični tovaini in v Tovarni kleja, žene so odšle po opravkih, otroci pa so bili v Poldovi klapi, ki je korak za koiakom sledila lajnarju. Vedeli so, katera vrata se sploh ne bodo od-prla, a lajnarju tega niso povedali, samo da so lahko poslušali lajno.
Selo je začel zagrinjati mrak. Temno je bilo, ko se je lajnai, obdan od otrok, napotil mimo Predovičeve
kapehce skonca selske ulice proti Staremu Selu. Pred Marenčctovo gostilno se je ustavil in navil lajno, ki je privabila na prag štiriletnega dečka. Srečen smehljaj mu je spre-letel obraz, ko je tlesknil z rokami in zakričal v vežo:
»Mama, zunaj je ubogi mož. Lepo igra. Daj mi dinar!"
Potekel je iz hiže in se vrnjj z da-rom za berača. Mlada ženska črnih las je prišla za njim v preddverje. Deček je vrgel dinar v lajnarjev na-stavljeni klobuk. Mimogrede se je razgledal po otrocih, ki so stali okrog berača. Zagledal je Polda in se s preplašenim vzkrikom pognal nazaj k materi. Polda se je bal, ker ga je pred dnevi zlasal.
Zenska je potegnila otroka v vežo, še prej pa jezno premerila Polda, ki je razkoračeno in z izzival-nim nasmehom na obrazu stal kraj lajnarja.
,,Kdo pa je ta gospa? " je vprašal lajnar.
.JEh, Marenčetova mlada je. Iz mesta je doma, pa se je semkaj pri-ženila. Ste videli, kako se trese za svojcga mulea? " se je zarežal Pold. ,JPha, prava figa. če ima gosposko imc! Vladimir mu je ime, eh!"
Lajnar je stal ob jarku. Ko pa se je hotel napotiti dalje proti Mostam, je pozabil, da je za njim cestni jarek. Prestopil se je in ko se je obrnil, je z
leseno nogo stopil v prazno. Za-kričal je in padel v jaiek.
Lajna se je utrgala z vrvice, na kateri je imel privezano in obešeno okiog vratu. V loku je odletela na blatno cestno. Pri padcu lajnice na trdo zemljo se je pero v škatlici sprožilo in pesem, žalostna, kakor da bi bil zacvrkutal ranjeni vrabček, se je oglasila v vstajajoči večer.
Ko so otroci zagledali lajnarja v blatnem jarku, so se tako presttašili, da so se razbežali. Vsi. Razen Polda, seveda, ki je bil večji in pogumnejši od vseh in se lajnarja svete Družine, ki je nemočen obležal v jarku, iz katerega se je navzlic onemoglim po-izkusom, da bi se izkobacal iz njega, ni ustrašil. Videl je, da ima berač noge v jarku, po katerem se je pre-takala blata brozga, pomešana s po-mijami, ki jih je Marenčetova dekla zlivala vanj. Nekaj časa je oncmoglo buljil vanj, a ko je sprevidel, da mu sam ne more pomagati, je zatulil kakor iz uma:
,JCar počakajte, mož! Po dedce grem, da vas bodo izvlekli iz tega preklctega jarka!"
Poskočil je ko mlado žrebe in jo ucvrl v vežo Marenčetove krčme ter zakričal: ,3rž pridita dva na cesto. Star mož z leseno nogo je padel v jarek in ne more iz njega. Pomagati mu moramo.brž!"
Tisti čas je pri fari, v šentpetrski cerkvi, zazvonilo ugašajočemu dnevu.