Št. 132 (15.234) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
7 cnn UP POŠTNINA pučana v gotovini f	Lire SP®. IN ABB. POST. GR. 1/50%
CISALPINA
GKSTIONI
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
L____________________________^
PETEK, 19. MAJA 1995
Trst:
bojami,
želje,
zadrege
. Breda Pahor

^ *Na ulicah, ki so bile ;.8a leta sovražne
laki °Vemu jeziku, 80
ž^ko dajale (dekleta in ^e, ki so prepevale ^tizanske in narodne Pestoi, op. ur.) duška i^jdn občutkom.« Tako -j, tajske dni leta ’45 v Btstu opisal France evk in nekaj njegovih kov (z ustreznim ita-. lanskim prevodom) so I rali za ponazoritev °yenskega doživljanja ajskih dogodkov pred k°i stoletja. Protiutež evku je citat Silvia 6lica, v katerem na-, asa, da se Trst maja ai veselil kot druga asta, ker sta v njem adala teror in boleči-a. Med tema čustveni-a poloma, ki sta nazor-
0	izpostavljena, se vije azstava »Od boja do v^aBoditve«, ki je od
eraj na ogled v tržaški cinski galeriji in Ter-
Bploh je prikazovanje azličnih pogledov, ne ajihova konfronta-- J®, osnovna značilnost azstave, s katero prire-
dalji želijo predvsem Podbuditi razmislek o danjih dogodkih, skutno branje pa naj bi , 0ttCno zacelilo Se zdaj j^aveče rane. Izbira Okumentov, predvsem Pa citatov je bila skrajno Ptevec) previdna, pa s®Pfav je bil zavestno “Ben pogumen korak v eri treznega obravna-^ja zgodovinskih do-6°dkov.
l* Pripadnike naroda,
. Se je moral dolgo bo-
1	za goli obstoj in za )itn<?Vne Pravice> je vetu i at taksna intelek-z, ,.a 0Preznost nera-Sg ijiva, tuja. Kot tudi v ®da ne morejo požari, da se zatiranje Slo-ancev (in ne samo) ni
Celo Sele z nacifaSi-v 1Cno okupacijo, tem-2:6 prej, v dolgi tem-t 0bi fašizma. Ce je ^ di slovenska trdovrat-ost pripomogla k temu, So prišle v javnost °Zote Rižarne, pa to Se : Pomeni, da slovenska vUost pozablja na ob-tak drugih, fašističnih ... orise, o katerih ita-^lansko zgodovinopisje aJraje sramežljivo °tCi. Žrtvam smo dolž-^ resnice in usmiljenja, Dn ?a ne pomeni - so teh arili tudi priredi s P tržaške razstave - da ^ ^torjene dejanja ize-4QCajejo, spoštljiv odnos trpljenja ne more za-„ e8liti idealov, ki so vdihnili odpor proti “riralcem svobode.
■	Tržaškega Uoyda morda
|	/e ne bodo spojili z Haiio
RIM - Predsednica deželne vlade rati in seveda prejeti ustrezno do-Furlanije-Julijske krajine Alessandra voljenje za to od Evropske zveze, za-Guerra je včeraj izročila ministru za tem pa privatizirati. Za dokapitaliza-prevoze Giovanniju Caravaleju listi- cijo je že na razpolago 40 milijard lir no s predlogi, kako obvarovati iz državne blagajne in 5 milijard iz Tržaški Lloyd pred delno spojitvijo z deželne, katerim pa se bodo gotovo genovsko plovno družbo Italia, a ga pridružila Se druga, predvsem zaseb-obenem finančno sanirati in okrepiti na sredstva, tako na primer tudi s njegovo vlogo na »jadranski poti« v pristopom družbe Autovie Venete, svet. Najprej ga je treba dokapitalizi-	Na 4. strani
I Posavski gospodarstveniki I so bili včeraj gostje SDGZ
TRST - Slovensko deželno gospo- ogledali proizvodne hale, nato pa so darsko združenje je imelo včeraj v go- se jim na tamkajšnjem sedežu steh delegacijo Gospodarske zbornice Združenja pridružili Se predstavniki iz Posavja, ki si je najprej ogledala nekaterih podjetij, s katerimi je stekel tržaški center BIG, nato pa se je usta- informativni pogovor o možnostih so-vila v dolinski obrtni coni. Tu so si delovanja. Dolinskemu srečanju bo ugledni gospodarstveniki v spremst- po opravljenem dvostranskem izboru vu predsednika SDGZ Borisa Siege in možnih projektov predvidoma sledila predsednikov obrtne in zunanjetrgo- prava poslovna konferenca v Posavju, vinske sekcije Ote in Vidonija najprej	Na 11. strani
TELEVIZIJSKE KONCESIJE / LE ŠE 20 DNI DO REFERENDUMA
Se zelo malo časa za sporazum, ki bi preprečil referendum
Veltronijev in Confalonierijev predlog je videti realen
BALKAN / DIPLOMATSKI PREMIKI
Hrvafi se umikajo, Srbi bi priznali BiH?
NEW YORK - Z razmejitvenih območij nik pri OZN. Včeraj pa se je izvedelo, da med Hrvaško in hrvaškimi ozemlji pod srbski predsednik Miloševič razmišlja o srbskim nadzorom so se umaknili skoraj priznanju mej BiH v zameno za omilitev vsi pripadniki hrvaške vojske, je včeraj za- sankcij mednarodne skupnosti proti ZRJ. gotovil Mario Nobilo, hrvaški veleposla-	Na 18. strani

RIM - Možnost sporazuma o spremembi zakona o TV, ki sta jo omenila predsednik Fininvesta Confalo-nieri in drugi mož Oljke VValter Veltroni, je bil včeraj v ospredju političnih komentarjev. Večina ugotavlja, da bi bilo treba zakon o TV res spremeniti, marsikdo pa se sprašuje, če je še sploh za to čas, saj je do ljudskega glasovanja le še dvajset dni. Romano Prodi je izrazil mnenje, da je možnost, o kateri sta govorila Veltroni in ConMonieri realna, vendar se tudi on sprašuje, če bo za spremembo zakona materialno dovolj časa, saj je 20 dni zelo kratek rok. Tudi predstavnik DSL Bas-sanini je mnenja, da je sporazum edina možnost, da se izognemo referendumom. Zanikal je tudi, da bi glede tega vprašanja obstajala zakulisna pogajanja. Predsednik Stranke komunistične prenove Cossutta je glede možnosti sporazuma dokaj skeptičen in je izrazil mnenje, da bi morale vse politične stranke jasno povedati, kaj misUjo in prevzeti odgovornost pred ljudstvom.
Na 2. strani
TRST / ODPRLI RAZSTAVO »OD BOJA DO OSVOBODITVE«
BLIŽNJI VZHOD
Ameriški veto v VS izzval negodovanje Evrope in proteste vseh arabskih držav
BRUSELJ - Glasovanje ameriške veleposlanice v Združenih narodih Albrightove (na sliki AP) proti resoluciji Varnostnega sveta, ki od Izraela zahteva, naj prekliče prisvojitev arabskega ozemlja v vzhodnem Jeruzalemu, je izzvalo obilo kritik tako na račun Washingtona kot Tel Aviva. Evropska unija je včeraj že zagrozila, da bo do nadaljnjega preložila podpis sporazuma o trgovinskem sodelovanju z Izraelom. Organizacija islamske konference, ki v Rabatu razpravlja o vojni v BiH, pa meni, da ameriški veto ogroža uspešno nadaljevanje bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Zaradi ameriškega veta, ki je prvi v zadnjih petih letih, so arabske države napovedale izredno zasedanje, ki naj bi bilo konec tega meseca v Maroku.
Na 18. strani
Danes v Primorskem dnevniku
»Čas bi bil, da sestavimo celostnejšo podobo Trsta«
TRST^ Namesto proslavljanja razmislek o takratnih dogodkih, ki so boleče pogojevali razvoj Trsta. S tem namenom je občinska uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja FJK pripravila razstavo »Od boja do osvoboditve«, ki so jo odprli včeraj (foto KROMA). Kot so poudarili oblikovalci, so z razstavo želeli spodbuditi razmislek in razpravo o dogodkih v obdobju ’43-’45, na katere so še danes precej različni pogledi. Njih ne gre izničiti, vendar bi bil čas, je bilo rečeno, ko bi dobili celostnejšo sliko o takratnem dogajanju.
Na 3. strani
Jutri proslava 50-letnice osvoboditve v Zgoniku
Tržaški partizanski'pevski zbor in Slovenska kul-turno-gospodarska zveza prirejata jutri v Zgoniku proslavo ob 50. obletnici osvoboditve
Stran 5
Okrogla miza o šolstvu
V Gorici bo danes, na pobudo Sindikata slovenske šole, okrogla miza o stanju in možnostih razvoja srednjih šol
Stran 9
Bordelček v Ronkah
Policija je priprla hrvaškega državljana ki je v Ronkah organiziral pravi mini bordel
Stran 9
Benelli novi direktor CRT-Bance
Po potrditvi Roberta Verginelle za predsednika, je bil včeraj za novega generalnega direktorja tržaške CRT-Bance imenovan dosedanji poddi-rektor Nerio Benelli.
Stran 11
Poraz Milana v Neaplju
V vnaprej odigrani tekmi 32. kola italijanske nogometne A lige je Napoli z golom Agostinija premagal Milan.
Stran 24
RIM / OSTAJA LE ŠE DVAJSET DNI
Mizlična prizadevanja, da bi se izognili referendumom
Za Prodija je možnost ki sta jo nakazala Confalonieri in Veitroni realna
RIM - Politični predstavniki so včeraj vglav-nem razpravljali o možnem kompromisnem predlogu, ki naj bi preprečil referendum o televiziji, o katerem sta govorila predsednik Fininvesta Confalonieri in drugi človek Prodijeve Oljke VValter Veitroni.
Romano Prodi je s tem v zvezi menil, da bi rešitev, ki sta jo nakazala Veitroni in Confalonieri, lahko preprečila referendum, vendar jo je treba takoj uresničiti, saj do referendumov manjka samo še 20 dni. Po njegovem mnenju referendumi ne morejo rešiti tako kompleksnih problemov kot je zakon Marami o televizijskih oddajah. »Kakorkoli, če gremo na referendum, je dejal Prodi, bom jaz kljub vsemu glasoval “DA”, čeprav se zavedam meja, ki jih imajo referendumi na tako zapletenem področju.«
O istem vprašanju je spregovoril tudi predsednik ustavnega sodišča Antonio Baldassarre, ki pravi, da možnost, da bi se izognili referendumu, vsekakor obstaja, saj ni nemogoče izdelati zakona, po odobritvi katerega bi referendum bil odveč. Vse pa je odvisno od volje večine v parlamentu, če se slednja želi izogniti referendumom, lahko ustrezni zakon izglasuje.
Možnost dogovora in sporazuma, s katerim bi se izognili referendumu, je pozdravil tudi tajnik Ljudske stranke Gerardo Bian-co. Po njegovem referendum ne bo rešil problema televizijskih oddaj, temveč ga bo še bolj zapletel.
Predsednik SKP Ar-mando Cossutta meni, da bodo glede televcizije in sindikatov le s težavo dosegli sporazum, s katerim bi se izognili referendumom. Nejasnost glede sporazuma pa koristi samo tistim, ki bi hoteh, da se ne bi nič spremenilo, z Berlusconijem na čelu. Zato je najboljše, da se vsak jasno izreče o tem, kaj misli in da vsak prevzame svojo odgovornost pred ljudstvom.
Progresist Bassanini je tudi mnenja, da samo sporazum, kot je tisti, o katerem sta govorila Confalonieri in Veitroni lahko prepreči referendum. Obenem je tudi zanikal, da bi se o radiotelevizijskem sistemu skrivaj pogajali.
Medtem je Giorgio Bogi, ki je poročevalec v posebni komisiji, imel vrsto pogovorov s predstavniki političnih skupin, da bi ugotovil, kakšni so izgle-di za sporazum. Doslej se je sestal z Andreatto in Giacovazzom (LS), s Severno ligo, progresisti in Forza Italio.
NOVICE
Novi avstrijski zunanji minister danes v Rimu
RIM - Novi avstrijski zunanji minister VVolfang Schussel bo jutri prispel v Rim, kjer se bo pogovarjal z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelh. Ministra, ki se bosta jutri prvič srečala, se bosta tudi udeležila itahjansko-avstrijskega simpozija o skupnih perspektivah v novi Evropi.
Dovoljenje za sojenje Gianniju De Michelisu
RIM - Skupščina palače Madama je izdala dovoljenje, da se sodi bivšemu zunanjemu ministru Gianniju De Michelisu in njegovemu šefu kabineta Giuseppu Baldatu zaradi poneverbe javnega denarja. De Michelisu bodo sodih zaradi domnevne uporabe skladov, ki jih Famesina namenja za neinstitucionalne namene; ti skladi so znašati 1,4 milijarde lir v dveletju 1989-90, 1,5 milijarde lir za dveletje 1991-92 in eno milijardo tir za leto 1993.
Arhivirali preiskavo proti D’Alemi in Occhettu
REGGIO EMUJA - Na zahtevo namestnika državnega pravdnika Flavia Lazzarinija in sodnika za preliminarne prekrške Giovannija Ghinija so arhivirati preiskavo proti Massimu D‘Alemi in Achil-leju Occhettu, ker niso odkriti nobenega dokaza, da bi bila seznanjena o prilivu 370 milijonov lir v blagajne DSL. Tako je namreč zatrjeval Nino Tagliavi-ni, ki je dejal, da je denar prenesel v Rim iz zadruge Unieco iz Reggio Emitie, ko je bil njen predsednik.
Aretirali šolskega skrbnika iz Cosenze
COSENZA - Finančna straža je včeraj aretirala šolskega skrbika iz Cosenze 56-letnega Giovannija Ga-reffo; aretirala je tudi 42-letnega Nicolo Rento, ki je odgovoren za urad za načrtovanje in študije skrbništva. Ista usoda je doletela še podjetnika Umbera Doninellija in Giovannija Bemacozzija. Vsi štirje so obdolženi ponevedbe javnih dokumentov, izkoriščanja uradne funkcije in goljufije z obtežilnimi okoliščinami v zvezi z dobavo didaktičnega materiala za organiziranje izpopolnjevalnih tečajev, ki jih je prirejalo skrbništvo.
Kasacija poimenovala vseh 12 referendumov
RIM - Osrednji urad za referendume pri ka-sacijskem sodišču je določil naslove za glasovnice za 12 referendumov, ki jih bodo natisnili na notranjo stran volilnih lističev, da bi sploh vedeti, za katere referendume gre. Pred naslovom bo v oklepaju omenjen zakon, o katerem je govor. Naslovi 12 referendumov bodo naslednji.
1.	(Odprava čl. 47 zakonskega odloka 3. februarja 1993, St. 29 in naslednje spremembe, ki zadevajo sindikalna predstavništva): SINDIKALNE ORGANIZACIJE: odprava pristojnosti, ki jo ima predsednik vlade, da določi, katere so sindikalne zveze in organizacije, ki so najbolj reprezentativne.
2.	(Odprava črke A in delno črke B čl. 19, prvi odstavek zakona 20.5.1970, St. 300 o oblikovanju sindikalnih predstavništev v podjetjih): SINDIKALNE ORGANIZACIJE: delna odprava omejitev pri oblikovanju sindikalnih predstavništev v podjetjih.
3.	(Delna odprava člena 19, prvi odstavek, zakona 20.5.1970, St. 300 o oblikovanju sindikalnih predstavništev v podjetjih): SINDIKALNE ORGANIZACIJE: odprava omejitev pri oblikovanju sindikalnih predstavništev v podjetjih.
4.	(Delna odprava zakona 25.3.1993 St. 81, ki zadeva neposredno izvolitev župana, predsednika pokrajine, občinskega sveta in pokrajinskega sveta): IZVOLITEV ZUPANA IN OBČINSKEGA SVETA V OBČINAH Z VEC KOT 15.000 PREBIVALCI: odprava sistema z dvojnim turnusom z drugim krogom za izvolitev župana in razširitev sistema z enim samim turnusom, ki je danes predviden za občine z manj kot 15.000 prebivalci.
5.	(Delna odprava drugega in tretjega odstavka čl. 26 zakona 20.5.1970, št. 300, in člena 594, zakonskega odloka 16.4.1994, St. 297, ki zadeva sindikalne prispevke): SINDIKALNE ORGANIZACIJE: odprava sindikalnega odtr-gljaja na plači.
6.	(Delna odprava zakona 28.7.1971 St. 558, čl. 54 odloka predsednika republike 24.7.1977,
St. 616, in člena 8, odst. 4 zakonskega odloka 1.9.1982, St. 697, ki so ga spremenili z zakonom 29.11.1982, St. 887, Id zadeva umik trgovin in prodaje na drobno): TRGOVINA, URNIKI: odprava pristojnosti dežel in županov v zvezi z umiki bgovin in prodaje na drobno.
7.	(Delna odprava zakona 11.6.1971 St 426 s kasnejšimi spremembami v zvezi s pravilnikom trgovine): TRGOVINA, NAČRTOVANJE: odprava pristojnosti občin pri načrtovanju prodaje javnosti.
8.	(Odprava čl. 25-quater zak. odloka 8.6. 1992, St. 306 spremenjenega z zak. 7.8.1992, št. 356 s kasnejšimi spremembami v zvezi s prisilnim bivališčem): PRISILNO BIVALIŠČE: odprava pristojnosti vsedržavnega antimafijskega pravdnika, da odredi prisilno bivališče.
9.	(Delna odprava čl. 2 odst. 2 zakona 6.8.1990, St. 223 in čl. 1 zakonskega odloka 19.9.1992 St. 408, spremenjenega z zak. 17. 12.1992, st. 483, ki zadeva ureditev javnega in zasebnega radiotelevizijskega sistema); RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM: odprava koncesije delniški družbi s popolno javno udeležbo in odprava obvezne pripadnosti državi delnic RAL
10.	(Delna odprava čl. 15 odst. 1 zakona 6.8.1990, St. 223, ki zadeva radiotelevizijsko koncesijo na vsedržavni ravni): RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM: odprava možnosti, da bi nekdo imel več kot eno vsedržavno TV mrežo.
11.	(Delna odprava čl. 8, odst. 3, drugi stavek zakona 6.8.1990, št. 223, ki zadeva propagandne prekinitve televizijskih programov): RADIOTELEVIZIJSKI SISTEM, REKLAMA: odprava možnosti vključevanja propagandnih vložkov med posameznimi deti ali dejanji filmov, gledaliških, liričnih ati glasbenih del.
12.	(Delna odprava čl. 15 odst. 7, prvi stavek, zakona 6.8.1990, št. 223, ki zadeva nabiranje reklame za radiotelevizijske programe): RADIOTELEVIZIJSKA REKLAMA: odprava možnosti, da zasebna ali javna reklamna podjetja nabirajo reklamo za tri vsedržavne televizijske mreže, vključno tiste, ki so last osebkov, ki jih nadzorujejo.
CATELANIJU GROZI PREMESTjTjV
Preiskava VSS na račun milanskega glavnega pravdnika
V središču afere konj šefa mi' lanskega tožilstva Borrellijo
RIM - Prva poročevalska komisija Višjega sodnega sveta je začela formalni postopek proti milanskemu Glavnemu pravdniku Giu-tiu Catelaniju, ki bi utegnil biti premeščen zaradi »nezdružljivosti z okoljem«. Catelaniju, ki je od nekdaj v polemiki z milanskim tožilstvom in s timom »čiste roke«, očitajo menda, kot se je zvedelo v sodnih krogih, dve nepravilnosti. Najprej naj bi inšpektorjem, ki jih je svoj čas v Milan poslal takratni pravosodni minister Biondi, ne pokazal dokumenta, s katerim je šef tožilstva Francesco Saverio Borrelti odgovarjal na obtožbe nekaterih obtožencev, v prvi vrsti Berlusconija. Drugi očitek pa prav tako zadeva njegove odnose z Borrel-lijem, proti kateremu naj bi enemu svojih namestnikov, sodniku Gustavu Cioppu, naročil, naj skrivaj izvede preiskavo o domnevnem prijateljstvu šefa milanskega tožilstva z nekim podjetnikom, ki je bil vpleten v afero s podkupninami.
Zakaj pa je Catelani naročil preiskavo? Kot izhaja iz zapisnikov pri VSS, je Catelanijevo pozornost pritegnil članek, ki ga je Bor-reltiju pred kratkim posvetil neki tednik. Časopis je objavljal tudi sliko šefa milanskega tožilstva na
Francesco Saverio Borre11'
konju, Catelani pa je °P ^ zil, da je bil na sedlu zn dvojnega G: takoj je P° , stil, da bi konj lahko bn rilo Giancarla Gorim) ; podjetnika, ki je bil sv čas obtožen nezakoniteg V okviru
neke preiskave rmiau^ p tožilstva. Odtod torej skn na preiskava. Toda ene1"0 od karabinjerskih P01, v nikov, ki naj bi sodelov preiskavi, se je neformain naloga, ki jo je prejel o sodnika Cioppa, zde malce Čudna, tako se J
obrnil na milansko tožam'
vo in vsa zadeva je ta prišla na dan.
Mimogrede: izkazal0 je, da je konja šef milans
no tnrHlcrhra rprlnf) 113j61^
Sam Borrelii zaaev hotel komentirati, potr ., pa je, da je sam seznan Višji sodni svet o zadevi-
r RIM / OSTRE POLEMIKE
Opozicija v ofenzivi na seji vodstva SKP
RIM - Notranja opozicija, ki oporeka politični liniji tajnika Fausta Bertinottija in predsednika Armanda Cossutta, je na včerajšnji seji vodstva Stranke komunistična prenove stopila na plan in predložila svoj dokument, ki pa je ob zaključku seje prejel samo 9-gla-sov, medtem ko se je za Bertinottija opredelilo 29 članov vodstva.
V dokumentu notranje opozicije, ki jo je na seji vodstva orisal Pettinari, so naštete štiri točke, ki so predmet spora. Manjšina se ne
strinja s predlogom po-litično-volilnega dogovora z levim centrom, ki da je nezadosten, prav tako zavrača ob-strukcionizem proti reformi pokojnin, ki bi se jo nasprotno dalo izboljšati, prav tako ne gre zanemariti D’Ale-movega predloga o federaciji levih sil, končno pa se notranja opozicija pritožuje zaradi »zaničevanja«, ki so ga znotraj stranke deležni disidenti.
Kot rečeno, pa je politična linija tajnika Bertinottija prevladala s široko večino.
RIM - Družbene razlike v Italiji se poglabljajo. Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat v Italiji več kot 6 milijonov ljudi živi v revščini in se prebija skozi življenje s polovico vsote, ki jo v poprečju potrošijo italijanske družine (leta 1993 je ta vsota presegala milijon lir na osebo).
Slika revščine je dramatična še posebej na Jugu, kjer vsak peti državljan živi pod tem, kar velja za osnovni življenjski standard. Revščina pesti na Jugu zlasti mlade, medtem ko se na severu z njo otepajo večinoma starejši ljudje.
Po podatkih Istata se vsaj 2 milijona in 300 tisoč italijanskih
-j KAROL WOJTYLA VČERAJ SLAVIL 75. ROJSINTP^H
Za papeža navaden delavnik
Prejel je na stotine čestitk državnikov in navadnih ljudi
VATIKAN - Za paP.e.^ Janeza Pavla II. (na s AP) je bil vCeraj PoVfen normalen delovni da » čeprav je bil to dan, slavil 75. rojstni da ■ Sam Wojtyla je sicer ^ rečno prepovedal kršno praznovanje, m P mogel preprečiti nav čestitk, ki jih je Prej, samo od državnik ’ cerkvenih dostojans nikov in diplomatov, P pa predvsem od naV nih ljudi, vernih in vernih.
Kot ponavadi je psP ^ vstal zelo zgodaj, 0 uri je maševal, nekaj je posvetil pregledu s lovnega tiska, nato Pa ločeno sprejel skupi škofov iz Indije, u ležence pripravljam ^ zasedanja evharisti kongresov, skupino i
lijanskih duhovnikov,
jih je pred 20 leti P0^ til Pavel VI. ter skupu nun. Indijski s^°fie mu prinesli cvetje m zapeli »Happy.birt day«, tudi Italijan ... duhovniki so mu vo s pesmijo, kateri 6 pridružil tudi sam.f j pež. Po kosilu s svoji®
V Italiji 6 milijonov revežev
družin ( v večini so številne družine z več kot 6 člani) s težavo prebije do konca meseca. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je med revnimi veliko otrok, kar dokazuje, da se v nekaterih področjih stopnjujejo družbene razlike. To velja še zlasti za Jug, kjer 21 odstotkov otrok živi v revščini.
Te podatke vsaj posredno potrjujejo podatki o počitnicah. Medtem ko je na primer v Lombardiji 77 odstotkov odtrok bilo vsaj enkrat v letu na počitnicah, odstotek pade na Sitiji ati v Kalabriji na 25 .
Raziskava Istata pa je pokazala še na nekatere značilnosti revščine v Italiji. Prva značilnost povezuje
revščino z nizko stopnjo izobrazbe. Na čelu skoraj vseh revnih družin so ljudje, ki so kvečjemu končali nižje srednjo šolo. Druga, manj običajna, pa je ejstvo, da so zlasti na Sevem družinski poglavarji revnih predvsem ženske. Tudi zaposlitev vpliva na življnjski standard. NajveC revnih družin je med tistimi, katerih poglavar je zaposlen v kmetijstvu ali v gradbeništvu, medtem ko so med najpremožnejšimi tiste, katerih poglavar je zaposlen v storitvenem sektorju. Na Sevem je med revnimi precejšen odstotek upokojencev (37%), medtem ko je na Jugu znatno višji odstotek brezposelnih.

^POKOJNINSKA REFORMA
Razprava naj bi se v zbornični komisiji za delo začela 24. maja
RIM - Parlametami iter akonskega osnutka o Pokojninski reformi bi se ®oral predvidoma začeti
24.
toaja v zbornični komi-
SlP za delo, kjer naj bi ga ^sal sam predsednik vla-Dini. Dvome o tem, ali 0 zakon mogoče sprejeti o 30. junija, kot to določa ocembrski sporazum vlado in sindikati, je Ceraj skuSal razbliniti Podtajnik predsedstva vla-6 Lamberto Cardia, ki je agotovil, da bosta vlada V1 Parlament delala s pol-
0	Paro in da bo odobritev Jgcča v predvidenem
Medtem pa se nadaljujejo komentarji in tu-
1	nekatere polemike o °snutku reforme, ki zade-
ajo predvsem združenje Odustrijcev. Predstavnild onfindustrie, ki sporazu-f13 med vlado in sindikati ot znano ni podpisala, anrreč se naprej ospora-ajo številke o prihrankih, i1 naj bi jih dosegla vlada ^oformo pokojnin. Gene-3Mi direktor Confindu-j e Innocenzo Cipolletta 8 vceraj ponovil negativno oceno svoje organizacije in Poudaril, da ni tako po-atembno, ah bo parlament ®tormo odbril do 30. ju-■dja ali do konca julija, pač Pa je to, ah jo bo uspel vsaj elno popraviti. To naj bi ® °ril tako, da bi varče-anje prenesel v večji meri
na področje krčenja izdatkov, ne pa večanja dohodkov oziroma skrbstvenih prispevkov. Cipol-lettove izjave so naletele na takojšnji odgovor sindikata CGIL, ki je prek enega svojih vodilnih izjavil, da »Confindustria Se naprej vztraja pri pritiskih za poslabšanje pokojninske reforme« in da so nevarnosti, s katerimi grozi, v bistvu le »plod bujne fantazije«.
Odklonilnega stališča italijanskih industrijcev pa se očitno ne boji Romano Prodi, ki je včeraj ocenil, da Abetejev »ne« ne pomeni popolnega zaprtja, ampak da gre za »strateško stališče v perspektivi parlamentarne razprave«. Ce bi Abete resnično hotel zavrniti sporazum, je dodal Prodi, bi bil to gotovo storil preden so ga vlada in sindikati podpisali in potem zaloputnil vrata za seboj.
Nekaj nejevolje je včeraj prišlo tudi iz krogov neodvisnega dela, saj združenja trgovcev in obrtnikov opozarjajo, da je v osnutku reforme precej neprijetnih presenečenj. Pri tem mislijo predvsem na to, da ni bila izpolnjena obljuba o izenačenju pokojninskih mehanizmov za odvisne in samostojne delavce, kar bo po njihovem mnenju treba popraviti v parlamentu.
TRST / PRIKAZ DOGODKOV IZ OBDOBJA '43-'45
»Razstava naj bo predvsem priloaiost za razmislek«
Pobuda Občine in Deželnega inštituta za zgodovino odporništva
TRST - Glavni vzgib ni proslavljanje, temveč spodbujanje k globjemu razmisleku. Pobudnike in urejevalce razstave o dogodkih, ki so v obdobju ’43-’45 izredno globoko in boleče zaznamovali Trst, je vodila predvsem' misel, da bi posamezne koščke oz. različne načine branja končno sestavili v dovolj verodostojno celoto. Tako so na včerajšnji otvoritvi v Občinski galeriji na Trgu Unita, kjer je nameščen s kronološkega vidika prvi del razstave, precej številni publiki zatrjevali občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani in zgodovinarji Giampaolo Val-devit, Raoul Pupo in Roberto Spazzali. Razstavo, katere drugi del je na sprehajalnem odseku Tergestea, je pripravila tržaška občinska uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja, uvršča pa se v sklop prireditev ob 50-letnici konca vojne in zmage nad nacifašizmom.
Ko besede ne morejo povedati vsega, je najprimernejša fotografija. Tako je odločil odbor strokovnjakov, ki je pripravil razstavo »Od boja do osvoboditve«, in zato dal arhivskim fotografskim posnetkom velik poudarek.
V Tergesteu so namestili razstavo o ključnih dogodkih spomladi '45 (foto KROMA)
Odločitvi pa sta botrovala še dva razloga, vsebinski in tehnični:	najprej o
slednjem, pripravljale! so namreč imeli na voljo veliko malo poznanega materiala (npr. arhiv de Henri-queza), kar so seveda želeh izrabiti. Fotografija pa ne izdaja narodnosti avtorja, kar seveda ne velja za pisano besedo, zato so uporabo tekstov želeli omejiti, istočasno pa so se zatekli k citatom drugih zgodovinarjev, raznih pričevalcev in literarnih ustvarjalcev. Kot je povedal Giampaolo
Valdevit, pogledi na dogodke izpred pol stoletja niso enotni, s to razstavo pa so želeh predvsem preseči dosedanjo razvado prikazovanja posameznih dogodkov v želji po izoblikovanju celostnejše podobe. Gre za dolgotrajen proces, ki ga je v svojem delovanju uvedel tudi že Deželni inštitut za zgodovino odporništva.
O izbranih tekstih je malo podrobneje govoril Raoul Pupo, ki je med drugim opozoril na težave, katerim se v Trstu ni
mogoče izogniti, če načenjaš določene probleme, kajti maj ’45 je nekaterim Tržačanom prinesel »veselje, drugim pa tesnobo«. To dvojnost doživljanja še najbolje ponazarja del razstave v Tergesteu, kjer so dogodki zadnjih dni aprila do 12. junija ’45 na eni strani prikazani z italijanskega, na drugi pa sloven-sko-jugoslovanskega vidika. Branje, kot je poudaril Roberto Spazzali, pa se lahko tudi mestoma prepleta, saj so med pa-
noji prehodi. Omeniti še velja, da na razstavi predvajajo tudi video, ki ga je pripravila zgodovinarka Marina Rossi.
Poslušanje uradnih nagovorov in bežen pregled razstave seveda ne omogočata tehtnejše ocene. Takoj je sicer očitna izbira o omejitvi »zatiralne dobe« na obdobje ’43-’45 (omenjena je sicer ustanovitev italijanske ljubljanske province), kot je tudi edini slovenski tekst na razstavi kratek odlomek iz spisov Franceta Bevka.
O vsebinski zasnovi razstave se je še pred otvoritvijo kritično izrekel Samo Pahor, ki v dopisu županu Illyju in odborniku Damianiju med drugim pravi, da »ste že vnaprej, s prvim časovnim mejnikom, črtali iz zgodovine občine Trst vsaj dve leti boja za svobodo in enakopravnost nezanemarljivega dela svojih občanov«. Nakar pojasnjuje: »Tu mislim predvsem na Slovenke in Slovence, ki so se morali boriti za preživetje od samega začetka italijanske zasedbe leta 1918, ne izključujem pa Italijank in Italijanov, ki so na različne načine kljubovali fašizmu in že pred 8. septembrom 1943 prijeli za orožje, da bi ga porazili«. (bip)

OGLEDALO
■■■■■■■■
. Leta 1818 je v anonimni izdaji l^šla povest Frankenstein - Moderni ^rornetej. Avtorica knjige je bila Mary VVollstonecraft Godwin. Uvod v knjigo je anonimno napisal njen tttoz P.B. Shelley, eden izmed najimenitnejših pesnikov angleške in 6vropske romantike. Prvi stavek Uvoda se glasi: »Doktor Darvvin in ^ekateri nemški fiziologi menijo, da tipgodek, na katerem sloni zgodba, M nemogoč.« Ko je leta 1831 Mary ')helley podpisala ponatis knjige, je 113 prošnjo založnika sama napisala 3vod in razložila nastanek dela. Medi deževnega poletja je Lord By-!on predlagal Shelleyju, Polidoriju ln sami Mery, naj bi vsak napisal zgodbo o duhovih. Zgodbe naj bi v Srozljivosti prekašale gotski roman. rMčrt je izvedla niti dvajsetletna Mary, ki se je zapletla v dokaj Uekomformistično ljubezensko in Mdi poročno dogodivščino s Shel-}eyem. Povest ima različne razloge ln odpira več vprašanj. Naglasil bi Problem znanosti, saj so v ozadju z§odbe jasni vzgibi novih znanstve-Uih odkritij in vprašanja, ki jih je na revolucionaren način postavila zna-Uost. Zgodba je v osnovnih obrisih zana tudi širšemu občinstvu, rrankestein je mladenič, ki ga nova Zrtanstvena odkritja dobesedno '‘Požrejo«. Očarajo ga in vzbudijo v Ujern prometejsko predrznost. V skrb sobici se loti neverjetnega opra-vrla. Sestavi truplo in mu vdahne življenje. Poiskus ustvari človeško Pošast, spako, ki pomeni največ, kar Uaj bi lahko zmogla znanost in hkrati maščevanje za preskok v božje Pristojnosti. Pošast namreč uniči , bealno Frankensteinovo družino in
samega ustvarjalca. Grozljiv očitek maščevalnega bitja je, da ga je človek-stvarnik napravil takšnega, da nima mesta med ljudmi in je zaradi svojega odurnega videza obsojen na samoto. Moč za življenje črpa pošast v maščevanju.
Ne bi se spuščal v razčlenjene interpretacije povesti in poudaril Shelleyev stavek o Danvinu, po katerem naj bi bilo nekaj podobnega (dati življenje) mogoče. Zgodba pripisuje znanosti neverjetno moč in hkrati opozarja na posledice te moči. Nauk je: če uporabimo vsemogočnost znanosti v nepravilne namene, ustvarimo pošasti in grozo.
Od nastanka romana je znanost prehodila neverjetne razdalje in zgodba se nam zdi naivna, v meni vzbuja nostalgijo v zbrisano vero. Dilema, kako uporabjati znanost in tehnologijo, ostaja, okliščine pa so spremenjene. Sodobna misel o znanosti naglašuje zmotljivost teorij in odkritij. Po Einsteinu vemo ogromno, ta ogromnost pa je prepričala znanstvenike in epistemologe v to, da vsak problem odpira pot novim vprašanjem. Umetno vdahniti življenje pomeni nevidno in nedojemljivo daljavo, ki potisne Frankensteinov hišni lagoratorij v svet pravljic. Omenjena razmišljanja zastavljajo probleme elitam, na krhkost našega vedenja in znanja (kljub nenavadnim napredkom) pa opominjajo množice odmevnejši dogodki. Med njimi je virus Ebola.
Ebola
Ace Mermoua
Aids je presenetil javnost, ko smo mislili, da so nekatere bitke do konca dobljene. Sprijaznili smo se s skrivnostmi raka, vendar smo zatemnili misel, da nas lahko na smrten način napade virusno obolenje. Ebola je daleč in brkati blizu. Aidsu se je pridružil še en virus, pred katerim je sodobna medicina nemočna. To nas vznemirja. V resnici je zgodba o viralnih boleznih bolj zapletena, kot si jo domišljamo nespe-cialisti. Virusi imajo lahko povsem neznane življenjske ambiente, poznajo mutacije in se lahko selijo v nove (npr. človeške) organizme. Ko se to zgodi postavijo znanost pred težke preizkušnje. Spominjajo pa nas na maščevanje Frankensteinove pošasti. Pozitivna in v svojem bistvu razsvetljenska misel polaga v znanost nenavadno upanje: z znanostjo in tehnologijo lahko človek premaguje ogromne ovire. Trditev najde v praksi tudi svojo negacijo.
Ob izbruhu aidsa so se okrepile teze o grehu. Tipologija okužbe je namreč kot nalašč za trditev o grehu in kazni. Izvirna napaka naj ne bi bila v virusu (ta pač je), ampak v sodobnem razbrzdanem in razuzdanem življenju. Misel je spremljala številne ukrepe in neveste, ki so predlagali bogaboječnost, splono abstinensco in podobne reči. Odprla se je stara pravda med cerkvijo in znanostjo. Ebola je bolezen z
omejenim področjem, ne postavlja dilem, kot je lahko splo-na« odprtost«, vendar opozarja na človeško ranljivost. Znanost je še enkrat nemočna. Ponovno je epicenter Afrika, to je gospodarsko nerazvita dežela. Virus bi se lahko selil tudi v razviti svet, saj omogočajo sodobna prevozna sredstva hitre stike in torej tudi prenos okužbe. Prevencija ni enostavna, ker Afrika nima potrebne zdravstvene mreže itd.
Ebola nima karakteristik, ki jih lahko neposredno uporabljamo na moralnem področju. Odkriva pa dileme in protislovja znanosti ter družbeno-socialne ureditve sveta. Ko je razviti svet že itak brez jasnih opornih točk in se mu jutrajšnji dan kaže kot neznanka, je Ebola novica, ki najde svoje pomembno mesto na televizijskih ekranih in v časopisju. Vzbuja pozornost, kljub temu, da je na svetu več enostavnejših in poznanih virusov, ki terjajo številnejše žrtve, nimajo pa takšne pojavnosti, ki bi rahljala svet naše gotovosti.
Tvegal bi drzno trditev. Morda je zdravilno, da nam naključje ali narava zagodeta z neprijetnimi pre-sečenji. S preveliko lahkoto se namreč opiramo na večkrat varljive gotovosti in hkrati se prehitro ustrašimo neznanega. Morda je prav, da tu pa tam-trčimo ob meje in prepoznamo svoje mere, obraz in obleko, ki nam je prikladna. Mary Shelley je v svojem Frankensteinu pripisala zanesti največ: možnost, da s spoznanji in tehniko vdahne mrtvemu
telesu življenje. Hkrati je opozorila na grozo početja in povedla povest v fantastičen svet maščevanja in groze. Povesti bi danes ne mogli več napisati. Znanosti bi namreč ne dali tolikšne moči, kljub temu bi se ne odkreli prometejstvu; to je predrznemu iskanju resnice. Groza in strah pa sta izvirna greha »prome-tejstva« kot napuha. Bojimo se Ebole, oziroma, novica nas vznemirja, ker govori o neobvladljivem.
To je stalnica našega življenja, kot sta bili za nekdanjega kmeta toča in suša. Vprašanje pa ni v virusu, ampak v civilizacijskem in kulturnem sistemu, ki nas pita s krhkimi resnicami in nam skuša odvzeti dvom. Posledica je, da se z nepoznanim srečamo z občutkom strahu in nemoči: podobno kot se je srečal Frankenstein s svojo »stvaritvijo« in čisto banalno ter izven konteksta, kot se državljani srečajo pred svojimi usahlimi idoli in lahkotnimi verami. Maščevalna pošast je Frankensteinu spodbila neomajano vero v fiziologijo in v naravoslovna odkritja. Ebola vzbuja v nas občutek, da je vedno nekaj, česar ne obvladamo. To je lahko hipotetičen protistrup družbeno-politiCnim idolom, pretiranemu zaupanju v vsemogočnost znanosti in najbolj razvpitim kulturnim modelom. Škrata, lahko je razlog za razumnejši odnos do lastnega življenja. Računam tudi na obratne učinke: Frankenstein je zasleddval svojo pošast v najmanj verjetnem kotičku sveta, na Severnem tečaju in umrl na ladji, ki je hotela prebiti led severnega morja in se zasidrati na severni konici zemlje. Ladja je bila lesena.

TRŽAŠKI LLOVD / PO VČERAJŠNJIH SESTANKIH Z DINIJEM IN CARAVALEJEM
PRAVI PLAZ PONUDB
Ohranitev samostojnosti morda le ni nedosegljiva
Vse kaže, da se je minister za prevoze vendar malce omehčal
Veliko zanimanje znanstvenikov za sinhrotron
Vsem ne morejo ustreči
Žgoči problem Tržaškega Lloyda je včeraj spet odjeknil v Rimu: najprej v Palači Chigi, kjer je ministrski predsednik Lamber-to Dini sprejel podpredsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Roberta Antonioneja in državno poslanko Anto-nietto Marucci Vascon, potem pa še na ministrstvu za industrijo, kjer se je predsednica deželnega odbora FJK Alessandra Guerra sešla z Giovan-nijem Caravalejem. Slo je za dvojno protiofenzivo v obrambo samostojnosti tukajšnje plovne družbe, ki jo hoče minister v okviru preureditve javnega ladjevja spojiti z njeno genovsko inačico Italio.
Sredstvo za protinapad je spomenica, ki so jo pripravili na predvčerajšnjem sestanku tehnične narave med odbornikoma Antonionejem (delo, obrt, kooperacija) in Pietrom Arduinijem (finance) ter izvedenci za pomorski promet. Listina navaja vse razloge, zaradi katerih Ca-ravale ne bi smel vztrajati pri svojem načrtu za združitev družb, sam premier pa naj bi Trstu pomagal ministra prepričati o utemeljenosti teh razlogov.
Zakaj mora Lloyd ohraniti avtonomijo? Spomenica je sestavljena pragmatično, zato ne vsebuje šablonske čustvenosti okrog neke stoletne tradicije, ki bi izzvenela kot sterilno obujanje spominov na lepše čase, pač pa niza dejstva. Stroški za spojitev bi terjali približno 350 milijard lir, kakor je poverjeni upravnik holdinga Finmare Antonio Zappa v sredo pove-
dal tržaškemu občinskemu odborniku za gospodarstvo Eugeniu Del Pie-ru in menedžerju Gam-bardelli; strošek bi bil torej izdatno večji od tistega, ki je potreben za dokapitalizacijo Lloyda, saj znaša ta le 100 milijard lir. Ne samo, lanski obračun, letošnji proračun in dozdajšnji trgovski trend izrecno potrjujejo, da lahko družba še naprej donosno igra pomembno in svojstveno vlogo na področju mednarodnih tovornih prevozov po morju. In še: deželna uprava je leta 1993, ko jo je vodil še Vinicio Turel-lo, nakazala Lloydu 5 milijard lir, ki so mu na razpolago v blagajni Friulie, tem sredstvom pa namerava sedanja uprava dodati še nova, sicer v sode-
lovanju z družbo Autovie Venete in morebitnih drugih interesentov. Vse to je veren odraz volje Trsta in vse dežele, da ne dopustita vnovičnega obubožanja krajevne gospodarske in zaposlenost-ne stvarnosti. Tudi ni zanemarljivo, da je senat odobril stari zakonski odlok, ki namenja 40 milijard lir za Lloydovo dokapitalizacijo.
Po nepotrjenih vesteh naj bi se bil minister Cara-vale že nekoliko omehčal: pred uresničitvijo svojega načrta bo zelo verjetno počakal na izid poizvedovanja, s katerim bo Citi-banka preverila, če in kateri izmed naj večjih svetovnih ladjarjev je morebiti pripravljen na odkup Lloyda.
Drago Gašperlin
Predsednica deželne vlade FJK Alessandra Guerra
Prvega natečaja za uporabo Elettre, najmočnejšega svetlobnega po-speševalnika (sinhrotro-na) na svetu, se je te dni udeležilo na stotine raziskovalcev iz številnih držav. V pričakovanju, da prve eksperimentalne aparature dajo na razpolago uporabnikom, je namreč družba »Sincro-trone Trieste« razpisala natečaj na svetovni ravni, kot je pač običajna praksa v znanstvenem svetu. Predloge za koriščenje so poslale skupine in inštituti, in sedaj jih proučuje mednarodni znanstveni odbor, ki mu predseduje prof. David Lynch z Iowa State Uni-versity.
Vsekakor je število kolektivnih ponudb - več kot sto - preseglo najbolj
PO PRODAJI TOVARNE NEMŠKI DRUŽBI ECKES
Bo Stock najel nove moči?
Filippo Di Stefana (CGIL) se ne mara prezgodaj veseliti
Ko so se lansko leto nenadoma razširile govorice, da namerava nemška družba Eckes kupiti prestižno tržaško tovarno žganih pijač Stock, ki ima upravni sedež v Rojanu, je to kar močno zaskrbelo sindikaliste CGIL, CISL in UIL. Transakciji sicer niso nasprotovali, so pa izrazili bojazen, da ne bi novi lastniki na vrat na nos začeli odpuščati uslužbence. Strah je bil še kako utemeljen, če upoštevamo, da je vodstvo tovarne že pred poletjem hotelo odsloviti nič manj kot 90 delovnih moči, in ravno posredovanju sindikatov se gre zahvaliti, da je odpuste spremenilo v režim tako imenovane dolge mobilnosti, ki mu potem sledi upokojitev.
No, za zdaj vendarle kaže, da ni nobene nevarnosti. Stock zaposluje
280 moči, njegov novi predsednik Karl Brings pa je na torkovem sestanku s sindikalisti, ki se ga je udeležil tudi novi poverjeni upravnik Carlo Sigliano, izrecno zatrdil, da se bo število delojemalcev kvečjemu še kaj povzpelo. Po nepotrjenih vesteh naj bi zaposlili predvsem delavce. »Res je, nemški lastnik se je obvezal, da bo tovarno v tehnološkem in proizvodnem pogledu čimbolj razmahnil s pomočjo novih investicij,« nam je povedal včeraj Filippo Di Stefane iz pokrajinskega tajništva CGIL. Toda? »Toda zaenkrat imamo samo obljube, zato bo treba lepo počakati,« je odgovoril sindikalist. V resnici bi se morali pozitivni učinki razvojne politike pokazati šele čez kakšno poldrugo leto, ravno toliko časa pa očitno ne bi smelo biti težav, (dg)
LUCCHINI O ŽELEZARNl}-|
»V Trstu bomo ponovili operacijo iz Piombina«
»Obrat je zanimiv tako z železarskega vidika kot z vidika perspektiv za razvoj energetskega biznisa in obmorske lokacije tik ob pristanišču.« Tako meni o železarni pod Skednjem poverjeni svetovalec matične družbe istoimenske jeklarske grupe Giuseppe Lucchini, sin bivšega predsednika Confindu-strie Luigija Lucchinija. Le-ta je s traderjema Brunom Bolfom in Vit-toriom Malacalzo, ki upravljata družbo Bol-mat, ponudil za tovarno 51,2 milijarde lir, zdaj
pa so se začela, kot znano, zasebna pogajanja. Morebitni novi kandidati morajo predložiti ponudbo najpozneje do četrtka, 25. maja, tako da bo mogoče speljati privatizacijo do 10. junija, kakor je to določil minister za industrijo Alberto Cio. »V Trstu bomo ponovili operacijo, ki smo jo opravili v Piombinu s prevzemom in razmahom krajevne železarne,« je dodal Lucchini. Grupo iz Brescie zanima tudi francoski jeklarski kolos Usi-nor-Sacilor, razen tega hoče prodreti na borzo.
rožnata predvidevan)
To pa obenem ote^p.
delo znanstvenega od , ra, ker je teh ponudb 0 ločno preveč gleo® ,
razpoložljivost sveti0 nih linij. Na nekateri ni j ah bodo na primer
vsakih deset zahtev z
dostili samo eni ali
ma, nesorazmerje in ^ povpraševanjem iry j; nudbo pa se nanaša n na linije, ki so že °Pe tivne.	. ;t
»Gre za pravi plebis mednarodne znanstve skupnosti,« je menit Giuseppe Viani, pover)' ni delegat ”Sincrotr° Trieste”. »Obenem 1® . dokaz o izredni kvah ^ inštrumenta, ki )e j._
zgrajen zahvaljujoč se
derstvu našega Pre ,n_ nika Carla Rubbie. P° likih težavah, žrtvah, ^ razumevanju, je za . največje priznanje.« P . predlogov namreč pre ^ stavlja pravi rekord- * dvajsetih letih dela tem področju,« je m® ,
prof. Margaritondo, P-^®. sednik "Program A x sory Committee” Ele®6-»nisem videl kaj taK ga.« Znanstveni p° rektor dr. Savoia je 0 ^ nem zadovoljen in 2 skrbljen, saj pravi, da daj ne morejo pustiti
cedilu znanstvenik0'
Dtrone Trie-
mdvojn* ub težavam
srS
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, \Vulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
IACP: Prošnjo za stanovanje lahko vložite do konca junija
Vsakdo, ki bi se rad dokopal do ljudskega stanovanja v okviru natečaja, ki ga je razpisal avtonomni zavod IACP 3. aprila letos, lahko še zmerom vloži prošnjo, ker so rok za to podaljšali do 30. junija. Prošnjo je mogoče predložiti osebno oziroma poslati po pošti, in sicer neposredno pristojnemu uradu zavoda IACP (Servizio Gestio-ne Immobili, Ufficio Assegnazioni e Cambi) v Ul. Ghirlandaio 43 ali pa tovrstnim uradom na županstvih okoliških občin ter v občinskih izpostavah, kjer je na ogled tudi razpis.
Vsako leto se izprazni na Tržaškem približno 200 stanovanj, kar pomeni, da ostane prednostna lestvica z imeni kandidatov v veljavi nekaj več kot leto dni. Na voljo niso torej nova, temveč že uporabljena stanovanja.
JUTRI NA POMORSKI POSTAJI / ŠKOFIJSKI PASTORALNI
Razmislek o pravnosti v solidarni družbi
Po uvodnih mislih škofa msgr. Bellomija predavanje prof. Alfreda Carla Mora
Po študijskih dnevih, ki so bili posvečeni solidarnosti in podpomištvu, se bo tržaška cerkvena skupnost lotila še enega vprašanja, ki so ga nakazali lanski škofijski pastoralni dnevi, in sicer vprašanja pravnosti v solidarni družbi.
Temu vprašanju bo namenjeno jutrijšnje zasedanje na Pomorski postaji, ki se bo začelo ob 15.30 z uvodom tržaškega škofa in s poročilom prof. Alfreda Carla Mora, ki bo o pravnosti govoril z več zornih kotov; govoril bo o kriminalu, o politiki, o pravicah prebivalstva in o vzgoji za dosego pravnosti.
Gre za važna vprašanja-- kot je na včerajšnji predstavitvi zasedanja poudaril škof msgr. Lovrenc Bel-lomi (na predstavitvi so bili prisotni tudi don Silvano Latin ter Mario Ra-valico in Mario Moli iz škofovskega pastoralnega urada), ki postavljajo
vsakogar pred lastne odgovornosti kjerkoli se nahaja: najprej v družinskem krogu, nato na delovnem mestu, v šoli ter v delovanju na gospodarskem, kulturnem, političnem in socialnem področju. Zato je treba jasno dojeti pomen besede pravnost: s to besedo razumemo zavzetost za obrambo pravičnosti, se pravi pravic človeka, posebno še šibkejšega; zahtevo, da družba uzakoni predpise, po katerih ima vsak človek kar največjo možnost, da uresniči samega sebe; pravnost pomeni tudi, da naj bo morebitna omejitev sredstev enakomerno porazdeljena tako, da ne oškoduje nekaterih na račun drugih.
Pri tem je zanimivo podčrtati, da so škofje poudarjali nujnost po ponovni uveljavitvi kulture pravnosti mnogo pred obdobjem, ko so prišli na dan primeri, ki so povezani s podkupninami, ali
povezani na binom poli-tika-trgovanje. S tem v zvezi se je tudi primerno opreti na 3. člen ustave, ki pravi, da imajo vsi državljani enako socilano dostojanstvo in so pred zakonom enaki ne glede na spol, raso, jezik, vero, politično prepričanje ter osebni ali socialni položaj; isti člen ustave tudi
pravi, da je naloga r®P blike, da odstrani 0	,
ekonomskega ali s°® i,0 nega značaja, ki de)& omejujejo to svobo enakost državljanov, rajo polni razvoj cl°ve* p.
osebe in dejansko sond..
vni
ekon0®'
ležbo vseh delovnih ljudl pri političnem, ek-skem in socialnem kovanju države.

DEMOKRATIČNO ZAVEZNIŠTVO
Benvenuti sploh ne sili na volitve
Berlusconi kot Juventus, ni izkoristil priložnosti
»Prišel sem, da bi go-0ril o problemih, ki jih jjtorarno rešiti v prihod-°sti,« tako je novinarjem Rjavil svoj včerajšnji Prihod v Trst Giorgio etivenuto, dolgoletni Slavni tajnik UIL, kratko-Jljiai predzadnji tajnik pl in zdajšnji vidni pred-avnik Demokratičnega aveznistva. V dvorani JZaskega hotela ga je P^Cakala številčno majh-a množica aficionadosov deželno tajnico UIL dele Pino in deželnim vetovalcem, nekdanjim acialistom Robertom De Ul°io na čelu.
Benvenuto je prišel tu-P da bi podprl prizade-artja tukajšnjih pristašev aniokraticnega zavez-I stva pri organiziranju astne strukture, ki je -ako je omenil deželni 0°rdinator Maurizio orradini - šele v povojih, jdrnski gost je uokviril de-0vanje Demokratičnega j aveznistva v sklopu Pak-a demokratov skupno s l.agnijevimi paktisti in alijanskimi socialisti, j apovedal je, da bo dobi-i heterogena skupina i^alu skupni politični menovalec, ki naj bi ga ajprej potrdila programja skupščina, nato pa še 10ljgres. Svojo skupino je aciral med levosredinske d®, dejal je, da podpira edija, in da želi razširiti Pdelovanje še na nek-anje liberalce in nek-anje socialdemokrate, jpgova politična geome-'ja je torej še kar obširna. Novinarjem je pred Cetkom srečanja sicer P°vedal, da ga politična »aometrija ne zanima; Poudaril je, da se zavze-a predvsem za progra-e; Omenil je tudi, kako oenjuje sedanjo politic-
Giorgio Benvenuto (foto Križmančič/KROMA)
TURIZEM / PROMOCIJA
Binkošti v Trstu za avstrijske turiste v juniju
Velik porast turizma v aprilu
Binkošti v Trstu, s tem naslovom vabi mesto v Zalivu avstrijske turiste prvi konec tedna v juniju. V bližnji Avstriji praznujejo takrat binkošti in po željah Tržaške ustanove za turistično promocijo APT naj bi lepo število.turistov takrat prispelo k nam na obisk. V ta namen je APT pripravil ustrezno propagandno akcijo pri našem severnem sosedu, skupno s trgovinsko zbornico in združenjem trgovcev na drobno pa bo poskrbel za dobro počutje gostov v naših krajih.
V ta sklop spada vrsta pobud. Med temi naj najprej omenimo, da bodo v nedeljo, 4. junija, trgovine v Trstu odprte. Vsaj tako je zagotovilo združenje trgovcev. Izložbena okna bodo primemo okinCali s
no fazo. Upravne volitve so upočasnile brezglavi tek k novim volitvam. Referendumov se ne boji. Dini opravlja svojo nalogo dobro in nesmiselno bi bilo, ko bi ga sedaj zamenjali. Mnogi govorijo o oktobrskih volitvah, a Benvenuto sploh ne sili v volitve. Prej bo treba sprejeti vse tiste zakone, ki jih bo nakazala ljudska volja na referendumih, je poudaril, in pridal, da bo treba tudi spremeniti politično taktiko. Nic vec boj proti nekomu, kot se je dogajalo doslej, paC pa boj za javno korist.
Kaj pa Berlusconi? Imel je vec lepih priložnosti, da se izkaže, a jih ni znal izkoristiti, podobno kot v sredo Juventus proti Parmi, je z nogometno prispodobo orisal političnega nasprotnika Giorgio Benvenuto.
POBUDA INŽENIRJEV
Poenostaviti zakonodajo na urbanističnem področju
Današnjo urbanistično zakonodajo je treba preseči. To je bil osrednji pomen včerajšnjega srečanja, na katerem je predsednik deželnega centra za urbanistične študije inž. Alfonso Ragone orisal napore v tej smeri. Uvodoma je spregovoril občinski odbornik za načrtovanje inž. Cervesi, ki je soglašal, da so sedanja določila neznosna tako za same javne ustanove kot za profesionalce, ki se pri svojem delu Z njimi srečujejo, kot za navadne občane. Prepletajo se namreč s Številnimi drugimi, usklajevati jih je treba z določili na vsedržavni in
JjjŽASKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV KNJIGE
Po poteh Andreja iz Loke
Zbornik o stikih med Furlanijo in Slovenijo v dobi od 15. do 18. stol.
i Binoci so v Tržaški figami predstavili tudi ?aski javnosti knjigo, ki ? i® 2 naslovom Po poteh /'hreju iz Loke - Sulle : ,acje di Andrea de Loka j. 1 Studijski center Ne-lža- Pod pokroviteljst-°ni Občine S p eter in v ^delovanju z obmejnimi °venskimi občinskimi Pravami je beneška za-Iuga Lipa založila boga-, opremljen zbornik, v aterem so objavljena po-.ooda slovenskih in ita-Jaiaskih oz. furlanskih okovnjakov, predvsem a 18. benecanskih kul-!rnih dnevih v Spetru lgq ra *n novembra j2. Skupna osnova s®h zbranih in prevede-j'j1 Študij je obravnava ,o goba j nega sožitja med ajevnima narodnosti-a na območju Beneške n °Venije, ki se je razvilo sruOSnov‘ neposrednih ikov, s kukturnimi in Straškimi izmejavami *6d Furlanijo in Slovelo v dobi od 15. do 18.
Pavel Petričič med predstavitvijo knjige (F. KROMA)
stoletja.
Andrej iz Loke je ime stavbarja, ki je iz osrednjega slovenskega prostora vnesel v beneškega svojo gradbeno umetnost: v tem smislu je njegovo ime nekakšen pojem za vse, ki so v tistih časih stvarno prispevali k vzpostavljanju in gojenju stikov med Benečijo in
»matično« slovensko stvarnostjo.
Na sinočnji predstavitvi, ki sta jo v sodelovanju priredila Tržaška knjigarna in Studijski center Ne-diza, je o knjigi in njeni sodobni pomembnosti spregovoril Pavel Pe-tricic, ki je poleg Žive Gruden poskrbel za ureditev in prevode, (dam)
deželni ravni, upoštevati razne spremembe, nenehne novotarije, kar vse ovira in kasni odobritev posameznih naCrov. Urbanistični instrumenti pa bi morah odgovarjati sedanjim potrebam družbe, medtem ko so zastareti in dokaj togi.
Ragone je s svoje sbani poudaril dolgoletna prizadevanja inženirjev, ki bodo o svojih stališčih govoriti na vsedržavnem zasedanju 26. t.m. v Rimu. Zasedanje prirejata vsedržavni center za urbanistične Študije in vsedržavni svet inženirjev, zaključka pa jim bodo sluzili pri nadaljnjem izpopolnjevanju predloga, s katerim bodo seznaniti vsedržavne oblasti. Osnovni cilj je seveda nov urbanistični zakon, ki naj bi dejansko pometel z vsemi dosedanjimi normami in vnesel red na to pomembno področje. Danes namreč od prvih študij do odobritve urbanističnih posegov minejo leta, medtem se razmere spremenijo in so pobebne razne variante, ki pa so večkrat v popolnem nasprotju med sabo. Inženirji zato predlagajo poenostavitev zakonodaje, ki pa mora biti obenem dovolj prozna, tako da se prilagodi dejanskim razmeram. Osnova vsega naj bo »usmerjevalni občinski načrt«, ki bo določal osnovne smernice, bo enostaven in ne obvezujoč, predvideval bo varstvo okolja in teritorija, a stalno bodo preverjali, Ce odgovarja realnemu stanju. Za izvajanje posegov bodo sluzili zemljiščih regulacijski načrti, ki so del splošnega naCrta, kar pomeni, da slednjega izvajajo le, ko je pobebno in oportuno. Predvideni so Se finalizbani izvajalni načrti in načrti za posege, ki bi zamenjati sedanje podrobno-stne načrte, conske načrte in celo vrsto sektorialnih načrtov, označevala pa jih bosta enostavnost in operativnost.
Elio Tafaro
slikami Miramarskega gradu in avstrijskimi zastavicami in dobrodošlicami v nemščini. V nedeljo bo za dobro počutje na Trgu Unita poskrbela godba na pihala, ki bo zaigrala okrog poldne. Gostom bodo na razpolago tudi brezplačni avtobusni izleti po mestu. Avtobusi bodo odpeljali z Borznega trga. Poleg tega bodo številni mestni hoteli 2., 3. in 4. junija poceniti svoje usluge (prenočitev v dvoposteljni sobi v hotelu s Štirimi zvezdicami bo stala 180 tisoC lir namesto običajnih 260 tisoC).
Na predstavitvi prireditve je predsednik APT Elio Tafaro poudaril, da preživlja turizem v Trstu pravcat preporod. Aprila letos se je prisotnost turistov v mestu povečala za kar 20 odstotkov v primerjavi z lanskim aprilom. Enodnevni postanki v mestnih hotelih so narasli za 35 odstotkov, večdnevna prisotnost pa za skoraj 30 odstotkov.
NOVICE
Danes podelitev Zlatih pomaranč in limon
In napočil je dan »Zlatih pomaranč in limon.« Deželni novinarji bodo namreč drevi v palači Marineria priredili avtoironicni praznik, ki letos doživlja že bet j o izvedbo. Novinarji bodo nagradili vse tiste, ki so z njimi v lanskem letu imeli najboljši ali pa najslabsi odnos. Nagrajeni bodo vsi tisti, ki so se v raznih sektorjih, od političnega pa do gospodarskega in športnega življenja, »proslavili« zaradi svoje vljudnosti, ali pa robatosti. Novinarji bodo nagradili tudi predstavnike svoje kategorije: tem bodo šli »Gronghi rosa«, predvsem pa prestižni »Riccardino d‘oro«, s katerimi bodo nagradili-okrcali novinarje, ki so v lanskem letu na Časopisju ali po televiziji poskrbeli za najvecji kiks.
Koncerti v javnih parkih
Koncerti v javnih parkih, ki jih prireja zadruga sv. Pantalejmuna v sodelovanju z občinsko godbo Giuseppe Verdi, so se prejšnjo nedeljo že zaCeli. V nedeljo ob 11.30 bo tako v javnem vrtu Puntini-Basevi nastopila godba Arcobaleno, ki je bila leta 1992 ustanovljena na Rocolu-Melari; godbo vodi prof. Ennio Krisanovski. V primeru slabega vremena bo koncert na sedežu godbe v Ul. Besenghi 1.
Mednarodna kooperacija na znanstvenem področju
Strokovnjak za mednarodno sodelovanje prof. Ennio Geromin bo danes ob 17. uri v avli A ekonomske fakultete odprl bet ji ciklus vecdiscipli-narnega teCaja o vzgoji za razvoj. Govoril bo o mednarodni kooperaciji na znanstvenem področju oziroma o primeru Trsta.
Podelitev štipendij štirim mladim zdravnikom
V dvorani Cammarata na Tržaški univerzi bodo danes ob 17. uri podelili štipendije (po pet milijonov lir) Štirim mladim zdravnikom za njihovo obiskovanje študijev v akademskem letu 1994/95; štipendije bodo podelili iz sklada »Nino in Hansi Cominotti«, prejeli pa jih bodo Alessandro Sinconi, Paolo Bordin, Stefane Martinolli in Chiara Francesca Marango-ni.
Jutri začetek manifestacij o »Jadranskem pobratenju«
Jubi se bodo v Tržaškem zalivu začele navtične manifestacije, ki jih prireja Tržaška občina v okviru »Jadranskega pobratenja«, ki bo letos združilo Trst z Benetkami in se pozneje razširilo na vsa ostala mesta ob Jadranskem morju v perspektivi miru in medsebojnega sodelovanja. Pred Trg Unita bodo okrog 10.-11. ure priplule tradicionalne barke Jadrana, ki bodo ob 14.30 odplule proti Miram aru in se nato ponovno vrnile v Trst; ob 17.45, po pozdravih oblasti, bo tekmovanje z rešilnimi Čolni, na katerem se bodo pomerile posadke navtičnih Sol iz Trsta, Benetk, Ancone, Pirana, z Reke in iz albanske Valene.
POZIV LOVSKE FEDERACIJE
Ne dotikajmo se mladičev
Matere bi jih po človekovem dotiku ne pripoznale za svoje
Pokrajinska sekcija Italijanske federacije za lov obvešča, da lahko zlasti v tem obdobju naletimo med sprehodi po kraških gozdovih in travnikih na mladice srne, merjasca in druge divjadi.
Lovska federacija zato priporoča vsem tistim, ki obiskujejo kraško planoto, da bi se mladičev ne dotikali ali jih jemali v naročje. Četudi se zdi, da so osamljeni ali pa sploh zapuščeni, je treba upoštevati, da jih matere stalno nadzorujejo. V primeru, da bi Človek tudi s samim dotikom prenesel svoj vonj na mladica, bi jih mati ne prepoznala veC za svoje. Zato bi jih tudi prepustila samim sebi, kar bi gotovo pomenilo njihovo smrt; zato je treba mladice pustiti pri miru, ker bodo matere prav gotovo poskrbele zanje, Četudi so se za nekaj Časa oddaljile.
V NEDELJO V ZGONIKU
KZE
BANI / KULTURNA PRIREDITEV
Druga izvedba Vsi smo prijatelji
V priredbi društev Vigred in Rdeča zvezda
»Na dolgi poti domov si je lastovica ranila perut... zaostala je za jato.. med vsemi zvezdami, ki se vsak večer prižgejo na'nebu je svetila tudi Rdeča zvezda... bila je drugačna od svojih sestra... v svoji osamljenosti si je zaželela najti prijatelja... v vi-grednem maju sta se njuni poti srečali... sklenili sta, da prijateljstvo podelita z drugimi...« To so odlomki iz pravljice, s katerimi želijo odborniki SKD Vigred iz Sempolaja in KD Rdeča zvezda iz Saleža na fabulativen način posredovati misel prijateljstva in sodelovanja otrokom. Obe društvi sta ponovno združili svoje organizacijske sposobnosti in letos prirejata že drugi otroški festival Vsi smo prijatelji, za katerega je pred tremi leti dalo pobudo šempolajsko društvo.
Prireditev za otroke Vsi smo prijatelji bo v nedeljo v veliki dvorani športno-kulturnega centra v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri. Na njej se nam bodo predstavili OPZ Vigred in njihova plesna skupina z
valčkom in latinsko ameriškimi plesi, baletna skupina Mladina iz Križa z dvema točkama, OPZ Trebče, ritmična skupina SK Kontovel, domači glasbeniki (Devan Milič, Jernej Milič, Aleksij Budin, Dean Furlan s ha-romoniko oz. trobento ter tamburaši KD Rdeča zvezda). Program bo dopolnila in povezovala otrokom priljubljena igralska skupina Unikat iz Ljubljane. Na koncu bosta organizatorja spustila v nebo balone s sporočilom prijateljstva. Lani so baloni poleteli zelo daleč. Okoli 400 km v kraj blizu slovensko-hrvaško-madžarske meje. Upajmo, da bo tudi letošnje sporočilo prijateljstva pristalo v krajih, kjer je ideal prijateljstva brezpogojno potreben za sožitje in življenje v miru, kajti če znamo gojiti prijateljstvo, bo svetu zavladal mir in ne vojna. Kulturni društvi pričakujeta v nedeljo v Zgoniku veliko število obiskovalcev, kajti otroška revija Vsi smo prijatelji je prireditev, ki bi jo bilo zares škoda zamuditi. (JJ.)
V PROSTORIH ŠOLE V UL. DONADONI
Telovadba za telesno in duševno sprostitev
Poteka pod vodstvom Silve Mevlja
Naši ljudje - prav gotovo večina - so aktivno ali pasivno udeleženi pri raznih dejavnostih - v športu, kulturi, gospodarstvu, pa seveda tudi pri rekreativni dejavnosti. In prav o tej bi želeli v tem zapisu spregovoriti. Imamo nameč v mislih tiste, ki se na sedežih naših društev in v drugih ustanovah ter na šolah udeležujejo rekreativne telovadbe.
Takšno skupino žensk smo preteklo sredo obiskali v večernih urah v prostorih osnovne šole Ul Donadoni. Vodila jo je Silva Mevlja, profesorica za telesno vzgojo, ki vodi podobno skupino tudi pri Sv. Ivanu, ki jo obiskujejo članice Slovenskega planinskega društva v Trstu.
»Članice planinskega društva vodim že vrsto let, medtem ko sem začela voditi skupino okrog 15 žensk iz mesta šele letos. Pred menoj je
rekreativno telovadbo na tej šoli vodila Katja Dolhar. Pri Sv. Ivanu je skupina še enkrat toliko številna.«
Prisostvovali smo uri telovadbe in ugotovili -če je to seveda še potrebno - da imajo naše ženske in dekleta prav, če se te rekreacije aktivno udeležujejo, saj ne nudi samo možnosti sprostitve, pravilnega razgibavanja raznih delov telesa, temveč tudi priložnost za odpravljanje številnih težav, ki nam jih zapuščajo nepravilna hoja, način drže in na sploh sedanji način življenja.
»Najbolj se ženske in dekleta tožijio zaradi bolečin v hrbtu, ramenih, pa tudi v kolkih in v nogah. Zato usmerjam vse vaje in telovadbo v to, da bi omilila ali vsaj zmanjšala posledice negativnega načina našega vsakdana.«
Tako skuša Silva s svojimi vajami predvsem
razgibati telo in vse mišice, jih na splošno okrepiti in odpraviti, ali vsaj omiliti težave s hrbtenico, rameni in gibljivostjo rok in nog.
Telovadba v Ul. Don-doni poteka pod okriljem Ljudske univerze, medtem ko se imajo članice spd zahvaliti za to dejavnost Športnemu združenju Bor.
»Dobro uro in pol trajajo naše vaje, ki jih delamo tudi na tleh; pri vajah uporabljamo tudi lestev, žogo in palico in seveda vse krepilne vaje za noge in roke.«
Enkrattederiska srečanja žensk so ne samo koristna za zdravje, temveč nudijo udeleženkam tudi duševno sprostitev in možnost navezovanja prijateljskih stikov, ki so sicer v normalnem življenjskem tempu bolj redki. Zato smo bili veseli, da smo skupino v Ul. Donadoni obiskali.
Neva Lukeš
Deželni
prispevki
za
sečnjo
Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da predvidevata D.Z. 38/1986 in 16/-1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju Kraške gorske skupnosti in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevke dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa.
Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50% dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40% dopuščene investicije.
Za znesek, ki ga ne krije prispevek v o-bliki nepovratnih sredstev, lahko Kraška gorska skupnost istim osebam in za iste namene dodeli prispevek v obliki obrestnega posojila za srednjeročne dejavnosti, ki vsekakor ne bodo presegale petih let
Prošnje na kolkova-nem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila Kraška gorska skupnost in jih je treba predložiti najkasneje do 30. junija 1995.
Za obrazce in e-ventuelne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih Kraške gorske skupnosti - Comunith Montana del Carso v Športnem centru v Vižovljah.
Razstava z literarnim večerom in glasbo
Svoja dela razstavil Milan Bizjak iz Repne1
Razgibano življenje pri Banih daje upanje, da kultura še ne bo tako hitro zamrla. To dokazuje skrbno pripravljena razstava Milana Bizjaka iz Repna, ki so jo pripravljali dalj časa. S pomočjo zvestih članov, ter Veronike in Sandre so pripravili pred odprtjem literarni večer z glasbo.
Predstavljenih je bilo devet pesmi, ki jih je napisala Veronika v zadnjem času. Prebrali pa so jih Veronika, Martina in David. Mlada violinistka Sandra pa je vse dogajanje popestrila s temi skladbami, ki jih je zaigrala na violini.
Program je bil zelo zanimiv, kajti v dvorani se je trlo ljudi, ki so hoteli psisluhniti poeziji in videti vse lepote krasa, ki so bile izražene na Milanovih slikah. Vsaka po svoje zanimiva, kjer so bili ujeti detajh kraških vasi, travnikov, polj, sadovnjakov, zlasti pa značilnih zidov iz kraškega kamna.
Vsa ta njegova izrazna oblika ustvarjanja dokazuje, kako čvrsta je njegova navezanost na kraški
svet, kako on z njim živi, kako zna čutiti toplino -zvestobo njegovemu svetu. To zlasti izraža v toplih čutečih barvah pomladi in jeseni, ki daje Krasu poseben čar tisočerih barv.
Ustvarjalna pot likovnika se čvrsto vzpenja navzgor, kar je razvidno iz razstavljenih del novejšega datuma in daje čutiti, da lahko od njega pričakujemo še kaj več.
Po končanem programu je zlasti navdušila violinistka Sandra z zadnjo skladbo, ki jo je zaigrala, kajti navdušujoč
s je bil nepopisen, dila je zakuska, na smo imeli pritožno iznati vse spretnos ih vaščank, ki so za loznost spekle vse če sladice, toliko, a bilo mogoče poješ ■ lohvala gre vašča-ki so vsak po svoj1 pripomogli, da je
•editev strokovno iz ia in na dovolj kva
i nivoju.	.,
10 jim še več takib j v vasi, kajti do
Večer o razvoju mladoletnikov
Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini z Opčin P;*' reja serijo srečanj, ki so namenjena zlasti mladun ter vsem, ki se z mladimi ukvarjajo, to je od starše do vzgojiteljev. Gre za serijo predavanj in debat o problemih mladoletnikov. Danes bo na sporedu pr vo srečanje. Ob 20.30 bosta namreč v Domu Brdma govorila psihoanalitik Pavel Fonda in operater zadruge La Quercia Paolo Bani o aspektu psihološke^ ga in socialnega razvoja mladoletnikov. Večeru J naslov »Je mladina v rizičnem položaju?«. V petek. 9. junija pa bosta gosta krožka psiholog Danilo Sen mak in operater omenjene zadruge Dario GrisoD-Naslov večera bo »Mamila; potreba po odvisnos ^ in potreba po rasti«. Temu prvemu krogu PfeCVj vanj bodo sledila srečanja o šolstvu, mladins brezposelnosti in drugih vprašanjih.
BARKOVLJE / DEJAVNOST POMORSKEGA KLUBA ~UH
Sirena se uveljavlja tudi v ribolovu
Športno ribolovska sekcija je zabeležila v zadnjih letih spodbudne rezultate
V zadnjih treh-štirih letih je športno-ribolovska sekcija pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena dosegla zelo lepe in bogate rezultate.
Leta 1991 so se člani sekcije udeležili italijanskega prvenstva, ki je potekalo v Anconi, leto pozneje so prav tako za italijansko prvenstvo tekmovali v La Spezii, leta ’94 pa so bili prisotni v Raven-ni. Zal jim je italijansko prvenstvo leta ’93 ušlo, ker se je odvijalo v Trapaniju in so bili stroški preveliki, zaradi tega so se morali tekmovanju odpovedati. Na teh državnih tekmovanjih se je mlada Ksenija Brecelj odlično odrezala, saj se je leta 1991 uvrstila na absolutno četrto mesto. Leta ’92 in ’94 pa je bila v višji kategoriji v dvajseterici. Poleg Ksenije sta dobre rezultate dosegla v lovu na postrvi v sladkih vodah Giovanni Legovi-ni leta ’93 v Pordenonu in Bnmo Sergas leto pozneje v Trevisu. Le-
tos pa bosta zanesljivo nastopili na italijanskem prvenstvu Marija Vitez v članskih in Ksenija Brecelj v kategoriji juniores.
Odlične rezultate pa beleži mladi in zelo perspektivni Janko Brecelj, saj je že tri leta podprvak v kategoriji dečkov, ki gre od šestih do desetih let starosti, na pokrajinski in deželni ravni.
Tudi leto ’95 se obeta bogato z dobrimi rezultati za naše športne ribiče. V nedeljo, 14. maja je bilo tekmovanje v trnkovanju (s tr-nekom iz čolna), ki ga je priredil prav klub Sirena. Prisotnih je bilo trideset članov v zastopstvu desetih klubov, in sicer od Stivana vse tja do Milj. Naši so dosegli končno peto mesto na skupni lestvici. Z rezultatom so bili res zadovoljni, saj je bila konkurenca zelo ostra. Naj omenimo, da sta bila prisotna tudi predsednik pokrajinske federacije in odgovoren za morsko sekcijo na vsedržavni
Ribiška sekcija Sirena pa je bila deležna še dveh velikih priznanj-Dva člana sekcije sta bila namreč imenovana za sodnika, eden za ribolov v sladkih vodah, drugi pa v morskih; če upoštevamo, da je v tržaški pokrajini 52 društev in tr1" tisoč članov v Italijanski zvezi za športni ribolov, je to lepo pri2' nanje za naše društvo.
Sportno-ribolovska sekcija Sirene pa ni aktivna samo na tekmovanjih, temveč prireja po vodstvom Vojka Breclja tudi tečaje za mlade in odrasle. V sodelovanju z organizatorji poletne ga centra v Sesljanu prireja prl Cupi tudi tečaj za prizadete otroke.
Za konec povejmo še to, da o sekcija organizirala še druga tek
movanja in našim predstavnikom
želimo, da bi bilo leto ’95 bogato z dobrimi rezultati.
JUTRI V ZGONIKU / PROSLAVA TPPZ IN SKGZ
Partizanska pesem ob SMetnici zmage
TPPZ Pinko Tomažič posnel novi glasbeni kaseti in CD
Tržaški partizanski pev-®ki zbor Pinko Tomažič in Slovenska kulturno gospodarska zveza bosta priredila Jutri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku proslavo ob 50-letnici osvoboditve. V Praski športni areni bo v ?Pomin na junaške dneve lzpred pol stoletja zadonela Partizanska pesem, ob njej Pa bosta spregovorila pred-Sednika obeh organizatorjev Proslave, Igor Pavletič in Klavdij Palčič.
Na jutrišnjem koncertu 00 Tržaški partizanski pev-ski zbor predstavil tudi no-
dvojno kaseto in dvojno ploščo, ki je izšla pred kratkim. Kaseti (oziroma Plošči) nosita znana naslona1 Zemlja in narodi ter Par-bzanska balada. Zbor je Pred mnogimi leti izdal gla-meni deli s tema naslovo-oua. Stari kaseti sta posli, Povpraševanje po njiju pa je bilo veliko, zato se je zbor odločil, da izda novi kaseti, bs-ti sicer temeljita na sta-cem programu pesmi in recitacij, katerim pa so dodali Uove, ki so jih pevci in gla-sbeniki naštudirali v zadnjem Času.
Pri izdaji novih kaset je «o dejansko za dvojno delo. v prvi vrsti za prečiščenje starih trakov, za nekakšen lepotilni poseg, da bi iz sta-jm posnetkov izluščili najboljšo možno kvaliteto. Urugi del pa zadeva novo
snemanje.
, Novembra lani so se pevci- glasbeniki in recitatorja tPPZ zbrali na snemanju,
. je potekalo prav v zgo-Uiskem Sportno-kulturnem centru. Pesmi in recitacije s° Posneli tehniki preno-suega snemalnega studia iz Milanu. V lombardijskem
glavnem mestu so pozneje opravili vse mešalno delo, v Milanu sta tudi izšli obe kaseti, medtem ko so laserski plošči pripravili v Salzburgu. Po mnenju izvedencev so posnetki presenetljivo dobri, če upoštevamo dejstvo, da kaset niso snemali v snemalnem studiu, pac pa v telovadnici.
»Kaseti in CD plošči smo izdali prvič zaradi povpraševanja ljudi po naših starih ploščah, drugič pa zato, ker je zaCela partizanska pesem v zadnjih letih izgubljati svoje mesto v javnosti. Po radiu in televiziji je ni slišati, obstaja nevarnost, da bi zamrla. Letošnje leto jubilejnih proslav in svečanosti je sicer izjema, na slovesnostih smo partizansko pesem
slišali, ker pac drugače ni moglo biti. Ne bi pa želeli, da bi sla po teh proslavah v pozabo. Novi kaseti smo snemali tudi zato, da bi ohranili spomin na te pesmi, da bi to zvočno gradivo ostalo bodočim rodovom v dokaz na boj prednikov za svobodo,« je povedal predsednik TPPZ Igor Pavletič.
Na kasetah je za skupnih 2 uri 20 minut glasbe in recitacij. Med novostmi velja omeniti aktualno Pesem zidovskih partizanov, ki jo je zbor zapel tudi v židovskem jeziku, ter bosansko Na Kor-dunu v spomin na žrtve vojne v Bosni.
Snemanje kasete predstavlja za TPPS pomemben mejnik. V zadnjem letu je k zboru pristopilo precej no-
vih pevcev, mnogo je tudi mladih. Zbor šteje sedaj 88 pevcev, 8 glasbenikov in dva recitatorja (Staneta Raztresena in Igorja Pavletiča), medtem ko umetniški program napoveduje Rada Zer-gol. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič vodi seveda neumorni Oskar Kjuder, z njim pa kot dirigentka sodeluje tudi Pija Cah Sirca. Jutrišnji nastop v Zgoniku ob proslavi 50-let-nice osvoboditve spada v sklop koncertov ob letošnjih jubilejnih svečanosti. Aprila je TPPZ nastopil v Rižarni, v začetku maja na Opčinah, po zgoniškem koncertu pa že trkajo na njegove glasbene duri nastopi v Boljuncu, Podlonjerju in, morda, v Ilirski Bistrici.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
19. maja 1995
PETER
Sonce vzide ob 5.30 in ^tone ob 20.33 - Dolžina ^eva 15.03 - Luna vzide ^ 0.52 in zatone ob 10.20.
Gianpaolo Benedetti, 78-letni Aldo Beorchia, 86-letna Eugenia Škabar, 69-letna Maria Giurgola, 77-letni Stanislao Rustia, 84-letna Rita Petronio.
H LEKARNE
' Jutri, SOBOTA,
20. maja 1995
BERNARDIN VREME VČERAJ OB 12. URL temperatura 15,6 stopinje, zraC-ni tlak 1010,4 mb ^taljen, veter 9 km na severovzhodnik, vla-§3- 82-odstotna, nebo plačno, morje skoraj temperatura morja l®’4 stopinje.
Rojstva in smrti ^ Rodili so se: Albert
Lerpan, Davide Alessio, avide Moratti, Antonio ^ivermi.
. umrli so: 73-ietni hvano Bisiach, 72-Ietni
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov
OPREMA ■gr—iv
Nudi na
Vseh razstavljenih artiklih
POPUST
^ 20 Ck> 80% POHITITE!
Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 21. maja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Liberta 6.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TET.E VIT A
Urad za informacije
KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Ge-nio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »L’amore mo-lesto«, r. Mario Martone.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.30, 20.15, 22.00 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Mar-lon Brando.
AMBASCIATORI -
17.00,	19.30, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jes-sica Lange.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»Leon«, r. Luc Besson, i. Gary Oldman, Natalie Portman, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Mor-ti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, M Broderick.
NAZIONALE 3 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 4 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II prete«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Piaceri insaziabili di mogli in calore dispo-ste a tutto«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 17.50, 19.10, 20.30, 22.00 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pe-reira«, r. Roberto Faenza,
i.	Marcello Mastroianni, Stefano Dionisi, Daniel Auteil, Nicoletta Braschi
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins. Zadnji dan.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
ti PRIREDITVE
KULTURNI KROŽEK LA RUPE-OB PEČINI vabi danes, 19. t.m., ob 20.30 v Dom Brdina na Opčinah, kjer bosta dr. Pavel Fonda psihoanalitik in Paolo Bani operater Zadruge La Quercia predavala o delikatnem aspektu prihološkega in socialnega razvoja mladoletnikov. Naslov večera bo »Je mladina v rizičnem položaju?«.
SKD PRIMOREC -
Trebče prireja tečaj “Minuta za zdravje" MASAŽA STOPAL jutri, 20. t. m. od 15. do 20. ure v telovadnici O.S. Pinko Tomažič v Trebčah. Vodi: Helena Bizjak.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA EM TPPZ P. TOMAŽIČ prirejata slavnostni koncert ob 50. obletnici osvoboditve s predstavitvijo novih kaset in kompakt plošč. Nastop bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Športnem centru v Zgoniku.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja jutri, 20. t. m. SREČANJE s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi 70-letnici. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Zora TavCar. Recital izbora Zlobčevih pesmi bo izvajal gledališki krožek SKK. Začetek ob 19. uri. Vsi prisrčno vabljeni, posebno letošnji maturantje.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMEDNADNIH KONCERTOV na Trgu v Ricmanjih V nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri nastopajo sledeči pihalni orkestri: Corpo bandistico di Rosaz-zo - Como di Rosazzo (UD) in Pihalni orkester Svea -Zagorje ob Savi.
SKD VIGRED-SEMPO-LAJEMKD RDEČA ZVEZ-DA-SALEŽ prirejata II. otroško revijo "Vsi smo prijatelji” v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v S KG v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni.
ŽPZ L GRBEC naznanja, da je že 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaša srca. Zato želi to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni v nedeljo, 21.t.m., ob 17.30 v gledališče Marijinega doma pri sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Čaka vas veliko presenečenje.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU vabi na PROSLAVO ob 30-letnici radijskega prenosa nedeljske maše iz cerkve v Rojanu, ki bo v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v rojanski cerkvi. Spored onsega pevske in orgelske točke.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte-sernio 27 vabi na zaključek 14. PRAZNIKA VINA v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri. Domačini, ki Se gojijo trte za družinsko rabo, bodo skušali spoznati svoje vino. Nagrajenje za najboljša vina.
□ OBVESTILA
SK DEVIN sklicuje 21. redni občni zbor, ki bo danes, 19. t.m, na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob dru-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
gem sklicanju, ob 20.30. Zaželena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno maldih članov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi člani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledr kot običajno družabnost.
VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaščane na sestanek, ki bo danes, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu. Dnevni red: jusarske posesti in odbori, razno.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi svoje elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v dragem sklicanju jutri, 20. maja, ob 17.30 v dvorani "A. Ukmar” kulturnega društva ”F. Venturini” pri Domju.
KD SLOVAN - PadriCe vabi celotno vaško skupnost in vse elane na OBČNI ZBOR, ki bo potekal v prostorih Gozdne zadruge v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem.
ZBOR JACOBUS GALLUS vabi ob načrtovanju nove sezone pevke in pevce, ki bi želeli pristopiti k zboru, naj se že sedaj javijo na tel. štev. 765293 (Sara Superina) ali 299632 (Janko Ban) ob uri obedov.
a SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča osnovnošolske učitelje, ki so uspešno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne Sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati imajo deset dni časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov.
H ČESTITKE
V Križu praznujeta danes ALBERTO in VIKTORIJA COMINO zlato poroko. Ob velikem jubileju jima Čestitata sinova Edi in Sergio z družinama. Čestitkam se pridružuje tudi Marija Košuta.
lefonu ali osebno: Podjetje Breg, Obrtna cona Dolina, tel. št. in fax 228563.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče uslužbenca. Tel. št. 211054 ali 213274.
ISCEM enostanovanj-sko hišo na Kontovelu ali Križu s pogledom na morje. Tel. 662023.
ISCEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje. Tel. 0330-239804.
ZIDARJA išCe gradbeno podjetje. Tel. 818141.
DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390.
21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, išče resno zaposlitev. Tel. 200882.
PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793
MLADICA ROKERJA
(samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanajste ure.
V	TRŽIČU oddam prostor primeren za urad, 40 kv. m. Tel. St. (0481) 711772 med 13. in 17. uro, oz. po 20. uri.
ENOSTANOVANJSKA hiša v Gorici v Ul. Brigata Pavia 20, na prodaj. Tel. št. (0481) 535048 med 17. in 19. uro.
PRODAM belo opel astra 1.4 SW club, 45.000 km za 15.500.000 lir. Tel. na št. 0360/791777 ali 040/350450.
OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu.
OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu 202.
OSJMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini št. 10 (Spjlni).
OSMICO je odprl Lau-riha Boris v Dolini 445. Toči belo in črno.
OSMICO je odprl Škrk Joško- Salež 61.
OSMICO sta odprla v Borštu Stevo in Sonja. Vabljeni.
OSMICO imata odprto Ivan in Cvetko Colja v Sa-matorci 20.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
V	MEDJE VASI ima odprto osmico Paolo Ferfolja. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Al-fredo Brajnik, Domjo 172. ToCi belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. št. 824917.
PRISPEVKI
SPD TRST priredi v nedeljo, 21. t.m., izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Ober-dan z avtomobili in ob
7.00	z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 7. junija izlet v Treviso. Dopoldne ogled naturistične oase Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324.
MALI OGLASI
ZARADI BOLEZNI oddam dva prostora za potovanje Primorskega dnevnika po Italiji z 10-odstot-nim popustom. Informacije pri potovalnem uradu Aurora, na tel. št. 631300.
RESNO zaposlitev išCe 21-letni mladenič, vojaščine prost z lastnim avtom, prenosnim telefonom, ima profesionalne tečaje iz eletrotehnike. Tel. št. 368230.
BAR na Proseku išče 18/20	letno/ega
vajenko/ca za poletno sezono. Tel. št. 225286 v jutranjih urah.
KOVINARSKA delavnica išče 15/16-letnega vajenca. Ponudbe po te-
V	spomin na Marijo Škrk vd. Vodopivec daruje družina 200.000 lir za
pok. Irene Danieli darujeta Lidija in Maja Stoka 25.000 lir za SD Kontovel.
V	počastitev spomina g. Viktorije Petelin vd. Rade-tič darujeta Zora in Marija
50.000	lir za cerkev v Sa-matorci.
Ob 50. obletnici umora sestrične Rosande daruje Danilo Lupine
100.000	lir za PZ Fantje izpod Grmade.
CPZ iz Zgonika. V snomin na
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Rosa Simonich vd. Stopper
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčeri Rosa in Rina ter sin Pepi z družinami, sestri Paola in Francka, vnuk, vnukinje, pravnukinje in ostalo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 19. maja. 1995
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogroaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55).	7.10	(D)	Portogroaro (5.56), Tržič (6.47).
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogroaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.45	(D)	Portogroaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tižič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7,12	(E) (D)*	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18).	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35		Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
					
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogroaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogroaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič .(10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogroaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
. 14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogroaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	
17.18 18.12	(R) (E)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (18.35), Portogroaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke	14.47	(IR)	(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
		(20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogroaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14). Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz-	16.27		(15.22).
		nični dan.		(D)	Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-			(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47	(IR)	Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),	20.10		(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).		(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogroaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramaru.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grljanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih: ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu	13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24 13.20	(D) (R)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih.	14.57 15.39	(R) (D)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)		16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih.	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)		19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30	(R)	Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu.	19.58 20.39	(D) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob
19.25	(D)	Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34).	21.28		praznikih.
20.00	(R)	Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.		(R)	Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05),
		(18.05), Budimpešta (22.58).			Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Optine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
V SPOMIN GROFA GUGLIELMA CORONINIJA
5. likovni natečaj za učence in dijake
Pri pobudi rajonskega sveta je sodelovalo 15 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev
V Kulturnem domu je bilo včeraj dopoldne sklepno dejanje 5. natečaja v spomin grofa Guglielma Coro-ninija, ki so se ga udeležili učenci in dijaki osnovnih in srednjih Sol (obveznih Sol) ter vrtcev iz Gorice in Nove Gorice, oziroma ožjega območja mesta. Otroci so v spremstvu učiteljev in profesorjev dobesedno napolnili veliko dvorano ter prisluhnili nagovoru predsednika rajonskega sveta za Svetogorski okraj in Placuto Renatu Boeganu, ki je posebej poudaril pomen prireditve s ciljem spoznavanja in zbliževanja med mladimi in najmlajsimi. V imenu go-riške občinske uprave je udeležence pozdravila odbornica Francioso in zaželela, da bi se pobuda nadaljevala in razvijala. Natečaj je priredil rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto pod pokroviteljstvom Občine in s finančno podporo
Goriške hranilnice.
Na natečaju so sodelovali otroci treh občinskih vrtcev v Gorici, osnovne šole Ferretti, Frinta, Fumagalli, Župančič in Erjavec, osemletke iz Nove Gorice, Mirna, Bobrovega, Solkana in Šempetra ter dijaki dveh goriških nižjih srednjih Sol: Ivan Trinko in Sole pri urSulinkah. Največ prispevkov so poslali otroci OS Miren (63). V vseh treh skupinah so podelili priznanja in nagrade za posamična in skupinska dela. Posamično so bili nagrajeni Federica Fina in Valentina Pavoni iz otroškega vrtca v ulici Romagna in Martin Lozar iz Mirna. Skupinske nagrade so si prislužili vrteči v ulici Avellino, v ulici Gramsci in v ulici Romagna. V skupini osnovne Sole so bili nagrajeni: Riccardo Bini OS Frinta, Davide Pel-legrino OS Ferretti in Denis Markočič OS Dobrovo, vsi
posamično. Skupinske na grade pa so prejeli: 3. razre Sole Ferretti, Danijela in Lea iz prvega razreda OS z. pančič, prvi razred OS r magalli in Martina ter Sa brina iz 1. razreda OS Fran Erjavec iz Standreža. .
V skupini nižje srednje Sole (oziroma višjih razre dov osmeletke) so najve priznanj poželi dijaki iz ve Gorice in sicer : Izt° Brajda in Loredana Zega’ oba OS Milojke Štrukelj jz Nove Gorice, Matej Jan lZ OS Solkan ter Maja Kragelj - srednja šola Ivan Trinko v Gorici.
Skupinska dela: Kristina in Jasna iz OS Ivana Roba Šempetru, Petra, Ana i» Anita, prav tako OS Ivan3 Roba ter Alessandro, An drea, Raffaele, Florian in Christian - Sola pri urSU linkah. Iz OS O. 2upan«c so poslali 28 likovnih de , 22 s srednje šole Trinko, pa z OS Fr. Erjavec.
[3 OBVESTILA
IZLETI
PREDZADNJE SREČANJE CICIKLUBA
bo v ponedeljek, 22. maja ob 15. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
V DIJAŠKEM DOMU
že sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije nudijo v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-
10.00,	v ponedeljek tudi 15.00-18.00; knjižnica od ponedeljka do četrtka 15.00-17.00, petek
10.00-	12.00; tehnični urad torek, četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00-
10.00,	ponedeljek
15.00-	18.00;	urad
občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30-9.30.
SPD GORICA prireja 4. junija družinski avtobusni izlet na Koroško. Prijave na sedežu društva. Društvo obenem sporoča, da bo avtobus za Golico, v nedeljo, 21. t.m. odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline. Kosilo z nahrbtnika, priporoča se primerna obutev in obleka radi razmočenih tal.
le KONCERTI
V dvorani Luigi Fogar bo drevi, ob 20.30, v okviru prireditev društva Lipizer, nastopil znani ruski pianist in glasbeni pedagog Sijavush Ga-dijev. Izvajal bo dela Rahmaninova, Chopina, Liz-sta in Prokofjeva.
^ RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA je odprta razstava slik Oskarja Bec-cie iz Ronk.
V	GALERIJI KATO-LISKE KNJIGARNE bodo drevi, ob 18.30, odprli razstavo del Demetrija Geja. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
a PRIREDg^
GODBA NA PIHALA KRAS prireja 26., 27.
28. maja tradicionalno
glasbeno srečanje v Do berdobu. Osrednji ue prireditve bo 28. maja-
GORICA
VITTORIA l8-4
20.20-22.00 « Uornini-
uomini, uomini«-^ vočenje Dolby stereo.
"J LEKARNj
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 F
Sv.Ani, Ul. Garzaroli
154, tel. 522032.	.
DEŽURNA LEKARNA
V TRŽIČU	„
CENTRALE, Trg E0 pubblike 26, tel. 410341-
POGREB!
Danes
ob 9.30, Ivaj1
Plesničar, iz splošne nisnice na glavno p'
bol"
oko-
pališče; ob 11- uri’ ^ dreana Kotnik, iz splosn0 bolnišnice na glaV pokopališče.

ZDRAVSTVO / VČERAJ
POBUDA SSŠ / DREVI V KULTURNEM DOMU
NOVICE
Spet dialog s sindikati
štiriurno srečanje koristno le zo pojasnitev stališč
Okrogla miza o stanju možnostih in ovirah za razvoj višje srednje šole
Uvod v ciklus pogovorov o šolstvu
n. nCeraj popoldne so se a Pokrajini, po dolgem „l?U’ sPet seSli pokrajin-
^ tajniki treh sindikalnih	zvoz
TGIL/CISL/UIL) deželni P "ornik za zdravstvo teT°^a’ ™ čredni ravnata 1 zidravstvne ustanove ,Jratti. Srečanja sta se ježila tudi Predsed-pa Pokrajine Marcoli-leya in podpredsednik l | igaris. Ob koncu vec akor stiriurnega se-l arika, žal veliko več .p ■ r to, kar piše v zelo °pem poročilu za tisk, ■j18®10 uspeli izvedeti, o kar smo lahko prebra-p aied vrsticami in to, r so, čeprav s težavo, riznali udeleženci ečanja, je le da se je doalog, ki je bil že mesece ,	povsem
r^znjen, obnovil. Po-6rnbnejsi rezultati bodo "orda prišli Sele na P taodnjem srečanju, pr-v6 ®ni junija, ko bodo Zeli v pretres najbolj °ca (in najbolj sporna) Prašanja reorganizacije v®e zdravstvene službe a dobskem, tudi v luči j. "njih vesti o možnosti Banciranja gradnje ali °graditve bolnišnic. Odbornik Fasola je so-°°vornikom obrazložil "stopek in vsebino pri-n aVe drugega deželnega zH . reorganizacije ravstva in opozoril na zjike med zakonom St. v St. 13. Med razpra-0 s° prišle na dan neka-
tere
j,.'J v sporočilu za tisk
p.g' novosti, ki pa, kakor ,
smo ga prejeli Sele ,°zno sinoči, terjajo do-]«J° poglobitev in razč-
preprostimi beseda-r!Povedano, je vče-lsnji sestanek bil
uspešen le v toliko, da se je obnovil dialog med stranmi. Ta dialog je treba zdaj nadaljevati s ciljem	doseganja
sprejemljivih rešitev. Vprašanje je seveda, kdo in za koliko je vsakdo pripravljen popustiti. Obe strani se namreč zavedata, da bi nadalnje zavlačevanje utegnilo še poslabšati sploSno stanje javnega zdravstva. Računati pa je treba tudi s Časovnim Damoklejevim mečem glede financiranja gradnje novih bolnišnic, oziroma nove bolnišnice.
Sinoči se je sestal tudi pokrajinski svet, vendar se je seja prav zaradi zgoraj omenjenega srečanja, začela z veliko zamudo. Poleg vsega pa je bil odstoten tudi podpredsednik pokrajinskega sveta.
Sindikat slovenske šole je pobudnik današnje okrogle mize -ob 18. uri v Kulturnem domu - o šolski problematiki, posebej o višjih srednjih šolah, danes in jutri. Spremenjene splošne in gospodarske razmere namreč narekujejo iskanje primernejših rešitev, drugačnih možnosti izobraževanja. Ob vsem tem pa seveda ni mogoče prezreti stvarnosti, po eni strani številčnega stanja šolske populacije, po drugi strani smernic, ki se v zadnjem času uveljavljajo na področju šolstva, pri čemer je manjšinjsko šolstvo še posebej izpostavljeno. Bistvo vprašanja je za kakšno usmeritev naj se odloči-
mo, ne da bi pri tem ogrozili obstoječe. Ker gre za pomembno odločitev z daljnoročnimi posledicami, je Sindikat slovenske šole, pojasnjuje pokrajinski tajnik za Goriško, prof. Marjan Vončina, začel krog posvetovanj in razprav z vsemi komponentami manjsinjske skupnosti. ”V tej prvi fazi bomo skušali zbrati, kolikor se bo pač dalo, mnenja predstavnikov različnih segmentov naše skupnosti. Menim, da tega ne bomo naredili na enem ali dveh srečanjih, ampak se bo razprava o naših višjih srednjih šolah nujno nadaljevala v jeseni”.
Ob tem prof. Vončina poudarja, da bo treba
Skupna zaključna vaja v okviru načrta Varna šola
S skupno vajo - tekmovanjem šestnajstih skupin iz prav tolikih Sol z Goriškega, se bo v torek sklenila pomembna pobuda s področja civilne zaščite, oziroma samozaščite. V torek 23. t.m. se bo namreč na Travniku sklenil Projekt varna sola, ki ga je v pokrajinskem merilu pripravila Prefektura, v sodelovanju s Šolskim skrbništvom, z deželno službo za civilno zaščito, gasilskim zborom, Rdečim križem, družbo Telecom in E NEL ter nekaterimi društvi. Izvedbo načrta, ki so ga pravzaprav izvajali skozi vse šolsko leto, je finančno podprla Goriška hranilnica. Za organizacijske zadeve so v glavnem skrbeli na Šolskem skrbništvu in ob tem gre posebej poudariti prizadevanje prof. Isabelle Minon. Skozi vse leto so se vrstila predavanja o tem kako je tako v Šolskih kakor domačih prostorih mogoče zagotoviti veliko večjo varnost, kako ravnati v slučaju nezgod, naravnih nesreč itd. Poleg teoretičnega dela so poskrbeli tudi za praktične vaje.
Včeraj dopoldne so o pobudi spregovorili na srečanju z novinarji, na sedežu Goriške hranilnice, ki so se ga udeležili predstavniki vseh pri pobudi sodelujočih ustanov in združenj. Ekipa, ki bo zmagala na torkovem tekmovanju se bo udeležila državnega tekmovanja v Rimu, od 1. do 3. junija. Udeležence je pozdravil predsednik Upravnega sveta dr. Antonio Tripani ter izrazil zadovoljstvo banke, da je podprla izvedbo tako pomembne manifestacije. O pomenu pobude je spregovoril tudi Prefekt De Mattei.
razpravo nujno razširiti tudi na Tržaško in prisluhniti stališčem, ki bodo izšla v tamkajšnjih krogih. Zadevo bo treba obravnavati globalno, saj gre za eno ključnih vprašanj obstoja in razvoja manjsinjske skupnosti. Verjetno bo treba veliko dogovarjanja in usklajevanja. Po drugi strani, zaradi hitrih in velikih sprememb, ni ravno enostavno predvidevati, v kakšno smer bo šel razvoj in kakšne šole naj bi si skušali zagotoviti.
V zadnjem časuje bilo kar precej takih dogodkov, ki so Sindikat slovenske šole spodbudili da sproži javno razpravo o iskanju pametnih in predvsem perspektivnih rešitev ? Prav gotovo, odgovarja pokrajinski tajnik sindikata. Združitev dveh, oziroma treh zavodov, obstoj dveh srednjih šol s podobno usmeritvijo, vse manj številčni razredi so ugotovitve ob katerih se je treba zamisliti. Srečanje bo torej uvod v ciklus podobnih srečanj, ki se bodo zvrstila v jeseni in ko se bo podrobneje obravnavala specifična problematika. Uvodna poročila bodo podali Bojan Brezigar, Vojko Kocijančič in Marko VValtritsch. Ni treba posebej poudarjati, da je srečanje odprto vsem, ki jim je obstoj in razvoj slovenske šole pri srcu. Predvsem pa so seveda vabljeni učitelji in profesorji in, neposredno zainteresirani, to je dijaki.
Odkrili pravcati bordel
Pohcija je v Ronkah aretirala 40-letnega hrvaškega državljana Damirja Dvornika, proti njegovi ženi, 36-letni Nerini Scropetta pa odredila izgon. Zakonca sta v neki hiši v Soleschianu - v ulici San Tommaso organizirala pravi bordel. Usluge je nudila, kakor je bilo mogoče za zdaj zvedeti, Scropettova, medtem ko se je Dvornik, ki je v Italiji (zdaj je v zaporu) s turističnim vizumom ukvarjal kot se zdi z režiranjem celotne zadve. Pri "turistu” so našli okrog devet milijonov lir v gotovini, zaplenili so precej pornografskega materiala in "posebnih pripomočkov” ter tudi šest nabojev kal 3.57 magnum. Orožja menda niso našji. Policija je bila že dalj časa na sledi podjetnemu paru, ki je privabljal obiske iz cele dežele. In prav stalno prihajan je in odhajanje moških, ki so se v hišici zadržali niti uro dolgo ne, je policiste spodbudilo, da so sklenili obroč okrog čudne dejavnosti, ki sta jo "turista” reklamirala tudi z objavo oglasov v specializiranih trgovinah.
Zaradi prevroče spolne igre potreben kirurški poseg'
Preveč vroče spolne igre se lahko slabo končajo. To je na lastni koži in v spodnjem delu hrbta občutil moški iz Gradeža, srednjih let, ki se je moral zateči po kirurško pomoč najprej v gradeško bolnišnico in nato še v Tržič, kjer so ga operirali in mu iz votline v spodnjem delu telesa izvlekli predmet, podolgovate oblike, ki je tja zašel. Tudi to se dogaja. Zal.
Do 12. junija prepovedano prosto gibanje psov
Sovodenjski župan je izdal ukaz, ki prepoveduje prosto gibanje psov in mačk s ciljem preprečevanja širjenja gozdne stekline. Ukrep je že stopil v veljavo, prepoved pa velja do 12. junija. Ukrep je v zvezi z namestitvijo posebnih vab s cepivom za lisice. Vabe so nastavljali na > celotnem območju pokrajine, razen na področju na desnem bregu Soče, v soboto in nedeljo, 13. in 14. t.m.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
posvet
SLOVENSKA VIŠJA SOLA: DANES, JUTRI?
Uvodni prispevki: Bojan Brezigar Vojko Kocijančič Marko Waltritsch
Kulturni dom danes, petek, 19. maja ob 18. uri.
Handrež / ŽE
V PONEDELJEK
Začenja se Beach volley
športna in rekreacijska pobuda bo trajala do sredine junija
g 0 takrat ko se b Sea®drežu začelo za I ^ tudi vreme ust
Vriii es ie Cetrti Be l .jey> po domače arski turnir, ki 22 PriCel v ponedel ? v}.,In- in predvidon bučil sredi juniji Haskom do 23., rP )Urdja ko se bo O Vse sklenilo z rm a8ro vržot 95”.
rin °, napovedih pr: > teliev pri KD O Pancic, bo na špi ^-rekreativni man ,aciji sodelovalo n P-novostbodo mi ra.ekiPe. Priredit St u®aj0 tudi letos
Zdai 116 naviiaCe in jirn naPovedujeja
ma S bo dolg čas oh i pa )ih bo že 5L,d h« bifeju "I °b plošči, kji
bodo odvijale tekme. Prijav je, pravijo kar precej, zamudniki pa naj pohitijo še danes, jutri, oziroma najkasneje v ponedeljek, saj se bo potem začelo zares. Turnir v odbojki bo pomenil nekakšen prehod v delovanju društva in sicer med bogato sezono, ki se pravkar zaključuje in novim delovanjem v jeseni, ko bodo primerno obeležili - tudi z izdajo publikacije - petdesetletnico delovanja društva.
Delovanje je bilo v tej sezoni zelo pestro in bogato. Posebno skrb so namenjali mladini, zanimiva in bogata pa je bila predavateljska dejavnost, obilo je bilo družabnosti.
REFERENDUM
Koledar za šole kjer bodo volišča
Goriški šolski skrbnik je v zvezi z napovedanim datumom za izvedbo referendumov izdal sledeča navodila o uporabi šolskih prostorov, kjer bodo uredili volišča.
Pouk se bo za vse zaključil 7. junija, šolske prostore namenjene za volilne sedeže bodo prevzeli 9. junija, ponovno vrnili šolskim organom pa 14. junija. Zaradi referenduma bo nekoliko spremenjen koledar zaključnih dejavnosti vendar le v šolah, kjer so volišča.
Zaključni preizkus znanja v osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah se bo začel 5. junija in se zaključil do 9. junija. Zaključni izpiti na nižjih srednjih šolah in na osnovnih šolah se bodo zaceli 15. junija.
_____KRMIN /NEZGODNA KRONIKA____
Z avtomobilom zadel priletno pešakinjk)
Ponesrečenko prepeljali v Videm
Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj minut pred deveto uri, v križišču ulic Einaudi in Viale Venezia Giulia v Kr-minu. Hude poškodbe je zadobila 81-letna Fides Del Fabbro iz Krmina. Z avtom jo je zadel 40-letni Giovan-" ni Colman iz Krmina. Avtomobilist je pripeljal iz smeri Bračana. V nesreči je priletna ženska zadobila zelo hude telesne poškodbe in so jo po prvem zdravniškem posegu prepeljali v bolnišnico v Vidmu, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Avtomobilist v nesreči ni bil poškodovan. Nekaj po 12.30 pa se je v predmestju Krmina pripetila druga nesreča, v kateri je bila ena oseba laže ranjena. Na sliki - foto Studio Reportage - prizorišče težke nesreže v Kmiinu.
TRŽIČ
Tatovi ne marajo ukradenih kač
Včasih se zdi, da gre za izmišljeno zgodbo, spričo skorajda neverjetnih okoliščin. Tudi tale je na prvi pogled izmišljena. V njej nastopajo tatovi, približno meter dolga kača in policaj. Zgodilo se je včeraj zjutraj v Tržiču, kjer so v ljudskem vrtu v ulici Ro-selli našli približno meter dolgo in še živo kačo. Nekaj zatem so ugotovili da so neznanci ponoči vlomili v trgovino v ulici Barbari-go in poleg drugega odnesli mladega udava, ki so ga verjetno že kmalu zatem odvrgli. Zanimivo je tudi to -pravzaprav čudno naključje - da je vrečko s kačo našel agent, po imenu Pitton.
BENEŠKA SLOVENIJA / PO UPRAVNIH VOLITVAH
Umestttvene seje novih občinskih svetov
V Špetru, Reziji, Tipani in Podbonescu
SPETER - V teh dneh so se tudi v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji sklenile umestitvene seje novih občinskih svetov, ki so izšli iz volilne preizkušnje 23. aprila.
Veliko zanimanje je vladalo za sklic občinskega sveta v Spetru, kjer je župan Firmino Marinič (zanj je to že četrti mandat) iznesel, katere bodo glavne programske smernice večine. Gre v bistvu za nadaljevanje dosedanjih izbir, ki slonijo predvsem na utrditvi gospodarstva, na ustvarjanju pogojev obmejnega sodelovanja ter na valorizaciji krajevnega jezika in kulture.
Zupanu Mariniču bosta stala ob strani odbornika Bruna Dorbolo, ki bo tudi podžupanja, ter Nino Ciccone. Povedati velja, da je predstavnik Severne
lige Renato Osgnach podprl Mariničev program, proti pa so glasovali trije predstavniki Kartela svoboščin.
V duhu kontinuitete bo deloval tudi občinski svet v Reziji. Tako je na ume-stitveni seji povedal Zupan Luigi Paletti, ki je posebej izpostavil pomen turistične promocije in rezijanskega jezika in kulture.
Nova odbornika Občine Rezija bosta Nevio Ma-dotto (podžupan) in Franco Siega, s katerim bo za kulturne in turistične pobude sodelovala svetovalka Luigia Negro.
Edina županja v obmejnih občinah videmske pokrajine je Marisa Filip-pig, Id je bila izvoljena v Tipani. Na umestitveni seji se je zavzela za splošno rast tega območja, ki ga je geografska lega po-
stavila na družbeno obrobje. Filippigovi bosta stala ob strani odbornika Sandro Pascolo, predsednik slovenskega kulturnega društva Naše vasi in eden od vodilnih stebrov tipanskega športnega združenja, ter Daniele Berta.
Na prvi umestitveni seji se je zbral tudi občinski svet Podbonesca, edine občine Nadiških dolin, kjer ni zmagala napredna lista. Zupan Nicola Mar-seglia je v svojih programskih izjavah podčrtal, da bo nadaljeval na poti dosedanjega župana Romana Specogne, ki ga v tem času pestijo sodne težave.
Rudi Pavšič
Na sliki: špetrski župan Marinič, ob njem odbornika Bruna Dorbold (levo) in Nino Ciccone (skrajno desno)
'Tl
TRST / UNICEFOV TEČAJ VZGOJE ZA RAZVOJ
Podhranjenost vezni člen med revščino in boleznijo
TRST - Tečaj Unicef Vzgoje za razvoj se je na tržaški univerzi nadaljeval s predavanjem o zdravstvenih razmerah v življenju otrok, o čemer je spregovoril zdravnik Giorgio Tamburlini iz Centra za mednarodno sodelovanje Svetovne zdravstvene organizacije pri tržaški otroški bolnici.
Svojo pozornost je predavatelj usmeril predvsem v prikaz podatkov, v njihovo interpretacijo in v iskanje odgovora o tem, kaj moremo in moramo storiti. Namensko se je izognil prikazom, ki bi vzbujali le srh. Tudi o svojih in drugih delavcev tržaške otroške bolnice bogatih izkušnjah -delali so med drugim v Mozambiku, sedaj imajo tesne stike z brazilskim mestom Sao Paulo, je povedal le posredno.
Rodnost, porodna in otroška umrljivost, porodna teža: to so prvi podatki, ki nam povedo, da so razmere v deželah t.i. tretjega sveta v resnici različne. So dežele, ki jim tudi po teh pokazateljih smemo reči dežele v razvoju (v njih rodnost raste, a počasneje, otroška umrljivost pada). So razvite dežele (rodnost je v primerjavi z zahodom visoka a stabilna, otroška umrljivost je močno zmanjšana). In so nerazvite dežele, za katere tudi taki pokazatelji kažejo, da v resnici nazadujejo, če primerjamo njihove sedanje razmere z razmerami izpred dvajstih let.
Podhranjeni otroci podhranjenih mater se najprej rodijo s prenizko težo, v prvih mesecih življenja so le bolj suhi, kmalu pa sta okrnjena in ogrožena tudi njihova rast in njihov razvoj.
V prepletanju in hierarhiji vzrokov je podhranjenost vezni člen med revščino in boleznijo. Podhranjene otroške bolezni prizadenejo veliko pogosteje, močneje, za daljši čas in s pogosteje smrtonosnimi posledicami. Podhranjenost, revščina, nevednost pripeljejo pogosto otroka, ki so ga v ambulantah ali pa z akcijami mednarodnih zdravstvenih organizacij (npr. za rehidratacijo ob driskah) uspešno pozdravili, čez čas spet k zdravniški
pomoči. V začaranem krogu, ki mu zgolj zdravstveni posegi ne morejo do živega. Pa tudi zdravila so pri takem otroku manj učinkovita.
Napore zdravstvenih programov izničujejo vojne: 4 milijoni pohabljenih otrok v 10 letih, ko je bil s sistematičnim cepljenjem uspešno strt po-liomelitis, s čimer so obvarovali 3, morda 4 milijone otrok. Tudi v mirnem času je v deželah ti. tretjega sveta število nezgod in trajnih poškodb otrok zelo veliko, če ga primerjamo s podatki o življenju evropskih otrok.
Govoriti moremo tudi o neki družbeni pohabljenosti. To so otroci, ki nikdar ne stopijo v šolo, otroci, ki osnovne šole ne dokončajo, zapuščeni otroci. Sirote, brezdomci, begunci. Otroci, ki so vključeni v svet neizprosno izkoriščanega dela, otroci v prostituciji, mučeni otroci, vsakdanje fizično in psihološko nasilje. Nagla urbanizacija, vrženost v periferije velemest (v slumih bo leta 2000 živela že dobra četrtina prebivalcev sveta), izkoreninjenost in razkroj družin in skupnosti,-izgubljanje vezi, opor in vrednot.
To so pojavi, s katerimi se srečujemo tudi pri nas, zato bi jih morali dojeti, pa čeprav so take razmere drugje nepopisno hujše in razsežnejše. Tudi zaradi tega, ker se en negativen pojav tam ne more kompenzirati z drugimi pozitivnimi. Ker tam večina ljudi bije boj za golo preživetje.
V hierarhiji faktorjev, ki pogojujejo zdravstvene razmere v posamezni državi, so seveda pomembne tehnologije in zdravstveni centri (a pomembno je tu predvsem, kolikim prebivalcem so katere dostopne). Večji vpliv imajo prehrana, higienske razmere, socialne usluge, izobraževanje. Največjega pa nacionalni dohodek s porazdelitvijo dohodka in deležem revnih. Velik pozitiven pomen pa je predavatelj pripisal družbenim vezem skupnosti, ki z medčloveškimi odnosi in vrednotami nudijo tudi v težkih razmerah varnost in dajejo smisel osebnim in skupnim naporom.
Kaj lahko storimo?
Pomemben je pritisk javneg® mnenja. V Italiji ta čas nobena politična sila ne posveča pozornos vprašanjem razmerja do tretjega sveta Tudi tiste sile ne, ki so v preteklo® kazale občutljivost do tega, in čepWv se na študijski ravni vse bolj poudar)3 soodvisnost v svetu, ki se ji ne more-mo odtegniti.
S prizadevanji za pravno urejanje, s prijavljanjem protizakonitih rav nanj, z javnomnenjskimi kampanij mi, z bojkoti bomo v naših državan dosegli to, česar v razmerah revsčin. ali vojne in brezpravnosti tamkajsn) ljudje ne morejo doseči. Tak primer )e boj proti (vsaj nezakonitemu) proizvajanju in prekupčevanju orožja, m spet smo se spomnifi na mine, ki Pra otroke ubijajo, ker se jim zdijo lepe za nimive igrače.
Podpreti moramo, kljub vsemu, tu di prizadevanja za okrepitev delovanja mednarodnih organizacij i vplivati na njihovo usmerjenost in iz bire.
Dobra pot so pobratenja in P°~ svojitve med sorodnimi ustanovam1' organizacijami, poklicnimi skupina mi. Tako povezovanje gre preko pp moči in solidarnosti k sodelovanju m medsebojnim izmenjavam, ki Cio veško in strokovno obogatijo tudi nas-V takih stikih bomo dobili tudi pravo mero in smisel za stvari našega življenja: ene bomo znali bolj cem > za druge bomo spoznali, da se ji® lahko odpovemo, da so nam odve . da so nas zasužnjile.
Se dvoje bom zapisala. S svoji® pomembnim delovnim doprinosom in skromno porabo so v Indiji mnogo krat deklice že pri petih letih, družinskem proračunu ”v aktivu pri nas se za mlade ta čas vse bolj P® mika daleč preko dvajsetega leta sta rosti.
V Pakistanu pa so pred nekaj dnevi neznanci streljali na dvanajstletnega Iqbala Mašila in ga ubili. Bil je a11! dikalni voditelj delavcev - malih tkal cev pakistanskih preprog, ki gredo na zahodu tako dobro v prodajo.
F MartalvaSrt
PISMO UREDNIŠTVU
Odgovor
Aleksandru
Furlanu
Primorski dnevnik je v torek, 16. maja 1995 objavil pismo gospoda Aleksandra Furlana pod naslovom Zakaj nočem ”Samo-preštevanja”. Gospodu Furlanu, predvsem pa bralcem Primorskega dnevnika, ki niso bili prisotni, ko naj bi jaz razlagal svojo tezo o samopreštevanju, sem očitno dolžen nekoliko razčlenjeno pojasnilo.
1. Biti bolj pameten od tistih voditeljev slovenske manjšine, ki so septembra leta 1978 odklonili osnutek odloka predsednika republike, ki je v 1. členu zagotavljal pripadnikom slovenske manjšine pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z vsemi oblastmi v tržaški pokrajini, res ni težko. Kako je za manjšino pomembna javna raba njenega jezika, je povedalo Ustavno sodišče Italijanske republike v razsodbi št. 62/1992 na strani 11, kako se manjšinske pravice, ki so priznane v eni pokrajini, razširi na drugo pokrajino, pa je pokazalo Deželno upravno sodišče za Furlanijo-Julijsko Benečijo v razsodbi št. 382/1992. Strokovnjaki vedo, da je razsodbo Ustavnega sodišča št. 62/1992 povzročil Samo Pahor in da razsodba Deželnega upravnega sodišča št. 382/1992 temelji na navedeni razsodbi Ustavnega sodišča. Ko bi voditelji slovenske manjšine, ki jim Furlan očitno bolj zaupa kot Samu Pahorju, leta 1978 ne odklonili osnutka odloka predsednika republike, bi po vsej
verjetnosti nikoli ne nastalo družbeno-politično društvo -Edinost in Samo Pahor bi sploh ne hodil na Veliki plač. In seveda ne bi vznemirjal Aleksandra Furlana.
2.	Gospod Furlan me odločno premalo pozna, da bi si lahko privoščil razlago o tem, kaj naj bi jaz mislil. Na osnovi tega, kar je sam napisal, pa lahko trdim, da je precej ozkosrčen, ko ne prizna, da je bilo na Velikem placu tudi zborovanje Slovenske skupnosti v zvezi s pravilnikom rajonskih svetov (ob številni prisotnosti članov SKP) in prav v zadnjem času, tudi ena od manifestacij Slovenske evrošole. Glede pro-tagonizma in primadone naj povem, da sem najkasneje 7. februarja 1972 pozval vodstvo Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, naj organizira množično nekatere akcije za uveljavitev enakopravnosti slovenskega jezika (poročilo o tem je v Primorskem dnevniku 10.2.1972), na žalost brez primernega odziva. Zato sem se odločil, da nadaljujem samostojno, neodvisno in suvereno z dejavnostmi, ki so prinesle dve razsodbi Ustavnega sodišča, slovenski obrazec za davčno napoved (Od 1972 do 1977) in še kaj. Poleg tega želim povedati, tako gospodu Furlanu kot drugim Slovencem in Slovenkam, ki jih moti moje javno nastopanje, da komaj čakam, da se položaj slovenske manjšine vsaj za silo uredi, da bom lahko brez slabe vesti opustil politično delovanje in se vrnil k prepotrebnemu raziskovanju zgodovine.
3.	Črnogorci so se čutili zelo močni, ko so ugotovili, da je
njih in Rusov 200 milijonov. Podobno razmišljanje je mogoče prepoznati v besedah gospoda Furlana. Z razliko, ki je zanj očitno povsem nepomembna, da je Črnogorcev in Rusov (bolje državljanov Ruske federacije) dejansko preko 200 milijonov. Slovencev v Italiji pa ni 80-90 tisoč, tudi če mednje prištejemo vse tiste, ki vsaj trikrat na dan zanikajo, da bi bili Slovenci.
Med tem, da si delamo utvare o našem številu, in tem, da izhajamo iz stvarnosti, kakršna pač je, je bistvena razlika, pri kateri se verjetno razumsko bitje odloči za drugi pristop.
4.	Preštevanje slovenske manjšine na stroške manjšine nisem nikoli predlagal, bil pa sem vedno za to, da se ob rednih popisih prebivalstva preš-teje tudi vse pripadnike jezikovnih manjšin, in to iz več razlogov:
a)	ker je izrednega pomena, da manjšina sama pozna ustroj tistega dela same sebe, ki je dovolj trden, da se ob popisu prebivalstva ne potuhne - samo na ta del manjšine je namreč mogoče računati pri načrtovanju odločnejših nastopov za uveljavitev ustavne določbe o varstvu jezikovnih manjšin,
b)	ker je nihanje števila pripadnikov manjšin pri posameznih popisih odličen pokazatelj zatiranja odnosno dejanskega varstva teh manjšin.
c)	ker je modro delovati za dosego občega spoznanja, da so manjšine potrebne varstva prav zaradi svoje številčne šibkosti, iz tega spoznanja pa izhaja za poštene ljudi logičen zaključek, da je treba šibkejše manjšine močneje podpreti (od tu tudi
določilo Ustave Republike Slovenije, da je varstvo narodnih skupnosti neodvisno od njihove številčne moči).
Delovanje, ki ga omenjam v točki c), lahko privede do temeljnega preokreta pri obravnavanju vseh jezikovnih manjšin v Italijanski republiki, slepomišenje z domnevnim velikim številom pripadnikov slovenske manjšine pa vodi le v uspavanje, otopelost in nedelavnost.
Ko bi ne bilo tako, bi po letu 1971, ko smo bili zadnjič popisani po jezikovni pripadnosti, znatno napredovali na področju varstva manjšine, posebej po objavi poročila notranjega minsitrstva, ki navaja število 80-90 tisoč pripadnikov slovenske manjšine. Toda nič ne kaže, da bi bilo temu tako, Obratno. Ce ocenjujemo stanje in razvoj po udeležbi na vseslovenskih manifestacijah, lahko ugotovimo le strahovito nazadovanje: na Travniku leta 1984 preko
10.000	udeležencev, letos v Doberdobu pa le še 4.000 udeležencev (60% manj!).
5.	Nasprotovanje preštevanju je tudi argument vseh tistih, ki nočejo, da bi Slovenci imeli demokratično izvoljeno predstavništvo, ki bi bilo sposobno doseči, ob strnjeni podpori odločnejšega dela manjšine, tisto raven varstva, ki bi omogočila tudi manj odločnemu delu manjšine, da se otrese utemeljenega in neutemeljenega strahu. S takim ravnanjem bi seveda dosegli,.da bi se povečalo število odočnejših Slovencev in Slovenk in s tem oseb, ki bi se aktivno vključile v prizadevanje za višje ravni manjšinskega varstva.
Samo Pahor
LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOE-
SSk pri Delovni skupinj za manjšinska vprašanja
TRST - V sredo je predstavništvo SSk na povabil0 ročevalke Jadranke Sturm Kocjan obiskalo Delovno sk11!? za problematiko slovenskih manjšin pri Odboru za m® . rodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije, r stavništvo SSk so sestavljali predsednik Marjan Terp®. I litični tajnik Martin Brecelj ter člana strankinega v°
Aleš Figelj in Anton Gašperšič, poleg poročevalke S , Kocjanove pa so se sestanka udeležili poslanci Mile S® Bomt Pahor, Sonja Logar, Ivo Hvalica in Roberto Battelli- .
■	■	—	..............aarodnosu*
alkeStur® vt B
Gostje iz FJK so podrobneje orisali sedanji na.—r ,ta. trenutek Slovencev v Italiji. Poudariti so, da Slovenci ^ liji še vedno ne uživajo pravične zakonske zaščite s J osnovnih narodnostnih pravic, podrobneje pa so se P°* dih pri nekaterih konkretnih problemih, kot so ogrož®0 ,0 stopanost v izvoljenih telesih, nezadostno in pomanjKjJ ^ javno financiranje manjšinskih ustanov in organizacl) s0 razni problemi na področju šolstva. Predstavniki n ^ prikazati tudi strategijo in konkretno delovanje strai®^ razreševanje problemov slovenske manjšine na kraj . vsedržavni in mednarodni ravni. Glede odnosov med in Slovenijo so izraziti interes manjšine, da so čim ooi) - ^ vrnili pa so težnje, ki se pojavljajo zlasti na italijanski s ^ da bi vzporejati problem slovenske manjšine s pr0®®. u nepremičnih istrskih optantov. To vprašanje bi kvedj ^ lahko vzporejali z gmotno škodo, ki jo je prizadel iaS nS^e primorskim Slovencem, medtem ko bi vprašanje ,s s]<e manjšine v Italiji lahko vzporejati z vprašanjem it®1) osta. manjšine v Sloveniji, pri čemer bi se Slovenija lahko P t. vila za vzgled z zaščito, ki jo nudi manjšinskima nar0 . nima skupnostma, ki živita na njenem ozemlju. Glede _ sov med matico in zamejstvom so predstavniki SSk p° ^ rili. da bi matične država morala obravnavati manjšin0 liji kot subjekt na kulturnem, gospodarskem, pa tnm P ^3 nem področju; kar zadeva gmotno podporo, ki jo tT0 orali nudi slovenski manjšini v Italiji, pa so menili, da bi .^jj; biti sogovornici na strani manjšine obe krovni organ civilne družbe, in to vselej.	1 no®1"
V razpravi, ki je sledila, je poslanec Battelli izrazu P sleke o popolni primerljivosti položaja Slovencev v n Italijanov v Sloveniji, sicer pa je izrazil solidarnost s s je sko manjšino v FJK. Poročevalka Jadranka Sturm K° j0 spregovorila predvsem o problemu.izredne podpo®^g v namerava Slovenija nuditi ustanovam slovenske ®a2|LaVni Italiji v finančni stiski in omenila je sklep, ki ga j® U vtejel zbor sprejel istega dne, da bo za zagotovitev podpore poseben zakon, če ne bo zanjo takoj poskrbela vlada, pleneč Hvalica se je dotaknil nekaterih gospodarskih P ^ jg mov in odnosov med Italijo in Slovenijo, medtem K, gpj!i poslanka Logarjeva zavzela predvsem za to, da bi ° medsebojno informiranje med Delovno skupino 1 P stavniki Slovencev v Italiji.
■FARGO
^■IVE CHEMICALS
TE?4'?2 trst UL. DEL LAVATOIO 4 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
farmacevtika
KOZMETIKA
BOPRIMA'
COSMETICS ITALY

•FARGO.
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA*
COSMETICS ITALV
TRGI / MEDTEM KO JE BORZA ZAČELA JUNIJSKI CIKLUS Z IZGUBO
Lira pridobila do marke, dolar pa se je precej okrepil
,rQi nekoliko razočarani, ker nemška Budensbank ni pocenila denarja
, ^IlLAN - Francoski ank je ge naprej šibak, ...31 se je nekoliko okre-Ha ’	ostaja stabil-
pA’ ..lra Pa v takem sce-Q,riju razumljivo niha.
je hu*16 VCerajSnia novica j Ua za denarne trge ta,
ba t6 nemška Bundes-k - v nasprotju s pri-. j".°vanji ali vsaj željami 1 odločila za spremi-,™je obrestnih stopenj, ^ Pomeni, da trgi niso eli posebnih razlogov j6 .^oživitev poslov. Lira ako gg naprej v prime-j.Q ^etjanja sil med mar-si ln dolarjem in priti-n ,a,neinSkega bankovca J! ®ancoski frank. Vce-|JStlji komentarji na ita-g^pkem denarnem trgu t, odi soglasni, da lira v dneh v veliki meri ži-
vi od
»rente«, ki si jo je
idobila po dobrem gi-^aju preteklih dni. Brez oaiembnejših dogajanj y Notranji fronti (v zve-. s Pokojninsko reformo referendumi) in brez zjasnitev na zunanji (-f1 dolarju in franco-(l era franku) v priho-Ph dneh - po menju alitikoV - ni pricakova-v Posebno velikih nihanj b e, nosti italijanskega nkovca, ki bo torej še žaPraj odvisen od ra-erij med nemško, ariško in francosko valuto.
odoben kombinirani aek je včeraj omogo-^ dri, (ja je p0 Sredi-6lti premoru spet zadi-
hala v menjavi s celo vrsto glavnih valut, izgubila pa je le v razmerju do dolarja, ki se je okrepil na vseh mednarodnih trgih, vključno z japonskim. Stabilna je bila tudi ob odprtju trgov na Wall Streetu, kjer je bila njena vrednost v sorazmerju s stisto, ki jo je dosegla v Evropi. Okrepil se je tudi dolar, ki mu je koristil sklep nemške centralne banke, da ne spremeni obrestnih rper, njegovo ovrednotenje pa je nekoliko zavrla
objava podatkov o trgovinski bilanci ZDA, ki so za spoznanje manj ugodni od pričakovanih.
Kar zadeva Francijo, denarni trgi niso namenili večje pozornosti zamenjavi v Elizejski palači, potem ko so že v sredo izrazili bojazen za morebitno »neevropsko« politiko novega predsednika republike. Z imenovanjem dosedanjega zunanjega ministra Alaina Juppeja, prepričanega »evropeista« za novega premiera pa
so se te bojazni razblinile in franski bankovec je znova zadihal.
Milanski borzni trg je včeraj zaCel junijski ciklus, in to žal na ne ravno bleščeč način. Sestanek je bil dokaj nervozen, o Čemer govori zadnji Mibtel, ki je izgubljal 1,38 odstotka, na kar je v zadnjem delu vplivalo tudi znižanje Wall Streeta. MIB se je znižal za 0,48 odstotka, Mib-30 pa za 1,48 odstotka, pri Čemer so med vodilnimi delnica-
mi najbolj trpele Fiatove (-2,57%). Na negativne rezultate indeksov je v občutni meri (za 0,81 odstotka) vplivalo izplačilo dividentov za kar 90 kotiranih vrednotnic, medtem ko so bili posli zelo živahni, saj so dosegli kar 1.160 milijard skupne vrednosti. Rahel dvig pa so doživele pogodbe future na BTP v Milanu in tudi v Londonu, kjer so se dvignile Cez 101 liro, medtem ko so bili posli zmerno živahni.
O BISK / OGLEDALI SO Sl OBRTNO CONO V DOLINI IN BIC
Pri SDGZ obisk iz Posavja
^Sank
E / PO POTRDITVI R. VERGINELLE ZA PREDSEDNIKA h
CRT-Banca obnovila tudi svoj tehnični vih
Novi generalni direktorje Nerio Benelli
TRST - CRT-Banca, najvecji t enarni zavod, ima od vCera n°v tehnični vrh, ki so ga prei Potem ko je bil na nedavnem ot zboru delničarjev banke za p:
aocerto vergmeua. ta o ^ojo prestižno funkcijo od 994, pred tem pa je bil pod]: (buk upravnega sveta, njegov t l® vse od leta 1984, ko ga je v u Svet takratne hranilnice CRT : tržaška občinska uprava. 0 Verginella, ki ima 52 let, j asPešen podjetnik na podroc e*ave plutovine, nekdanji po ednik pokrajinskega združe: astrijcev in nosilec številnih ^aolžitev, med katerimi naj i dolžnost svetovalca italija Pruženja bank ABI in svet zdru2enja italijanskih hranilnii Včeraj oziroma predvcerajšr J6 upravni svet CRT-Bance, kc b0. obnovil tudi tehnični vrh 2 je dosedanji generalni di ^_^uiano Grassi pred časom z
za upokojitev. Na njegovo mesto je bil imenovan Nerio Benelli, ki je bil od leta 1987 generalni poddirektor, včeraj pa sta bila imenovana še namestnik generalnega direktorja in generalni poddirektor. Za Benellijevega namestnika je bil imenovan Fernan-do Nodari, za poddirektorja pa Paolo Zanetti.
Tako kot njegov predhodnik Giuli-ano Grassi, je tudi Nerio Benelli vso svojo kariero opravil v tržaški hranilnici, od njene probrazbe v delniško družbo naprej pa je bil tesni sodelavec generalnega direktorja, tako da njegovo imenovanje jamči nadaljevanje izvajanja poslovne in strateške usmeritve banke. Ta je v zadnjih letih svoje zanimanje usmerila proti vzhodu, najprej z odprtjem predstavništva v Kopru, ki že dve leti zelo uspešno posluje, nedavno pa tudi v Budimpešti. V kratkem bodo odprli predstavniški urad tudi v Pragi, medtem ko je formalna ustanovitev mešane banke v Zagrebu le se vprašanje tehničnih rokov.
TRST - Včeraj je bila na obisku pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu delegacija območne Gospodarske zbornice iz Posavja, ki so jo sestavljali predsednik Združenja podjetnikov iz posavske regije Vehovar, direktor posavske Gospodarske zbornice Dvojmoč in podjetnika Slogar in Zener.
Gostje so si najprej ogledali tržaški center BIC, kjer jim je direktor Sfiligoj prikazal dejavnost in način finansiranja tega pomembnega »inkubatorja« novih podjetij in inovativnih pobud. Skoraj obvezen je bil nato obisk v obrtni coni v Dolini, kjer so si ugledni gospodarstveniki - v spremstvu predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Borisa Siege in predsednika obrtne sekcije Draga Ote ter predsednika sekcije za zunanjo trgovino Roberta Vidonija - ogledali proizvodne hale. Na sedežu Združenja v obrtni coni pa so se gostom in gostiteljem pridružili še predstavniki nekaterih podjetij, s katerimi je
stekel informativni pogovor o možnostih za sodelovanje.
Posavje je kot najjužnejša slovenska regija, ki meji na Hrvaško in je od Zagreba oddaljena komaj kakih 20 kilometrov, zelo pripravna tudi na primer za razne trgovske objekte. Hkrati pa je tudi dovolj odmaknjena od nemškega vpliva, da je močno zainteresirana za sodelovanje z Italijo in še posebno z njenim severovzhodnim delom.To se lahko zastavi tako z nastavitvijo posebnega podjetniškega pospeševalnika po vzro-cu tržaškega BIC ali pa po zgledu dolinske obrtne cone, kot tudi s stvarnim poslovnim sodelovanjem. Dolinskemu srečanju naj bi sledila, po opravljenem dvostranskem izboru uresničljivih projektov, prava poslovna konferenca v Posavju.
Davorin Devetak
Na posnetku (foto KROMA): delegacija posavskih gospodarstvenikov v spremstvu predstavnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v dolinski obrtni coni.
LIRA
PET	PON	TOR SRE	ČET
1665,9 1631$	1647,6 1652,1 1662,3
Dober obračun davčnih povračil z vrednotnicami
RIM - V nekaj veC kot dveh letih je državna blagajna v obliki državnih vrednotnic vrnila davkoplačevalcem 11.021 milijard lir. Po sporočilu finančnega ministrstva je bilo s tem 10. marca vrnjeno že 76 odstotkov skupne vsote zahtev za tovrstno obliko davčnih povračil za neposredne davke in davek IVA, ki znaša 14.534 milijard lir. Prvo davčno povračilo z državnimi vrednotnicami je bilo izvedeno 3. maja 1993, zadnje pa 20. marca letos. Skupaj je bilo doslej rešeno 4.869 prošenj od 6.773 (72%), 354 pa jih je bilo iz različnih vzrokov zavrnjeno.
NOVICE
Kupna moč italijanskih družin še naprej nizka
BOLOGNA - Kupna moč itahjanskih družin se bo vrnila na raven iz leta 1992, po katerem je zaCela močno padati, šele leta 1997. Tako vsaj predvideva prof. Angelo Tantazzi, predsednik agencije Prome-teia Calcolo, ki je govoril o perpektivah individualne porabe na naekem simpoziju v Bologni.
Kupna moč italijanskih družin (njihov dohodek brez upoštevanja vpliva inflacije) se je leta 1993 glede na leto prej znižala za 4,8 odstotka, od leta 1994 naprej pa praktično stagnira (lani je upadla za 1, 9, letos pa za 1 odstotek). Prihodnje leto naj bi se po predvidevanjih povišala za 2,3 odstotka, kar pomeni, da še vedno ne bo nadoknadila padca iz leta 1993. V zameno pa je po Tanzijevih ugotovitvah padanje kupne mod povzročilo ugodne spremembe v strukturi osebne porabe, saj so postali odjemalci bolj »modri« in posvečajo veC pozornosti razmerju med kakovostjo in ceno neke dobrine ali storitve. Prometeia predvideva za dveletje 1995-96 povprečno inflacijsko stopnjo okrog 5 odstotkov in 2-odstotno povprečno stopnjo cenovne rasti, pri Čemer bodo hitreje rasle cene na področju porabe, ki ni življenjsko nujna (npr. kozmetičnih sredstev in nakita, potovanj, Spektaklov, televizorjev itd.). Italijanske družine si očitno želijo vrnitve kakovostnih standardov, ki so se jim morale odpovedati zaradi gospodarske krize, Čeprav so se nove porabniške navade, in torej velika pozornost za cene, že dodobra zakoreninile.
Posvet zavarovalnice Generali o pokojninskih skladih
VIDEM - V Vih Manin bo danes dopoldne 9. posvet zavarovalnice Generali o industriji in zavarovalništvu, ki bo tokrat namenjen aktualni temi pokojninskih skladov kot sredstvu za skrbstveno zaščito in za razvoj trga kapitalov. Med govorniki bodo predsednik Generali Coppola di Canzano, predsednik Confindustrie Abete, njen direktor Ci-polletta, pooblaščeni upravitelj Generali Gutty itd.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
.ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55
• prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
		
p CERKEV / AFERA GROER -i	KOROŠKA / SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB JUBILEJU	p AVSTRIJ
Vse več kritik na račun dunajskega nadškofa Groerja
Odzval se je tudi škof lby
DUNAJ - Razprava o dunajskem nadškofu in kardinalu Hans-Her-mannu Groerju, ki ga je nekdanji gojenec škofijskega seminiSCa v Hol-labrunnu obdolžil spolne zlorabe, se nadaljuje.
Odzval se je tudi gradiščanski škof Iby, iz njegovih besed pa je bilo jasno opaziti določeno distanco do dunajskega nadškofa.
Iby v izjavi za javnost sicer poudarja, da ga sicer zelo moti medijska kampanja proti Groerju, hkrati pa je opozoril na dejstvo, da je zdaj »dobil več podatkov« in se »ne more več tako odločno postaviti na stran napadenega nadškofa«.
Gradiščanski škof je temu še dodal, da Groer
sam otežuje zadevo s tem, da niti škofom doslej o obdolžitvah, ki že skoraj dva meseca vznemirjajo avstrijsko javnost in močno obre-menujejo tudi katoliško Cerkev, ni dal jasnega pojasnila.
Kot smo poročali, je nadškof Groer šele začetek tega tedna v daljšem sporočilu javnosti poudaril, da se »nihče ne bi mogel uspešno braniti proti obdolži-tvam, katerim je sam osebno izpostavljen ter mu za to preostane samo molk«.
Vsem tistim, katerim je njegovo molčanje »neznosno«, pa se je nadškof že javno opravičil.
Ivan Lukan
NOVICA
Predsednik Goncz se je sestal s predstavniki Madžarov v Avstriji
DUNAJ - Madžarski državni predsednik Goncz, ki je včeraj končal tridnevni uradni obisk v Avstriji, se je sestal tudi s predstavniki madžarske manjšine na Gradiščanskem. Madžarska narodnostna skupnost v tem delu Avstrije šteje približno 5000 pripadnikov in je uradno priznana manjšina. Pri Uradu zveznega kanclerja deluje tudi poseben sosvet za vprašanja Madžarov na Gradiščanskem, s poslancem Paulom Kissom pa ima ta manjšina tudi v vrstah ljudske stranke svojega zastopnika v državnem zboru. Glavna tema obiska madžarskega predsednika v Avstriji pa so bila vprašanja v zvezi z integracijskimi procesi v Evropi.
Najvišji avstrijski politiki so predsedniku sosednje države ob tej priložnosti zagotovili svojo pomoč pri prizadevanjih Madžarske za čimprejšnji pristop k Evropski zvezi. Madžarska sodi med tiste srednje-in vzhodnoevropske države, ki na številnih področjih že izpolnjujejo pogoje Evropske zveze. Poleg evropskih integracijskih procesih so se pogovarjali tudi o dvostranskih vprašanjih, še posebej o krepitvi sodelovanja na gospodarskem področju ter prometnih povezav.	(I. L.)
Celovška univerca praznuje 2&Jetnico
Valentin Oman častni doktor, Hans Sima častni senator
Z leve: župan Guggenberger, umetnik Oman, minister Scholten, rektor Dčrfler in nekdanji deželni glavar Sima
CELOVEC - V teh dneh univerza v Celovcu s številnimi slovesnostmi praznuje 25. obletnico svojega obstoja. Praznovanja so svoj prvi vrhunec dosegla včeraj s podelitvijo častnih akademskih naslovov in funkcij zaslužnim osebnostim v okviru slavnostne akademije, ki je potekala v veliki dvorani univerze, na njej pa je sodeloval tudi ministra za znanost Rudolf Scholten.
V zadoščenje in veselje politične in umetniške javnosti, posebej še slovenske narodne skupnosti, je med nagrajenci tudi akademski slikar Valentin Oman, ki je postal častni doktor celovške univerze.
Oman je tisti umetnik na Koroškem, ki je leta 1989 kot edini javno pro-
testiral proti izvolitvi Haiderja za deželnega glavarja in v času Haiderjevega vladovanja na Koroškem ni razstavljal.
Med odlikovanci je tudi bivši koroški deželni glavar Hans Sima, politik, ki je vsaj deloma želel uresničiti določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe in leta 1972 postavil dvojezične krajevn^ napise na Koroškem. Le dni kasneje je postal žrtev nemškonacionalnega viharja znotraj socialistične stranke in zunaj nje.
Sima je poleg celovškega Zupana Leopolda Gug-genbergerja postal častni senator, Johann Scho-fnegger častni občan, fizik Klaus Tschira in pisatelj Oswald VViener pa tako kot Oman častna doktorja.	Ivan Lukan
GLASBA / OD 20. MAJA DO 1, JULIJA NA SEJMIŠČU
Muzikal Oats v Celovcu
CELOVEC - Koroška prestolnica bo v naslednjem mesecu in pol v znamenju »mačk«: od sobote, 20. maja, do vključno 1. julija gostuje v Celovcu Cats, najuspešnejši muzikal vseh časov.
Cats si obiskovalci lahko ogledajo vsak dan - razen ob ponedeljkih - v hali 3 Celovškega sejma, na sporedu pa je 49 predstav. Muzikal bodo uprizorili člani švicarskega teatra Scala, nastopilo pa bo 35 plesalk in plesalcev iz 14 držav.
Cats je doslej videlo kar 43 milijonov ljudi v 13 državah, z njim pa so
doslej zaslužili več kot eno milijardo švicarskih frankov. Predstave bodo vsak dan ob 20. uri, ob sobotah in nedeljah pa še ob 15. uri. Predstave bodo v nemščini in angleščini (ob torkih in sobotah), vstopnice pa stanejo med 290 do 890 šilingov.
V Sloveniji lahko tisti, ki si želijo ogledati predstavo, vstopnice kupijo v Kompasovih poslovalnicah, pri agenciji Izletnik Celje in Gorenjskem glasu, v Italiji pa pri agencijah Utat v Trstu, Rigy v Grade-žu ter Viaggi Colavini v Vidmu.
(L L.)
V Celovcu bodo »mačke« gostovale skoraj mesec in pol
Sporen sklad za žrtve nacizma
Kritka Židov
IvA^ LukaN_^
DUNAJ - Klj«b ostri kritiki predsednika židovskih organizacij v AvstriJ1 Grbsza v zvezi z načrtovanim skladom za Žrtve nacizma'j /Avstriji, koalicijski stranki (socialdemokrati in ljudska stranka) ne vidita potrebe po spremembi predloga.
To sta poudarim
klubska predsednika
Kostelka (SPO) in Khol (OVP) ter temu dodala, da je pre' dlog dobro izdelan in da tudi ne vsebuje »poniževalni
elementov«.
Kot smo poročali, so židovske organi zacije namreč vla dne stranke opozori le, da bi sklad, kot ga predvideva vla dni predlog, pri zr. tvah lahko ustvari vtis poniževanja, saj so izplačila vezana na določene pogoj6 kot na primer socia na zaščita, nezados tna odškodnina s
strani države doslej, dokaz vsaj desetle gnega bivanja v Av striji in podobno.
Predsednik židov s kih organizacij je s tem v zvezi tudi po udaril, da so avstrij s ki Židi od avstrij ske države pričako vale bolj Širokosrčno obravnavo te8a vprašanja.
Za odškodnino iz spornega sklada za žrtve nacizma je d° slej zaprosilo blizu 9000 oseb.
GLEDALIŠČE / USPEŽNA PREMIERA V KULTURNEM DOMU V ŠENTPRIMOŽU
»Cvetje hvaležno odklanjamo«
Nov projekt Gledališča ob Dravi, komedijo ameriškega para Barash-Moore, je režiral Tržačan Sergej Verča, gledališče pa že načrtuje več gostovanj
CELOVEC - Po jesenski uspešni premieri Cankarjevega Kralja na Betajnovi in dobrih izkušnjah s sodelovanjem v tujini podjunsko igralsko duStvo Gledališče ob Dravi nadaljuje s tovrstnim povezovanjem.
Tokrat je amatersko gledališče k sodelovanju povabilo štiri igralce iz kulturnega društva v Slovenj Gradcu, za režijo pa spet znanega Sergeja Verča iz Trsta. Za jezik je lektorsko poskrbela igralka mariborske drame Minu Kjuder, luč pa jim je postavil Zoran Najdeno v iz Ljubljane.
Ostali sodelavci in ustvarjalci pri uprizoritvi komedije ameriškega žanra »Cvetje hvaležno odklanjamo« so bili domačini. Ne smemo pa spregledati
scenografa Kristijana Sadnikarja, ki se v tej umetniški zvrsti vse bolj uveljavlja, in pisca in izvajalca glasbene opreme Han-zija Kežarja, ki pri uprizoritvah na Korškem postaja vse bolj nepogrešljiv.
Sergej Verč je z igralci in sodelavci ustvaril plemenito zlitino, ki je kljub dokajšnji medsebojni različnosti v kratkem času in po maloštevilnih vajah na oder postavila sicer zahtevno a dokaj prijetno komedijo ameriškega avtorskega para Norman Ba-rash in Caroll Moore, znanega predvsem po televizijskih tekstih, polnih humorja.
Sentprimoska uprizoritev temelji predvsem na odličnem tekstu, ki ga je režiser podprl z veliko situacijske igre.
Glavna igralca VValter Juvan in Miha Kap
Glavni vlogi igrata za- hipohonder, ona ljubeča konca Kimball, on težak in živahna soproga. Ob
njegovi namišljeni bolezni se razvije zanimiv splet psihološko podprtih prizorov, v katerih nastopijo družinski zdravnik, veternjaški sosed, prijatelj in ljubimec, dekleti, slučajna sprehajalca, pa končno tudi pogrebni agent.
Gostujoči igralci Mico Micovic, Sonja Skrabec, Nada Temnikar ter Ivan Leskovšek skupaj z domačini VValterjem Juvanom, Mihom Kapom, Tonijem VVakounigom, Francem Polcerjem, Janezom Hoblom, Micko Hoblovo in Mirkom Ogrisom so vloge odigrali dovolj prepričljivo in gledalci so se dobro zabavali.
Predstava si zasluzi čimveč gostovanj.
(H. V.)
H AVSTRIJA h
Bencin
seje
spet
podražil
DUNAJ - Dvajset dni po občutni podražitvi goriva - za 1,20 šilinga pri se je podražil bencin, za 60 grošev pa dizel - se je bencin v Avstriji spet podražil. Za Super plus in Evrosuper je treba po novem odšteti za 20 grošev več. Super plus in Evrosuper bosta tako stala najmanj 11,30 šilinga za liter. Ne bo pa se podražil dizel, za katerega je treba trenutno v Avstriji odšteti 8,90 šilinga. Razlika med dizlom in najcenejšo vrsto bencina je tako že 2,40 šilinga. Po zadnjih podatkih znaša delež avtomobilov na dizelski pogon v Avstriji še skoraj 40 odstotkov. (I. L.)
GOSPOPARST^
Našli rešitev za podjete Hagan?
LINZ - Za gornjeavstrif
skeea proizvajalca sni in snovvbordov Hagan •
je zašel v hudo o0SP0 pC sko krizo in je aprila moral prijavi čaj, so našli vsaj zaC
rešitev.	, y
'Podjetje Kneissl-prav tako izdeluje sn^ ^
bo prevzelo naročila za . tošnje (gre za proizvo približno 200.000 sr^ ^ nato pa bo podjetje H S prevzel proizvajalec snovvbordov F2. ^
“djetju
Hagan zaradi prezadol nosti blokirale žiroraC ; zato je bilo podjetje . sneje prisiljeno Prl) stečani postopek- j
djetju je zaposlenih ^
180 delavcev, kat.er T0-lovna mesta so dolgo čno ogrožena.
Banke so pred dobrnn mesecem dni P0<Y0|že-
KULTURA
Petek, 19. maja 1995
ZA L O Ž N I Š TV O
Na 8. knjižnem sejmu v Turinu prisotni tudi slovenski pisci FJK
Včeraj se je v razsta-J9scu Lingotto Fiere v urinu pričel osmi Sa-lone del Libro - 8. knji-f sejem (telefoto AP). truktura se je letos Povečala za kongresni eenter in Se nekaj kva-u^tnih metrov razstave površine, tako da °esegajo razstavni in kongresni prostori sko-mi ^2 tisoč kv. metrov Pokritega prostora, ki naje \idez zgledne urejenosti, Letos razstavlja na knjižnem sejmu 940 nialih in velikih zalo-^ikov; sejem bo trajal do torka, 23. maja. VeC 1® novosti, ki dajejo tujskemu Salonu veliko razsežnost evropske prireditve.
Hodniki, prehodi in počivališča ^ed stojnicami so poimenovana po Pesnikih, pisateljih in velikih ose-nostih svetovne literature. Svojo juico pa imata tudi Miki miška in k°nj Ribot. Tematsko se je sejem raz-tnl na tehniCno-znanstveno založništvo, stripe, videografsko založništvo in mulhmedialnost. NajveCja Pridobitev pa je nedvomno kongre-sni center z veliko dvorano v sredini 111 tnanjšimi prostori na straneh. Prav
večja razpoložljivost prostorov za ob-sejemsko dejavnost je botrovala veh-ki razširitvi programa konferenc, predavanj in posebnih srečanj z založniki, pisatelji in kulturniki nasploh, na sporedu bo kar 190 podobnih srečanj.
Moto letošnjega Salona pa je ”-novantacinque0/o”, kar pomeni, da je 95 odstotkov stoletja že prišlo v zgodovino, do naslednjega tisočletja nas loči le Se pet odstotkov sanj in stvarnih programov, kolikor jih bomo
zmogli.
Na stojnici natečaja ”La scuola che scrive" (PiSoCa šola) je izpostavljeno tudi delo uCencev dolinske srednje Sole S. Gregorčiča "Ljudsko blago v Bregu”, in sicer v rokopisni in v knjižni inaCici. Prijatelj slovenske književnosh, videmski založnik Campanotto pa je na vidnem mestu izpostavil Jelinčičeve ”Le notti stella-te” (prevod Zvezdnatih noči), ki so prejele nagrado ITIS za leto 1995.
(ris)
STALNO GLEDALIŠČE FJK
Prijetna predstava za zaključek sezone
Stalno gledališče Furlanije-Ju-'jske krajine je zaključilo leto-^ujo sezono z Molierovim Namiljenim bolnikom, ki je v tržaški ^ossetti pripotoval tako reko C s Premiere na odru Goldonijevega gledališča v Benetkah. Komedijo )e Postavilo Stalno gledališče de-žele Venelo, ki ga vodi Giulio . °setti; priljubljeni igralec v njej rgra naslovno vlogo (na sliki).
Predstava beneškega gledali-sCa ima moCan »francoski« pred-žUak, ki ga je čutiti že v prije-Uem prevodu Patrizie Valduga U v katerem so zvesto ohranjena rancoska imena nastopajočih oseb. Francoz je režiser, Jacques j^salle, ki je bil od leta 1990 do 993 ravnatelj slovite Comedie rangaise in ki je postavil že Ornogo del velikega francoskega komediografa, vendar se je tokrat Prvič spoprijel z njegovim za-QOjim delom. Francozi so tudi režiserjevi sodelavci: scenograf nudy Sabounghi, kostumograf atrice Cauchetier in oblikovalec uci Franck Thevenon; medtem k° je avtor nevsiljive glasbene kulise Italijan Giancarlo Chiara-ruello.
Namišljeni bolnik je poslednja jholierova komedija. V njej je av-or izrazil marsikatero plat lasne . olepe izkušnje. Ko jo je ustvaril N oil namreč hudo bolan, med detrto ponovitvijo, 17. februarja .673. ga je obšel hud napad bo-®žni, zaradi katere je umrl. 'krjub temu prikazuje Argana kot namišljenega bolnika, za katere-8a je bolezen v bistvu opravičilo, a tiranizira ljudi okoli sebe, a Uc‘i varno zatočišče pred duše-vuimi mukami stvarnega zivlje-
rapevticnih prijemov, kakršni so klistiri, in njihovi učinki. Režiser je poleg tega Črtal glasbene medigre in zlasti zaključno sceno, v kateri Arganu podelijo groteskno diplomo o zdravstvu. Poudarjena pa je scena, v kateri se protagonist Argan huduje na samega Moliera, ker se posmehuje zdra-
y Lassallovi postavitvi je vse-
skor čutiti odmev tragične la r°ve usode. V njej skoraj ni s Rc*u burkaštva, h kateremu na-a)a stalno omenjanje raznih te-
vniški umetnosti. Vsekakor je namišljeni bolnik Argan predstavljen kot nebolgjen človek, ki ga razjeda resnična bolezen, veliko hujSa od tiste, zaradi katere se zdravi, vendar njegove stiske nihCe ne razume: mlada žena Beline skoraj ne skriva, da čaka le na njegovo smrt, da bi podedovala premoženje, starejša hči Angblique misli le na svojega ljubega, enajstletna hčerka Lui-son si ga mimogrede ovije okoli prsta, brat Beraldc mu resno pridiga, naj se spametuje, služkinja Toinette ga skoraj nesramno, pa Čeprav dobronamerno vleCe za nos; ob vsem tem je na milost in nemilost prepuščen topoumnim posegom zdravnika Purgona in
lekarnarja Fleuranta. Arganovo nebogljenost poudarja scena, ki prikazuje visoko, rahlo zavito stopnišče, na dnu katerega si je bolnik dal postaviti posteljo zraven vrat v stranišče, kamor marsikdaj steče. Zunanjo resničnost prinašajo v ta bolniški prostor ostale osebe, ki vstopajo vanj pri vratih visoko zgoraj.
Predstava, ki se sicer dokaj zvesto drži Molihrovega dela, je tako zelo prijetna, včasih morda malce počasna, vendar vseskozi elegantna, kot kostumi, ki namigujejo na nošo Molierove dobe, komična, a z navdihom melanholije. V uigranem ansamblu poleg Giulia Bosettija, ki zna v vlogo namišljenega bolnika Argana vliti pravo mero komičnosti in skrite bolečine, nastopajo še Martina Bonfigli kot razumna in prebrisana služkinja Toinette; Antonio Salines v dvojni karikaturistični vlogi zdravnikov Diafoirusa in Purgona, ki je s sovjim zdravniškim prekletstvom proti Arganu izzval aplavz ob odprti sceni; Marina Biondi kot prerančunlji-va Beline; Sandra Franzo kot ubogljiva Angelique, Sergio Romano kot romantični Angeliquin zaljubljenec Gleante, Bosettijeva vnukinja Giulia Daolio kot neposredna Luison; Edoardo Siravo kot resni Beralde; Piergiorgio Fa-solo kot Diafoirusov sin in Angeliquin nesojeni ženin Tomas; Umberto Conte kot lekarnar Fleurant in Nicola Pannelli kot prebrisan notar Bonnefoi.
(bov)
V IMENU S A T I E J A
Aleksander Rojc in Edvard Zajec prevzela občinstvo
V sredo, 17. t. m., so v sklopu pro-jetka Satiemania v tržaškem gledališču Miela priredili zanimiv večer s pianistom Aleksandrorm Rojcem in grafikom Edvardom Zajcem (na sliki, foto KROMA). Na sporedu sta bila Zajčeva videa na Ravelov me-nuet in Satiejev Nokturno, sledil je Rojčev klavirski recital s Satiejevo glasbo, praizvedbo Gattijeve Gymnosatie (1993) in zaključno Gel-mettijevo Eine kleine »K« Musik.
Iz programa je razvidno, da je dogodek meril na osvetlitev Sa-tiejeve osebnosti.
ZaCetek našega stoletja beleži v francoski glasbeni ustvarjalnosti pri nekaterih umetnikih dokončen odstop od VVagnerjeve dediščine. Med temi slovita Debussy in Ravel, vendar je samosvojo pot šel tudi Satie.
Totalni »nemški« umetnosti odgovori Satie z »glasbo za čaj«, ki naj bi nas nemoteno spremljala ob pogovorih s prijatelji. Sicer je to provokacija in vstopa v zgodovino glasbe le kot taka (kljub npr. tehničnim novostim v harmoniji, ki privedejo poznega Satieja v poli-tonalnost).
Danes poslušamo to glasbo na koncertih, ker jo podoživljamo kot dokument (zgodovina je opravila svoje), in pianist je na našem koncertu seveda izbral »koncertno« povednost, oblikoval jo je s smislom za kontrast in tenkočutnim, gestualno obarvanim fraziranjem.
Skladatelj Flavio Gatti (1963) se je v svoji Gymnosatie poskusil s skla-dateljevanjem »a la maniere de«, in res je njegova skladba zazvenela »sa-tiejevsko«, da smo jo težko ločili od ostalih originalnih del.
Skladatelja Vittoria Gelmettija veže s Satiejem provokantna ironija, s katero doživlja in presnavlja glasbeno povednost; njegova Eine kleine »K»Musik (1979) za klavir in magnetofonski trak se navezuje na utrinke iz Mozartove glasbe, ki jih duhovito spaja s klavirskimi vložki, kjer se fraza dunajskega umetnika dokončno razkroji.
Kaj pa Zajčeva videa?
Umetnost mora dandanes v multi-medialnost. Filmsko platno nad klavirjem ustvarja Cisto samosvoje, »večplastno« vzdušje, privabi pa izredno široko publiko, umetnost zaživi izven običajnih shem - kakor bi si bil želel Satie.
To pudarjamo ob izjemnem uspehu publike, ki ga je žel sredin večer, in ob njegovi scenski zamisli: najprej so na filmskem platnu predvajali Zajčeva videa, kjer je glasba posneta na trak, zato se klavirja na odru sploh ni opazilo, po filmskem delu pa ni platno izginilo s scene, pač pa je spretno zastavljena kamera v vertikali nad pianistom publiki približala prek neposrednega oddajanja na platnu tudi dogajanje na
klaviaturi - sicer poceni efekt, kljub tmeu namig na današnjo Človeško -in umetnikovo - »video ergo sum« dimenzijo.
O Tretji fazi Zajčevega ustvarjanja z računalniško grafiko smo že spregovorili pred koncertom, naj le omenimo, da je to za sedaj že refleksivni trenutek.
Trenutk razmišljanja po tvegani umetniški poti, ki je Edvarda Zajca
pripeljala do dosežka, kakršen je video Chromas (1987). Trenutek še začasnih rešitev, ki služi Edvardu Zajcu za oporišCe pri grajenju videa (glasbeni) tonalni sistem.
Sredina videa sta namreč nastala na Menuet iz Ravelove Sonatine in Satiejev Prvi nokturno. Ge ju primerjamo z videom Chromas, sta veliko bolj vezana na glasbo, kar je tudi sedanji Zajčev cilj. Mogoče izpadeta zaradi opredeljenosti glasbenega materiala samega še kakor eksperiment. S tem mislimo na kontrast, ki se pojavi med dvema mnetnostnima jezikoma, ki sta si predvsem časovno oddaljena. Ravel in Satie sta ustvarjala na prelomu med našim in prejšnjim stoletjem, računalniška grafika pa je sad zadnjih desetletij; verjetno je to, kar nam preprečuje dojemati dela kot umetniško interakcijo med glasbo in (racunalni- i ško) podobo, pač pa (le) kot figurah- ] vno (računalniško) fikcijo ob glasbi, ki bi bila lahko katerakoli tonalna glasba. (Pa ni. Ravelova »uokvirje-nost« baročnih stilem v lastno obdobje nam omogoča asociacijo z Zajčevo operacijo, Ceš, podoživljajmo baročno glasbo vtretjič! in nam delno spodbija • prejšnjo trditev. Kljub temu je po našem mnenju pri teh zadnjih videih računalnik šbikeje soudeležen pri podajanju umetniškega sporočila).
Mogoče s svojimi mislimi sploh otežkoCamo duhovitost, ki je tenko prevevala sredin večer. Zavidamo pianistu, ki je v rastočem navdušenju za dodatek odigral Satiejev ragti-me kar trikrat, zadnjič z ritmično spremljavo »ponorele« publike.Vedel je pač, kaj dela.
C.R.
V Benetkah se je začel gledališki bienale
S predstavo Dans la solitude des champes de coton Bernarda-Marie Koltesa, ki jo je režiral in v kateri nastopa Patrice Chereau, se je sinoči v kinodvorani Arsenale začel gledališki bienale ’95. Dogodek je toliko bolj pomemben, ker je gledališki festival v Benetkah zamrl pred desetletjem in vse je kazalo, da ga ne bodo več obudili. Veliko zaslug za oživitev bienala ima katalonski režiser Lluls Pasqual, ki je umetniški vodja festivala in pa tudi direktor prestižnega Theatra de PEurope v Parizu.
Na tokratnem festivalu, ki se bo zaključil 21. junija, sodeluje tudi Stalno gledališče Furlanije-.Iulijske krajine, ki je v koprodukciji z milanskimi »združenimi« gledališči Teatridithalia izrecno za to priložnost pripravilo predstavo I Turcs tal Friul na osnovi teksta Pier Paola Pasolinija in v režiji Elia De Capitanija. Predstavo bodo igrali od 11.do 14. junija, in sicer v gledališču Prato della Campanella (Arsenale).
KULTURA
14
Petek, 19. maja 1995
LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR S SLIKARJEM ALEKSIJEM KOBALOM
Izgubljeni raj med morjem in celino
. LJUBLJANA - Veliko nagrado tradicionalnega Majskega salona, letne manifestacije ZJDSLU, je prejel mladi koprski slikar Aleksij Kobal. Njegovemu delu lahko slovenska javnost sledi od leta 1985, ko je pričel s samostojnimi razstavami; doslej se je že uveljavil kot eden najperspektivnejših mladih avtorjev (njegova dela so uvrstili tako v pregledne izbore kot lansko selekcijo U3). Z njim smo se pogovarjah o osrednjem ciklu del, posvečenemu kraju Prešnica na meji Krasa in Istre (za dve deli iz cikla je tudi nagrajen) in triptihu Prešnica - mala alegorija, ki ga še ni razstavil in ga danes na kulturni strani prvič objavljamo.
Cikel o Prešnici, ki ga razvijate od leta 1992, se navezuje na konkretno krajino, na izpostavljanje duha kraja in njegove energije, ki jo posredujete tako s tehniko shkanja kot z naslovi.
Najbolj so v ospredju občutja - vsi miselni, racionalni procesi nastopijo kasneje. Sprožila jih je glasba, dobesedno spojili so se s figuro pokrajine, skozi katero sem neštetokrat potoval.
Gre za splet nujnih občutij, ki jih mora imeti umetnik v sebi, za tisti vzvod, ki omogoča opojno umetniško izraznost. Sele na podlagi tega se rodi slika - miselni, likovni procesi, vprašanja, kako to formulirati. Na začetku je iracionalnost, metafizika, ki te v bistvu spremlja tudi kasneje. To sem nazorno pokazal ravno skozi duhovne kilovate, ki so fizikalno merljivi, merijo pa metafizični čas.
Omenih ste figuro krajine; človeških figur na vaših delih sicer ni.
Figura ni pomembna. Za primerjavo bi lahko dal nemško romantiko Casparja Davida Friedricha, ki skuša skozi slikarstvo prikazati moč narave nad človekom. V.primerjavi z njeno neomejeno razsežnostjo je človek zelo majhen. Sam grem mogoče Se dlje, človeka dobesedno umaknem. Dejansko človek ni pomemben -pomembna so dejstva, ki jih taka krajina kaže - dejstva neskončnosti, neskončnih vprašanj, ki si jih zastavljamo celo življenje. To so vprašanja, ki si jih je na eni svojih slik zastavil že Gauguin - kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo? Ta pokrajina je zelo spremenila način mojega razmišljanja. Od teh slik dalje se
bo moj slog razvijal veliko bolj obsežno. Čeprav je Prešnica lokalno omejena, je odprla možnosti razmišljanja v univerzalnem merilu.
Pred dobrim letom ste povedali, da predstavlja za vas cikel izziv, pot od začetnih raziskovanj do nekega vrha, kjer se problemi razrešijo, do nadaljevanja, v katerem sledi neko posto-bdobje, rokoko.
Mislim, da sem zdaj -medtem ko se pogovarjava -dejansko v fazi rokokoja. To bi poimenoval razvojni podaljšek, kjer ne gre več toliko za tisto začetno iniciativno moč, ampak za v bistvu oltarno podobo Prešnice. Zato sem slike, nastale po razstavi o Prešnici, imenoval nekako gotske in jih dejansko razvil iz gotike. Slika postane nek sakralen pre-
dmet, ujet v gotski okvir. Postane relikvija, v njej ni več tistega začetnega mehanskega naboja in znanosti; to se je zdaj umaknilo.
Triptih PreSnica - mala alegorija ste zasnovali kot klasičen gotski oltar z zaprto in praznično, odprto podobo - torej kot predmet, M po svojem konceptu na osrednjem polju ponuja odrešitev. Izgubljeni raj, kot je vaš odnos do Prešnice označil že Uroš Zupan?
To je res. PreSnica je čas moje mladosti, otroških let. Ti spomini prihajajo na površje. Mogoče s tem, ko podoživljam Prešnico skozi sliko, podoživljam čas svojega otroštva. Zame bo Prešnica vselej ostala nekakšno posebno svetišče. Tudi Tomažu Šalamunu je PreSnica eno najlepših, akustičnih
prostorov. Po nekaterih podatkih naj bi bil Kras ena izmed sedmih energetskih točk sveta. S tem se ne ukvarjam, raje se opiram na občutja. Svoj izgubljeni raj zapiram v sliko, okvir, v čaščeno relikvijo.
Zgodnejša dela iz cikla so gledalca s svojimi velikimi formati nakako potegnila vase, medtem ko je pri zadnjih delih manjših formatov dejansko prisiljen v neko distanco.
V začetnem eruptivnem obdobju je naboj najmočnejši. Pri slikah Starless, Padli angel in Transformatorska postaja je bil ta naboj najmočnejši in najčistejši. Če bi zdaj delal velike formate, v tem kontekstu ne bi ničesar pridobil, ker je sporočilo že drugačno. Sama gesta poteze in princip
la sta drugačna. Gre.1^ to, da cikel po inerciji" uči umirim in mimo ^ učim. Triptih Prešnica da alegorija je zame n imembnejša slika iz učne faze cikla. Ta se
1, Ki no pomenu" — . Snice, konec komp0® laka, ki gre v neskoi st. Posvetil jo bom d J Stoklju iz Gorice, kip
in nekdanjemu stmjaj
l)i, ki mi je marši nagel s svojin*1 lZ , ami. Slika bo imel3
k, ki na vagonih ozna e konec kompozicij rec kompozicije v m konceptu oziroma m astno besedo, da se pB i več ne dotaknem-
i .	i • l^orin Z-tr
VABILO NA RAZSTAVE
Novo doslej:
Poleg 2. bienala male slike v Galeriji SMELT so v tem tednu v slovenskih galerijah predstavili še nekaj drugih razstav. V Galeriji na Dvornem trgu v Ljubljani so na ogled dela Lojzeta Logarja (Gosposka 1, prost vstop, od ponedeljka do petka med 10. in 13, ter med 16. in 19. uro, zloženka s tekstom Mete Gabršek-Pro-senc). V Galeriji Avla se v Ljubljani predstavljata oblikovalec Miljenko Licul in slikarka Maja Licul (Trg Republike 2, prost vstop, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, sobota med 8. in 12. uro, zloženka s tekstom Besima Spahiča). Razstava ponuja slikarkina dela iz programa Cisto ter zasnovo tolarskih bankovcev očeta oblikovalca. V galeriji Sysen je na ogled razstava, na kateri so zastopana dela slikarja Gustava Gnamuša in kiparja Franceta Rotarja (Stegne 21, prost vstop, od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, zloženka z nepodpisanima tekstoma). Fotografije s slikarskimi posegi Luciana Kleve so na ogled v velenjskem Kulturnem centru Ivana Napotnika (Titov trg 4, prost vstop, ponedeljek, torek, sreda in petek med 9. in 19. uro, četrtek med 9. in 13. uro, sobota med 8. in 12. uro, zloženka s tekstom Diega De Brea).
Galerije:
Narodna galerija je bogatejša za donacijo, pomemben poznogotski kip Sedeče Marije z Jezusom iz gradu Brdo pri Lukovici, ki ga je južnotirolsko vplivani kipar izdelal v letih okoli 1450-60. Kip, ki sodi v najožji izbor del, ki dokumentirajo razvoj skulpture na Slovenskem v 15. stoletju in ki je bil v Narodni galeriji (kot izposojeno delo) sicer v stalni zbirki razstavljen od leta 1973, so njegovi lastniki, družina Kersnik, podarili našemu osrednjemu likovnemu muzeju.	(V. U.)
PreSnica - mala alegorija, 1995 (zaprta podoba)
Prešnica - mala alegorija, 1995 (odprta podoba) (Fotografiji: Goran Bertok)
GLASBA / FESTIVAL DRUGA GODBA 1995
LJUBLJANA - Glasbena mladina Slovenije tudi letos junija organizira tradicionalni poletni glasbeni festival Druga godba, na katerem se bodo predstavili manj znani, vendar zato nič manj kvalitetni izvajalci, mojstri glasbenih žanrov, ki jih je glavni tok popularne glasbe odrinil na stranski tir. Prvič letos je druga godba članica Evropskega foruma svetovnih glasbenih festivalov, v katerega je včlanjeno še trideset podobnih prireditev. Festival bo trajal teden dni v ljubljanskih Križankah, razgibanih ritmov in intrigantnih melosov željni obiskovalci pa bodo lahko zaplesali ob pisanem izboru glasbenih razglednic z vseh koncev sveta.
Tako bo 10. junija nastopil prvak arabske rai glasbe Cheb Mami iz Alžirije, dva dneva zatem pa bo na dodatnem koncertu oder KUD France Prešeren zasedel akustični kvartet Louisa Sclavisa. 13. junija bodo Križanke gostile pravi mali festival znotraj festivala, nastopili bodo ljubljanski etno-hardkorovci 2227, Marc Ribot iz ZDA, najkvalitetnejši izvajalci židovske praznične glasbe The
Klezmatics in legenda peklenskih ciganskih zabav Ferus Mustafov s skupino. Dan kasneje se bo predstavila Stella Rambisai Chiweshe, zvezda akustične mbiro glasbe iz Zimbabveja. 15. junija se obeta večer sredozemske vokalne glasbe, skupni nastop slovenskih Istranov Savrinske pupe en ragaconi, Skojev iz Korčule in skupine Tavagna iz Korzike. 17. junija se bodo obiskovalci lahko zazibali v latinskih ritmih skupine Toto la momposina y susu tambores iz Kolumbije, za dodatno presenečenje pa so organizatorji poskrbeli z nastopoma ameriških acid-jazz rapperjev The Roots in promocijskim koncertom mlade ljubljanske skupine Heavy Les VVanted, ki prav te dni pričakuje izid .prvega samostojnega albuma.
Cena posamezne vstopnice ne bo prekoračila meje 2.000 tolarjev, študentje in dijaki pa lahko pričakujejo 15-procentni popust. Za tiste, ki bodo imeli za časa koncertov neodložljive opravke drugje, bo poskrbljeno s snemanjem in predvajanjem prireditev na programih RTV in Radia Študent.	(M. P.)
KULTURA
Petek, 19. maja 1995
15
SESTAVLJENE UMETNOSTI / SIMPOZIJ »TELO V KOMUNIZMU«
Telo med rdečim in belim terorjem
LJUBLJANA - V mesecu aprilu je v Berlinu, v znamenitem teoreticno-literarnem centru - Literaturhaus potekal .mednarodni simpozij Telo v komunizmu. Koncipirala ga je Bojana Pejič, umetnostna zgodovinarka in kritičarka iz Beograda, ki sedaj živi in dela v Berlinu, pri organizaciji projekta pa je sodelovala tudi Kathrin Becker, umetnostna zgodovinarka in publicistka iz Berlina. Mednarodni simpozij je finančno podprl nemški senat s sredstvi iz posebnega Programa za financiranje projektov ženskih ustvarjalk (umetnic, publicistk), delujočih v Nemčiji.
Simpozij Telo v komunizmu je skušal podati razlitim interpretacije telesa v totalitarnem kontekstu, predv-Sem telesa, razumljenega v najširšem pomenu besede, na način korpusa torej, na način teoretične, politične, Umetniške strategije telesa, m ga je (bilo) možno detekti-rati v (evropskem) socialističnem in/ali komunističnem kontekstu. (Mimogrede: ali Ze lahko govorimo o neki skupni dediščini totalitari-' zma za Evropo, podobno kot danes govorimo o sku-Pni ideji evropske demokracije?)
Trasiranje poti med (človeškim) telesom in (komunističnim) sistemom pa se je posebej osredinilo na interpretacije telesa kot mesta najrazličnejših deformacij in
uzurpacij. Pri tem se je takšno, mestoma utopično, branje skušalo izmakniti do sedaj veljavni zahodno/vzhodni dihotomiji s konceptua-lizacijo nekakšnega »rudi-mentamega« telesa, ki je v komunističnemu kontekstu živelo predvsem kot politično telo, zunaj domnevne Človeške organske polnosti in iilozofsko-socialnega or-ganicizma nasploh. Od paralelnih programov ob simpoziju naj omenimo sodelovanje organizatork z neodvisnim razstaviščem, z Inštitutom za umetnost Kurist-Werke v t. i. Vzhodnem delu Berlina (kjer so med drugim odprli razstavo Inez van Lamsvveerde in Judy Fox ter predstavili poseben video program Marine GržiniC in Aine Šmid).
Kdo je kdo?
Povabljenih je bilo vec kot dvajset teoretikov, publicistov in umetnikov, predvsem iz nekdanjega teritorija Vzhodne Evrope, velika večina pa jih živi in dela že vr- . sto let na Zahodu. Bojano Pejič, avtorico simpozija, ki je slovenski, predvsem sodobni umetniški likovni publiki znana po delovanju v okvira nekdanjega neodvisnega Študentskega kulturnega centra v Beogradu, lahko predstavimo tudi kot urednico pred kratkim izdane (založba Cantz Verlag, 1995), esejistično odlično koncipirane knjige/kataloga znane norveške kiparke in multimedialne umetnice Sissel Tolaas (razstavljala je tudi v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1988). Na simpoziju so sodelovali: Andrej Kovalev (kritik in kustos, Moskva), Ivajlo Ditchev (filozof, Sofija/Pariz), Evra Fra-nus (umetnostna zgodovinarka, Warsawa/Amsterdam, sodelovala pri realizaciji velike razstave Evropa, Evropa - »sto let vzhodnoevropske umetnosti« v Bonnu), Jan Bakoš (direktor Slo-
IZŠLO JE / KNJIGE
:
i
Boris A. Novak:
Mojster
nespečnosti
Poezija, zbirka Nova slovenska knjiga, založba Mladinska knjiga, uredil Aleksander Zorn, Ljubljana 1995, trda vezava, str, 62,12,5 x 20,5 on Mojster slovenske pesniške besede Boris A. Novak je poznan kot brezkompromisen borec za družbene spremembe, ki je v imenu Mednarodnega PEN-a med dragim tudi organiziral humanitarno pomoč za sarajevske pisatelje in begunce. 'Od leta 1991 je predsednik slovenskega PEN-a in urednik knjižnega programa M otroke pri DZS. Pričujoče izrazito osebno izpovedne pesmi, v katere je vtisnjena močna eksistencialna stiska, so se porodile ob bližini vojne, ki je Pravzaprav tudi vojna samega pesnika. Njegova poetika, ki je bila na začetku himnična, se je tako spremenila v baladno in elegično izrekanje sveta: »Hitrost razpadanja sveta je strašna/hitrejša od razpadanja teles/v prst, prsti v prahu, prahu v dah./Hi-hejsa od razpadanja be-sed/v glas, glasu v sled, sledu v led.« V razkroj nekega sveta, kolektiva pesnik vpleta svojo lastno zgodbo, ki govori o slovesu od otroštva, pokrajin mladosti, bližnjih... Po besedah Aleša Debeljaka, Pesnik podaja neko šifro, formulo načina, kako danes pričati o svetu, v katerem ne veljajo vec vrednote in je bog mrtev. Gre torej za dokument, kako vztrajati navzlic nemoCi. Najnovejša zbirka je izšla v osemsto izvodih in je zaradi razprodanosti že v Ponatisu.	(A. P.)
Aleš Šteger: Šahovnice ur
Poezija, zbirka Prvenci, uredil Aleksander Zorn, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 60,12,5 x 20,5 cm. Pesniški prvenec Aleša Stegerja, študenta primerjalne književnosti in nemščine, utira pot sveži ustvarjalnosti najmlajše literarne generacije. Njegova kompleksna in večplastna poezija z zavezujočim odnosom do jezika prinaša sled velikih. Mladi pesnik vstopa v dinamičen dialog s svetovnimi in slovenskimi pesniki -Tomažem Šalamunom, Borisom A. Novakom, Milanom Deklevo, Urošem Zupanom, ki je v spremni besedi k zbirki zapisal: »Jezik prihaja iz telesa, je neločljiv od njega. Dramaturgija zgodbe se mogoče da naučiti, mogoCe tudi dramatugija pesmi. Ampak jezik, vkomponiran v telo. Nekaj, kar je neločljivo od tistega, ki piše. Ne, to se ne da naučiti, to je dano.« In nadaljuje: »Ja, Ce po svoje priredim Apollinaira, lahko mirno reCem: dobili smo se enega pravega borca na mejah brezmejnega in prihodnjega.« Mladi pesnik, ki zaupa v božjo milost, Čudež, izpisuje v pesmih predvsem uganki jezika in ljubezni, spleteni v skrivnost: »Med ljubeznijo, ki jo nosim, in ljubeznijo, /Ki jo dajem: besede bodo zažgale/Belo kožo papirja. Zažgale bodo belo/ Vodo, beli kamen, belo noC, ki pada skozi/jutro, prste iz papirja, senco nepopisa-nega/Lista, padlo v luC. Med nama so še/Vrata molka, vrata, vzidana v prepad.«	(A. P.)
Marko Sterle:
Stara
hiša
Zbirka Nova slovenska knjiga, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 62,12,5 x 20,5 cm. Marko Sterle, zdravnik in pisatelj, je opozoril nase že pred štirimi leti z romanom Človek z zamudo, ki je bil razprodan v 4.000 izvodih. Gre za prve ezoterične zapise v slovenski literaturi, napisane z veliko eksistencialno globino in vizionarstvom. Urednik Aleksander Zorn ga je zaradi številnih zanimanj, popotovanj - na Kitajskem je študiral tradicionalno zdravilstvo in nato napisal potopis Veter z juga -in umetniške ustvarjalnosti na področju slikarstva, kiparstva in glasbe označil kot tip ameriškega pisatelja. Poleg tega je Marko Sterle tudi bogoiskatelj in pridigar nežnosti, saj v njegovih zgodbah na koncu vedno zmaga nežnost. Najnovejši roman se dogaja v Ljubljani v Času desetdnevne vojne in po njej. V njem nastopajo mali božji kipci (ki jih je pisatelj dejansko strastno zbiral), ki nosijo v sebi veliko energije, saj so bili prisotni v življenju hiše, kjer so se ljudje desetletja rojevali, poročali, umirali... Kipci torej živijo in imajo, po besedah pisatelja, svojo zgodbo, tako kakor njegovi prijatelji v gostilni Kolovrat. (A. P.)

vaškega inštituta' za umetnostno zgodovino, Bratislava), Lazslo Beke (direktor Nacionalne galerije v Budimpešti), subREAL (umetniška skupina iz Bukarešte) ter vrsta znanih nemških teoretikov in slavistov, kot so: Georg Witt (profesor na Slavističnem inštitutu Humboldtove univerze v Berlinu), Gisela Ecker (profesorica za Zenske'Študije Univerze v Paderbomu) in Sabine Hansgen (raziskovalka na Lotmanovem inštitutu za rusko umetnost in kulturo v Bochumu).
Iz teritorija nekdanje Jugoslavije pa je PejiCevi uspelo povabih zanimivo skupino avtorjev, kot so Jovan Ce-kič (filozof, urednik novega Časopisa za umetnost Moment, Beograd), Zarana Papič (znano beograjsko feministko in profesorico), Sanja Ivekovič (video umetnica, Zagreb), Borislav Mikulič (filozof, Zagreb/Tubingen), Slobodan Blagojevič (nekdanji sarajevsko-beograjski publicist, ki se je zatekel v Amsterdam). Na simpoziju je sodelovala tudi avtorica tega prikaza.
Značaj in razsežnosti telesa v komunizmu
Izpostavimo naj le dve poglavitni smeri razpravljanja na simpoziju o komunističnem telesu: prva je skušala to telo predvsem identificirati in ga lokalizirati, draga pa ga narediti za funkcionalnega. Jovan Čekič se je opiral na metaforo ruske matrioške, ki je za Cekiča vrsta panopticnega stroja, da bi lahko opisal komunistično telo kot vseskozi zu-nanje-notranji objekt - v vsaki matrioški je namreč skrita njena pomanjšana dvojnica in tako ad infinitum. Ma-trioška kot fraktalna podoba komunističnega telesa torej, ki vseskozi kaže, da so bile notranje meje telesa v resnici njegove zunanje. Bojana Pejič pa je skušala konce-ptualizirati razliko med dejansko smrtjo Tita (v Kliničnem centru v Ljubljani) in njegovo simbolno (smrt v podobah - na tisoCe Titovih slik, ki so jih vrgli v smeti zgodovine); dvojna smrt telesa podobe velikega vodje, ki pa je imela, kot je pokazala Pejičeva, dramatične politične in totalitarne posledice v srbskem kontekstu. Kathrin Becker se je spoprijela s komunističnim telesom tako, da je kemične procese obvarovanja Leninovega telesa pred razkrajanjem preformulirala v političen proces: balzamiranje telesa vodje v totahtamih sistemih je interpretirala kot postopek obvarovanja (tudi z fizično likvidacijo) uradnega/totalitarnega interpretativnega korpusa. Las-zlo Beke je špekuliral o virtualnem telesu v vzhodnoevropskem kontekstu, tega je identificiral na Vzhodu v socialističnih paradah - v polnem človeškem stroju, ki je do konca izpeljal fraktalno logiko odnosa med delom in celoto. Andrej Kovalev je izpostavil pomen telesa kot etičnega momenta med dvema vrstama terorja,
Marina Abramovič: Ritem 0
rdečim in črnim, komunističnim in nacističnim; pogreb Kazimirja Malevica, ruskega avantgardnega umetnika z zaCetka stoletja, pa je označil za zadnji veliki performance telesa v totalitarnem umetniškem kontekstu (Malevica so pokopali v suprematistiCni krsti!). Ewa Franus je govorila o strahu pred ženskami in kastraciji, ki ga je zaznala v ikonografiji socrealističnih podob. Sanja Ivekovič je s pomočjo dokumentov svojih umetniških akcij in per-formanceov razmišljala o telesu, eksponiranem v socialističnem kontekstu konceptualne umetnosti v sedemdesetih letih in danes v Hrvaškem vojnem kontekstu. Zarana Papič pa je govorila o postkomunističnem telesu, ki ga je na teritoriju nekdanje Jugoslavije imenovala telo vojne ali vojno telo, ta pa po PapiCevi implicira popolno izključitev telesa drugega. Pri tem je »srbsko vojno telo« imenovala za parodijo tragedije, bosansko telo pa za tisto realno, travmatično.
Izjemno zanimiva so bila tudi predavanja številnih za-hodnonemških teoretikov, ki so se že prej, pred padcem berlinskega zidu, ukvarjali z literarno in vizualno avantgardno rusko produkcijo. Georg Witte je pokazal na izjemno poetičnost me-hanicističnega telesa v sovjetskem romanu tridesetih in štiridesetih let tega stoletja, ko je prav zamenjava telesa ali njegovih posameznih delov s stroji v totahtar-nem kontekstu, paradoksalno rečeno, vrnila telesu vso izgubljeno materialnost in poetičnost. Gisela Ecker pa je govorila o telesu v tranziciji, v prehodu od osebnega do javnega telesa, od realnega k umetnemu. Problematike med naravnim in umetnim (medijsko) konstruiranim telesom v postsocialističnem kontekstu se je lotila tudi Marina GržiniC, ko je govorila o strategijah repre-zentacije in simulacije na področju video umetnosti v postsocialističnem kontekstu, z retoričnim vprašanjem, kako zmečkati telo in
ga napolniti z oljem in modro galico. Kot je bilo moC razbrati na simpoziju, je telo v komunističnem kontekstu zavzelo različne pozicije od tujka (corpus alienum) do predmeta, ki je bilo v neposredni zvezi s hudodelstvom (corpus delich).
Marina Abramovič
Na simpoziju je sodelovala tudi Marina Abramovič, svetovno znana konceptua-listka in performerka, Beograjčanka, ki že vec kot dvajset let živi in dela v Amsterdamu in Berlinu. Celotno umetniško delo Abramovičeve je posvečeno prehodu ali, bolje rečeno, prevajanju telesnih fizičnih stanj v mentalne slike. To velja tudi za najnovejši performan-ce/predstavo Abramovičeve, v kateri reflektira svojo mladost (in ga te dni z novimi instalacijami vred predstavljajo na razstavi/projektu v muzeju modeme umetnosti v Oxfordu). In prav performance z naslovom Komunistično telo/kapitalisti-Cno telo, ki ga je Abramovičeva leta 1976 predstavila z nekdanjim življenjskim in umetniškim sopotnikom Ulayem, je bila tista referenčna umetniška točka, ki je spodbudila Bojano Pejič, da organizira simpozij s tovrstno tematiko.
Marina Abramovič je v okvira simpozija predstavila video dokumentacijo iz svojega zgodnjega ustvarjalnega obdobja - akcije, kot so: izrisovanje zvezde na trebuhu z žiletko, javno jemanje zdravil, ki so jih v sedemdesetih letih uporabljali v psihiatriji, itd. (Te pionirske umetniške »body« akcije so danes predstavljene v kompilacijskem video programu z naslovom Umetnost mora biti lepa!) Spregovorila je še o telesu skozi zgodbo (in ta je bila med najdoslednejšimi na simpoziju), o lastnem telesu: o deklici Marini, ki se je rodila v ortodoksni marksistični, pred tem partizanski, beograjski družini in odraščala v beograjskem kontekstu. Pripovedovala je zgodbo o tem, kako je to njeno »naravno« telo postajalo vse bolj
umetno in izumetničeno in kako je bilo v tistem socialističnem kontekstu to telo edini otok svobode - »imela sem svoje telo«! Svojo mladost je predstavila kot polarizirano stanje med materinim sovraštvom do komunizma (mati je prihajala iz bogate družine) in očetovo (post) vojaško komunistično kariero. Abramovičeva je tako odraščala med dvema nasprotujočima si političnima in eksistencialnima telesoma, kjer je bila poglavitnega pomena »obsesional-nost Abramovičine matere s Čistočo«. Da bi zaščitila sebe oz. »svoje telo«, se je začela Abramovičeva ukvarjati z umetnostjo. V začetku se je posebej zanimala za projekte, s katerimi je skušala vizualizirati zvok. Toda vse zvočne instalacije, ki jih je nameravala realizirah (s pomočjo mikrofonov podvojiti zvok prehoda Cez most v Beogradu do točke, ko se bo zazdelo, da se začenja most rušiti), so bili posredovani očetu generalu in takoj v kali zatrti. Tedaj se je odločila uporabiti lastno telo - tega ji niso mogli odvzeti ali prepovedati. Toda tudi pozneje, ko je zapustila Jugoslavijo, je bila in tudi danes je -v tranziciji. Celo sama predpriprava performance-ov Abramovičeve temelji v celoti na pripravi telesa -telesna preizkušnja, ki je rezultat- posamezne body akcije, je oblika osvobajanja od strahov pred telesno bolečino!
Ce sklenemo: zdi se, da opremljeni s fantazmo komunističnega telesa vstopamo v polje artificielnosti naših Čutov in (notranje) prostore (človeškega telesa), ki ne ponujajo samo paradigme razlikovanja telesa od drugih teles in korpusov, ampak tudi podobnosti. Ko skušamo predstaviti in hkrati sintetizirati telo kot povsem artficielno in umetelno dejstvo, vztrajamo, da morajo biti zgodovinsko specifični diskurzi o telesu, komunizmu in postsocializmu, umetniško znanstveno in politično razumljeni kot zgodovinsko in družbeno odnosni.	(M. G.)
Marina Abramovič: Izrezovanje zvezde na trebuhu z žiletko
Petek, 19. maja 1995
SVET
FRANCIJA
Premier Juppe predstavil vlado
PARIZ, STRASBOURG (dpa, Reuter) - Alain Juppe, dosedanji francoski zunanji minister, je v Četrtek v Parizu prevzel dolžnosti ministrskega predsednika in popoldne objavil sestavo svoje vlade. V sredo zvečer je novi francoski predsednik Jacques Chirac 49-letnega neogoli-sta namreč tudi uradno imenoval za predsednika vlade in razrešil dosedanjega premiera Edouarda Balladurja.
Chirac je včeraj opravil tudi prvo zunanjepolitično predsedniško dolžnost: v Strasbourgu se je sešel z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom.
Novi francoski zunanji minister bo tako odslej proevropski politik Herve de Charette, znani pa sta
tudi imeni njegovih pomočnikov: minister za sodelovanje je postal Jacq-ues Godfrain, minister za evropske zadeve pa Mic-hel Barnier, dosedanji minister za okolje. Minister za gospodarstvo in finance je postal eden glavnih opornih stebrov Chiracove
predvolilne kampanje Alain Madelin, ki je v veliki meri sestavil gospodarski program novega predsednika.
V Balladurjevi vladi je bil minister za vprašanja podjetništva. Charles Mil-lon, predsednik parlamentarne frakcije UDF, konservativne stranke, ki jo vodi nekdanji predsednik Valery Giscard D’Estaing, je imenovan za novega obrambnega ministra, njegov strankarski kolega, torej prav tako elan Chiracove koalicije, Philippe
Novi francoski premier Alain Juppe (lelefoto: AP)
Debre pa bo zamenjal tr-dorokega Charlesa Pasquo na Čelu ministrstva za notranje zadeve. Dosedanji kulturni minister Jacques Toubon je postal minister za pravosodje.
Vlada Alaina Juppeja ima 26 ministrov, dva mi-
nistrska namestnika in štirinajst državnih sekretarjev. S sestavo vlade je Juppe izkazal spoštovanje kočljivemu razmerju znotraj koalicije, namreč razmerju med neogolisti predsednika Chiraca in elani Giscardove stranke UDF.
Papež v Pragi, Cehi pa ne hodijo več k maši
PRAGA - Papež Janez-Pavef H., ki bo jutri obiskal Češko, zagotovo ne bo naletel na tolikšno navdušenje, kakršnega je bil deležen ob svojem prvem obisku leta 1990, neposredno po »žametni revoluciji«. Predvsem se bo soočil s položajem Cerkve, id skuša znova poiskati svojo vlogo v družbi znotraj zelo zapletenih odnosov z državo. Med desetimi milijoni Cehov so štirje milijoni katolikov, med slednjimi pa se le od štiri do osem odstotkov verujočih udeležuje tudi verskih obredov. V primerjavi z nekdanjo Ceho-slovaško je to razmerje dramatično upadlo zlasti po letu 1993, ko je po razhodu obeh držav ostala večina katolikov v tradicionalno katoliški Slovaški.
»Z 38 odstotki deklariranih ateistov smo na približno takšni ravni kot Albanija,« z grenkobo ugotavlja Petr Ettler, tajnik praškega nadškofa. Cerkvi so na njeno uradno zahtevo po vrnitvi zaplenjenega premoženja izročili že 95 odstotkov verskih spomenikov. Njen poglavitni problem je, da zdaj nima sredstev za njihovo obnovo in vzdrževanje ter da bi v njih izvajala svoje socialno vzgojne programe. Kardinal in praški nadškof, triinšestdesetletni Miroslav Vik, brez uspeha zahteva tudi vrnitev vsega drugega premoženja, zlasti tistih gozdov in nepremičnin, ki so hib last Cerkve pred letom 1948 in katerih prihodki bi lahko zagotovili manjkajoča sredstva. Pogajanja o
tem so zašla v slepo ulico, predvsem zaradi nasprotovanja Državljanske demokratične stranke remiera Vaclava Klausa, ki zavrača predloge, akršne sta v imenu Cerkve predložih drugi dve krščansko demokratski stranki iz vladne koalicije. Ettler zato z obžalovanjem ugotavlja »pomanjkanje dobre volje« pri konzervativno liberalni vladi Klausa, prav tako pa tudi pri večini češke družbe, ki noče razumeti nuje Cerkve, da mora biti gospodarsko neodvisna. »Nekdanjega premoženja nočemo zaradi lastnine, kot zatrjujejo mnogi, pac pa zato, da bi z njim pridobOi sredstva za številne dejavnosti, namenjene družbi, ki bi se ji radi še bolj približali,« dodaja Ettler. V pripravi je tudi zakon o financiranju Cerkve s pomočjo davkov, pri čemer cerkvene oblasti ne izključujejo možnosti davkov, ki bi jih plačevali verujoči podobno kot v Španiji in Italiji. Kardinal Vik je v svojih pridigah pogosto poudaril, da negativna dediščina iz obdobja totalitarizma, ki je Cerkev spravila na kolena pod komunizmom, še ni povsem izginila. Se naprej jo je mogoCe zaznati v splošni drži, M jo nekateri manifestirajo do duhovščine. »Upamo, da bo obisk Svetega očeta prispeval k izboljšanju naših odnosov z državo ter omilil protiklerikalno razpoloženje,« je še izjavil Petr Ettler. Oce Tomas Halik, predsednik Katoliške akademije, pa je prepričan, da je poglavitni problem Cerkve njen položaj v družbi. »Pri-
pravljeni bi bili sprejeti kompromis glede vračanja nekdanjega premoženja, toda celotno vprašanje se je žal popolnoma spolihziralo znotraj vladne koalicije, kjer je bilo zlorabljeno v populistične in protiklerikaine namene,« meni oče Halik, ki se boji, da se bo Cerkev zaradi tega začela vse bolj zapirati vase, v mentaliteto »geta«, ki ji je bil vsiljen 40 let. »Ce bi Cerkev v demokratičnem sistemu izgubila zaupanje verujočih, bi bila ta izguba veliko težja od izgube gmotnih dobrin,« je prepričan.
Za oCeta Kolarja, jezuita, ki se je z izgnanstva vrnil v domovdno leta 1989 in je zdaj urednik katoliških radijskih oddaj, je Češka Cerkev v svoji zgodovini taro dolgo živela v nasprotju z družbo, da je to postalo »del njenega genetskega koda«. »Duhovniki so v letih, utrujeni, polni nezaupanja in redko kdaj zaidejo med ljudi; manjka nam mladih duhovnikov, ki bi bih pripravljeni živeti sredi modernega sveta,« poudarja. Krščanski intelektualci. ki so bili prve žrtve komunističnih preganjani so Se zmeraj skupina, ki bo zelo težko dobila nekdanjo moC. Jezuiti, ki jih je zdaj na Češkem 115 in so vsi v letih, so svoje študente poslali na zahodne univerze. »Vsaj deset let bo minilo, preden bomo lahko izšolali tisto intelektualno elito, ki jo potrebujemo,« ugotavlja oče Kolar.
Daniel Priollet / AFP
SREČANJE KOHL - CHIRAC
Pariz in Bonn ostajata »cement« Evropske unije
Evropska integracija je stvarnost, in naj bo politik v predvolilnih prerekanjih še takšen »evroskeptik«, mora, ko se sooči z dejstvi, ravnati tako, kot je včeraj ravnal novi, tokrat konservativni francoski predsednik Chirac: odpotovati mora v Strasbourg in se sestati z drugim pomembnim evropskim konservativcem, nemškim kanclerjem Kohlom. Francija in Nemčija, tako so poudarjali te dni, ostajata »cement« Evropske unije in Chirac je simbolično sporočil, da temu dejstvu ne oporeka, že dan pred odhodom v Strasbourg, ko je za premiera imenoval dosedanjega zunanjega ministra Juppeja, Id v petnajsterici velja za prepričanega »evropejca«. Chirac na tem področju ni imel veliko manevrskega prostora, zaslugo za to pa gre pripisati prav njegovemu predhodniku v Elizejski palači Mitterrandu, Id je iz rednih srečanj z nemškim kanclerjem Kohlom naredil rutinsko zadevo; in Cesta se lahko tako lepo dogovarjala francoski socialist in nemški konservativec, zakaj bi se ne mogla dva konservativca?
Srečanje v Strasbourgu je spričo tega predvsem simbolično in svetu naj sporoči, da se z menjavo straže v Elizejski palači francoski položaj v Evropi ne spreminja. Bonnova zunanja politika je že toliko let stalnica, da tudi povprečnemu nemškemu državljanu le redko pride na misel, da bi lahko bila drugačna; ah pa celo, da lahko postane drugačna, Ce bi se razmere v Evropi spremenile-Odkar se je Nemčija v devetnajstem stoletju združila, je imela zaradi svoje velikosti in moči ter zaradi središčne lege vedno na izbiro tri možnosti: pobtiko velesile, politiko nevtralnosti ali pom tiko vključevanja. Kot evropska sila se je opekla dvakrat, pod Vi; Ijemom D. in Hitlerjem, ko je skušala s silo in vojno spreminjati evropska ravnotežja. Politiko nevtralnosti ji je v Štiridesetih in na začetku petdesetih let skušal vsiliti Stalin: bil je pripravljen privoliti v združitev vseh con v enotno nemško državo, Ce bi se ta, podobno kot Avstrija z državno pogodbo, zavezala, da bo trajno nevtralna. Kancler Adenauer, prvi povojni nemški kancler in Kohlov strankarski predhodnik, je bil tisti, ki je to možnost zavrnil in se odločil za vključevanje Nemčije v zahodne obrambne (atlan-tizem) in gospodarske (Skupnost za premog in jeklo kot predhodnica serije povezav, ki so nosile ime Evropske skupnosti, dobile trdno ogrodje z rimskimi sporazumi in se sprijaznile s primernejšim imenom Evropska skupnost, zdaj Evropska unija) integracije.
Posebna narava odnosov med Francijo in ZRN gre včasih drugim Članicam v nos, posebno ce skušata obe državi pospeševati tempo, ne da bi se pri tem ozirali na druge. Tako je lani prišlo do zapleta, ki ga majhni in zlasti »južni« Evropejci vedno potegnejo iz predala, ko je treba biti užaljen. V najbližjem političnem okolju kanclerja Kohla so namreč naročili in menda tudi že pripravili študijo o Evropi »dveh hitrosti«, to je o takšnih integralivrdi ukrepih, ki naj bi zlasti Bonnu in Parizu omogočili, da pospešita integracijo in potem počakata na počasnejše, da se jima pridružijo. Jeze je bilo v vrsti evropskih prestolnic na pretek in v Rimu še danes radi opozorijo na nemško »diskriminacijo« Italije, ki se je ravno znotraj Evropske skupnosti prebila med vodilne svetovne gospodarske sile - tako uspesno, da zdaj prehiteva tudi Veliko Britanijo - in ki jo je ta študija pustila ob strani.
Kakršnikoli že so ti ugovori, v petnajsterici nihče ne ugovarja ugotovitvi, da je dobro podmazano nemško-francosko sodelovanje pogoj ne le za nadaljnje preraščanje Evropske unije v območje prostega pretoka blaga, kapitalov, ljudi in znanj ter v monetarno unijo, ki naj bi bila krona taksnega združevanja, temveč tudi pogoj za Sirjenje Evropske unije na območje novih evropskih demo; kracij in pogoj za nastajanje evropskega gospodarskega bazena, ki bo sposoben tekmovati s podobnimi konglomerati na ameriški celini, v Aziji in na tihomorskem območju.
Marjan Sedmak
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Ameriški ajatole na pohodu
Barbara Kramžar
NEW YORK - Prišel je dan, ko v božjem imenu in v imenu pravice zahtevajo svoje. Verska desnica je lani odločilno pripomogla k zgodovinski zmagi republikanske stranke v obeh domovih ameriškega parlamenta. Nadzorujejo osemnajst lokalnih republikanskih strank v ameriških državah, še trinajst pa jim jih je zelo naklonjenih. Raziskave javnega mnenja kažejo, da njihovi zvesti privrženci sestavljajo kar tretjino od vseh, ki volijo republikance. Ralph Reed, izvršni direktor Krščanske koalicije, najmočnejše med organizacijami ameriške evangeličanske desnice, je zato v sredo nastopil na Capi-tol Hillu in v slogu Pogodbe z Ameriko, političnega programa, ki je novembra vrnil republikance na oblast, zahteval pogodbo z ameriško družino. Predstavitve programa za moralno obnovo ZDA, kot svojih deset zahtev imenuje Reed, so se udeležili vsi pomembni republikanski politiki s predsednikom predstavniškega doma New-tom Gingrichem in republikanskimi predsedniškimi kandidati ali njihovimi vplivnimi predstavniki na Čelu.
Ralph Reed, ki je organizacijo razvpitega televizijskega pridigarja Pata Robertsona v nekaj letih spremenil v mogočno silo s poldrugim milijonom elanov in s proračunom v višini Četrt milijona dolarjev, zahteva pripis k ameriški
ustavi o »verski enakopravnosti«, davčno politiko, ki bo nagrajevala družine, razpustitev ministrstva za izobraževanje in razdelitev njegovega denarja neposredno šolam, zakonsko omejitev pravice do abortusa in pravico, da lahko posamezne države sploh prepovejo prekinitev nosečnosti. To so najbolj udarne zahteve »desetih pobud, in ne desetih zapovedi«, kot se je ne preveč prepričljivo opravičeval 33-letni izvršni direktor Krščanske koalicije. Verska desnica hoče tudi močno omejiti dostop do pornografskih materialov, predvsem na računalniški mreži Internet. Razpustili bi preveč liberalno zvezno ustanovo za spodbujanje znanosti in umetnosti. Na koncu pa bi še poskrbeli, da bodo kriminalci res plačah za svoja dejanja. Ameriška verska desnica je prepričana, da so desetletja prevlade liberah-zma v sodstvu in družbi nasploh privedla do absurdnega položaja, ko so pravice zločincev pomembnejše od pravic njihovih žrtev.
Med desetimi točkami Pogodbe z ameriško družino je levo in sredinsko javnost najbolj prestrašila zahteva po ustavnem določilu, ki bo dovoljevalo »svobodno versko izražanje«. Ameriška ustava izrecno prepoveduje, da bi oblasti prepovedovale svobodno versko izražanje in povzdigovalo eno ali več verstev nad drugimi. Pred tremi desetle-
tji je tako ustavno sodišče prepovedalo učiteljem, da bi v šolskih razredih vodili molitev. Pravniki Krščanske koalicije trdijo, da so zdaj našli pravo rešitev: uCenci v javnih šolah ah kdorkob v javnih ustanovah naj bi sami spodbudili molitev ah pa na javne prireditve pripeljali duhovnike. Predstavniki KrSCanske koahcije niso razložili, kakšne bi bile javne prireditve po sprejemu ustavnega določila o »verski enakopravnosti«. Evangeličanska protestantska cerkev, ki jo predstavlja oCe treh otrok Ralph Reed, je res najmočnejša med ameriškimi verskimi organizacijami, zaradi ustavno predpisane svobode verovanja pa so tu še tisoči drugih. Krščanska koalicija najbrž računa, da si pobtiki ne bodo upali nasprotovati verskim zahtevam, Četudi so vprašljive. Med vsemi zahodnimi državami imajo prav ZDA najveC ljudi, ki se predstavljajo kot globoki verniki.
Nastop izvršnega direktorja krščanske koalicije na Capitol Hillu kaže na pomembne spremembe v ameriški družbi, ki so popolnoma drugačne od poenostavljene podobe, ki jo svetu kažejo Hollywood in televizijske nadaljevanke. Kriminal, ki vlada na uhcah velemest in straši tudi prebivalce prej varnih predmestij, je prestrašil Američane.Tudi materialna in socialna varnost sta veliko manj zanesljivi od zahodnoevropskih. Videti je celo, da je cena, s katero so pla-
čali zmago nad komunizmom, potop »american dreams«, prepričanja, da bodo otroci vedno bolje živeli od svojih staršev. NiC čudnega, Ce Številni Američani prisluhnejo pridigarjem, ki trdijo, da so za vse to krivi liberalizem, preveč svoboščin in pomanjkanje morale. Krščanska koalicija, ki ima po Reedovih besedah za seboj 60 tisoč cerkev, je samo najmočnejša med napol verskimi in napol pobtičnimi organizacijami. Tu so še James Dobson iz skupine »Focus on Family«, ki bi rad, da se družba osredotoči na družino, Louis Sheldon iz kalifornijske Koahcije za tradicionalne vrednote, ki ima za seboj menda 31 tisoč cerkev, in številni drugi duhovni dediči TV-pridigarjev Pata Robinsona in Jerryja Falvvella iz razvpite organizacije Moralna večina.
Ameriške verske organizacije so izjemno dobro organizirane, zlasti Ce upoštevamo, da je večina nastala šele pred nekaj leti. Krščanska koalicija uporablja Internet kot drugi pisalne stroje, za seboj pa imajo tudi vse bolj vsemogočne -in večinoma brezobzirno desničarske -voditelje političnih radijskih oddaj. Morda Se pomembnejši za vzpon organizacij verske desnice pa je popoln zaton hberalne ideologije. Ko skuša predsednik Clinton, sicer globoko veren baptist, govoriti o svoji morah, mu glasni zbor radijskih voditeljev, republikan-
skih politikov in verskih organizacij takoj očita domnevne ljubezenske afere in finančne škandale. Ralpha Reeda pa ne moti senator Bob Packivood, ki ga je senatni odbor za etnična vprašanja prav v sredo obtožil spolnega nadlegovanja več kot dvajsetih žensk - morda ga ne zato, ker je vplivni senator v zadnjem letu odloCibio pripomogel k propadu nekaterih Chntonovih socialnih .programov. Toda demokrati so za svojo nepomembnost v sedanjem ameriškem družbenem dogajanju krivi tudi sami. Medtem ko desnica bombardira s političnimi predlogi in odgovori na vsa boleča vpra; Sanja in težave ameriške družbe, je levi del politične in sociološke mavrice zmedeno tiho.
Verska desnica bo nedvomno odločilno zaznamovala ameriško politično in vsakdanje življenje v naslednjih letm-Republikanski predsedniški kandidat bo lahko samo tisti, ki ga bo blagoslovil tudi Ralph Reed, najbrž pa si bodo le redki senatorji in predstavniki drznil1 nasprotovab zakonodaji, ki jo je na aa-pitol Hillu predlagala Krščanska koalicija. Vprašanje je le, kako bo odgovorila ameriška javnost, ki je doslej nasprot°' vala vsem skrajnostim, tako levim ko desnim. Prva priložnost za ocenjevanje, kako resno se je ameriška družba preusmerila na desno, bodo predsedniške volitve leta 1996.
SVET
Petek, 19. maja 1995
17
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Vsakdanjost v znamenju nasilja
JOHANNESBURG - Poznavalci razmer v Južnoafri-ski republiki poudarjajo, da so bili v preteklosti številni temnopolti prebivalci tako dolgo žrtve najraznovrstnej-hudih zločinov, da ni presenetljivo, da so postale Stožnje in bojazni del njihovega vsakdanjega življenja. Lorraine Glanz, Članica Sveta za raziskavo medčloveških odnosov, pravi, da je država po številu nasilnih dejanj na prvem mestu v svetu. Seveda pri tej trditvi ni-s° upoštevane razmere v državah, kjer divja vojna.
"■Policisti pa imajo že z lastno varnostjo dovolj skrbi.
»Višji policijski uslužbenci odkrito priznavajo, da se bodo razmere Se poslabšale in da utegne državo zajeti kaos, če oblast ne bo zajezila vala nasilja,« opozarja Glanzo-va in poudarja, da beli prebivalci Južnoafriške republike, ki so se odločili za izselitev, kot glavni vzrok navajajo prav naraščanje nasilja, čeprav ne smemo pozabiti, da so najmanj ogroženi. Največkrat so namreč žrtve napadov prebivalci-črnskih naselij, vendar so ti zaradi dolgotrajnega nasilja v svojem okolju vajeni vseh vrst kriminala.
V Južni Afriki je bilo leta 1993 in tudi lani vsak dan ubitih povprečno petdeset ljudi. Zločini so nekaj povsem vsakdanjega, zato časniki o njih ne poročajo na naslovnicah, tudi če gre za najgrozovitejše umore; o njih bralce le informirajo. V Štirih letih, pred zmago Afriškega narodnega kon-
gresa na volitvah, so politični nemiri zahtevali več kot deset tisoč življenj. Čeprav se je število kaznivih dejanj nekoliko zmanjšalo, pa se je število hujših zločinov povečalo. Največjo nevarnost predstavljajo neznanci, ki napadajo vozila, predvsem v industrijsko najrazvitejši provinci Gauteng z glavnim mestom Johannesburgom. Lani je bilo tam zabeleženih sedemnajst tisoC napadov na vozila.
»Napadalcem se nikar ne upirajte, ne glejte jih v obraz in ne skušajte jih ustaviti,« svetujejo tamkajšnji mediji. »Ne vozite preblizu vozila pred vami, ker boste le tako lahko svoj avtomobil hitro obrnili,« svetujejo drugi. Čeprav mnogi vozniki taksne nasvete ubogajo, jih veliko žalostno konča, saj jih napadalci preprosto ustrelijo. Belci, ki se bojijo predvsem tovrstnih napadov, živijo v hišah, obdanih z visokimi ogra-
Na južnoafriških ulicah vlada zakon močnejšega..,
jami, večina temnopoltih Južnoafričanov pa v gosto naseljenih predmestjih. Na delo v mesto se vozijo v majhnih avtobusih. Policija meni, da so bili potniki v teh zasebnih avtobusih večkrat žrtve sporov, do katerih je prišlo med lastniki avtobusnih podjetij. Vsi si namreč skušajo zagotoviti nadzor nad določeno cesto. »Včasih, ko odhajaš na delo, se sprašuješ, ali bos sploh prišel do cilja,« je povedal potnik Simon Banda, ki živi v največjem afriškem črnskem naselju Sowetu.
Predsednik Mandela je napovedal vojno nasilju, ki najbolj ogroža uresničevanje razvojnega programa, katerega pomembna naloga je tudi boj proti kriminalu. Ljudje, ki se vozijo na delo, so večkrat žrtve različnih tolp, ki si skušajo pridobiti popoln nadzor nad določenimi predeli, ki se jih policija raje izogiba. Policaji, ki so nekoč uresničevali načela apartheida, skušajo biti dostopnejši in navezati stike s prebivalci črnskih naselij. Opozicijske politične stranke opozarjajo vlado,
naj ustavi val nasilja in na določene ulice pošlje tudi vojaške enote, vendar je bilo doslej organiziranih le nekaj skupnih policijsko-vojaških akcij. Glanzova meni, da politiki, policija in tudi mediji skrivajo resnične podatke o številu zločinov, ker so zastrašujoči.
»Zbrani podatki, ki jih imamo v naši ustanovi, kažejo, da policija ne navaja točnih informacij, ker bi se izkazalo, da je nasilje Se precej bolj razširjeno,« poudarja Glanzova.
David Tucker / Reuter
SVOBOŠČINE NA POHODU
Cenzura - stvar preteklosti
Po odpravi apartheida se je v JAR razcvetela prodaja golote
JOHANNESBURG - Z odpravo stroge apartheid-ske cenzure se je v Južni Afriki razcvetela prodaja seksa. Tuje erotične revije, kot so Playboy, Hustler in Penthouse, prodajajo kar na uličnih vogalih, čeprav so v tej državi še pred nekaj leti prsne bradavičke v revijah zakrivale zvezdice.
Časopisi so prepolni zaupnih oglasov za odrasle, poslovneži s prenosnimi telefoni pa v slabi uri na dom dostavijo pornografske videokasete. Čeprav je Prostitucija v Južni Afriki nezakonita, ogla-81 obljubljajo zadovoljitev še tako nenavadnih seksualnih apetitov. Temnica domine in Transseksualno super-dekle sta le dva od naslovov oglasov poleg tistih za slaCidekleta ter Zenske in moške spre-mljevalce.
Odkar so sprejeli začasno ustavo, ki prebivalcem Južne Afrike zagotavlja osebno svobo-
do, je cenzura v resnici le še stvar preteklosti. »Vsa država se liberalizira... Skupnost je postala veliko strpnejša,« je za Reuter izjavil glavni južnoafriški cenzor Braam Coetze. Dodal je Se, da je njegov pu-blikacijski direktorat še vedno zelo oster do otroške pornografije, surovosti in upodobitev nasilne spolnosti. Poudarja pa, da so se časi zelo spremenili od takrat, ko so prepovedali prodajo hlačnih nogavic, ker so se z embalaže bohotila v najlon zavita ženska bedresa. »Ljudi poskušamo le zaščititi pred stvarmi, ki bi jih utegnile prizadeti... Ničesar nočemo prepovedati,«
pojasnjuje Coetze.
Nekdanja bela vlada je poleg revij, ki so objavljale goloto, prepovedala tudi komunistično literaturo in zapise črnskih aktivistov. Eden od filmov, ki niso ušli ostremu cenzorskemu očesu, je otroški film z naslovom Črna lepotica. Beli cenzorski svet ga je ocenil za prevratniškega. Vsak teden so v majhni knjižici objavili imena prepovedanih stvari, knjižnih izdaj in filmov. V zadnjih mesecih je ta knjižica skoraj prazna. »Vse se je popolnoma spremenilo. Najprej bradavičke, potem pa vse, kar želite,« je povedal urednik južnoafriške izdaje Playboya. Napoveduje, da se bo več milijonov dolarjev vredna južnoafriška seksualna industrija še naprej razvijala. Poslovneži so nadvse zadovoljni že z obstoječo trgovino. Boort Ringi, lastnik sex-shopa v Johannesburgu, je prvo trgovino odprl pred petimi meseci. Danes ima že trinajst podružnic po vsej državi. »To je nova industrija, vendar se učimo,« je povedal. »Večina ljudi se sramuje stvari, ki jih prodajamo. Tudi mi smo se v začetku.« Ko je odprl trgovino, je prišlo trideset moških strank na eno žensko. Zdaj je to razmerje le šest proti ena. »Odnos se je spremenil... Gre le za zabavo, kot da bi kupoval Šopek cvetja,« je razložil Ringi.
Marious Bosch / Reuter
POSLOVNOST V SLUŽBI ČLOVEKOLJUBJA / HOMELESS TALK - ČASNIK BREZDOMCEV
Novice, nasveti in poezija za brezdomne Južnoafričane
JOHANNESBURG - Pred kratkim je v Južnoafriški republiki začel izhajati prvi časnik za brezdomce z imenom Homeless Talk (Brezdomci kramljajo). Časopis tako ustvarjajo kot prodajajo samo brezdomci. V zelo kratkem času se je naklada povečala z deset tisoč na petdeset tisoč izvodov. Časnik vsebuje novice, komentarje, nasvete in poezijo. Homeless Talk prodajajo na ulicah za 35 centov, prodajalci pa obdržijo osemdeset odstotkov vsote.
Ena od treh ustanoviteljev tega projekta je Diane Wicks. Zamisel se ji porodila, ko je od prijatelja slišala za podoben časnik, ki izhaja v Chicagu. S težavami brezdomcev se je seznanila, ko je sodelovala pri človekoljubnem programu Cerkve svetega Jurija. »Mislila sem, da bi bilo čudovito, če bi lahko pisali o tem, kar jih teži, za svoje delo pa bi dobili tudi denar.« David Khumalo, brezdomec in zdaj član upravnega odbora, urednik, novinar in prodajalec časnika, je z denarjem, zasluženim pri Homeless Talk, začel celo študirati.
»Sem človek, ki se razdaja. Zame je to izredna priložnost, da povem svetu, kaj čutim, in tako morda kaj spremenim,« pravi.
Največ izvodov prodajo v severnih predmestjih Johannesburga. Najboljši prodajalci lahko tu zaslužijo celo do 450 dolarjev na mesec, njihovo število pa se je drastično zmanjšalo, ko so se vsi morali prijaviti in dobiti značko uradnega prodajalca. Nihče ne sme delati pod vplivom alkohola, večina tistih, ki so časnik prodajali prej, pa je bila alkoholikov.
Časnik ni tekmec glavnim
Nimajo doma, imajo pa svoj časopis
dnevnikom, kot je denimo zanimajo brezdomce,« razla-Sovvetan. Tudi njegov na- ga Diane VVicks. »Novi ča-men je povsem drugačen. snik je ustvaril več delovnih »Ljudje ne berejo našega ča- mest, del denarja pa je name-snika zaradi tistega, kar lah- njen tudi gradnji zavetišč. To ko preberejo drugje. Home- je bil tudi naš cilj.« less Talk piše o stvareh, ki	David Tucker / Reuter
Spor med zulujskima veljakoma vnaša razdor v največjo južnoafriško etnično skupino
NONGOMA - Leto dni po odpravi vladavine belcev je spor med voditeljem zulujske stranke Inkatha Buthelezijem in zulujskim kraljem Goodvvillom Zvvelithinijem dokončno razdelil Zuluje, ki so največja etnična skupnost v JAR. V zadnjih desetih letih je v nemirni provinci KvvaZulu Natal v pohtičnih spopadih umrlo več kot deset tisoč ljudi. Poznavalci pravijo, da Buthelezija, ki je hkrati tudi notranji minister v Mandelovi koalicijski vladi, podpira večina lokalnih poglavarjev, ki neposredno vladajo devetim milijonom Zulujev.
Eden izmed njih, Nyanga Nguba-ne, pravi, da je kralj Goodvvill sicer nesporni voditelj zulujskega naroda, toda Buthelezi si je s pogumnim bojem za pravice Zulujev v obdobju apartheida pridobil podporo in spo-
štovanje vseh zulujskih nacionalistov. »Direndaj okoli zulujske kraljeve družine je res že na meji slabega okusa, zdi pa se mi, da so v ozadju spora temačne sile, ki bi rade zasejale razdor med voditelje našega naroda,« zaskrbljeno ugotavlja kraljev osebni stražar Gordon. »Kljub vsemu moram priznati, da je Buthelezi zaslužen za uveljavitev ustavne monarhije v deželi Zulujev. Domača javnost je številnim političnim osebnostim že oprostila grehe iz preteklosti. Ne vem, zakaj jih ne bi tudi Butheleziju?«
V boj za oblast je v tej južnoafriški provinci vpleten tudi vladajoči Afriški narodni kongres (ANG). Na lanskih prvih demokratičnih volitvah je v KvvaZulu Natalu prepričljivo zmagala Buthelezijeva Inkatha, kar je hudo vznejevoljilo vladajočo elito iz vr-
st ANC. KvvaZulu Natal je namreč poleg province VVestem Cape, kjer je slavila De Clerkova Nacionalna stranka, edina južnoafriška pokrajina, kjer ANC ni osvojil večine.
Med predvolilno kampanjo je kralj Goodvvill vsestransko podpiral Buthelezija in njegovo stranko, po volitvah pa se je javno ogradil od politike Inkathe in se opredelil za »nestrankarskega posameznika«. Pretorijske oblasti so to potezo ocenile kot izredno pozitivno, pripadniki Inkathe pa so začeli Goodvvilla označevati za »izdajalca in Mandelovega zaveznika«. Buthelezi je sklical zasedanje zulujskih poglavarjev, ki so obsodili »nečedno početje določenih ljudi iz vrst kraljeve družine«. Očitno se zulujskim monarhistom obetajo črni dnevi.
Rich Mkhondo / Reuter
SVET
Petek, 19. maja 1995
ZAGREB PRISLUHNIL ZAHTEVAM OZN
Hrvatje
se umikajo, Srbi izzivajo
ZAGREB - Mario Nobilo, hrvaški veleposlanik pri Združenih narodih, je včeraj sporočil, da so se z razmejitvenega območja Ze umaknili skoraj vsi pripadniki hrvaške vojske, kot to zahteva najnovejsa resolucija Varnostnega sveta. Zatrdil pa je, da se na nasprotni strani razmejitvene Črte zbirajo srbske enote in da se na ozemlju, ki naj bi ga nadzorovali ZN, trenutno nahaja dva tisoC oboroženih Srbov. »Poleg tega srbske paravojaške enote in pripadniki Vojske Jugoslavije izvajajo skupne manevre in zavzemajo ofenzivne položaje, odkoder neposredno ogrožajo del ozemlja Republike Hrvaške,« je dejal hrvaški diplomat.
Hrvatje po Nobilovih besedah z umikom z razmejitvenega območja, kamor so vstopili istega dne, ko se je začela operacija osvobajanja zahodne Slavonije, dokazujejo, da se »zavzemajo za nadaljevanje mirovnega procesa«. Razumljivo je, da Zagreb po uspešni vojaško-policij-ski akciji Blisk ne želi tvegati spora z mednarodno skupnostjo. Nasprotno; v interesu hrvaških oblasti je, da se razmere Cim prej umirijo, svet pa pozabi na prvomajsko »bliskovito vojno« v zahodni Slavoniji. Seveda pa si srbska stran prizadeva za vsako ceno izzvati Hrvaško, da
bi se napetosti nadaljevale in morda celo prerasle v nov odkrit spopad. Položaj je najbolj zaostren v vzhodni Slavoniji, natančneje v Baranji in ob razmejitveni Črti pri Vukovarju. V Baranji so se srbski vojaki vkopali in že teden dni na različne načine izzivajo Hrvate z drugega brega Drave, pred dnevi pa so celo ubili nekega ribica. V vasi Nuštar, ki je od Vukovarja oddaljena le nekaj kilometrov, je bila nedolgo tega razglašena celo splošna nevarnost, ker so Srbi na to območje izstrelili veC granat.
Hrvatje so prepričani, da za temi incidenti stoji
NOVICE
Prvi manevri evročet
STRASBOURG - Evročete, nadnacionalna vojaška zveza, bodo imele od 19. do 30. maja na jugu Francije prve velike človekoljubne vaje. Sodelovalo bo približno tisoč tristo vojakov iz Nemčije, Francije, Belgije, Španije in Luksem-burga, je včeraj s strasbourškega sedeža poveljstva evropskih oboroženih sil sporočil poveljujoči general evročet Helmut Willmann. Manevri se imenujejo Eurotransitex, njihov cilj pa je tudi preverjanje, kako bi pod okriljem Zahodnoevropske imije s kriznih žarišč evakuirali begunce. Evročete, ki so jedro prihodnjih evropskih oboroženih sil in trenutno štejejo petdeset tisoč vojakov iz petih držav Evropske unije, bodo predvidoma konec julija pripravljene za mogoče posege na kriznih žariščih. Pomemben del dekrvanja evročet bodo človekoljubne operacije, ki bodo potekale pod okriljem Severnoatlantske zveze, (dpa)
Virus ebola se širi po zairskih vaseh
KINSASA, ŽENEVA - Smrtonosni virus ebola, ki je prejšnji teden izbruhnil v zairskem mestu Kikvvit, se čedalje bolj širi, poročajo zdravniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Kinsasi. Čeprav so zairske oblasti za Kikvvit razglasile karanteno, zdravniki v okoliških vaseh in naseljih odkrivajo vedno nove primere okužbe. Po neuradnih podatkih WHO se je doslej okužilo 114 oseb, 79 pa jih je umrlo. Na cesti med Kikvvitom in zairsko prestolnico Kinšaso je velika gneča, saj ljudje množično bežijo z nevarnega območja. Vojska je včeraj na omenjeni cesti ustavila približno tri tisoč ljudi. Tudi zanje so odredili karanteno in jih namestili v improviziranem taborišču. (Reuter)
Egipt bo še naprej razvijal jedrski program
KAIRO - Kljub nedavnemu podpisu podaljšanja sporazuma o neširjenju jedrskega orožja je Egipt včeraj napovedal, da bo še naprej razvijal svoj jedrski program. Egiptovski zunanji minister Amr Musa je dejal, da se je Kairo za ta korak odločil, ker Izrael noče pristopiti k omenjenemu sporazrunu. »To, da hoče biti Izrael edina država na Bližnjem vzhodu, ki bo imela jedrsko oborožitev, je pravzaprav ogrožanje naše nacionalne varnosti. Egipt zato mora razvijati jedrski program in pri tem izrabiti vse možnosti, ki mu jih daje sporazum o neširjenju jedrskega orožja,« je dejal Musa. (dpa)
Papež Janez Pavel II praznuje
VATIKAN - Papež Janez Pavel II je včeraj praznoval 75. rojstni dan. Poglavar rimokatoliske cerkve je prejel veliko čestitk iz vsega sveta, iz Poljske pa so mu poslali celo torto. Papež razen slavnostnega kosila s šetimi kardinali ni privolil v uradno praznovanje jubileja. Dan je začel zelo delovno in sicer s pripravami na obisk Poljske in Češke ta konec tedna. Tiskovni predstavnik Vatikana je povedal, da se papež počuti odlično, (dpa)
Aretacija Srba v Pakracu med nedavno vojaško akcijo hrvaške vojske (Foto: Arhiv)
Beograd, ki želi sprožiti novo vojno, v katero bi se vključila tudi Srbija s svojo redno vojsko. V Baranji v tem trenutku že čaka približno dva tisoč Arkano-vih in Sešljevih prostovoljcev, ki so se pripravljeni kadarkoli spustiti v spopad. Srbske provokacije doslej še niso naletele na plodna tla, saj Hrvatom ustreza vojaška akcija, omejena na območje zahodne Slavonije, splošnemu spopadu pa se hočejo izogniti. Prav zato so brez zadržkov privolili v resolucijo Varnostnega sveta in začeli umikati vojsko z razmejitvene Črte.
Darko PaviciC
Spopad dveh struj v kninskem vodstvu
ZAGREB - Sef Tudmanovega kabineta Hrvoje Šarinid, ki je tudi vodja pogajanj s krajinsldnii Srbi, je za televizijski program Združenih narodov izjavil, da so mirovna pogajanja med Zagrebom in Kninom zastala predvsem zaradi notranjega spora v kninskem vrhu. Krajinsko vodstvo se je namreč dokončno razdelilo na liberalno strujo, ki jo vodi premier Borislav Mikelid, in radikalce na čelu s predsednikom Milanom Martidem. Mikelid naj bi bil pod neposrednim vplivom Beograda, medtem ko se Martid opira predvsem na vojsko in Radovana Karadžitia. V Zagrebu zatrjujejo, da je operacija hrvaške policije in vojske v zahodni Slavoniji le dodaten razlog za prekinitev mirovnega procesa, pravi vzrok pa je treba iskati v Kninu. Hrvatje so prepričani, da si številni kninski politiki želijo poiskati skupni jezik s Hrvaško, vendar jim to preprečujejo skrajneži, ki si želijo nove vojne.	(D. P.)
BOSNA IN HERCEGOVINA
Nekaj »miru« za Sarajevčane
Srbski vojaki in civilisti iz bihaške enklave bežijo na Hrvaško
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Vojaški poveljniki bosanskih Srbov in Muslimanov so včeraj vodstvu mirovnih sil ZN v Bosni in Hercegovini obljubili, da bodo. kot je sporočil tiskovni predstavnik mirovnih sil ZN, na frontah v okolici Sarajeva odslej nekoliko bolj zadržani.
Poveljnika vojske bosanskih Srbov in muslimanske vojske, Ratko Mladič in Mu-stafa Hajmlahovič, sta poveljniku Unproforja v Sarajevu, Francozu Herveju Gobillar-du, po telefonu obljubila, da ne bosta več obstreljevala naseljenih predelov bosanske prestolnice. Kjub temu so včeraj iz Sarajeva poročali o več incidentih, v katerih je življenje izgubila najmanj ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Vse so bile žfrve ostrostrelcev.
Včeraj dopoldne sta bila v Sarajevu težje ranjena tudi ruska pripadnika mirovnih sil, ki sta naletela na pehotno mino.
Na ostalih bosanskih frontah so se spopadi med sprtimi stranmi nadaljevali z nezmanjšano močjo. Najhuje je bilo na območju Bihača, kjer bosanske vladne enote nadaljujejo ofenzivo. Zaradi napredovanja muslimanske vojske je v sosednjo Hrvaško zbežalo približno petsto srbskih vojakov in 1500 civilistov.
V Zenici v osrednji Bosni so se včeraj sešli zunanji ministri Hrvaške, BiH in Turčije. Glavna tema pogovorov med Matejem Granidem, Irfanom Ljubijankičem in Erda-lom Inontijem je bilo oblikovanje musli-mansko-hrvaske federacije v BiH.
O čem pišejo drugje po svetu
O zaprisegi novega francoskega predsednika
»Včerajšnja zamenjava na vrhu francoske oblasti je potekala zelo mimo, zato je težko verjeti, da Francois Mitterrand in Jacques Chirac pripadata različnim strankam. Zelo uravnotežen Chiracov dnevni red, v katerem so neogolistični in socialistični elementi, se ravna po Mitterrandovi prav tako uravnoteženi politiki francoskega predsednika. Morda je Chirac v nastopnem govoru premalo govoril o brezposelnosti. Povedal ni ničesar takega, česar ne bi dejal Ze Mitterrand. Gotovo pa na slovesnosti ni bilo zaslediti zagrenjenosti kot leta 1981, ko se je moral Valery Giscard d‘Estaing posloviti od mesta francoskega predsednika.« (The Guardian, London)
»Neogolizem je potreboval skoraj dve desetletji, da se je znova povzpel na najvišjo točko oblasti. Toda nič ni več tako, kot je bilo nekoč, Četudi se je Chirac na svoj veliki dan odpravil na romanje h grobu generala De Gaulla. V resnici je namreč Chirac nasledil Mitter-randa brez posebnih načrtov za prihodnjo pot Francije-S smislom za simboliko bi bil Charles de Gaulle verjetno prvi, ki bi spoznal razsežnosti dejstva, da se je Chirac za uvod v svojo zunanjo politiko sestal z nemškim kanclerjem Kohlom - in to v prestolnici Evrope, v Strasbourgu.« (Dagens Nyheter, Stockholm)
»Alain Juppe si je zaslužil položaj francoskega premiera s tem, ko je tudi v najtežjih trenutkih predvolilnega boja podpiral Chiraca. Juppe je dokazal tudi svoje diplomatske sposobnosti pri pogajanjih o pogodbi Gatt in drami talcev v Alzim. Pokazal je tudi zvestobo in trdnost, saj se ne izogiba niti neposrednim političnim dvobojem. Juppe je svojemu nadrejenemu, Balladurju, celo očital, da ukrepa neprofesionalno - kar bi v drugačnih okoliščinah vsakega ministra stalo položaja... Hkrati s sanjami njegovega mentorja Chiraca se je zdaj izpolnil tudi sen Alaina Juppeja: zdaj je predsednik francoske vlade.« (Berner Zeitung, Bern)
O francosko-nemških odnosih
»Nemsko-francoski odnos je že dolgo razumski‘za-kon’, ki ga zamenjava posameznih partnerjev ne otežuje... Vprašanje, ali bosta Chirac in Kohl spontano navezala dobre osebne stike, je nepomembno zaradi prepričanja, ki ga imata oba: v Evropi se ne spremeni nič, dokler Pariz in Bonn ne prevzameta skupne pobude. Dodati pa je treba, da Francija v Evropi ne more storiti ničesar‘velikega’ brez podpore svojega partnerja onstran Rena... Ali je Chirac sposoben razviti novo obliko prijateljstva s‘Helmutom’? Časi za velike geste in spominske slovesnosti, ki naj bi naredile vtis na javnost, so minili. Toda nemsko-francoski odnos se ne more zadovoljiti s hladnim uravnovešanjem nacionalnih interesov. Ta odnos nujno potrebuje tudi simbole, saj se lahko v nasprotnem primeru spet zbudita nezaupanje in strah.« (Le Monde, Pariz)
O ameriških carinah za japonske avtomobile
»S stoodstotaimi kaznovalnimi carinami za japonske avtomobile je Clinton v bistvu naredil nekaj dobrega za Tokio. Japonska vlada je napovedala, da se bo pritožila pri Svetovni trgovinski organizaciji (VVTO), saj ameriški ukrep krši mednarodne trgovinske zakone. VVTO bo skoraj gotovo podprla Japonsko... Avtomobili in rezervni deli so postali simbol za preživetje ameriških izvoznikov. Clinton se je odločil za ta korak, ker si od tega obeta točke na domačem političnem prizorišču. Zunanja trgovina je eno najbolj kočljivih področij ameriške politike-To so dokazala tudi ameriška prizadevanja v obdobju mehiške finančne krize.« (The Times, London)
RGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Ameriški veto
Arabski svet odločno protestira
NEW YORK - Združene države so včeraj prvič po petih letih uveljavile pravico do veta v Varnostnem svetu ZN in tako preprečile sprejem resolucije, ki zahteva, da Izrael preklice prisvojitev arabskega ozemlja v vzhodnem Jeruzalemu. Čeprav se je ostalih štirinajst Članic strinjalo s predlogom, je ameriška veleposlanica pri VS Madeleine Albright »z odporom, vendar brez oklevanja« glasovala proti.
Po glasovanju je povedala: »Naše vodilo je takšno: edini način za dosego trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu so neposredni pogovori obeh strani.« Dodala je še. da je morala glasovati proti, »ker se je VS želel dokončno izreči glede vprašanja Jeruzalema, s tem pa je kršil ameriška načela«. Albrightova se je sklicevala na določila sporazuma med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo, po katerem se bosta sprti strani o vrsti kočljivih vprašanj začeli pogo-
varjati šele prihodnje leto. Združene države so pred glasovanjem izraelsko potezo označile kot »nerodno« in izrazile bojazen, da »mirovnega procesa ni usmerila v pravo smer«. Obenem pa je Albrightova izjavila, »da bi vključevanje VS v ta zaplet pomenilo dodaten odklon«.
ZDA so včeraj v 50-letni zgodovini Združenih narodov dale sedemdeseti veto in prvega Clintonove administracije. Rusija in Sovjetska zveza sta vložili 116 vetov, največ decembra lani, ko so glasovali o Jugoslaviji. Razprava o izrael-
Varnostni svet ZN glasuje o Jeruzalemu (Telefoto: AR)
ski prisvojitvi 53 hektarjev arabskega ozemlja v Jeruzalemu se je začela že v petek. Poteza Zidov je razjezila PLO ter vse arabske in muslimanske države, ki se na nesporazume z Jeruzalemom odzivajo tako čustveno kot Izrael, med PLO in Izraelom.
Skoraj vsi govorniki na razpravi v VS so kritizirah Izrael in zahtevali umik z odvzetega ozemlja. Večina jih je trdila, da gre za kršenje sporazuma med PLO in Izraelom, ogrožanje mirovnega procesa, zanikanje resolucij ZN, ki zahtevajo nespreminjanje statusa Je-
ruzalema, in kršenje ženevske konvencije o ravnanju s civilisti v vojni. Izrael meni. da je nedeljeni Jeruzalem njegovo večno glavno mesto, četudi ga mednarodna skupnost ne priznava.
Anthony Goodman / Reuter
SLOVENIJA
Petek, 19. maja 1995
IDRIJA / RUDNIK 21VEGA SREBRA
Topilniške peči bodo v Idriji prižgali še zadnjič
Pretopili bodo še štiri tone živosrebrne rude
V topilnici rudnika živega srebra na desnem bregu ‘arijce se te dni pripravljajo na poslednje žganje živosre-brne rude v poltisočletni zgodovini idrijskega rudnika, žganje cinobaritne rude bodo po besedah direktorja magistra Marka Cigaleta, zaceli v ponedeljek, postopek pa naj bi trajal približno tri tedne.
V tem Času bodo sežgali ^adrtjih štiri tisoC ton rude, lz katere naj bi pridobili Približno štiri tone živega srebra, ki ga bodo uskladi-sCili v 250 posebej pripra-vljenih litrskih jeklenk. V Zadnjem postopku žganja tode v topilnici bodo uporabili približno dva tisoč ton nakopane rude iz naj-°°gatejših ostankov rudi-SCa v nekaterih višje leže-rovih starega dela ru-dnika, v drugem delu pa b°do pretopili staro rudniško haldo z bližnjega odla-Sabšča, za katero ocenjuje-to' da vsebuje še precejšnje Količine živega srebra.
Topilniške peči so nazadnje pognali lani, tokrat pa se bodo za vselej ohladile. Velikanske topilniške naprave so v šestdesetih letih dopolnili s sodobnejšimi rotacijskimi pečmi. Tehnologija taljenja rude se je od prvega odkritja škafarja sredi današnje Idrije z razvojem rudnika nenehno spreminjala, idrijski rudarski strokovnjaki so pri pridobivanju živega srebra v preteklosti vseskozi uvajali nove tehnološke postopke in naprave, pravo tehnološko revolucijo v pridobivanju živega srebra pa so naredile tako imenovane čer-
mak-špirekove peči, ki so jih v Idriji začeh uvajati leta 1886. Kaj bodo štorih z odsluženimi pečmi in drugo večinoma neuporabno opremo, se po besedah direktorja Cigaleta na rudniku še niso odločih. Vsekakor pa so industrijske površine dosedanje topilnice idrijskega rudnika v prostorsko utesnjeni dolini Idrijce na njenem desnem bregu zanimive za razvijajočo se elektropredeloval-no industrijo in sosednji kolektor, ki je v novo proizvodno halo v neposredni soseščini že preselil del svoje proizvodnje. V idrijskem rudniku potekajo tudi zapiralna dela in zasipavanje rovov na šestem in enajstem obzorju, z injekti-ranjem pa utrjujejo hribino na sedmem obzorju.
Roman Bric
V topilnici rudnika živega srebra se pripravljajo na zadnje žganje živosrebrne rude v zgodovini idrijskega rudnika (Foto: Roman Bric)
Dvomi v razpis posojil
KRANJ - Za številne občane je eno najbolj pričakovanih obvestil oblasti razpis posojil za stanovanja. Ta je te dni razveselil tudi prebivalce mestne občine Kranj, ki imajo za oddajo prijav Cas do konca meseca.
Podrobnejše informacije o tem so.izšle v lokalnem Časniku Gorenjski glas, zanimivo pa je, da je tudi ta objava že povzročila negodovanje posameznih članov mestnega sveta. Slišati je namreč, da je župan Vitomir Gros prekoračil svoja pooblastila, saj naj bi po nekaterih razlagah takšen razpis lahko izšel šele po obravnavi na mestnem svetu. Po nekaterih informacijah kaže pričakovati, da bo vsebina razpisa ena od točk prihodnjega sestanka mestnih svetnikov, ki naj bi se predvidoma sešli 31. maja.
Javni razpis, ki ga je podpisal kranjski župan, govori o tem, da bo med prosilce razdeljenih 180 milijonov tolarjev, od tega 130 za nakup stanovanj, hiš in stanovanjsko gradnjo ter 50 milijonov za obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj oziroma njihovo prenovo. Doba vračanja posojil bo odvisna od višine osebnega dohodka družine oziroma višine dodeljenega posojila, najdlje pa bo mogoče posojilo odplačevati 20 let. Pričakovati kaže, da bo vrsta prosilcev dolga, saj bo denar dodeljen po obrestni meri R + 4 odstotke, posojilo pa lahko znaša največ 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Osnove za izračun posojila se bodo gibale od 1750 mark na kvadratni meter za nakup stanovanja do 800 mark na kvadratni meter za prenovo. V razpisu so objavljena tudi posebna merila za dodehtev prednostnega vrstnega reda, od katerih bo odvisna višina dodeljenega posojila, med najpomembnejšimi pa so socialno, premoženjsko in zdravstveno stanje prosilca, način reševanja stanovanjskega problema in višina lastnih sredstev. Vine Bešter
___________TOMAJ / SAMOPRISPEVEK___________
Krajani se bodo dokončno odločili na referendumu prvo nedeljo v juniju
V krajevni skupnosti Tomaj, ki šteje približno tisoC prebivalcev, se pripravljajo na podaljšanje krajevnega samoprispevka. Z dosedanjim štiriletnim samoprispevkom po enoodstotni stopnji od neto osebnega dohodka oziroma pokojnine so marsikaj postorili za urejen videz in infrastrukturo vasi.
KRANJ / BROŽURA
Bobovek v besedi in sliki
Na devetih hektarjih zaščitenega območja se skriva marsikaj
Ljubiteljem slovenskih naravnih znamenitosti je po zaslugi Iztoka Geistra na voljo brošurica o Bobovku pri Kranju. Gre za območje, ki ga je kranjska občina pred štirinajstimi leti zaščitila s posebnim odlokom.
Bodo Brezjani omogočili dovoz smeti?
Radovljica - včeraj
svecer so se zaradi pisma, ki ga je direktorica Komunale Radovljica mag. Bernarda Podlipnik naslovila na KS Brezje in ojenega predsednika Jakoba Langusa, na Brezjah sestali krajani. V pismu je Bodlipnikova navedla, da toia Komunala Radovlji-ca sklep za izvedbo Četrte stopnje iskanja deponije, v kateri bodo terensko obdelali tri lokacije (optimalni lokaciji, Id so ju dobili na tretji stopnji, in dodatno Na stanu).
Nov center za ravnanje z odpadki (GERO) bo imel že regijski značaj, saj bo Pokrival tri občine - Rado-rijico, Bled in Bohinj. Po-dlipnikova je v pismu Prosila, naj na Brezjah omogočijo odvoz na obstoječo, že precej sanirano deponijo, za katero imajo z ministrstvom za obram-oo do 29. maja podpisano asjemno pogodbo. Podli-Pnikova poudarja, da po ^onu o lokalni samoupravi pogodbo lahko podaljšajo, vendar meni, da m v tem primeru šlo samo ^ odložitev kriznega sta-nia- Kot je zapisala v pismu, stanje dejansko postaja kritično, hkrati pa nastajajo desetine novih Crnih odlagališč ali pa se aktivirajo stara, ki so bila nekoč že sanirana. V pismu je Podlipnikova navedla tudi podatek, da v Podjetju Komunala in v gospodarstvu nekdanje občine Radovljica vsak mesec nastaja večmilijonska škoda, in poudarila, da je iz zadnje županove odločbe jasno razvidno, je prošnja za začasno deponiranje pogojena z dokončno sanacijo deponije. Včeraj je radovljiška Komunala gostila predstavnike Združenja komunalnih podjetij Slovenije, ki so projekt radovljiške Komunale podprli in bodo ministrstvu za okolje m prostor predlagali čimprejšnjo uresničitev.
Mateja Faletič
Krajani se bodo prvo nedeljo v juniju odločali o vnovični uvedbi krajevnega samoprispevka v enaki višini in za enako dobo. Največ zbranega denarja naj bi namenili urejanju mrliških vežic in pokopališč.
Zgradili naj bi mrliško vežico in vodovodni priključek za pokopališče v dolžini 240 metrov. V Križu naj bi dokončali
Splošnoizobraževalna osrednja knjižnica, ki se od leta 1981 imenuje po pisatelju in mecenu Benu Zupančiču, letos praznuje 90-letni-co. Obletnico so sinoči v knjižnici ppraznovali z odprtjem slikarske razstave akademskega slikarja in kiparja ter letošnjega občinskega nagrajenca Erika Lovka. Prve prostore je postojnska knjižnica imela v starem mestnem jedru, v Maj-lontu. Tam je delovala dvajset let, nato pa je v času italijanske okupacije morala prenehati z javnim delovanjem. Vnovič je kot ljudska knjižnica zaživela leta 1947, Cez deset let pa se je preime-
mrliško vežico in nabavili ustrezno opremo, uredili pa naj bi tudi okolico pokopališča in vežice. V Utovljah pa bodo na pokopališče napeljali vodovod in asfaltirali poti.
Pri cerkvi v Tomaju bodo za stanovanjski blok sanirali vodovodni priključek, uredili pa naj bi tudi pločnike za varen prehod skozi vas. V stavbi krajevne skupnosti bo-
novala v mestno knjižnico. Po številnih sehtvah in adaptacijah se je knjižnica leta 1967 nastanila v sedanjih prostorih, ki so jih leta 1979 dogradili in obnovili. V tem času je osrednja knjižnica odprla dve podružnici (leta 1965 v Pivki, letal977 v Prestranku) in potujočo knjižnico, ki že šestnajst let obiskuje več kot 50 krajev v postojnski in pivski občini. Po triletnem premoru zaradi prostorskih ovir je podružnica v Pivki lani znova začela delovati v prenovljenem Pivškem domu.
Knjižnica Bena Zupančiča, ki letno izposodi na dom ali v čitalnico 190 tisoC knjig
do zgradili sanitarije.
V starem delu vasi nameravajo urediti odvo-dnjavanje in asafaltirati nekatere vaške poti. Urejanje pločnikov in odvo-dnjavanja v starem delu vasi je ena od pomembnih nalog tudi v Križu, medtem ko bodo v novem naselju uredili javno razsvetljavo in asfaltirali poti. Tudi v Sepuljah bi bilo treba obnoviti dotrajani vodovod skozi vas, uredili pa naj bi Se nekatere vaške poti. V Grahovem in Filipcjem Brdu pa bodo uredili vaški vodnjak in poti.
Olga Knez Stojkovič
in revij, na svojih policah pa hrani veC kot 75 tisoC knjižnih enot, se od leta 1993 lahko pohvali z računalniško izposojo knjižničnega gradiva. Poleg tega v okviru knjižnično informacijskega delovanja ponuja tudi urejene kataloge knjižničnega gradiva in domoznanskih monografij in člankov ter medknjižnično izposojo. Kljub sodobno urejeni knjižnici se ustanova srečuje s pomanjkanjem nekaterih vrst gradiva, primanjkuje jim zlasti lahkotne literature in leposlovnih del za odraščajočo mladino. Knjižnica skrbi tudi za kulturni utrip kraja. Poleg literarnih večerov in razstav, ki jih prirejajo v Čitalnici, v mladinskem oddelku knjižnice vse leto pripravljajo ure pravljic, kvize, uganke meseca in podobne dejavnosti. Mateja Godejsa
Glinokopno območje, Kranjčanom in okoličanom znano kot Čukova jama, meri približno devet hektarov; polovico tega obsegajo vodne površine. Območje je bilo leta 1981 zaradi ornitoloških paleontoloških posebnosti s posebnim odlokom kranjske občinske skupščine razglašeno za naravno znamenitost.
Celotno območje je bilo pred dvema letoma vrnjeno dedičem nekdanje-
ga lastnika, družini Zabret, ki ima, kot je zatrdil Iztok Geister, zelo spoštljiv odnos do naravnih znamenitosti na tem območju. Med prvo svetovno vojno je v Bobovku začela obratovati Zabreto-va opekama in zaradi kopanja gline je nastala Čukova (kot Zabretovim pravijo po domače) jama. Trinajstmetrski opekarni-ški izkop je odprl zelo zanimiv pogled v približno tristotisocletno zemeljsko
preteklost. Na tem območju, kot je zapisal Geister v brošuri, ki jo je izdal kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, najdemo vrsto redkosti: rastline, hrošCe, kačje pastirje, gosi in ptice, med katerimi velja posebej omeniti debelo-kljuno lunino, ki je bila v Sloveniji doslej opažena le v Bobovku leta 1984. Avtor brošure ob koncu pravi, da bi »morali iz Bobovka umakniti vse moteCe dejavnike brez prepovedi, predvsem z obzirnostjo do tamkaj živečih rastlin in živali«.
Vine BeSter
Različne dejavnosti v dvorcu Lanthieri
VIPAVA - Z rednim letnim občnim zborom slovenskega umetnostnozgodovinskega društva v Vipavi so se zaCele prireditve v Lanthierijevem dvorcu, ki jih pripravlja Zavod za družbeno planiranje Ajdovščina. Najprej so predstavili diplomski nalogi NataSe Korošec - Turk in Viljema Fabčiča na temo ureditve objekta na osrednjem vipavskem trgu.
Razstava je bila postavljena v osrednji dvorani palače, ki se ji na zidovih že pozna, da je zaprta za javnost. Tudi drugi del programa, s katerim želi zavod za planiranje predstaviti svoje strokovne in poslovne cilje, bo s pomočjo številnih strokovnjakov potekal kar v palači, je povedala predstavnica zavoda Tatjana Rener med podrobnejšo predstavitvijo programa za urejanje prostora. Občni zbor slovenskega umetnostnozgodovinskega društva je bila hkrati prva priložnost za dialog s stroko.
Osnutek zavoda za
planiranje predvideva, da bodo v dvorcu potekala različna usposabljanja in izobraževanja odraslih, kulturna dejavnost ter seminarji in prireditve, prostore bi lahko dajali v najem ali zakup različnim ustanovam in družbam, načrtujejo pa še storitveno ponudbo (prenočišča in prehrano) na visoki ravni. Zavod predlaga, da naj bi bil projekt obnove dvorca neprofiten, objekt pa naj bi ostal v lasti občine, ki bi z njim tudi upravljala.
Zavod za planiranje je obnovo Lanthierijeve palače umestil v kontekst letošnjega evrop-
skega leta varstva narave. V tem okviru naj bi namenili pozornost predstavitvi dejavnosti urejanja prostora in varstva okolja, ki jo je finančno podprlo ministrstvo za okolje in prostor. Za promocijska objekta so izbrali prav Lanthierijevo graščino in domačijo v vasi Go-če, ki naj bi jo prav tako prenovili.
Za uresničenje obeh projektov so potrebni celovit pristop, načrtno delo strokovnjakov in sodelovanje vlagatelja, nedvomno pa tudi zanimanje prebivalstva za oživljanje novega »vipavskega gradu«, kot ga tudi imenujejo. Le tako bo mogoče poiskati pravo dejavnost, ki bo stavbo ohranjala pri življenju kot eno pomembnih razvojnih središč na Vipavskem.
Artur Lipovž
POSTOJNA / 90-LETN1CA KNJ12NICE
Dve podružnici in še potujoča knjižnica
Praznovanje z odprtjem slikarske razstave
Začetek tega stoletja je bil za Pivško kotlino Cas vsestranskega razmaha, tudi kulturnega. Na novo je zaživelo več društev, v Postojni pa so leta 1905 odprb prvo knjižnico in ljudsko Čitalnico, kjer so bili bralcem razen knjig na voljo vsi tedanji slovenski Časopisi.
® RAI 1
6.45
9.30
10.05
10.50
12.25
12.35
13.50
14.00
14.20
15.15
15.45
17.30
17.55
18.00'
18.10
18.50
19.35 20.40
22.45
22.55
0.05
0.15
0.25
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cose deli’ albo, mondo Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Aktualno: 143. obletnica ustanovitve italijanske policije (vodi P. Scaccia) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Aktualni tednik o prireditvah: Prisma TGl - Gospodarstvo Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Kviz: Sala giochi Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo)
Vreme, dnevnik in šport Dok.: SuperKvark - Oddaja o naravi, znanosti in tehnologiji Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Aktualnosti: VVeekend Danes v Parlamentu
RAI 2
6.35
7.00 8.15
9.35
11.30
12.00
13.00
14.00
14.30
15.45
15.50
16.30
17.15
18.10
18.35
18.45
19.45 20.40
23.30
0.15
2.05
V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Press Gang, 8.40 La clinica della Foresta nera Nad.: Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družebene teme in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach,
15.00	Santa Barbara Dnevnik
Popoldne na RAI 2 Film: Fuori dal giro (dram., ZDA ’88, i. J. Ba-teman, F. Stallone) Dnevnik Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli),
23.00	Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska, vreme in Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
NoCni šport: oodbojka, Italija-Bolgarija, tenis: Medn. turnir Italije, M Sanremo Compilation
RAI 3
6.00
8.30
10.10
12.00
12,40
14.00
15.00
18.50
19.50 20.20
20.30
22.30 22.55
0.30
1.00
8.30 Jutranji dnevnik, informacije
Oddaje Videosapere: Pregled tiska. Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Naši otroci, itd. Fantastica Eta, 11.05 Fantastica Mente Dnevnik, delo, dkolje, znanstveni denvnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik in rubrika Articolo 1 Šport: tenis, mednarodni turnir Italije, moški Vreme, dnevnik, 19.30 deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Variete: Blob Film: Cattive compagnie (dram., ZDA ’89, i. B. Lowe, J. Spader)
Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Money Line, 23.55 Pubblimania Dnevnik, pregled tiska , kultura in vreme Fuori orario
RETE 4
RAI 3
slovenski
program
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, 9.15 nad. Guadalupe, 10.20 Teleprodaja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvag-gio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25,13.30} dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Un padre per Adam (dram., ZDA ’91, i. J. Smits, M. Spears)
Film; Terremoto (dram., ZDA ’74, i. C. Heston, Ava Gardner) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: La bella di Lodi
jH CANALE 5
Na prvi strani, 8.45 Vodič Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia
Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata (vodita Lorella Cuccarini, Enzo Jacchetti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Variete: L’ Italia del Giro Odprti studio Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Variete: Non e la RAI Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nan.: Cobra investigazio-ni (i. M. Dudikoff)
Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film: Poliziotto in blue jeans (krim., ZDA ’91, i. C. Slater. T. Goldwyn) Variete: Giro di sera Aktualno: Fatti e misfatti
Risanke: Bojan Dnevnik
Koper
SLOVENIJA 1
Pot v šolo, 3/6 del nizozemske nanizanke Bela vrana
Roka rocka, ponovitev Svet narave,
7/10 angleške plz serije Ze veste, ponovitev Aliča, evropski kulturni magazin, ponovitev Poročila Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria
TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 20. oddaja Pasje mesto,
16/23 del kanadske risane nanizanke Mlada Evropa poje, oddaja švedske TV Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova
Brooklynski most, 7/22 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 13/20 del ameriške nanizanke
Eden mojih najstarejših prijateljev, nemški film
SLOVENIJA 2
Euronevvs
Zgodbe medenih tednov, ponovitev 1/8 dela Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Večen sanjač, 19/28 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 12/20 del ameriške nanizanke Znanje za znanje Poglej me!
VVestbeach, 7/10 del angleške nadaljevanke Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija, 5/6 del Dober večer, Tokio, dober dan Slovenija Koncert ob 50-letnici prof. Marijana Lipovška Kolesarska dirka Giro D’ Italia, posnetek
Euronevvs
Meridiani, ponovitev Odprte strani, ponovitev oddaje, ki jo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Človek in morje Euronevvs
Carlo Goldoni: Sior To-dero Brontolon, 1. del Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini TV dnevnik Juke Box,
glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini
raMP Avstrija 1
Usodna strast, ameriški film, ponovitev Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Leto rdečega ptiča Knight Rider Grozljiva past Strašno prijazna družina Moja žena kraljica, 1. del Naš hrupni dom Ljudje in uši VVolffov revir Počil te bom Pri Huxtablovih Solatni dan Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Gorile v megli, ameriški film, 1988 Igrajo: Sigourney Wea-ver, Bryan Brovvn, Julie Harris in drugi Arachnophobia, ameriška grozljivka, 1990 Igrajo: Jeff Daniels, Julian Sands in drugi Režija: Frank Marshall Cas v sliki Cas priganja, britanski triler, 1989 Igrajo: Michael Brandon in drugi
Režija: John Davies Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Dobrodošli v Avstiji, ponovitev
Knight Rider, ponovitev
OcOifAvstrija 2
	Variete: Mai visto	1 Italia 1 šport		i	i
	Sgarbi quotidiani			m
		A KANALA		Alg
# TELE 4	|				
				
			Ponovitve	
■Mj			A-shop, Spot tedna, CMT	
	19.30, 22.25, 0.35		Spot tedna, A-shop	
	Dogodki in odmevi		Končno poslanstvo,	
	Film: Komisar Pelissier		ponovitev	
	Buio in sala		Pozitiv +,	
			glasbena oddaja	
			A-shop,	
(•) MONTECARLO			Vreme, risanka Luc svetlobe, 429. del	
			Obalna straža, 7. del	
BHČ			Vreme	
	18.45, 20.35, 22.30, 24.00		Teden na borzi	
	Dnevnik, 13.30 Šport		Na begu, ameriški film	
IEKM	Film: La strada del mi-		Učna leta, 12. del	
m	stero (krim., ZDA ’50)	ste	Zgodba o igri, 12. del	
Eg|	The Lion Trophy Show		Pozitiv +, ponovitev	
	Nad.: Homefront		Živeti danes, ponovitev	
	Variete: Tappeto volante	nfS	A-shop, VS	
Cas v sliki Vera, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Umor, je napisala Kadar ima hudič kremplje vmes
Vsak dan s Sdiiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Derrick
Umor in prijazni ljudje Peter in Paul Bratje sonca Cas v sliki Moderni časi Cas
Barbarska poroka, belgijsko-francoski film Režija: Mari on Hans el Videonoč
• ■ ■

■
HH
.





’
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15,00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-Ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija: 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11.30 V računalniku, 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport: 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize ib soočanja; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
16.45	Likovni odmevi;
17.00	Solistični koncert;
18.05	Turandot; 19.30 Koncert Slovenske filh.;
22.05	Igra; 23.12 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Muzak; 19.30-23.15 Večerni pr.; 24.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19,30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound; 16,00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00
- Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15-
14.15.	17,15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu;
21.00	Rock; 1.00 Curi.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr-' Taki smo - Darko Torkar,
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila-'
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr-
Radio študent
11.00	Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi: 15.00 OF; 17.00 Enciklopedija; 19.00 TB;
21.00	Okopi Slave A-Svarcenbeja; 22.00 Idealna godba Zorana Svarcenbeja.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (E, Frelih, prip-Mira Sardoč, 21.); 10-30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Promor-ska poje; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15-30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in gla' sba: kvartet GM; 18-00 Kulturni dogodki; 18-30 Slov. lahka glasba; 19-20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17-00 Izmenično Venus in Raz poke časa in življenja, 18.15 Over noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.	.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 19. maja 1995
GLEDALIŠČA
lSLOVENIJA
fetojANA
vikarjev dom, tel.: oei/ 222-815 ^OSORE ma^a, 2^' ^ac*e " LE"
ruG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
S'!«. JO. maja, ob 19.30: W. Men - ZAIGRAJ
nL fNKRAT, SAM, za izven. V soboto, 20. maja,
It-i Ur*: W- Shakespeare - HAMLET, za izven.
P1 ODER, tel: 061/221-511
KCIIa I9, maia’ 0b 22. uri: E. Ionesco - INSTRU-
aAIA, za izven. Predstava bo Se v ponedeljek, 22.
“lobisti uri.
ru^-A DRAMA, tel.: 061/ 221-511 •Uies, is, maja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za u ■e,n; V soboto, 20. maja, ob 20. uri’ 'r ^derndorfer - HAMLET
fetel.: 061/314-962
V.
IN OFELIJA, za
MOD6^
i7,,0°oto’ 20. maja, ob 11. uri: Z. Krilič - JAJCE, za ^ V nedeljo, 21. maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE ~*uN0VY, za izven.
JpL, tel.: 061/210-852
1^319- maja, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V J ubJANI, za abonma repriza.
n^A SCENA MGL, tel.: 061/210-852
st!ref' 19. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZAZGI! Pred-
„ Va 60 Se .v soboto, 20. maja, ob isti uri.
vNg OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
sobot0, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-■ Zadnjic v sezoni!
V Četrtek, 25. maja, ob 19. uri: L<ios Janaček - JENUFA, premiera.
%TjAKOBSKO GLEDALIŠČE,
®l: 061/312.86O
\nr.es' 19- maja, ob 19.30: D. Jovanovič ■ ZIVLJE-PODEZELJSKIH PLEJBOJEV, za izven. soboto, 20. maja, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, abonma red sobotni in izven.
FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
t orek, 23. maja, ob 21. uri: musical OZ - predstavi-®v Produkcije drugega in tretjega letnika GILS.
^ VtZMARJE-BROD, Na gaju 1
V	soboto, 20. maja, ob 20. uri: T. M. Flavt - DVOJČKA.
CEUE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 19. maja, ob 12. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sr. Sola za gostinstvo in tuirizem Celje. Predstava bo Se v Četrtek, ob 11. uri, za abonma Sr. frizerska, tekstilna, strojna Sola II Celje. Ob 19.30, za abonma torek in izven. V soboto, 20. maja, ob 10. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za abonma Mravljica in izven.
CERKNICA
V	nedeljo, 21. maja, kinodvorana Cerknica ob 19. uri: F. Lipah - GLAVNI DOBITEK.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
V	soboto, 20. maja, ob 10. uri: M. Logar - KRALJ V ČASOPISU.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 19. maja, Mali oder, ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCIODSTEKANO, za abonente in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	torek, 23. maja, ob 20. uri: predstava ANATOMIJA ZVERI, za izven. Gostovanje Centre de PRODUCTI-
OTROSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI MARATON
KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC Danes, 19. maja,
ob 9. uri: Otroško plesno eledaliSCe Pandora, Ormož - ZLATI ČEVELJČEK; ob 10. uri: Gledališka skimina Aliča, OS Ob Dravinji, Slov. Konjice, Maja Farman - PRAVLJIČNE ZMEŠNJAVE; ob 11. uri: Gledališka si
ob 12. uri: Lutkovna skupina Najdihojca, OS Velike Lasce, Svetlana Makarovič - SAPRAMI-SKA;
ob 14.30: Lutkovna skupina OS Loka, Črnomelj, Drago Kočevar - POTEPUH; ob 15.30: Lutkovna skupina OS Škofljica, Kajetan Kovic - MAČEK MURI;
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
jelensko Stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Via Tomizze »Bolhe v operi« danes, 19. L m„ ob na Proseku (Kulturni dom) in ob 15. uri v Zgo-y?fosnovna sola).
v Tarska sola Slovenskega stalnega gledališča, ki jo
2g Adrijan Rustja gostuje s pravljico »Palček« jutri, Ol^JLob 16. uri pri Sv. Ivanu (pri Šolskih sestrah).
19. tm., ob 20.30 (red petek) gostovanje Stalne-gtedalisca iz Veneta z Molierovo komedijo »Na-^ieni bolnik«. Igrajo Giulio BosettiMarina Bonfigli v L?0ni0 ^Imas. Režija Jacques Lassalle. Predstava p^Ponmaju: odrezek St 5. Predprodaja je v teku. npH°i?tVe )utri' 20- P m-' °b 20.30 (red prva sobota), v i°' 21. t m., ob 16. uri (red prva nedelja), v torek, ' P m., ob 20.30 (red prost), v sredo, 24. t m., ob 16.
!? (rod sreda popoldan) ter v Četrtek, 25. t. m., ob
^0 (red prost).
J 7* blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob Ovnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Proti
(tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče La Contrada
Danes, 19. tm., ob 10.00 mladinska igra »La strada dei ciotoli bianclii - variazioni su Cappuccetto rosso«. Vstopnina 5.000 lir.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 22., (red A) in v torek, 23. tm., ob 20.30 - predstava v abonmaju SSG - gostovanje Slovenskega mladinskega gledabsca iz Ljubljane s predstavo »Gospodična Julija«. Režija E. Miler, nastopajo N.B. Gračner, P.Ravnohrib in M. Oblak
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Ecco mormorar Tonde
V	torek 23. t m., ob 20.30 predvajanje filma »Mano-scritto trovato a Saragozza«.
V	četrtek, 25. t m., ob 20.30 predstava »La bufla befla del beBardo beflato« v izvedbi gledališke skupine La Picrionaia -1 Carrara.
0<OROŠKA
Bevie
ob?110 gledališče: v ponedeljek, 22. t. m., Tiki ur* Waechter-Miller »Klovni«.
. °ro: danes, 18. t.m., ob 20.00 - Felix ^ dterer: Sibirija. Igra Branko Miklavc. j,0®: V soboto, 20. t.m., ob 19.30 -ftcert slov. vokalne skupine Cantate
Domino.
SELE
Farni dom: V nedeljo, 21. t.m.,ob 19.30 -Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem« predava dr. Joško Savli.
RADISE
Pri Culehnerjevi kapelici: v sredo, 24. t. m., ob 19.30 »Marijino petje«.
	■■■■■
Slovenija	
PIL - Pisani list,
Studio Akademik, glasbeniki Don Juani, Simona weiss, Sendi, META in ROBERT
y tihi j o m
PILOV ŽUR
tekmovanje najstniških zabavnoglasbenih skupin Dvorana PAN v Kidričevem, danes, 19. maja, ob 16. uri
FRANCE PREŠEREN, tel: 061/ 332-288
Ml tim19' maK ob 20.30: literamo-glasbeni veCer -tič žv0 U PUSTINJI. Sobsti: Farah Tahirbego-Samouk, Goran Ignjatije Jankovič in Almir
bo L?'Uri: gtasbeno-gledališki klubski veCer. Za glas-00 Poskrbel BRATKO BIBIČ (prva harmonika slo-
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
Danes, 19. maja, ob 22. uri:
IRA ROMA
Večer niških romanc in ciganskih pesmi.
venske alter scene) s prijatelji (BOGO PECNIKAR -klarinet, bariton, sax), NINO DEGLERIA (bas), MATJAŽ SEKNE (viola). Gledabški vložek bosta prispevala ANDREJ MOROVIC in JANJA MAJZELJ z ljubezensko grotesko PRAVA REČ.
PREGNANSKI CENTER VIC
V soboto, 20. maja, od 10.30 do 21.30: PRIDI SE IGRAT Z NAMI IN... POVEJ SE DRUGIM.
Nastopili bodo: pevska zbora OS Livada in VALI, Orffova orkestra Masta mož svasta in Putujuci ze-mljotres, trio Musiča Aeterna, BonbonCiCi... ob 15.30 bo nogometna tekma in ob 19. uri: rock koncert.
CEUE
SLG
V nedeljo, 21. maja, ob 18. uri: 3. republiško tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - PLESNA MINIATURA.
FURLANIJA-
JULIJSKA KRAJINA
Brdina (Proseška ul. 109) danes, 19. •’ ob 20.30 »Je mladina v rizičnem
U?«, Prprla^ala hncta nclhnanalitil Hr
»-» 1 -1 r	Z-lUVl-L
Bani o delikatnem aspektu
psihološkega in socialnega razvoja mladoletnikov.
V petek, 9. junija, ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Pedavala bosta dr. Danilo Sedmak in Da-rio Grison.
V galeriji Avla
Nove Ljubljanske banke v Ljubljani je na ogled razstava
MILJENKA in MAJE LICUL
Maja Licul
GLASBA
II!;
SLOVENIJA

LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Danes, 19. maja, ob 18. uri: 13. SREČANJE
MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV.
V	ponedeljek, 22. maja, Mala dvorana Slovenske filharmonije ob 17. uri: koncert TINE GAŠPERŠIČ (klavir) m DAMIJANA KOLARIČA (klarinet).
VODNIKOVA DOMAČIJA
V	torek, 23. maja, ob 19.30: recital PETRA NA-PRETA (citre).
CERKNICA
V	soboto, 20. maja, telovadnica OS Nova vas ob 20. uri: koncert MLAJŠEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OS NOVA VAS, DEKLIŠKEGA NONETA AEDAC CERKNICA in GODBE CERKNICA.
GRAD BOGENSPERK NAD LITIJO
Danes, 19. maja, ob 19.30: koncert VESNE in JASNE JAN (flavta, klavir).
KAMNIK
V	soboto, 20. maja, baročna cerkev sv, Ane v Tunnjicah ob 20. uri: festival MUSIČA AETERNA - kamnican Jakob Frančišek Zupan in njegovi sodobniki.
V	sredo, 24. maja, ob 20. uri: koncert ANJE SKALAR (violina).
KRŽKO
V	soboto, 20. maja, Kulturni dom ob 19.30: MASA V F-DURU ZA PIHALNI ORKESTER, MEŠANI ZBOR IN SOLISTE.
PIRAN
CLUBMAONA, Arze 5
Danes, 19. maja, nastopa SID GB1FFIN (-
ZDA) in predskupina HIŠA (Trbovlje).
SLOVENSKE KONJICE
Danes, 19. maja. Športna dvorana ob 20. uri. koncert ansambla ŠTAJERSKIH 7.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
Danes, 19. maja, ob 20. uri: koncert DARJE
SVAJGAR.
ZAGORJE
DELAVSKI DOM
Danes, 19. maja, ob 19. uri: koncert domačih komornih pevskih skupin PEVSKI ZVOK ZA ULTRAZVOK.
		
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 25. maja.
MODERNA GALERIJA
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do
25. maja.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLEMENTINA GOIIJA je na ogled do 28. maja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
RazstaVfr pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je
na ogled do 25. maja.
KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109
Na ogled je razstava ilustracij FOJ2A A. ZORMANA.
KI-CENTER KRIŽANKE
Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja.
GALERIJA PIC LEK
Razstava olj, akrila in slik na sviti KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija.
GALERIJA SOU KAPELICA
Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31.
maja.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
IURSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU
Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja.
JESNICE
RAZSTAVNI SALON DOLEK
Danes, 19. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA.
Razstava bo na ogled do 7. junija.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja.
KRANJ
PREŠERNOVA HIŠA
Razstava treh mlajših avtorjev MOJCE OSOJNIK, BORUTA OMERZUJA in ANDREJA STULARJA je na ogled do 21. maja.
GALERIJA V MESTNI HIŠI
Razstava MIR JE ZMAGA.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gotija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija.
ŠTANJEL
GALERIJA STOLP
Danes, 19. maja, bo ob 20. uri otvoritev razstave JANKA KASTELICA.
VELENJE
RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS,
Partizanska 12
Razstava stik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija.
KC IVAN NAPOTNIK
Danes, 19. maja, bo ob 20. uri otvoritev razstave fotografij LUCIANO KLEVA._______________
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Razstava kiparja FERENCA KIRALVJA je na ogled do 30. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): danes, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Od boja do svobode - Trst 1943-1945«. V galeriji Ter-gesteo pa bo na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti.
Občinska galerija Costanzi Do 4. junija je na ogled razstava »Anita Pittoni«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Galerija Cartesius: Jutri, 20. t.ni, ob 18.30 odprtje razstave tržaškega slikarja Carmela Vranicha, ki bo trajala do 2. junija z naslednjim umikom: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00.
Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: na ogled je razstava Nadje Moncheri. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
OPČINE
- SKD Tabor: na ogled je razstava Patrizie Devide.
REPEN - Kraška hiša
Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob ne-
deljah in praznikih: 11-12.30,15-18.
GORICA
Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia.
SPETER - Beneška galerija: se jutri, 20. t. m., je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«.
STANIEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Malta.
TINJE
Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikov-nika iz Nevv Vorka.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika iri skulptur Egona Rubina.
—-Iy—
FJK
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Jutri, 20. t. m. ob 20.30 (red L) opera U. Giordana »Fe-dora«. Režija Beppe De Tomasi.
Ponovitvi v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri (red D) in v torek, 23. t. m., ob 20.30 (red E).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Miela
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine Laibach.
Discobar Macaki - Drevored XX Septembra Danes, 19. t. m., ob 21. uri zaključni večer »Protagonisti 95«.
Laboratorij P - bivSa umobolnica Trst
vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore.
RICMANJE - Promenadni koncerti
V	nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri bosta nastopili godbi Corpo bandistico Gorijo dl Rosazzo (Videm) in Pihalni orkester SVEA (Zagorje ob Savi).
Zgonik - Športni center
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 slavnostni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ob 50-letnici osvoboditve. Na koncertu bodo predstavili tudi nove kasete in CD ploščo.
TEČAJNICE
Petek, 19. maja 1995
MENJALNIŠKI TEČAJI
18. maja 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,65	81,55	11,29	11,58	7,04	7,49
A banka Koper	80,50	81,50	11,17	11,58	7,00	7,41
A banka Nova Gorica	80,50	81,50	11,27	11,58	7,00	7,43
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80,60	81,60	11,25	11,60	6,60	7,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,50	81,50	11,35	11,55	7,00	7,45
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,56	81,43	11,25	11,58	6,95	7,15
Come 2 us	81,03	81,30	11,45	11,53	7,15	7,27
Tel: 061/ 15-92-635, od 515, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,60	81,40	11,35	11,60	6,90	7,40
Hida, od 7-/9, sob od 7-14	81,21	81,25	11,47	11,49	7,19	7,24
llirika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 063/26515. od 7-19. sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 063/ 855552, od 7-15. sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 065/ 25711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor	80,95	81,35	11,42	11,51	6,90	7,10
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,35	81,65	11,30	11,62	6,60	7,30
Lemo Šempeter,): 065/ 32-250	80,65	81,40	11,30	11,50	7,00	7,17
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,60	81,35	11,30	11,52	7,00	7,35
Poštna banka Slovenije	79,15	81,15	10,70	11,46	6,38	7,28
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,15	81,19	11,48	11,50	7,20	7,23
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,95	81,18	11,35	11,50	7,18	7,25
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,00	81,40	11,42	11,52	6,80	7,30
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,10	81,25	11,45	11,46	6,70	7,20
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,50	11,20	11,65	6,50	7,20
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,90	81,27	11,33	11,48	7,05	7,15
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,85	81,25	11,36	11,55	7,15	7,38
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,80	81,40	11,40	11,55	6,80	7,45
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,00	81,45	11,43	11,55	6,70	7,30
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	:	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,70	81,30	11,31	11,58	6,50	7,20
SKB d.d.,***	80,80	81,65	11,23	11,73	7,00	7,45
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,00	81,20	11,45	11,50	7,10	7,25
SZKB d.d. Ljubljand	80,85	81,35	11,39	11,53	7,07	7,48
UBK Ljubljdna, 1:061/444-358	80,75	81*,70	11,30	11,58	7,00	7,40
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,11	81,18	11,46	11,47	7,1.9	7,24
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”*
		
Sedež: tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
18. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1620,00	1688,00
nemška marka	1122,00	1168,00
francoski frank	317,00	330,00
holandski gulden	1002,00	1043,00
belgijski frank	54,50	56,70
funt šferling	2543,00	2647,00
irski šferling	2593,00	2699,00
danska krona	287,00	298,00
grška drahma	6,90	7,20
kanadski dolar	1197,00	1246,00
japonski jen	18,60	19,40
švicarski frank	1343,00	1398,00
avstrijski šiling	159,40	165,90
norveška krona	252,00	263,00
švedska krona	219,00	228,00
portugalski escudo	10,70	11,10
španska pezeta	12,90	13,50
avstralski dolar	1183,00	1232,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,50
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
17. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1623,00	1.668,00
nemška marka	1136,00	1171,00
francoski frank	320,00	335,00
holandski gulden	1009,00	1037,00
belgijski frank	54,90	56,10
funt šferling	2546,00	2636,00
irski šferling	2600,00	2690,00
danska krona	288,00	296,00
grška drahma	7,00	7,60
kanadski dolar	1196,00	1241,00
švicarski frank	1357,00	1387,00
avstrijski šiling	160,60	165,60
slovenski tolar	13,80	14,60
			
11. MAJ 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,80	14,60
Italija	Tržaška kreditna banka	13,50	14,50
			
14 MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.4098	
francoski frank	-	28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona	-	19.4450	

Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 19.5.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj-a DEM 81.22	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
e	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
										PP		
Tečajna lista št. 093 z dne 18. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 19.5. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE	^						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni___/	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 * 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šferling dolar ECU peseta zevanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	85,0656 1153,3466 394,0777 86,3429 2073,7857 2655,8924 2287,8790 8109,5953 7,0675 134,7814 7247,6264 1825,9564 77,2034 1585,1015 9716,1062 184,5987 117,2810 149,8775 93,2522 ubliko Hrvaško, kjer je			85,3216 1156,8171 395,2635 86,6027 2080,0258 2663,8841 2294,7633 8133,9973 50,5609 188,1800 7,0888 2263,6508 135,1870 7269,4347 1831,4508 77,4357 1589,8711 9745,3422 185,1542 117,6339 150,3285 93,5328 ; omenjena valuta p		1160,2876 3žž;iS $?;!! 50,7126 Jfi ,'fi® V507795 93,8134 ilačilno sredstvo^^	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19.												
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)					tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)						
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(8) devizni del		skup^L-—
1) BLAG/	\JNIŠKI ZAPISI,	IZPLAČLJIVI 5,		, 10. 1995:			1,700,000	833,604		799,879		1,633/82^
139	98	0710% 94.1		034%	96.(	1872%		170,000	83,360		79,988			163^.
LJUBLJANSKA 766(1^00 1301211690 t^O st.; 90	Datum: 18. 5. 1995
ubtu-AVA sroot uchoict. ne
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 SIT
	Xii7?	>ir.w,g		tfiFti						
LEKC	796	(4.5.93)	12.100		17.5.	11.650	12.090			
PUB	1.000	(6.6.94)	14.332	2,16	18.5.	14.420	14.640	14.630	13.*	12.297
SAL	500	(7)(29.0.94)	20,018	1,67-	18.5.	20.240	20.490	20.240	19.800	4.404
SKUK	458	(16.5.94.)	33.717	,64	18.5.	33.700	33.940	33.990	33.400	28.221
	mr*	ŠTETO	B3BS							
RSOl	8,0	4.(31.12.94)	98,1	,09-	- 18.5.	98,2	98,2	98,5	97,2	16.304
RS02	9,5	6.(1.10.94)	102,6	,51	18,5.	102,8	102,9	102,9	102,5	80.489
RS08	5,0	3.(30.11.94)	84,OA	,02-	18.5.	82,5	84,0	84,0	83,5	7.201
USU	/,o	4.(15.1.95)	88,5		16.5.	83,0	97,4			
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	97,2	,02	18.5.	97,2	97,9	97,2	97,2	345
RS1ZD	9,5	8.(1.10.94)	102,0		17.5.'	100,0	104,0			
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	95,0	,01	18.5.	94,0	95,5	95,1	95,0	526
	23E	stfciie		SBEE						
BTBR			12.200	8,59	18.5.	10.820	12.200	12.200	12.200	12
DAD	10.000	(1.6.94.)	122.142	59	18.5.	121.550	122.700	123.050	117.*	16.245
MD		(8)	16.488	1,25-	18.5.	16.400	16.900	16.600	16.360	trn
m			21.580		17.5.	19.350	21.800			
ME			15.200		15.5.	14.610	15,*			
tlKZ	218	(30.3.93.)	9.333	1,93	18.5.	9.250	9.390	9.350	9.250	149
KR	4.000	(8)110.6.94.)	4.314	3,31-	18.5.	4.370	4.434	4.430	4.189	14.712
ira		15)	768,5	,57	18.5.	770,0	776,0	775,0	765,0	685
	3H2	Slf.TO	SZSH							
HTTP	4000	(23.5.94)	34.188	4,67	18.5.	34.900	35.200	35.400	33.410	15.658
JFNP			33.899	2,23	18.5.	33.500	34.*	34.200	33.*	237
1GSP		(6)	697,6		17.5.	630,0	800,0			
IMF			11.0M	3,29	18.5.	11.750	11.200	11.*	11.000	330
ra>			40.900		18.5.	40.900	41.100	40.900	40.*	123
	ZTi7W									
IK12,0	4.	1.11.94)		98,0		5.5.	95,5				
3ZG	11,0	4.(1195)	88,2	,12-	18.5.	88,0	90,5	88,3	88,0	1.193
M	12,0	6.(1.12.94)	98,7	,05-	18.5.	98,6	98,9	98,7	98,7	145
PL)	12,0	7.(1195)	99,0		17.5.	98,9				
PGO	10,0	1.(16.94)	95,6		. 17.5.	92,1	100,0			
RSGS1	10,0	4.(1.6.94)	.43,0		12.5.	31,0	40,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 90/95-18. 5. 1995										
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. štdat.(3)		enotni 1	% tečaj sprem		datum	prav povpraš ponudba Max. Min. 1000 srr				
	i/T*!									
GEAR GRDO HBRO ER RDR0 RGSS	119	(8.3.94.)	4.000 32.500 2* 3.500 17.400 500,OA	15,92- 2.75- 1.75-	19.4. 31.3. 18.5. 18.5. 26.4. 18.5.	2.0i 500.0 2.M 3,431 10.100 421.0	4.000 is.* 3.370 3.495 1?.* 590.0	2* 3.500 580,0	2* 3.500 420,0	29 35 2*
	TTflTi)									
ffflPO OOKBP1 KBPP UBKC			3.026 30,000 4.605	8,30-	18.5. 18.4. 17.4.	3.026 3.300 10* 4.500	3.300 30.000 4.850	3.026	3.026	151
	TTefi)									
GORO LOK MIJO OSMO 0LS0 ONM 3P0 UBKK VP10	10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0	9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1295) 2.(15.4.95) (1.10.94)	98.1 86.1 93,6 81,0 85,3 88,2 86,0 80,0 98,5	,76- ,04	16.5. 16.5. 17.5. 17.5. 18.5. 18.5. 16.5. 15.3. 30.1.	98.1 86,5 93.1 80.1 81,1 88,2 84,1 25.0 95.0	100,0 90.0 95.0 86,5 90,4 91.9 99.9	85,3 88,2	85,3 88,2	410 2.191
										
50 dnemi (vSlT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)										
			TTnrmr	jBH						
BNB!breziiak.liona(1.6.95) (1.6.95) del ni. bona (v SIT) NBSl delna! bona (v SIT) NBS2			99,7 - 59.* 20.806	,06 1,72 ,64	18.5. 18.5. 18.5,	99,7 20.620	99,8 20.890	99,7 59.000 21.350	99,7 59* 20.200	9.970 4.130 59.505
iimtrar!TllTH.!».IMI4l4,l,1			EHit.1							
150.000 SUskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SUskupaj maj tolarski del maj devizni del maj			108,6 108,2		2.3. 21.3.					
SBI	17-5-95				preišnji			d T		d%	
ODI	1.162,09				1.182,32			-20,23		-1,71	
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlari tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 19. maja 1995 od 00.00 ure dalje	^
država	valuta	enota		nakupni		prodajni^	
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tecaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <virni. Pri kon u deviz oz.	100 100 100 100 1 kretnih joseben		1154,8264 2290,8144 8120,0000 7,0766 184,8356 117,4314 jaslih je možno ods doaovor.		1159,0930 2299,2780 8150,0000 7 1027 185,5185 117,8653 opanje^le*^	
banka			valuta		nakupni		prodajOL
Probanka Maribor SKB Banka d.d.			DEM DEM		81,20 81,20		81,50 81,50
TeCaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij
Tečaj velja dne 19. maja 1995 od 00.00 do 24. ure
banka
valuta nakupni
■odojn'
Bank Austria
Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB
UBK banka
DEM
DEM
DEM
DEM
DEM
81,20
81,25
81,20
81,20
81,22
81,50
81,40
81,50
81,50
81,50
Devizni tečaji za USD. ATS. UT jn CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev poto^ro
jo ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu, kavlje-Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujerno kupovati in prodajati tujo valuto po w nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje.
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D.. LJUBLjAHA PODRUŽNICA MILA JLi
P i a z z a A. D i a z 2 Mil «5g tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 D JJ
MILANSKI DEVIZNI TRG
18. MAJ 1995 valuta
v URAH
nakupni
srednji
ameriški dolar ECU
nemška marka francoski frank funt šferling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski doldr japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar
1662,080
2121,570
1148,380
323,430
2613,100
1026,350
55,800
13,199
293,510
2655,990
7,137
10,929
1224,060
19,089
1375,490
163,390
258,500
223,530
376,340
1206,320
		
18. MAJ 1995	V šilingih^	
valuta	nakupni	prodajjj^
ameriški dolar	9,9500	10.4500 7,7000 16.4500 857.0000 34,9000 203.0000 640.0000 716,1000 0,6330 184,5000 162.0000 141,8000 236,0000 6,9700 8,4200 11,8500 9,10
kanadski dolar	7,3000	
funt šferling	15,6500	
švicarski frank	825,0000	
belgijski frank	33,6000	
francoski frank	195,0000	
holandski gulden	616,0000	
nemška marka	690,1000	
italijanska lira	0,5990	
danska krona	176,5000	
norveška krona	155,0000	
švedska krona	135,2000	
finska marka	226,0000	
portugalski escudo	6,6300	
španska peseta	7,9800	
japonski jen	11,3500	
slovenski tolar hrvaška kuna	8,70	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute^^^^J		

PLENIŠ / PRVENSTVO ITALIJE
Hrvat Ivaniševič v četrtfinalu s Tarangom (ZDA)
V osmini finala so se srečanja končala po pričakovanjih
RIM - Hrvat Goran Iva-j ®vic se je v osmini finala Niškega prvenstva Italije ^aSCeval Ukrajincu An-reju Medvedjevu za ne-avni poraz v hamburškem 'nalu in slavil s 6:1, 7:6 '•"J- V osmini finala se je ^akljucila tudi avantura igralca na svetovni ^Cunalniski lestvici, Italija-Corrada Borronija (na ^ AP), ki je moral v manj
Šved Boi
eni uri priznati premoč
a Stefana Edberga. Itr°ni, ki je prvič v karieri Nastopil na ATP turnirju, je ^ajvecje presenečenje pripravil v 1. kolu, ko je prelagal 16. nosilca Jevgenija Zelnikova.
iZLDI: Tarango (ZDA) -^ashington (ZDA) 3:6, 6:3, •4> Ferreira (Jar/4) - Gornja (Spa) 6:3, 6:4, Bjork-l?an (Sve/16) - Santoro ra) 3:6, 7:5, 6:1, Bmguera ispa/8) - Fromberg (Avs) 6:2, 6:2, Ivaniševič Wrv/3) - Medvedjev (Ukr) D1’ 7:6 (7:3), Edberg ' ve/i2) - Borroni (Ita) 6:0, b:2’ Muster (Avt/7) - Ubh-fach (Ces) 6:2, 6:2, Chang 140A/2) - Kucera (Sik) 3:1, Prekinjeno zaradi dežja. ČETRTFINALNI PARI: jorkman - Bmguera, Iva-p evič - Tarango, Edberg -erreira, Muster - Chang ah Rucera.
Izpadel 3. nosilec
coral springs
^TA/ap) „ Od nadalje-pan)a teniškega turnirja v oral Springsu (nagradni I ad 255.000 dolarjev) se 6 že moral posloviti tretji topilec American David , heaton, katerega je v 2. ^ogu brez večjih težav pre-^gal manj znani Argenti-aec Heman Gumy s 6:3 in A (7:5). Izidi 2. kroga: , amy (Arg) - VVheaton l4DA/3) 6:3, 7:6 (7:5); Fra-
na (Aig/8) - Tebbutt (Avs) 6:4, 6:4; Rusedski (Kan/6) -Jensen (ZDA) 6:1, 6:2; Pe-reira (Ven) - Baron (ZDA) 6:4, 6:4; Števen (N. Zel/5) -Stolle (Avs) 6:2, 6:2; VVoodforde (Avs/4) - Klasek (Svi) 6:1, 6:2.
Izpadla 8. nosilka M. J. Fernandez
BERLIN (STA/AFP) -Romunska teniška igralka Irma Spirlea je v osmini finala teniškega turnirja v Berlinu z nagradnim skladom 806.250 dolarjev presenetljivo gladko premagala osmo nosilko Američanko Mary Joe Fernandez z izidom 6:2 in 6:1. Izidi 2. kroga: Pierce (Fra) -Habsudova (Sik) 6:2, 6:4; Malejeva (Bol) - Babel (Nem) 6:3, 6:1, Ignatjeva (Blr) - Avila (Spa) 7:6 (7:5), 6:3, Labat (Arg) - Savvamat-su (Jap) 7:5, 5:7, 7:5, Whi-tlinger-Jones (ZDA) - Pano-va (Rus) 6:4, 6:4; 3. kroga: Date (Jap/3) - Halard (Fra) 6:2, 6:3, Spirlea (Rom) - M. J. Fernandez (ZDA/8) 6:2, 6:1, Zvereva (Blr/7) - Back (Nem) 2:6, 7:5, 6:4.
NEW YORK - Koš Patricka Ewinga dve sekundi pred koncem je preprečil Indiani vstop v polfinale NBA prvenstva. Knicksi so tako premagali Pacerse in znižali izid v zmagah na 2:3, šesto tekmo pa bodo odigrali danes ponoči v Indiani.
New York (2) - Indiana (3) 96:95
(2:3 v zmagah; Ewing 19, Starks 16, D. Harper 16, Mason 13; Smits 28, R. Miller 23, Mc Key 11)
Ni dosti manjkalo, pa bi bili spet priča filmu, ki so ga gledalci v Madi-son Square Gardenu že videli na prvi tekmi. Knicksi so slabo minuto pred koncem vodili kar s 7 točkami razlike (93:86). Kot na tisti tekmi pa je tudi tokrat Reggie Miller
poskrbel za preobrat in Pacersi so z delnim izidom 8:0 6 sekund pred koncem povedli 94:93. Tokrat pa je trener Riley zahteval minuto odmora in z dobro izpeljano akcijo je Evving zadel odločilni kos dve sekundi pred iztekom Časa.
ROOKIE OF THE YEAR: Prestižno priznanje za najboljšega novinca letošnjega prvenstva NBA sta letos prejela dva igralca. Žirija, ki jo je sestavljalo 105 ameriških novinarjev, je enako število glasov (43) podelila Grant Hillu (Detroit) in Jasonu Kiddu (Dallas), na tretjem mestu pa je s 15 glasovi Glenn	Robinson
(Milvvaukee). (VJ)
KOŠARKA / KONČNICA NBA r
S košem Ewinga 2 sekundi pred koncem Knicksi še v konkurenci
ROKOMET / 14. SP NA ISLANDIJI
Danes polfinale Živahne polemike
Polfinalna para sta Nemčija - Francija in Hrvaška - Švedska - Rusi jezni na sodnike
REYKJAVIK - Na 14. svetovnem prvenstvu v rokomehi je bil v pričakovanju odločilnih bojev včeraj zadnji prosti dan, po četrtfinalnih tekmah pa so se od prvenstva dokončno poslovile še reprezentance Kube, Alžirije, Tunizije in nekoliko nepričakovano Islandije, pri kateri je že odstopil selektor Adgelstein.
Današnja polfinalna para sta Nemčija -Francija in Hrvaška - Švedska (obe tekmi bosta v Reykjaviku), v ozadju pa še vedno potekajo živahne polemike o edini razburljivi in izenačeni tekmi četrtfinala med Nemčijo in zdaj že nekdanjimi svetovnimi prvaki Rusijo.»Ali se prvenstvo igra zaradi rokometa ali zaradi sodnikov,« je nejevoljen Se dolgo po tekmi besnel ruski selektor Maksimov, Iti se nikakor ni sprijaznil s porazom in se manj z zelo spornim sojenjem Borresena in Stranda. Sodniki so bili predvsem v osmini finala zelo naklonjeni favoritom in v veliki meri preprečili popolna presenečenja, ki bi pomenila polom evropskega rokometa.
Vodstvo mednarodne zveze si nad očitnimi napakami zatiska oči ter popušča
pred najrazličnejšimi zahtevami. Spored tekem se od osmine finala naprej nenehno spreminja, pri čemer imajo odločilno besedo televizijske postaje. Med najbolj ogorčenimi so Hrvati, z drugačnimi težavami pa se ukvarja vrsta evropskih velesil. Sedem reprezentanc se bo s SP neposredno uvrstilo na olimpijske igre, osmi udeleženec so ZDA, preostala štiri mesta pa bodo zapolnili predstavniki Azije, Pana-merike, Afrike in Evrope, konkurenca pa je zelo huda: Španija, Danska, Belorusija, Danska, Romunija, Slovenija, ZR Jugoslavija. ..
Rezultati četrtfinala: Švica - Francija 18:28 (7:15), Nemčija - Rusija 20:17 (12:7), Hrvaška - Egipt 30:16 (13:8), Švedska -Češka (21:15); od 9. do 16. mesta: Španija -Kuba 32:29, Južna Koreja - Alžirija 33:25, Islandija - Belomsija 23:28, Tunizija - Romunija 25:33; osmina finala: Francija -Španija 23:20, Švica - Kuba 27:26, Nemčija - Belorusija 33.26, Hrvaška - Tunizija 29:28, Ceska - Južna Koreja 26:25, Islandija - Rusija 12:25, Švedska - Alžirija 28:22, Romunija - Egipt 26:31.
KOLESARSTVO / 6. ETAPA DIRKE PO ITALIJI
V šprintu zmagal Italijan Minali
Kolesarji so si včeraj v bistvu privoščili počitek - Danes 216 km
TARANTO - V 6. etapi kolesarske dirke po Italiji si je Nicola Minali zagotovil svojo osmo zmago v letošnji sezoni. V šprintu je premagal rojaka Maria Cipolli-nija, ki je na letošnjem giru osvojil že dve etapi. Udeleženci dirke so si vCeraj v bistvu privoščili dan počitka, saj so vozili res zelo počasi. Etapa se je razživela šele 44 km pred ciljem, ko se je v beg pognal Rus Konjišev.
Ujel ga je Italijan Tafi, ki si je za ta podvig prislužil grajo svojega kapetana Romingerja. Lanfranchi in Cenghialta sta si kmalu nato nabrala 38 sekund prednosti, vendar zaman. V zadnjih kilometrih je več kolesarjem počila guma, v končnem šprintu pa je bilo precej nedovoljenih udarcev s komolci, vendar brez posledic.
Današnja etapa od Taranta do Terme Luigiane meri 216 km in se bo predvido-
ma končala z novim množičnim Sprintom, Čeprav se bodo kolesarji trideset km pred ciljem spopadli z gorsko nagrado.
Vrstni red 6. etape (Trani - Taranto, 165km: 1. Minali (Ita) 4 ure 11 minut 15 sekund, s povprečno hitrostjo 39, 403; 2. Cipollini (Ita); 3. Svorada (Sik); 4. Lombardi (Ita); 5. Citterio (Ita); 6. Strazzer (Ita); 7. Fidanza (Ita); 8. Simon (Fra); 9. Van Petegem (Bel); 10. Manzoni (Ita) in glavnina v zmagovalčevem času.
Skupni vrstni red: 1. Tony Rominger (Svi) 19 ur 50 minut in 39 sekund; 2. Maurizio Fondriest (Ita) +51; 3. France-sco Casagrande (Ita) +1:07; 4. Jevgenij Berzin (Rus) +1:15; 5. Pjotr Ugrumov (Lat) +1:28; 6. Davide Rebellin (Ita) +1:45; 7. Pavel Tonkov (Rus) isti C as; 8. Massimiliano Leih (Ita) +1:45; 9. Wladi-mir Belli (Ita) +2:07; 10. Enrico Zaina (Ita) +2:10 itd.
MOTOCIKLIZEM / PRED VELIKO NAGRADO NEMČIJE
Motociklisti prvič na Niiiburgrinau
NURBURGRING - Karavana motociklistov se |® prvič preselila na Niirburgring po letu j*990. Michael Doohan si bo na vse kriplje prizade-VaL da bo znova prevzel Vodstvo v skupnem seštevku svetovnega prvenstva v pollitrskem razre-nu, ki ga je izgubil po Padcu na VN Španije. Medtem ko je Doohan že dvakrat slavil na VN Nemčije v Hockenheimu, Pa ga na »novi« 'Ntirbur-S^ng ne vežejo lepi spo-dnni, saj je tu hudo padel na dirki 1990. Beattie je faradi težav z gumami v Španiji osvojil 7. mesto H) s Štirimi točkami pre-fntel rojaka Doohana (70 točk). Alberto Puig, ki je na domačem dirkališču Prvič zmagal, pa je s 56 točkami na tretjem mestu.
Doohan je lani devetkrat zmagal (skupaj 13
dirk), letos pa je zmagal na uvodnih dveh dirkah in napovedal naskok na novo krono. Po zadnjih dveh spodrsljajih v Suzuki in Jerezu pa se je njegov položaj poslabšal, pa Čeprav je dokazal, da je njegova honda daleč naj-hitrejša. Beattie še ni dirkal na Niirburgringu. »To bo zame nova izkušnja, saj je dirkališče zahtevno s Številnimi srednje hitrimi zavoji.«
Nemški ljubitelji motociklizma bodo vsekakor pogrešali Kevina Schwantza. Dirkač iz Teksasa je nastopil na prvih treh dirkah, tokrat pa ga znova ne bo, saj še ni povsem pozdravil poškodovanega zapestja in kolka. Sam upa, da bo nastopil junija na VN Italije, toda na koncu sezone naj bi se poslovil od dirkanja.
Niirburgring je prevzel organizacijo VN, potem
ko je jo odpovedal Ho-ckenheim, ki je imel lani z dirko velike izgube. Prav tako pa je lansko dirko obeležila smrt britanski prikolicarja Simona Priorja.
Tako bo Niirburgring ta konec tedna gostil prvo od dveh letošnjih najve-Cjih prireditev. Druga bo na sporedu šele 1. oktobra, ko se bodo po letu 1984 na dirkališče vrnili tudi vozniki formule ena, saj Niirburgring gosti veliko nagrado Evrope. Nemški organizatorji so dirkališče povsem posodobili. Postavili so moderne tribune, ki sprejmejo 120 tisoč gledalcev, odličen dostop, mostove, novo tiskovno središče. Muzej motornih vozil pa daje obiskovalcem slutiti, kakšen je bil Niirburgring nekoč. Dirkališče je moderno, s hitrimi zavoji in širokimi »odstavnimi«
Luca Cadalora je trenutno 5. v razredu do 500 ccm
pasovi, ki vsekakor dajejo varnost.
Rezultati VN Španije so naredili obe prvenstvi v obeh kategorijah zelo zanimivi; Daryl Beattie (suzuki) ima le 4 točke naskoka v razredu do 500 ccm, prav toliko pa Hara-
da vodi pred Ralfom VValdmannom v razdre-du do 250 ccm. Toda v Niirburgringu bodo vsa moštva na isti barki. Tu ni po prenovitvi Se nihče dirkal. To pa naj bi bil odličen preizkus šampionov! (MAn)
NOVICE
Avstrijski pokal: Rapid izločil salzburško Austrio
DUNAJ - Rapid Dunaj je trenutno vodilni klub v avstrijskem nogometu. Mlado moštvo brez posebej izstopajočih igralcev, ni le na najboljši poti k osvojitvi naslova avstrijskega nogometnega prvaka (trenutno vodi na lestvici), temveč se je tudi uvrstilo v finale avstrijskega pokalnega tekmovanja. Dunajčani so pred 20.000 igralci v polfinalu izločili velikega favorita Austria Salzburg z 2:0 (0:0), junak tekme pa je bil komaj 18-letni napadalec Piirk, ki je z goloma v 62. in 71. minuti tako rekoC sam odločil tekmo. Rapid je bil ves Cas boljši in je zasluženo zmagal, kar je po tekmi priznal tudi trener Salzburga Oto Barič. Drugi finalist je drugoligaš SV Leoben, ekipa v kateri igra bivši Član avstrijske nogometne reprezentance Scha-chner. Leoben je v polfinalu izločil deželnega ligaša Hartberg, ki je v Četrtfinalu senzacionalno izločil dunajsko Austrio. (Ivan Lukan)
Wood odločil v zadnji sekundi
NEW YORK (STA/AP) - Randy VVood, napadalec Toronto Maple Leafsov, je z golom v zadnji sekundi odločil šesto srečanje prvega kroga končnice NHL proti Chicago Blackhavvksom. Izid v tekmah je zdaj izenačen na 3:3, odločilna sedma tekma pa bo danes v Chicagu. V rednem delu se je tekma končala z rezultatom 4:4, Čeprav so domačini že vodili s 4:1. Chicagu je uspelo narediti preobrat in izenačiti, vendar je v podaljšku VVood po podaji Matsa Sundina dosegel odločilni gol.
Strelci za Toronto so bili Mironov, Domi, Ridley in VVood dvakrat, za Chicago pa Graham, Murphy, Sa-vars in Sutter. Sedmi tekmi bosta dali zmagovalca tudi v dvobojih med San Jose Sharksi ter Calgary Flamsi in St. Luis Bluesi ter Vancouver Canuksi. V šestih so namreč zmagali Sharksi in Bluesi. Odločilni tekmi bosta v Calgaryju in St. Luisu.
Izidi šestih tekem: Toronto - Chicago 5:4 (0:1, 3:0, 1:3) - po podaljških, San Jose - Calgary 5:3 (1:2, 3:0, 1:1), St. Luis - Vancouver 8:2 (2:0,4:2, 2:0).
VVinnipeg se ne bo selili
VVINNIPEG - Dva nizkoproraCunska kanadska hokejska kluba v severnoameriški profesionalni ligi sta do vratu zabredla v težave. VVinnipeg Jetsi, ki naj bi se v prihodnji sezoni zaradi likvidnostnih težav - mesto naj ne bi imelo dovolj posluha za ta šport- preselili v Minneapohs, bodo kot kaže vendarle ostali v VVinni-pegu, kjer domujejo že 23 let.
Mesto je naposled odobrilo del sredstev za izgradnjo nove dvorane, ki naj bi imela 16.000 sedežev, klub pa bi tako po izračunih končno lahko posloval z dobičkom. Dvorana bo stala 82 milijonov ameriških dolarjev, od tega bo mesto prispevalo 49 milijonov za dvorano in 30 za izgradnjo parkirišč in infrastrukture.
V enaki zagati kot VVinnipeg pa so se znašli tudi igralci Quebec Nordiques in šušlja se, da naj bi klub prodali v Denver, kjer je včasih domovalo NHL moštvo Colorado Rockies, ki pa se je leta 1982 preselilo v New Jersey in postalo New Jersey Devils. Que-bec bi s tem po 16 letih izgubil hokejsko moštvo v najelitnejši ligi na svetu, kar bi po pisanju montrealskega časopisa »La Presse« pomenilo nenadomestljivo izgubo za quebesko družabno življenje. (JuM)
NOGOMET / A LIGA

Milan padel v Neaplju
Edini gol dosegel Agostini
Napoli - Milan 1:0 (1:0)
Strelec: Agostini v 45. minuti.
NAPOLI: Taglialatela, Pari, Tarantino, Bordin, Cannava-ro, Cruz, Buso, Rincon, Agostini, Imbriani, Pecchia.
MILNA: Rossi, Sordo, Maldini, Albertini, Galli, Costa-curta, Massaro, Desailly, Boban, Lentini (Stroppa od 70. min.), Simone (Donadoni od 46. min.).
Napoli lahko po zmagi v vnaprej igrani tekmi 32. kola nogometne A lige proti okrnjenemu Milanu Se upa v uvrstitev v pokal Uefa, pozornost Milančanov pa je že tako usmerjena izključno na finale evropske lige na Dunaju proti Ajaxu.
»Prav bi bilo, da bi si taksno srečanje ogledalo vsaj 50 tisoč ljudi,« je glede na slabo predprodajo vstopnic pozival Napolijev trener Boškov, vendar pa njegovo moštvo ni v prvem polčasu res storilo ničesar, da bi upravičilo množični naval gledalcev na stadion San Paola. Napoli je bil povsem brez moči, saj je Milan vse njegove napade zaustavljal že na sredini igrišča. Gostje so imel dve dobri priložnosti za gol, gostitelji pa nobene, vse dokler ni Sordo kot zadnji mož v obrambi prav v zadnji minuti prvega dela neordno izgubil žogo, Agostini pa se ni nič obotavljal in je s silovitim strelom s kakih 20 metrov premaagal Rossija.
Milančani so v drugem polčasu sicer še naprej držali vajeti igre v svojih rokah, trudili so se, da bi izenačili, a niso dali vsega od sebe in gostitelji so dosegli nepričakovano in v bistvu tudi nezasluženo zmago.
NOVICE
Rosi svetovni prvak
PERUGIA - Italijanski boksar, 38-letni Gianfranco Rosi, je osvojil naslov svetovnega prvaka v super-veltrsld kategoriji po verziji WBO. Po točkah je premagal dosedanjega prvaka, Američana Verna Phili-psa. Odločitev treh sodnikov, Stucchija (San Marino), Grootenbruela (Belgija) in Ramireza (Portoriko) je bila soglasna, z njo pa se tabor Američana ni strinjal. Dvoboj je bil izredno oster, Rosi pa je kljub letom pokalaz odlično telesno pripravljenost. Za Rosija je to že tretji naslov prvaka.
Ancona odstavila Perottija
ANCONA - Vodstvo Ancone je odstavilo trenerja Attilia Perottija, čeprav se moštvo Se poteguje za napredovanje v nogometno A ligo. Društvo je v popolnem razsulu, predsednik Longarini je v hišnem priporu, pooblaščeni upravitelj Massimi pa se je javno sprl z igralci.
Danes igre v Vižovljah
Zaradi slabega vremena v preteklem tednu so bile Mladinske igre občine Devin Nabrežina preložene na današnji dan, petek, 19. maja. Tekmovanje bo v Športnem centru v Vižovljah z začetkom ob 9. uri; sodelovali bodo vsi osnovnošolci iz občine, tako italijanski kot slovenski, ki se bodo pomerili v naslednjih panogah: tek 50 m, poligon, tek čez dm in stm, met žogice in štafeta. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in Tržaške hranilnice, Conija in staršev samih: nagrajevanje bo okrog 12. ure.
TRST
Dežela bo podelila 130 »orlov«
Nagrajeni 4 ' naši športniki
Na Tržaškem velesejmu bo predsedstvo Dežele v ponedeljek ob 17.30 podelilo 130 športnikom, športnim funkcionarjem in strokovnjakom tradicionalne »Športne orle«. Zlati orel bodo zarezul-tate na svetovni ravni prejeli Riccardo Dei Rossi (veslanje), Luca Colombo (kolesarstvo), Davide BeneteUo (karate), Vittorio Filippas, Pietro Perelli, Alessan-dro Re, Agostino Vidul-li, Roberto Bertocchi, Elena Peste, Francesca Pitacco in Fabio Bemes (jadranje). Z bronastim orlom bodo med dragimi nagrajeni tudi štirjje slovenski športniki: Matjaž Kodrič (baseball), Mateja Paulina in David Bogateč (rolkanje) Nina Mihe (n. tenis).
ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM
Dom Imsa še korak do napredovanja v 1. žensko divizijio
Premagal je Grada -Vi. moški divizijo Olympia utrdila 3. mesto
Dom Imsa - Grado 3:1 (8:15,16:14,15:7,15:5)
DOM IMSA: Tomšič, Kovic, Humar, Mozetič, Uršič, Kocijančič, Zuccari-no, Čeme.
Domove odbojkarice so z zmago proti Gradu storile najbrž odločilen korak do napredovanja v 1. divizijo, saj imajo s tekmo manj dve koli pred koncem prvenstva pred Gradom zdaj dve točki naskoka. Ze danes pa čaka Jerončičeve varovanke tekma z zadnjeuvrščenim Caffe Moroccom v Loč-niku, medtem ko bo Grado igral proti prvouvrščeni Tomani, ki je doslej izgubila samo dva seta. Z zmago v Ločniku in verjetnim porazom Grada pa bi napredovanje tudi postalo realnost.
Srečanje proti ekipi iz Gradeža domovke niso odigrale najbolje. To še pose-
ATLETIKA
Igor Sedmak »lovi« noimo za nastop na DP
.Igorju Sedmaku, edinemu slovenskemu zamejskemu atletu, ki se je po zamrtju atletske dejavnosti pri Boru vključil v SK Devin, se novi sredini, ki ga je medse nadvse prijazno in z razumevanjem sprejela, s svojima prvima nastopoma v sezoni ni uspelo v zadostni meri častno oddolžiti: z nastopom v troskoku na mednarodnem mitingu v Novi Gorici in z nastopom v daljini na mednarodnem mitingu v Gorici. Rezultat 14.66 m iz Nove Gorice sicer za Igorjeve sposobnosti prav dosti ne pomeni, čeprav je njegova uvrstitev na 3. mesto (za predstavnikom Slovenije in Hrvaške) soliden dosežek, ki ga v danem trenutku glede na razmere ni bilo mogoče izboljšati. Tekmovanje v Novi
Gorici je namreč motilo slabo vreme, dež in mraz pa za Igorja nadvse občutljiva kolena (dve operaciji meniskusa in ena kolenskih vezi) pomenita vselej težave.
Rezultata iz Gorice pa takorekoč ni, saj se je Igor po uvodnem skoku zaradi izredno slabih razmer in omenjenih težav nadaljnjemu tekmovanju odpovedal. Toda priložnosti, častno nastopiti v majici novega društva, bo v maju in juniju precej: že to soboto na 2. delu ekipnega deželnega prvenstva, na vrsti mitingov v deželi in v Sloveniji ter konec junija na posamičnem prvenstvu dežele. Igorjeva naloga je, da v teh nastopih postavi normo za nastop na državnem prvenstvu v začetku julija. (I. Pertot)
bej velja za prva dva seta, ko so po slabem ogrevanju zaigrale povsem nezbrano in so očitno podcenjevale nasprotnika. To se jim je tudi hitro maščevalo, saj so gostje prvi set hitro dobile, v drugem pa so že vodile s 6:0. Takrat pa je trener Jerončič namesto Zuccarino-ve v igro poslal izkušeno Suzy Čeme, kar je prineslo preobrat. V 2., 3. in 4. setu je bil tudi odločilen doprinos Jasmin Kocijančič, ki je vstopala v drugi liniji in z dobro obrambo pripomogla, da se je srečanje obrnilo v pravo smer.
Po osvojenem drugem setu so nato domovke v nadaljevanju le zaigrale tako, kot znajo in si zagotovile najbrž najvažnejšo tekmo cele sezone.
Ostali izid 11. kola: Az-
zurra - Caffe Morocco 3:0.
Vrstni red (v oklepaju število odigrani tekem): Torriana (9) 18, Dom Imsa
(9)	14, Grado (10) in Azzur-ra (11) 12, Villacher Bier
(10)	10, Libertas Capriva
(11)	4, Caffe Morocco (10)
0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
01ympia - Torriana 3:0 (15:5,15:8 15:5)
OLYMPIA: Dorni, Seni 3+5, Komjnac 5+2, Hlede 7+3, Vogrič 3+2, Kosič 1+2, Špacapan 4+3, Bensa 9+7, M. Lutman 3+2, Frandoli 2+2.
01ympia je do točk prišla lažje od pričakovanj, saj je v Gradišču istega nasprotnika premagala šele po štirih izenačenih setih igre. Tokrat je bil nekoliko bolj negotovo te drugi set, v katerem sta si bili moštvi enakovredni do rezultata 11:8 za 01ympio. Trener Rinaldo Dorni je naredil med tekmo več menjav, a učinek šesterke ni bil zato nič slabsi. 01ympia ostaja tako na 4. mestu, po današnji tekmi s Corrido-nijem pa se bo v zadnjem kolu pomerila še s Turria-com in bi ga lahko v prime-m zmage dohitela na končnem 3. mestu.
Naš prapor - Adi Ronchi 1:3 (9:15, 7:15,15:8,6:15)
NAS PRAPOR: Devetak,
Polovico troboja za osnovnošolsko olimpiado ŠŠT so že spravili pod streho
Važna zmaga Dom Imsa proti Gradu
Cevdek, Kovic, Sfiligoj, Sošol, Paulin, Mikluš, Boškin.
Ronška šesterka, ki jo trenira Aleš Gej, si je praktično že zagotovila nastop na kvalifikacijah za D ligo. Naš prapor ni igral slabo, zaradi izredno neugodnega sojenja pa so igralcem kmalu popustih živci, vrh tega je Šesterka nastopila okrnjena. Sodnica je bila izredno popustljiva, v drugem setu pa je večkrat grobo oškodovala gostitelje, tako da si je prvič v dologletni karieri rdeč karton prislužil celo zelo korektni Mariano Sošol.
Ostali izidi 20. kola: Grado - Fossalon 2:3, Mossa -Libertas Turriaco 3:1, Intre-pida - Corridoni 1:3, Caldi-ni - VBL Cormons 2:3.
Vrstni red: Mossa 40, Acli Ronchi 34, Libertas Turriaco 28, 01ympia 26, Nas prapor in VBL Cormons 22, Intrepida 20, Torriana 18, Corridoni 16, Caldini 10, Fossalon 4, Grado 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Vrstni red po 18. kolu: Morarese in Corridoni 30, Staranzano 28, Villesse 24, VBL Cormons 2, Acli Ronchi 14, San Luigi 12, Pieris 10, Intrepida 6, Farra 2.
TROFEJA GORIŠKEGA MESTA
Azzurra - Dom Korotan 0:3 (3:15,10:15,3:15)
DOM KOROTAN: Bri-sco, Gej, Klanjšček, Marvin, Cumin, Bressan, Koren, Simčič, Toros, Sošol, Bre-sciani, Ambrosi, Branca.
Mlade domovke so nepremagane končale ta tur-
nir, ki ga prireja Centr sportivo italijano (CSI). ^ zurro, ki jim je v prvem o® lu, kot edina ekipa odvzela niz, so tokrat prepricljlV premagale.
Čeprav nasprotniki nis bili dorasli domovkam. J^ bil turnir zanje vseeno koP sten, ker je trenerka Suzy Čeme dala možnost igraDJ tudi tistim igralkam, ki s° prvenstvu naraščajnic aa stopale manj pogosto, a 6 se tu lepo izkazale.
TRŽAŠKI POKAL
Ricreatori - Sloga u. (3:15,0:15, 0:15)	,
SLOGA: Drasič (5+a ’ Furlani (2+3), Milič (6+^’ Peterlin (5+1), Ritossa. Smotlak (2+1), Stop3 (11+0) :
Sedmo kolo tekmovani za tržaški pokal je bilo ^ sporedu med tednom- ^ 0 gina ekipa, ki jo, kot znano, sestavljajo igralci Sloge Bora, je do novih točk pn la kar po hitrem postopku, pa čeprav je nastopil3 okrnjeni postavi. Žara drugih obveznosti je bil o šoten kapetan Sušteršic-najboljši napadalec Kp
stjan Ritossa pa je poškon0 van in je soigraic® spremljal le s klopi- N3,, fantje so zmago izbojeva po samih 36 minutah if? ’ saj so bili v vseh elemen daleč boljši od domačin0 : Posebno pohvalo zasm tokrat Marjan Stopar 11® nik 81), ki je bil naj uspe nejsi igralec v Slogimh stah, njegovo odlično seryj ranje pa je za nasprotuj predstavljalo res nereSlj1 uganko. (INKA)
Hitro, hitro do cilja....
(Foto Balbi/KROMA)
Preko sto učencev štirih osnovnih šol svetoivan-skega didaktičnega ravnateljstva je včeraj zjutraj nastopilo na atletskem troboju za osnovnošolsko olimpiado Športne šole Trst, ki poteka letos v športnih objektih svetoivanske Sole Otona Zupančiča.
Met medicinke in skok v daljino sta bila v šolski telovadnici, vreme pa je organizatorjem prizaneslo, tako da so med eno in drugo ploho lahko na odprtem igrišču izvedli tek na 20 m.
Učenci, ki so na kraj tekmovanja prišli v spremstvu svojih učiteljic, so se pomerili tudi v igri med dvema ognjema. Miličinski je z 2:0 premagal Finžgar, Zupančič pa je po hudem boju z 2:1 odpravil Bazoviške junake.
Zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče odigrati finalne tekme za določitev zmagovalca ravnateljstva med šolama Milčinski in Zupančič. Tekma bo tako na sporedu v četrtek zjutraj. Vsem udeležencem je organizator SST postregel s krofom.
Danes bodo na vrsti še učenci šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva. Nastopili bodo učenci šol Ribičič, Grbec, Širok in Gregorič-Stepančič. Začetek troboja bo ob 8.30.
V nedeljo v Repnu prvenstvu UISP v miniodbojki
Odbojkarska zveza FIFA V je letos v veliki zamu^ pri prirejanju prvenstva v miniodbojki, zato p8,) veliko bolj aktivno združenje UISP. Pod njegov1 ^ pokroviteljstvom se že več kot dva meseca odvija)0 razni turnirji za najmlajše odbojkarje, katerih se un ^ ležujejo vsa naša društva in sicer Bor, Breg, Kant vel, Sloga Zadružna Kraška banka in Sokol. Ti hjL nirji se sicer še niso zaključili. V nedeljo pa bo uta ^ oz. njegova odbojkarska zveza priredil deželno pr venstvo. Gre za manifestacijo »Šport in piazza«, je državnega značaja, saj se bo istočasno odvijat3 di v drugih italijanskih mestih. UIPS jo pa prirej3 sodelovanju z naravovarstveno organizacijo Wwr-Za nastope v naši deželi je prireditelj izbral Repel tabor. Manifestacija bo na sporedu na glavnem trg v Repnu in bo potekala ves dan, saj se bo začela ob 9.30. Vsi tekmovalci bodo nagrajeni, poskrbljen ^ pa bo tudi za okrepčitev in osvežitev. Mladi o ^ bojkarji in odbojkarice bodo nastopili razdeljen1 dve starostni skupini, saj bodo v skupini A igrah sti, ki so rojeni v letih 1983 in 1984, v skupini B P igralci letnika 1985 in mlajši. Organizator upa, da bo turnirja udeležilo čimveč ekip, vsekakor pa ra ^ na na nastop približno 150 otrok.V primeru slabeg vremena se bodo mladi tekmovalci preselili v pensko telovadnico, ki jo je dalo na razpolago Spo no združenje Sloga , njegovi člani pa bodo sploh o ganizatorju ves dan pomagali pri izvedbi turnirja.
Pri minivolleyju sicer običajno velja pravilo, d3 sestavijo nobene lestvice. Tokrat pa bo turnir h*? valnega značaja. Prve tri uvrščene ekipe v vsaki tegoriji si bodo namreč priborile pravico do nas op na zključni državni manifestaciji, ki bo mes_eca 1 nija v mestu Fano. Stimulacija več torej za cim ^ številno udeležbo za nedeljskem turnirju v Repn (INKA)

^KOŠARKARSKA D LIGA / JUTRI V 29. KOLU
Sokolove! bodo ponovno skušali potopiti tržiški Pom Cicibona in Kontovel zlahka?
Belozeleni (ob 21.00 v Trstu) in plavobeli (ob 20.30 v Tržiču) favoriti proti Adiju
, Medtem, ko se je košarkarsko prvenstvo C2
'S6 že izteklo, imajo ttiostva v D ligi na spore-se tekme zadnjih dveh k°l- V tem koncu tedna odo vsi tri naši predstav-Jtiki igrali v gosteh. Naj-nalogo ima Cicibona, ki bo imela opravka z zadnjeuvršCe-Mrn Adijem iz Trsta. Nekoliko zahtevnejši je Posel Konto vela. ki bo ^avjio tako igral proti heliju, a iz Ronk. Težka Pa bo naloga Sokola, ki bo ^ Tržiču meril moči z drugouvrščenim Pomom.
CICIBONA: Vrsta pora-Zov in začetek del v balo-nu sta vzroka, da so belo-2eleni praktično že prenehali z igranjem, saj je ?dpadel vsak pravi motiv ju treningi so se v zadnjih ednih zreducirali na enk-jet tedensko kot gostje fega v dolinski telovad-Urci ob petkih. Kljub temu Pa imajo Kovačičevi antje jutri edinstveno pri-°2nost, da osvojijo nov Par točk, saj bodo igrali v gosteh z zelo skromnim Užaskim Adijem, ki se je Ze Pred časom sprijaznil s Povratkom v promocijsko
, SOKOL: Ko je že vse azalo, da so nabrezinski košarkarji predčasno odšli na počitnice, saj so kar nekajkrat zapored igrali v gasilni postavi, se je v okolovem taboru vse Uredilo in v skoraj popol-jj1 postavi so belordeCi se Urugič zapored zmagali, okrat pa bo naloga mno-gp težja, saj bodo sokolov-Cl gostovali pri Pomu, ki 'uta le dve točki zaostanka za »leaderjem« Arno in se ni povsem opu-upanja na prvo mesto, prvem delu prvenstva
stil
Bo M. SosiC spet odločilen?
so Emilij evi - Terčonovi
fantje že premagali Pom, ki pa se bo tudi zato jutri .skušal na vse načine uveljaviti.
KONTOVEL: Po za-
IzletSPDT na Višarje to nedeljo odpade
Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva iz Trsta je za to nedeljo nameraval organizirati izlet za osnovnošolce na Višarje. Toda zaradi stavke železniškega osebja so bili pri SFDT prisiljeni izlet odpovedati in ga preložiti na nedeljo, 28. maja Prijave za izlet sprejemajo v uradu Združenja slovenskih športnih društev po telefonu 635627, podrobnejše informacije pa lahko zainteresirani dobijo po telefonu 55180.
miljeni priložnosti, da bi plavobeli še enkrat premagali Ardito, Čaka Kon-tovelce precej lažja naloga, saj bodo jutri preverili kakovost Aclija iz Ronk, ki se nahaja na sredini lestvice. Starčevi fantje so nesporni favoriti in si prizadevajo, da bi sezono zaključili brez novih porazov, v TržiCu pa bo odločala obramba, saj so nasprotniki zelo prizadevni in so si v teku prvenstva že privoščili nekaj lepih zmag.
TAKO V 1. DELU: Cicibona Mingot - Acli Ts 95:69 (Jogan 20, A. Zup-pin 17, Tomšič 15, Giaco-mini 14), Kontovel - Acli Ronchi 74:62 (I. Emili 18, Kralj 14, Turk 12, D. Gulič 11), Sokol Warm - Pom 60:49 (Paulina 15, B. Per-tot 12, M. Pertot 9). (VJ)
Konjske dirke
JADRALNE VESTI
Soliden nastop Čupinih jadralcev
Nastopili so no tekmovanju zo kojutne jadrnice pred Tržičem - V Trstu ni vetra
-| H NAMIZNI TENISA
Vanja Milič spet
»azzurra«
Pred Tržičem je v nedeljo SN Tavoloni organizirala regato za »Pokal dveh rek« za kajutne jadrnice prostega in IMS razreda. Regate se je udeležilo 32 posadk, med katerimi tudi 2 Cupini. Tekmovalci kajutnih jadrnic so imeli sreCo z vetrom, tako da je regato izpeljala večina tekmovalcev. Med Cuparji se je najbolje uvrstila Ali Baba (Kanalac Nadja), medtem ko je bila Siša Milič diskvalificirana. Aleks Bezin (Cupa) je tokrat krmaril Cimbro, jadrnico sosednjega sesljanske-ga kluba SNPJ ter v razredu IMS zasedel 5. mesto, sicer pa je v realnem Času drugi za-
vozil skozi cilj.
Zaradi pomanjkanja vetra pa je 6. in 7. maja v Tržaškem zalivu (organizator JC Adriaco) odpadla otvoritvena regata za razrede Evropa, Laser, 412 in 470. Zadnji vikend se je razočaranje jadralcev na enakem predelu Tržaškega zaliva in sicer 2 milji na morju pred Trstom ponovilo (organizator je bila tokrat SN Triestina della vela).
Na programu bi morala biti druga conska selekcija razreda laser. 25 tekmovalcev, ki so v Trst prišli iz petnajstih kljubov naše 11. cone FIV, se je vse od jutra pa do 16. ure po-
poldne v oblačnem in brezvetrnem vremenu dolgočasilo pred štartno linijo, nakar jim ni preostalo drugega kot vrnitev domov paznih rok.
Tržaški zaliv postaja tako za jadralce v zadnjem Času zaradi bezvetrja vse bolj neugodno področje. To še posebej zadeva njegov vzhodni predel, torej tudi za Barkovlje in seveda Sireno. To potrjujejo tudi besede glavnega trenerja Sire-nine športne ekipe in sicer Lorenza Bogatca, ki je svoje jadralce pogosto prisiljen trenirati v slovenskih vodah, kjer je Eol jadralcem bolj naklonjen
(Domeniš)
Mladinke na Češkem
Krasova narašcaj-nica Vanja Milic bo te dni ponovno oblekla dres mladinske državne reprezentance, ki bo od 19. do 21. maja nastopila na odprtem prvenstvu Ceške.Vanja se je že od nedelje skupaj z ostalimi pripravljala v vsedržavnem centru za namizni tenis v Fiuggiju, na Češko pa so odpotovali vderaj. V moški vrsti so Fa-brizio Cadamagnani, CLTS Torino, France-sco Lucesoli, Umber-to Giardina in Antonio Gigliotti, v ženski mladinski reprezentanci pa Feliciana Zappitelli, Stefania Bosi in Krasovka Vanja Milic. (JJ.)
piše: Giorgio Plettersech ■ DOnOS &€! ZO VOS TOtOCOldO
La Vec bo v Turinu skušal spet zmagati Mister Cyrano je izrazit favorit v Rimu
1.	dirka (Turin): Mr. La Vec (2) je pred kratkim Ze zmagal na podobni dirki. Pot do nove zmage pa mu bo skušal preprečiti Robur (X), medtem ko je Dance Maraton (1) zmožen vsega;
2.	dirka (Bologna): Israe-le (2) je v izvrstni formi in je glavni favorit. Med najboljšimi pa bo gotvo tudi Omsh (X), ki je zelo hiter, pozornost pa zasluži tudi Oriali (1);
3.	dirka (Monetcatini): Oropuro (2) lahko zmaga, če bo takoj povedel. Opozarjamo pa se na Marchina (X) in Obars Bacol (1);
4.	dirka (Taranto): Praia-no Arni (1) ima vse atribute za zmago. Opozarjamo pa na Inventor Swe (X) in na
Pay Me Trio (2), ki lahko preseneti vse;
5.	dirka (Rim): Mister Cyrano (1) ne bi smel imeti velikih težav. Ob njem opozarjamo še na Lodoika (X) in Golden Riška (2);
6.	dirka (Firence): Bor-bon Jack (2) lahko na primernem terenu brez težav zmaga. Lepe možnosti ima tudi Vratna Gora (1), pozornost pa zasluži tudi Cristal-lo (X).
Dirka tris
(Bologna, ob 18. 00)
NASI FAVORITI: 13. Perfida Ci, 3. Inkling, 8. Medong;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 16. Lemmon Park, 20. Space VValker, 15. Lusi-gnano.
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi - -drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
IX
2
XI
2X
1
1
X2
1
X2
21
X
Irina
Pertot
Bari - Roma	2
Cremonese - Padova	2
Fiorentina - Torino	1 X 2
Genoa - Foggia	1 X 2
Inter - Cagliari	1
Juventus - Parma	1
Lazio - Sampdoria	1 X
Reggiana - Brescia	1
Chievo - Cosenza	1 2
Andria - Acireale	X
Lecce - Como	1 X
Modena - Ravenna	1
Avellino - Gualdo	1 X
^{nogomet / KONČANO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV IN NAJMLAJŽIH NA TR2ASKEM>i
Združeni ekipi Zarje Adriaimpex in Bora Farco presegli pričakovanja
Na Tržaškem sta se pred kratkim končali no gometni prvenstvi naraščajnikov in najmlajših. Združeni ekipi Zarja Adriaimpex (naraščajniki) in Bor Farco (najmlajši) sta resnično ugodno Presenetili.
Naraščajniki
Zarja Adriaimpex je zasedla odlično tretje mesto, čeprav skupno z ekipo Opicine in tako Potrdila, da sodi v sam vrh tržaškega nogometa. Lahko rečemo, da je bil letos premočen za našo enajsaterico samo končni zmagovalec SanfAn-drea, prva štiri moštva pa so bila za razred boljša od ostalih.
Igralci trenerja Miloša Tula so dosegli kar 23 ^rrag, trikrat so igrali neodločeno in štirikrat izgubili. V prvem delu so dosegli 23 točk (11 ^uag), v povratnem pa še tri več. Da je bila eki-Pa za prvenstvo dobro pripravljena, potrjuje Podatek, da je dala kar 122 golov in jih prejela e 27. Napadalci so prišli vedno v ospredje in šamo proti prvouvrščeni SantAndrea, ko so obrakrat poraženi zapustili igrišče, niso prišli uo zadetka. Najbolj prestižno zmago so dosegli Proti Fortitudu iz Milj v Bazovici kar s 3:0, Mperio pa so odpravili z rekordnim rezultatom
Lahko rečemo, da je ekipa pokazala tehnič-uo dober nogomet, saj so v ekipi igralci ki od-UCno obvladajo žogo (bivši gojenci trenerja dr.
Verdenika) in so telesno zelo dobro pripravljeni. Med posameznimi naj omenimo vsekakor nadarjenega nogometaša in liderja ekipe Loren-zija, ki je bil pravi motor enajsterice in je obenem dosegel 23 zadetkov, najboljši strelec pa je bil z 28 zadetki Ota. Za dober uspeh gre zasluga predvsem vešči roki strokovno res dobro podkovanega trenerja Tula, igralci pa so se obnašali, skoraj bi rekli »profesionalno«. Fantje, le tako naprej!
Strelci: 28 golov Ota, 26 Šušteršič, 23 Lorenzi, 13 Gurman, 10 Kariš, 5 Manzin, Blazina, Mi-liani, 3 Damjan Gregori, 2 Ostrouška, 1 lozza.
KonCni vrstni red: SanfAndrea 53, Fortitu-do 52, Zarja Adriaimpex in Opicina 49, Al tura Muggesana 35, Chiarbola 34, Olimpia in Do-mio 33, Costalunga 30, San Sergio 29, CGS 24, Portuale 19, Montebello Don Bosco 17, Ponzia-na 13, Esperia 8, Junior Aurisina 2.
Najmlajši
Niti največji optimist ni pričakoval tako dobre uvrstitve Bora Farco. Fani Olimpija je osvojila prvenstvo le zato, ker je razpolagala s starejšimi igralci, tri četrt Borovega moštva pa so sestavljali fantje letnika 1982. Kljub temu hendikepu je trener Zeželj skozi prvenstvo tako dobro razporedil igralce na igrišču, da so na koncu zasedli 4. mesto, za las pa jim je ušlo častno tretje mesto. Fantje so vedno igrali napa-
dalno, praviloma so tudi zmagovali, vse poraze pa so doživeli z minimalno razliko v golih. Koncni obračun 20 zmag, 6 porazov in 2 remija (42 točk) je torej res odličen. Najbolje so se odrezali proti močnejšim ekipam. Vrhunec so dosegli z remijem proti prvouvrščeni Fani Olimpia in z zmago proti San Sergiu.
Kljub visoki uvrstitvi je Bora Farco dosegel relativno malo zadetkov (46). V ekipi ni bilo izrazitega strelca, nasprotno pa so si vsi prizadevali, da pridejo do gola. Moč ekipe je bila vsekakor obramba z vratarjema vred, saj je prejela le gol več od Fani Olimpie (16).
Velika zasluga za dobor opravljeno delo gre predvsem trenerju Zeželju in pomočniku Babu-dru, ki sta požrtvovalno posredovala svoje znanje mladim. Kljub temu, da je bilo v moštvu kar 21 igralcev, so vsi dobili priložnost, da se izkažejo.
Strelci: 7 golov Zottich, 6 Giraldi, 5 Pahor, Longo, Babudri, Cernjava, 4 Berce, 3 Primosi, 2 Škabar, 1 Batič, Kapun, Gabrovec, Tul, Strajn, Hrovatin.
KonCni vrstni red: Fani Olimpia 53, San Sergio 45, Montebelo D. Bosco 44, Bor Farco 42, Opicina in Altura Muggesana 36, Fortitudo 28, Esperia 23, Chiarbola 22, Domio 19, Costalunga 15, CGS in San Luigi 14, SanfAndrea 13, Pon-ziana 12.	(Darko Grgič)
Irina Pertot (letnik 73) je svojo odbojkarsko pot pričela pri Bregu, stara 10 let. Mladinsko kariero je izpeljala v Dolini, z izjemo ene sezone, ko je nastopila s Sesterko Under 18 Sloge. Z Bregom je prišla do D lige, pred petimi leti pa je prestopila prav k Slogi v Cl ligo, kjer uspešno nastopa še danes v vlogi tolkača. Irina se ukvarja tudi s smučanjem, rada pa sledi večjim košarkarskim in teniškim tekmovanjem . Prejšnji teden je Igor Giacomini pravilno napovedal 11 izidov.
Obvestila
SZ JADRAN
obveSCa, da bo predprodaja vstopnic za odločilno tekmo polfinala končnice košarkarske Cl lige med Jadranom in Cittadello (jutri ob 20.30) danes in jutri v naslednjih krajih: bar Prosvetnega doma na Opčinah, cvetlicama Nadja na Proseku in knjigama Terčon v Nabrežini.
SD PRIMOREC
vabi elane in simpatizerje na 29. redni občni zbor, ki bo DANES, 26. maja ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah.
SK DEVIN
sklicuje 21. občni zbor, ki bo DANES, 19. t.m., na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželjena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno mladih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter dmga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost.
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da je zbirališče za izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995 ob 8.30 na trgu v Boljuncu.
SKBRDINA
prireja v nedeljo, 21. t.m . pri nogometnem igrišču v Repnu 4. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofej LEA MOTOR BIKE. Začetek tekme ob 10. ure. Vabljeni vsi športni ljubitelji te panoge. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseski utici na Opčinah 18. in 19. t. m. od 20. do 21. ure.
SK DEVIN MTB
poziva elane, naj se udeležijo 4. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo, 21. t.m., v Repnu v izvedbi SK Brdine. Prijave sprejema Sarah na tekst. 220423 v večernih urah.
PK BOR vabi
elane in prijatelje na spomladanski izlet, 28. maja na Prem v Brkinih z ogledom gradu. Prijave in informacije do 18. t.m. pri Andreini ob urah vadbe v bazenu pri Al turi.
UPOKOJITVENI ŠOK
Prilagajanje na starost
Nobena skrivnost ni, da zahteva upokojitev od človeka veliko sposobnosti za prilagajanje in preureditev življenja. Ta sposobnost je v starosti - tako so pokazale raziskave - močno odvisna od tega, kako jo je človek v prejšnjih letih življenja uril. Kdor tega ni nikoli počel, se bo ob opustitvi poklica in upokojitvi znašel v nezavidljivem položaju, ki ga nekateri imenujejo »socialna smrt ob upokojitvi«, hkrati pa iSCejo načine za preprečitev tako imenovanega »upokojitvenega Soka«.
Na upokojitev se je treba pripraviti; prilagoditi se je treba tudi na staranje in starost ter se znebiti predsodkov in surovih ter napačnih posplošitev, ki so povezane s predstavo o staranju, starosti in upokojitvi. Pomemben dejavnik pri prilagajanju je osebnost. Ce bi ugotavljali, kateri ljudje imajo pri tem največ težav, bi se po mnenju dr. Huberta Požarnika, pokazalo naslednje:
- Posebno težko se na staranje in starost prilagajajo samovsceCni, vase zaverovani, storilnostno in avtoritativno usmerjeni ljudje; tisti, ki imajo negativno podobo o sebi, ki so negotovi in nesamostojni; ljudje, ki nimajo pravih življenjskih ciljev in vrednot,
in ljudje z občutki manjvrednosti.
-	Težje je tudi tistim, ki ves čas mislijo, da so prav oni v življenju prikrajšani, da torej niso imeli »nic od življenja«.
-	Več težav pričakujemo pri ljudeh, ki Črpajo občutke lastne vrednosti predvsem iz telesne moči, spretnosti ali zunanjega videza in slabo mislijo o starosti.
-	Težje se prilagajajo tudi pretirano občutljivi ljudje in tisti, ki se nagibajo k temu, da se na razna razočaranja odzivajo z agresijo, potrtostjo, trmo, umikom vase ali sumničavostjo.
-	Prilagajanje na starost pa je odvisno tudi od tega, kako je človek premagoval posamezna življenjska obdobja. Človek, ki uspešno premaga težave ob prehodih v nove življenjske okoliščine in življenjska obdobja, uspešno premosti tudi težave ob prehodu v starost in tudi upokojitev.
Na starost in staranje, pa tudi na upokojitev pomembno vplivajo tudi zdravje, izobrazba, ustrezna priprava na upokojitev in ne nazadnje skladnost v zakonu in družini. Kako stari ljudje doživljajo sebe oziroma starost, pa je vedno tudi odraz njihovega položaja v družbi. To pa je že druga zgodba... za drugo stran.
Vabilo k sodelovanju
Strokovni sodelavci nase rubrike bodo poskušali odgovarjati tudi na vaša vprašanja, ki jih lahko pošljete na naslov: Uredništvo Časopisa Republika, za rubriko V stiski, 61000 Ljubljana, Slovenska 54.
Vprašanja lahko podpišete samo z začetnicami, lahko pa se zanesete na popolno anonimnost in diskretnost tudi pri pismih, podpisanih s polnim imenom. Vaše pripombe in mnenja pa podpišite z imenom in priimkom in navedite točen naslov; Ce želite, jih bomo objavili le z začetnicami.	Ur.
Rubriko je pripravila Katarina Lavš
Otrok v stiski
Ce me imate za slabega, to tudi bom
Občutki sramu in krivde spravljajo otroka v hudo stisko. Majhen otrok še ne zna upoštevati običajnih zahtev življenja, ne zna se Se odpovedovati, počakati in prilagoditi zahtevam odraslih. To pa odrasli pogosto zelo težko razumejo, ker ga ocenjujejo s svojega stališča, ocenjujejo ga z merili, ki veljajo za ravnanja odraslih. Posebno jim je težko razumeti otrokove potrebe in težnje, in zato otrokovo sproščeno vedenje večkrat ocenjujejo kot neposlušnost, nagajivost ali celo hudobijo. Njegovo Čudovito domišljijo večkrat ožigosajo kot laž in na različne načine pritiskajo na njegovo »vest«.
Z vestjo, ki jo otroku prezgodaj vrinemo ali ki je pretoga in prezahtevna, se vedno povezuje bojazen. Zaradi bojazni, ki jih otrok prezgodaj in prepogosto Čuti, postane negotov. Občutljivejšim otrokom je dovolj očetov strog pogled, materin nesrečen ali zgrožen obraz, očitki in izrazi razočaranja nad njim..., da ga objamejo bojazni. V takem družinskem ozračju bo prej ko slej zašel v stisko, njegova vest bo vedno obremenjena, saj bo nenehno doživljal, da ni tak, kot si ga starši želijo. Trudil se bo, da ne bi poCel tega, kar je prepoznal kot nezaželeno. Začel bo zatajevati svoje težnje iz strahu pred tem, da bi ga starSi odklonili. Tako bo lahko vsako težnjo, ki se bo v njem pojavila, zaCel doživljati kot nevarno, ker bo povezana z bojaznijo. Postal bo negotov, neodločen in zavrt. Ce je pritisk na otroka prezgoden ali premočan, se lahko pri otroku
razvije napačna »vest«, da postane do sebe pretirano kritičen. Pogosto pa se pojavijo tudi občutki krivde, ki pa nikakor niso zagotovilo, da bo zaradi njih otrok delal »prav«. Ce otroka preveč izsiljujemo z opozarjanjem, Česa vse ne sme, kaj vse je grdo, Ce se kar naprej zgražamo nad njegovo »porednostjo« in ga opozarjamo na to, da je »grd, ker ne uboga«, lahko v svojem doživljanju »da je slab in grd« začne dokazovati po načelu: Ce me imate za slabega, to tudi bom. Preveliko poudarjanje sramu in vcepljanje občutkov krivde pahne otroka v tiho stisko, iz katere se lahko porodi zagrizena odločitev, da bo na skrivaj in odraslim navkljub delal tisto, zavoljo Cesar so ga najbolj sramotili. Vsak človek, tudi najmanjši otrok, ima namreč meje, od katerih dalje ne prenese več, da je osramočen in ponižan.
Zloraba otrokove vesti
Namesto da bi otroku potrpežljivo posredovali izkušnje, odrasli zaradi nepoznavanja otrokove narave, nemalokrat pa tudi zaradi lagodja, večkrat
uporabljajo (da ne rečem zlorabljajo) otrokovo vest. To pa zato, ker je preprosteje nekaj avtoritativno prepovedati kot pa razložiti ali celo pomagati otroku pri nabiranju in zbiranju izkušenj. Namesto da bi se otrok sproščeno ukvarjal s predmeti in stvarmi, se sproščeno razvijal, spoznaval svet in ljudi, ga ovira vest, ki stoji med njim in svetom. Namesto izkušenj, ki bi usmerjale njegovso dejavnost, bo otrok nenehno uporabljal le svojo vest, kaj je in kaj ni prav odraslim.
Prevec zapovedujoča vest zahteva popolnost, to pa ovira otrokovo ustvarjalnost, zatira otrokovega iščočega duha. Ta zapovedujoča vest, »naložena« od staršev, ga sili v nenehno pripravljenost »biti dober«. Bojazen, da mu to ne bo uspelo, pa otroka spravlja v stisko.
Kdor se ne more sprijazniti in sporazumeti s človeško nepopolnostjo, vedno greši zoper samega sebe. MoC starševske ljubezni, Ce s to ljubeznijo do otrok resno mislijo, je sprejeti in imeti otroka rad taksnega, kakršen je.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
NASVET PSIHOLOGA
Avtogeni trening
Sedeminštiridesetletna ravnica sprašuje, ah naj se dloCi za avtogeni trening, i naj bi po mnenju njene nlegice pomagal pri mirenskih napadih. Žal ne lise, ah si je diagnozo po-tavila sama ah ji jo je zdra-nik. Zanima jo tudi, kdo se lajlažje nauCi avtogenega reninga.
Kot o vsaki bolezni mora adi o migreni diagnozo po-taviti zdravnik, kajti vse irepogosto ljudje kot migre-lo označujejo običajne gla-obole. Pravi migrenski gla-oboh so pogosto tako silo-iti, da bi se bolnik najraje aletaval z glavo ob steno. Spremljajo jih slabost, blju-■anje, vrtoglavica, občutlji-rost za svetlobo, motnje v idu, siljenje na vodo. Han-les Lindemann v poglavju VT prod migreni (Avtogeni rening, sprostitev v stiski, lelo H. Lindemanna je pri ias pred 13 leti izdala Can-arjeva založba) piše, da veC ecajnikov, ki so imeli mi-
Ceprav so jih sicer imeli o mladosti. Številni migrens bolniki imajo ob avtogene
treningu namesto nekdanj
so tako neprijetni, kot so i® grenski.
Bralki vsekakor pripor0^ Gamo, da se tudi o avtog6^ nem treningu pomeni zdravnikom, predvsem P naj - Ce se bo odločila za obliko - dobro preveri, k ^ jo organizira, vodi; saj so , »strokovnjaki« za avtoge® trening v zadnjem Času ra zpasli kot gobe po dežju m obljubljanjem »čudežev^ naredili veC škode kot koU sti številnim, ki so slepo na sedli obljubam. In še bese a> dve o tem, kdo se avtogene-
Can o tem, da se boš naučil
tudi o vodji tečaja ta name otežuje. Obširnejši odgovo^ na to vprašanje pa boste na
Rekli so o starosti
Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče pa se no-Ce starati.
Svvift
Le redki ljudje se znajo starati.
La Rochefoucauld
Ce starci ne bi imeli izkušenj, kaj bi pa sploh imeli?
Chincholle
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti niti vsa modrost starosti.
B. Russel
Nic ne postara bolj kot nenehna misel, da se staramo.
Lichtenberg
																						
269	PROSTOR ZA HRAMBO POKVARJENIH ŽIVIL	INDUSTR. MESTO V PORURJU	AKTIVNI JAPONSKI VULKAN	NEKD.SL. KOLESAR (PRIMOŽ)	NICK NOLTE	REKA NA NIZOZEMSKEM	DOLOČANJE UVOZNIH DAJATEV	MOZOLJ	AVTOR MARKO BOKALIČ	GLAVNO MESTO BELORUSIJE	GOSTUATA PRIKUHA	ROBERT PINTARIČ	RAJSKO OTOČJE V INDU. OCEANU	NORV. PISATEU DUUN	TELESNO NAPREZANJE	/	RADIJSKI REŽISER KRAGEU	OBDONAV. NASELJE V SREMU	GRMIČASTA GOZDNA RASTLINA	TIBETANSKO GOVEDO	VETROVKA	RISAR KART NA terenn__
CEVAST DEL HLAČ									PRIPADNIK AM. VERSKE SEKTE							IGRALKA KORBAR						
IZ LESA IZREZUAN KIPEC									VRSTA GAZELE MESTECE ONSTRAN BIOKOVA							PEVKA CORTUBAS JESENSKI JURČEK						
OBER					MESO POGOSTE DIVJADI							VRSTA ENDOSKOPA AUAZ PEGAN										A USTANOVI- TEU PERZ- JJRZAVi-
IGRALKA MONROE					FIZIČNO ZARAŠČENA DVOJČKA															RENU HRIB ZAH. OD POLH. GRADCA		
ISLAMSKA AZIJSKA DRŽAVA					EDEN LINHARTOVA JUNAKINJA (ZUPANOVA)			AFRIŠKI KIPAR						RAJKO DOLINŠEK			PRISTOJ- BINA	ITAL. PISATEU (UMBERTO)	POKLON			
								MESTEOB ZENEV.JEZ.						PIKANTNA SOLATA					VOKALISTKA			
LOJZE KOLMAN			TELESNA POŠKODBA	DALMAT. OTOK						ORGANIZEM ŽIVIH BITIJ	MUSLIMAN- SKIBOG	VITAL AHAČIČ			OTEPEN SADEŽ							
				PRITOK RENA								HENRV JAMES			PESNICA MUSER							
NEKD.FIN. TEKAČ (PAAVO)						USESNA TROBLJA															SLIKAR ŠUBIC	
FIZIK NEWT0N						MAGNETNA TEŽKA KOVINA							SL. PEVKA (IRENA) MURSKA SOBOTA									
URADEN SPISEK CEN						MESTO NA POLOTOKU KRIMU						CESKI SLIKAR (JOSEF)						ZELEN JUŽNI SADEŽ				
STARO- EGIPT. PISEC						EMIL NAVINSEK			OHRID			CRNO- BELA PTICA						ANG. PLOŠČIN. MERA	-			
RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Petek, 19. maja 1995
Katera pot je prava?
KRIŽANKA
ŠAH
a b c d e f g h
Sermek - Robatsch / Ptuj 1995
Aktivnejši beli lovski par omogoča belemu, ki je na potezi, da nevarno ogrozi osamljenega črnega kralja, ki je v varstvu treh kmetov in baterij na sedmi vrsti. Velemojster Sermek je v lepem napadalnem slogu zaključil partijo, zato vam ne bo težko odkriti jedra kombinacije!
Rešitev naloge
Velemojster Sermek je odlično ocenil pozicijo in z žrtvijo lovca l.Lg6:! razbil obrambo črnega. Na izsiljeno l...fg6 je sledilo 2.Te6: in Cmi kralj je na prepihu, saj mu grozi napad na osmi vrsti g in h liniji. Avstrijski velemojster Robatsch je še odigral 2...Tf7 3.Te8+ Kg7 4.Lf8+ in Cmi se je vdal!
Silvo KovaC
Vodoravno:
1. država ob Gvinejskem zalivu, nekdanji Dahomej, 6. Aristofanova komedija, 9. pokrajina na Peloponezu, 10. reka, ki teče skozi Plavsko jezero v Cmi gori, 11. reka na Poljskem, nemško Neisse, 12. ime umrlega slovenskega pisatelja Zupančiča, 13. pivski vzklik, 14. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 15. avtomobilska oznaka Trsta, 16. gozdnato pogorje na Koroškem v Avstriji, 17. izraelski humoristični pisec (Ephraim), 19. ime slovenske pesnice Muser, 20. španska reka, ki se izbva v Sredozemsko morje, 24. sestavina kuhinjske soli, 26. reka v severni Italiji, ki se izliva v Jadran, 29. kratica za Varnostni svet, 30. tekmovanje ameriških kavbojev, 31. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 32. ogljikovodik s trojno vezjo, 33. rdeCerjava barva, 34. ladjedelniška naprava, 35. ptičja samica, 36. ime ameriškega pisca Buchwalda, 37. prebivalec Loke.
Navpično:
1. mesto na koleh ob severnem Jadranu, 2. Čudežno alkimistično zdravilo za vse bolezni, 3. jezero na Škotskem, kjer straši Nessie, 4. ime ruske filmske igralke Savine, 5. avtomobilska oznaka Neaplja, 6. spojina glicerina in oljne kisline, 7. polotok med Izraelom in Egiptom, 8. Ljubljana v rimski dobi, 12. rjavolaska, 14. ime nekdanjega slovenskega košarkarja Daneua, 16. ime mlade ameriške televizijske igralke Doherty, 18. kemijski znak za kositer, 21. kemijski znak za brom, 22. obalni pas s kopališči ih hoteli, 23. ruski violinist (David), 25. etiopski naziv za gospoda, 26. mesto v nizozemski provinci Severni Brabant, 27. vrteči se del motorja, 28. oblastveni razglas, odlok, 31. nekdanji Češki kolesar (Anton), 33. ime slovenskega glasbenika Pestnerja, 35. kratica za si-gilli loco.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
•			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34			-	35				
36				37				
' -uboot ‘pry ‘eje}S ‘>[op ‘ra^o ‘upa pij, ‘oapor ‘SA ‘tiiuaig ‘(tpeu ‘oiqg ‘euig ‘uopspj ‘eluiAg ‘gj, ‘ue -pi ‘sqa ‘ouag ‘bsin ‘ung ‘elajg ‘aso ‘muag :oiiABiopoA
A5LUSTH
f	\
Horoskop
zapisal B.R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: V škripcih se boste želeli posvetovati z modrejšimi, vendar ne boste od nikogar prejeli zadovoljivega odgovora - kajti modrejših bodisi ni ali pa so že pod rušo.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Kljub občasni utrujenosti boste vselej našli rezervne moči, s katerimi boste obveznosti speljali do uspešnega konca. Za vikend nikar ne načrtujte napornih izletov.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Po temeljitem razmisleku boste dognali pravo rešitev. Partner bo vase pripravljenosti vesel, mučil pa ga bo dvom, da boste ostali zgolj pri dobri volji.
RAK 22.6. - 22. 7.: Zazdelo se vam bo, da je vase življenje odločno prekratko, da bi ga Se naprej zapravljali za uresničevanje ciljev in vrednot, M so všeč predvsem drugim.
LEV 23.7. - 23.8.: Duševni mrk bo doživel šok prvih sončnih žarkov. Obnovili boste optimizem in nadaljevali pot v lepšo prihodnost. Ce želite pospešiti korak, izzovite novo krizo.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Na delovnem mestu boste deležni pohvale, ki ji boste dodali željo po napredovanju. Gotovo ga boste dočakali, vendar boste morali biti pohvaljeni še stokrat.
TBfTNICA 23.9. - 22.10.: Tik preden se boste predali obupu, se boste ozrli ter ugledali nekaj, kar vam je slepilo pogled in oviralo korak Uspešnemu spopadu bo sledil lahkoten let.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V urah, namenjenih lenarjenju, poskrbite za razširjanje svojega duhovnega horizonta, kajti razvoj znanja vas bo potisnil v kameno dobo nepismenosti.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Bolj si boste prizadevali, vec nepremišljenih potez boste vlekli in dlje bo cilj. Velike stvari se vselej gradijo z majhnimi opekami in nežnimi gibi.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Sprememba, ki jo že lep Cas pričakujete, bo prišla takrat, ko jo boste trezno odpisali. Poskusite enako storiti Se s svojimi željami. Morda bo delovalo.
M
VODNAR 21.1. -19. 2.: Enim se boste pretirano odpirali, drugimi zapirali, kot da vam želijo kaj ukrasti. Ampak misli, ki so v nikogaršnji lasti, se vendar ne da ukrasti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Vaša človekoljubna zavzetost je bila doslej bolj ali manj verbalne narave. Danes se vam bo pokazala Čudovita priložnost, da jo končno speljete tudi v resničnost.

AFRIKA
V razgretih savanah vzhodne Afrike o«)
Sredi vasi je bil velik Prazen prostor, podoben ajdi in obdan z nekaj le-®enimi barakami, kjer si ahko kupil hrano, pija-
0	jn dobil poceni pre-rrocišce. Povsod naokrog Pa so bile razmetane ko-
®. rz slame, med kateri-1,11 So se na pletenih ro-8°znicah sušile nasolje-ribe. Na obali jezera je Uo vse polno različnih °rit in večjih Čolnov, j^ad katerimi so se podi-
1	kot oglje Črni malčki, zaviti v ponošene stare CUllje, in nemalokrat so j”,6 iudi starejšim skozi
ctrajana oblačila svetile zadnjice. Na skopi travi ^ vasjo se je paslo nekaj ay in koz, jezero pa so Preletavale štorklje in jate galebov.
Možje so navsezgodaj s Čolni odveslali daleč na jezero in razvlekli mreže, ki so jih potem dolge ure po peščenem dnu vlačili na obalo, v upanju, da se bo v njih zapletel kakšen som ali katera druga jezerska riba. Na obali so ribe razkosavali na široke liste ter jih nasoljene sušili na soncu ali dimili v nalašč za to pripravljenih kopicah, pokritih z zemljo. Njihove žene pa so medtem na ognju pred kočami pripravljale kasavo (polenti podobno hrano) za svoje može in z rahlim pozibavanjem uspavale dojenčke, ki so počivali na njihovih hrbtih, zavezani v velike rute. Niso se sramovali
svoje revščine in pravzaprav sploh niso bili revni. Bili so neobremenjeni s težavami sodobnega sveta, njihovo srečo pa so verjetno motili le predstavniki različnih svetovnih organizacij, ki so vCasih prihrumeli v vas v velikih avtomobilih, in »bogato oblečeni tujci«, ki so - kot midva -po naključju zašli v njihovo odmaknjeno vas. Kdo pravi, da njihov način življenja ni boljši?
Odločila sva se, da bova zadnjih nekaj dni pred vrnitvijo v Evropo preživela v vasi med domačini. Pomagala sva jim vleci mreže iz vode in ob večerih uživala v mesu, ki so ga, nataknjenega na polomljene špi-
ce kolesa, pekli nad žerjavico. Mlada zoreča dekleta so naju brez sramu opazovala, malčki pa so s prstom kazali za nama in kričali: »Abazungu, abazungu...« Mzungu po njihovo pomeni belec.
Gez nekaj dni sva bila v povsem drugem svetu. Temne vode Viktorijinega jezera pod nama so živele naprej svoje razburkano življenje, naju pa so štirje letalski vijaki s svojim pahljanjem nosili proti domu.
Kakšno sreCo imamo, da lahko vidimo oblake z obeh strani! Sprva so ljudje sanjarili le v višino, mi pa lahko sanjarimo navzgor in navzdol.
Konec Janko Jazbinšek
VREME IN ZANIMIVOSTI
28
Petek. 19. maja 1995
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDlS<e
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIIO^N*

PLIMOVANJE .
Danes: ob 7.14 najntije -50 on, ob 14.21 najvisje 29 cm, ob 19.50 najnižje -2 cm, ob 24.57 najvisje 21 cm.
Jutri: ob 8.05 najnižje -40 cm, ob 15.36 najvisje 27 cm, ob 21.41 najnižje 0 cm.
mti
BI0PR00N0ZA
Veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene težave, Id se bodo dopoldne kazale predvsem kot povečan nemir, utrujenost, razdražljivost in potrtost, popoldne pa bodo pogostejše težave s koncentracijo. Spanec pa bo že miren in globok.
V0X POPULI
Močno pivo in šibka glava ne gresta skupaj.
45 « «
Nekateri nasmehi so grenkejsi od solza.
UMAG
V Sloveniji: V soboto bo pretežno oblačno, padavine bodo postopoma ponehale. Na Prim01 skem bo pihala burja, v notra njosti pa severozahodni veter. Obeti: V nedeljo bo pretea10 oblačno, občasno bo rahlo e-ževalo.
mmmm
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE

Grozljivka na avtocesti: s tankom nad avtomobile
SAN DIEGO (Kalifornija) - Prizor je bil podoben filmu: neznan tank, ki drvi po avtocesti in melje pod seboj avtomobile, podira drogove električne napeljave, skratka, prava grozljivka. Neznanec je ukradel ameriški tank M 60 in se podal na avtocesto, medtem ko mu je vsa kalifornijska policija bila za petami, ni pa ga mogla ustaviti, ker ni imela primernega orožja. KonCno je tank nasedel na ograji, preko katere ni mogel. Voznik tanka je namreč skušal zapeljati na drugo cestišče. Policaji so trenutek zmedenosti izkoristili, skočili na tank in odprli kupolo, medtem ko je možakar skušal spet prižgati motor. To mu ni uspelo, ker je policija streljala, pri Čemer je bil pri priči mrtev. Vsa zadeva je trajala slabe pol ure, kdo pa je bil človek, ki se je polastil vojaškega tanka, pa se za sedaj še ne ve.
Tank je na srečo obtičal na varnostni ograji (spodaj), okoli njega pa seje kmalu zbrala množica (zgoraj)
Ker so reSiii tjulnje, so trske v nevamosffv;
KANJIQSU]JUAQ (KANADA) - Tjulnjem v kanadskih arktičnih morjih ne grozi veC iztrebljenje. Po zaslugi nenehne in skoraj vsiljive kampanje naravovarstvenikov in zaščitnikov živali, je postal lov na te morske sesalce nedonosen. Eskimci iz Novega Quebecka (-nad 55° severne širine) navajajo, da je cena tjulnjevega kožuha padla s 25 na 5 kanadskih dolarjev, tako da lahko le pokrijejo stroške za strehvo. Namestica župana v Kanjiqsujjuaqu Minnie Nappaaluk je dejala, da Edamci lovijo tjulnje le še zaradi mesa, a bržkone bodo morali obnoviti nekdanji lov, ker tjulnji že ogrožajo trske.
SYDNEY - Biologi in izvedenci za ribe se v številnih znanstvenih laboratorijih trudijo, da bi ugotovili vzroke skrivnostnega pomora avstralskih sardel pilc-hard. Bolezen je izbruhnila konec marca na obalah južne Avstralije in se bliskovito razširila (30 kilometrov na dan) po vsej zahodni avstralski obali. Smrt zaradi zadušitve povzroča prekomerna sluz v škrgah, kaj jo je povzročilo, pa ni jasno. Nekateri trdijo, da sta vsega kriva skrivnosti virus ali pa kaka bakterija, drugi pa, da je vsega krivo bohotenje fitoplanktona.
Razočaran < delavec usti nekdanjih s<
VVASHINGTON - Problem brezposelnosti resno tare tudi Združene države in je večkrat vzrok pravi družinskih tragedij. Petinštiridesetletnega James^ Davisa so pred kratkim odpustili iz kovinarske tova^ ne, kar ga moCno prizadelo. Tako se je včeraj vrni tovarno Unione Batterfield, kjer je bil zaposlen: s se boj je imel puško in je zaCel divje streljati po svoj nekdanjih delovnih tovariših. Preden je prihitela po licija in se je Davis umiril, je na tleh obležalo sede ljudi: Štirje so bili mrtvi, trije pa huje ranjeni.
Dogodek je, kot je bilo pričakovati, moCno Pr'^?a del vse mestece Asheville, v katerem se je trageo ) zgodila. Ko je policija prišla v tovarno orodja. Kl je bilo streljanje, je James Davis mimo odložil o žje in pustil, da so ga policaji odpeljali v zapor.
Na sliki (Telefoto AP): Eno od žrtev streljan) odnašajo v mestno mrtvašnico.