U/VVCsttJLMVtishIPu iMAOLM^ — PoStnlna plačana v Leto XXIIL 5t« 102 Ljubljana, četrtek 6» maja 1> Lfoblfana Pucdnijen ulica 5. relrfoo k. 31-22, 51-23. 91-24 boam oddeieki LJnbljana. Pnrrrtjaia ab> ct 9 ~ Teletoo fc. 31-25. 91-26 Podružnica Noro mocoi UnUmaka onti 42 Računi! a Ljubljanske pokrajino pri poitno-čekomem am>da fc. 17.749, za ostale kraje Italije Serrizio Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a ngiatf a Ki. Italije in tnoifiiniri ima CJoiooe PnbblicrtJ It»H».m S. A. MILANO foa«d«l)ka ■ o Lit tibiji ritk daa i Nitoiolot snaia a vključno i Crom« Lil 96.90. OttdoiltTo: Pnocmijera ulica ker. 9. ker. 91-22. 91-29. 91-24. Rokopiti >. o« >ta£afo» CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA p« ia di proreoieaa toBt ad otecat tfaiooe Pnbblidti Italiaaa S. A. MILANO Attacchi netnici in Tunlsia respinti Le f iti I lanom portuali di Bona ripetutamente colpšte Tre ve&voG nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in d ata di 5 maggio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1075: In piti pnnti del fronte occidentale tuni-sino il nemico, con ingenti forze e con largo appoggio di artiglierie e di mezzi blindati, ha rinnoVato ieri 1 suoi attacchi, ovunque respinti dalle tmppe delTAsse. 15 merite-vole di speciale menzione il comportamento del secondo gmppo del 21° regg. artiglieria «Trieste». Cacciatori germanici abbattevano in combattimento tre velivoli, nos tri bombar-dieri colpivano ripetutamente le installa-zioni portuali di Bona. Plurimotori avversari hanno effettuato incursionl su Taranto e Reggio Calabria. Nessun obbiettivo di interesse militare ri-sulta colpito, di lieve entita i danni arre-cati ad edifici civili. Sono segnalati duo morti e otto feriti tra la popolazione di Taranto. Nov udarec prekoatlantski plovbi Nemške podmornice so potopile 16 ladij s I02.ooo tonami, 4 nadaljnje pa torpedirale Sovražni napadi v Tunisn odMti Pristaniške naprave v Boni ponovno zadete — Tri sovražna letala sestreljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. maja naslednje 1075. vojno poro&lo: Na več mestih zapadnega tuniškega bo-JJ&čb, je sovražnik z ogromnimi silami in ob veliki uporabi topništva in oklopnih vo-tA ponovil včeraj svoje napade, kj so jdi čete Osi povsod odbile. Zasluži posebno omembo zadržanje druge skupine 21. topniškega polka »Trieste«. Nemški lovci so v bojih sestrelili 3 letala, naši bombniki pa so ponovno zadeli pristaniške naprave v Boni. Sovražna brzomotorna letala so Izvršila napade na Taranto in Reggio Calabria. Noben vojaški cilj ni bil zadet, škoda na civilnih poslopjih pa je neznatna. Med prebivalstvom v Tarantu so zabeležili 2 mrtva in 8 ranjenih. Priznanje italijanskim sovražnikovo močno utrjeno in branjeno postojanko na fronti Tebra. Sam je zajel strojnico sovražnika in ubil v borbi moža z možem tri vojake. Med tem napadom je bil ranjen v nogo, kljub temu pa je z enakim navdušenjem šel naprej, dokler ni Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Po večdnevnih hudih bojih so nemško podmornice potopile sredi severnega Atlantika v polno natovorjenem konvoju, ki je bil na poti iz Amerike v Anglijo, In v drugem konvoju, ki je bil odtod na povratku, 16 ladij s skupno 102.000 br. reg. tonami, štiri nadaljnje ladje so bile zadete s torpedi. 3.5 mili jona ton ladij potopljenih v štirih mesecih Berlin, 4. maja s. Primerjajoč uspehe v prvih štirih mesecih tega leta in uspehe v prvih štirih mesecih lanskega leta, katere so dosegle nemške letalske in pomorske sile v borbi z angloameriškim trgovinskim brodovjem, poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da prekaša bilanca ob koncu preteklega meseca za 15 odstotkov bilanco ob koncu aprila 1942. Letos je bilo v tej dobi potopljenih 400 sovražnikovih trgovinskih ladij s skupno 2,500.000 tona- Rim, 4. maja s. Kakor je že javil odred-ben list PNF. so bila od sovražnega besa najhuje prizadeta mesra vpisana v ča?cm imenik pohabljence/ Itilije. Tega priznanja sita bila deležna prva Turin in Genova, sedaj pa je bilo to priznanje svečano dano tudi Neaplju, Palermu, Cagliariju, Messini in Trapaniju, ki sedaj neustrašeno prenašajo največje breme zločinskih napadov sovražnika. Predsednik pohabljencev Italije in drugi voditelji združenja bodo v teh mesecih pripeli znake pohabljencev na mestne zastave. Posmrtno odlikovanje kneza Giuseppa Borghese Rjm, 4. maja s. Španski veleposlanik pri Kvirinalu Fernandez Cuesta je v veleposlaništvu izročil kneginji Elizabeti Borghese križ sv. Fernanda, ki ga ji je general Franco podelil v spomin na sina Giuseppa Borghesea, ki je bil med špansko vojno poročnik 4. legije. Veleposlanik je poveličeval hrabrost poročnika in poudaril, da je to odlikovanje najvišje vojaško odlikovanje v Španiji in prvo, ki je bilo podeljeno inozemskemu vojaku. Veleposlanik je nato prečital utemeljitev odlikovanja, ki pravi da je poročnik Borghese 22. septembra 1. 1938. na čelu svojih mož napadel iahvala Nj. Vel. Kralja In Cesarja za Izraze vdanosti Ljubljanske pokrajine Po pcročilu Visokega komisarja v Vladni palači o priliki druge obletnice Ljubljanske pokrajine je bila odposlana naslednja brzojavka: Eksc. Prvemu generalnemu pribočniku Veličanstva Kralja Cesarja, Rim. Ob drugi obletnici ustanovitve in priklo-pitve Ljubljanske pokrajine, ko so plemenite odredbe dovolile možne st življenja in gotovost prihodnjosti v rimskem spoštovanju jezika, omike jn fzroči] z občutkom živega občudovanja za ponosne ustvaritve, ki jih je izvršila fašistična vlada na tem ozemlju, prosijo duhovništvo in županj v imenu prebivalstva ter predstavniki kulture, pravosodja in vseh kategorij proizvodnje Vel'čar,stvo Kralja Cesarja, naj izvoli sprejeti obnovljene izraze hvaležnosti globoke vdanosti ter lojalnega podaništva. Visoki komisar Emilio Grazioli; ljubljanski škof dr. Gregor Rozman, ljubljanski župan gen. Rupnik, predsednik vrhovnega sodišča Anton Lajovic, rektor uni- pri napadu na neko drugo sovražno postojanko padel, ko ga je krogla zadela v prsi. Svečanosti so prisostvovali razen matere padlega in brata Pavla ter družinskih svojcev osebje veleposlaništva in polkovnik Ballerird, ki je zastopal vojno ministrstvo. Po izročitvi visokega odlikovanja je kneginja Borghese spregovorila ganljive zahvalne besede. Iz tfOdredbenega lista" Novi inšpektorji Stranke Rtm, 4. maja. s. »Odredbeni list« PNF objavlja: Od Duceja so bili pozvani naslednji tovariši v službo Revolucije v svojstvu inšpektorjev Stranke: Aielli Umbe^to, Ceratto Ginseppe, Orsi Alessandro, Bo-namfici Sandro, imetnik zlate kolajne in vojni slepec Borsani Carlo. Fantozz! Dino, Assabbo Leonardo, Fos-sa David, Giagolli Olao, Gatto Salvatore, Giuliiani Sandro, Giunta Francesco, Ma-naresi Angelo, Mittica Domenico. Oeffettu Martino, Paladino Pasquale, Pigratelli Valerio, Ravaslo Carlo, San- giorgio-Giorgio Maria, Tarchi Angelo ln Tacchio Vincenzo. Inšpektorji ne pripadajo direktoriju in so v odvisnosti naravnost od tajnika Stranke. Posle opravljajoči tovariši, katerih ni v tem seznamu, prenehajo s funkcijo. * Rim, 4. maja s. Dne 3. in 4. t. m. so bili ob navzočnosti ministra za korporarije izročeni posli novoimenovanim predsednikom konfederacij industrijcev, industrijskih delavcev, trgovinskih delavcev ter delavcev v kreditnih in zavarovalnih zavodih. Diplomatski razgovori v Tokiju Tokio, 5. maja. s. Zunanji minister Ma-moru Šigemicu je začel razgovore z voditelji tujih diplomatskih zastopstev v Tokiju in je sprejel italijanskega in nemškega veleposlanika. Obletnica izkrcanja Japoncev na Corregidorju Manila, 5. maja. s. Obletnico izkrcanja japonskih oboroženih sil na Corregidorju, ki pade na dan tradicijonalnega japonskega dečjega praznika, bodo slavili t« in na vsem Filipinskem otočju tri dni od danes naprej. Zastava vzhajajočega solnca je ra-zobešena z vseh javnih in zasebnih poslopij v prestolnici. Prirejena so bila zborovanja v proslavo padca poslednje ameriške postojanke v vzhodni Aziji. Uspehi japonskih podmornic Tokio, 4. maja s. Japonski glavni stan objavlja: Japonske podmornice so dosegle v zadnjih dneh aprila in prvih dneh marea na južnozapadnem Pacifiku naslednje uspehe: potopile so tri sovražne transportne ladje po 12.000 ton, eno trgovsko ladjf z 8.000 tonami in eno trgovsko ladjo s 6.onn 1 cenami. Japonska vojna mornarica Je od prvega napada v Zlatem zalivu dne 28. marca potopila 35 sovražnih transportnih ladij s skupno 220.000 tonami šlo je za nujne prevoze za sovražne sile na oporiščih južnega Pacifika. Potopljene ladje so bile na-tovorjene z orožjem, živežem in gorivom. Proslava desetletnice Mandžurije Rim, 5. maja. s. Ob 10-letnici ustanovitve Mandžurije in ob 5-letnici prihoda diplomatskega zastopstva Mandžurije na italijanski dvor bo 14. maja v Kr. operi pod pokroviteljstvom mandžurskega poslaništva koncert pod vodstvom dirigenta Eki-taja Ahna, ki je med najodličnejšimi skladatelji in dirigenti Japonske. Nenasitnost ameriškega imperializma Buenos Aires, 5. maja. s. Iz New Yorka se doznava, da je admiral Robert, visoki komisar na otoku Martinique, v posebnem pismu agenciji »Associeted Press« protestira'' proti pre«-kinitvi stikov vvashingtonskega tajništva za zunanje zadeve z upravo otoka. Pripomnil je, da ne bo sam postavil nikak'h predlogov več. odkar je bil ameriški generalni konzul odpoklican v Washington. Berlin, 4. maja. s. V tukajšnjih političnih krogih z živim zanimanjem zasledujejo manevre, s katerimi se skuša Ameriki zagotoviti lastnino Mertiniqua pod prazno pretvezo, da bi bil Martinique lahko izhodišče za napad sil Osi na Ameriko. Amerika, ki znova doksizuje s tem svoje Imperialistične cilje, se hoče polastiti francoskega zlata, katero naj bi bilo skrito na tem otoku, kakor tudi francoskih ladij, ki so tam zasidrane. Po ameriških vesteh gre aa eno nosilko letal, dve križarki, nekaj topničark in več petroJejskfli lladij. verze prof. Kos, predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. Vidmar, podpredsednik pokrajinskega sveta korporacij Iv. Mohorič, župan Novega mesta dr. Poienšek, župan Kočevja GrabHjan, župan Logatca Oblak, župan Črnomlja Klemene, predsednik zveze delodajalcev dr. Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delavcev dr. Aljijevič, predsednik Zadružne zveze prof. Remec, predsednik Pokrajinske zveze svobrdnih poklicev in umetnikov inž. Pirkm&jer. Na to brzojavko hvaležnosti in vdanosti je danes prispel naslednji odgovor: Eksc. Visoki komisar, Ljubljana. Njegovo »Veličanstvo Kralj in Cesar se iskreno zahvaljuje Vaši Ekscelenci, oblastem, prebivalstvu, predstavnikom in slojem pokrajine za ljubeznjiVo misel, sporočeno mu o priliki druge obletnice priključitve. Minister Kraljevega doma D'Acquarone. Jubilej maršala lievmmm Gorlnga Berlin, 5 maja. s. Ob lOletmci imenovanja Hermanna Goringa za nemškega letalskega ministra objavljajo listi slike in življenjepis maršala teT poveličujejo pri tem njegovo delo v tej dolgi delovni dobi. ki ga je izvršil na področju okrepitve nemškega letalstva. Vaisgcmgvefev 69. rojstni dan Nanking, 5. maja 8. Nacionalna Kitajska je danes slovesno proslavila 60. rojstni dan predsednika vlade Vančmgveja. List: objavljajo dolge življenjepise predsednika vlade :n slave njegovo dolgo borbo za edinost in neodvisnost Kitajske, kakor tudi delo. ki ga je izvršil pred konfliktom v vzhodni Aziji, da bi odvrnil vojno od Kitajske. Prav tako opozarjajo na nje* govo bistroumno delo. ki je stremelo za tem, da vključi tudi nacionalno Kitajsko v novi azijski red ob strani Japonske in njenih zaveznikov. Pomen Avstralije za varnost Japonske Sanghaj, 4. maja. s. List »Tairiku šim-po«, ki je btfzu japonskim vojaškim krogom, piše, da je napad na Avstralijo 3a obrambo Japonske in varnest vzhcdne Azije absolutno potrebna vojaška akcija. Sedaj je Anglija osredotočila ves svoj napor na afriški in evropski fronti in tudi Amerika ni sposobna za učinkovito pomoč Avstraliji, ki predstavlja bodočo veliko zakladnico azijskih narodov in Pacifika ter obenem važno strateško oporišče za odbijanje angleško-ameriških napadov na Os. Avstralija naj se odloči, če hoče zagotoviti svojo rešitev, za sodelovanje z azijskimi narodi, ali pa, da vse izgubi z vzdrževanjem prijateljskih odnesov z Ameriko. Napad ameriških letal na Indokino Tokio, 5 maja. s. Japonske vojaške oblasti poročajo, da so včeraj ameriška letala izvršila dva zaporedna poleta na severno Indokino. Sovražni letalci, ki jih je japonsko protiletalsko topništvo močno oviralo, niso zadeli vojaških naprav in so odvrgli bombe na rižna polja pri Tonkinu, pri čemer so ranili nekaj Anamitov, ki so delali na polju. Smrtna nesreča ameriškega poveljnika na Islandiji Lizbona, 4. maja. s. Londonski dopisniki poročajo, da bo v kratkem imenovan nov podkralj za Indijo kot naslednik lorda Linlithowa, kateremu je poslovna doba potekla ln je ostal na svojem mestu samo zaradi tega, ker niso mogli poiskati mu naslednika. Smatra se, da bo novi podkralj vojaška oeeba. mi, lani pa 334 trgovinskih ladij z 2,100.000 tonami. Uspehi v letošnjem letu potrjujejo, kar je bistvene važnosti, da diagram potopitev stalno narašča, so pa tudi sami zase pomembni, zlasti če upoštevamo, da so pretekli mesec na oceanih divjale izredno silovite nevihte. Pomembno je, da je balo podmornižko orožje v aprilu udeleženo z 98 odstotki pri potopitvah sovražnikovega trgovinskega brodovja, dočim je v mesecu marcu znašala udeležba podmornic pri potopitvah 92 odstotkov. Uspehi letalskih#in pomorskih sil Nemčije se morajo dodati uspehom Italije in Japonske v prvih štirih mesecih tega leta in ti znašajo nad en milijon potopljenega sovražnikovega trgovinskega brodovja. Lahko se torej trdi, da je bilo °d 1. januarja do 30. aprila 1943 uničenega v celoti 3,500.000 ton nasprotnega trgovin* skega brodovja. Neprestano hudi boji ob Kubann 28 sovjetskih tankov in 75 letal nnfčenih v dveh dneh Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. maja. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 5. maja naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega mostišči so težki sovjetski napadi včeraj začasno popustili. V borbah 3. in 4. maja je bilo samo v odseku ene nemške divizije uničenih 28 sovražnih oklopnih voz. V zgodnjih jutranjih urah 4. maja so bile naše čete potegnjene iz naprej pomaknjenega loka na fronti pri Krimskaji nazaj na že dolgo pripravljeno in izgrajeno obrambno postojanko tesno zapadno od ga kraja. K rimska ja sama je bila po oni-čenju vseh važnih naprav izpraznjena. Južno od Ilmenskega jezera je bQo zavrnjenih več sovražnih napadov, ki jih je podpiral močan topniški ogenj in topovski ogenj v salvah. Letalstvo je nadaljevalo svoje napade proti sovražnemu dovozu podnevi in ponoči in je sestrelilo 3. in 4. maja 75 sovjetskih letal. V srednjem odseku tunlške fronte je sovražnik s podporo oklepnega orožja napadel nemško-italijanske postojanke, bil pa je po manjših vdorih v protisunkih vržen nazaj. V ostalih odsekih fronte samo neznatno krajevno bojno delovanje. Prj vojaško brezpomembnih dnevnih napadih angleških in severnoameriških letalskih sil na dva kraja v f.unu skem in tel-gijskem obalnem ozemlju je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal brez lastnih Izgub. Nadalje so bila 3 angleška rušilna letala uničena v letalskih bojih pred norveško obelo. Angleški bombniki so preteklo noč napadli zapadno nemško ozemlje ter odvrgli številne rušilne in zažigalne bombe, v glavnem na stanovanjske predele mesta Dort-munda. Prebivalstvo je Imelo izgube. V mestu je bila povzročena večja škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih vesteh S« na padajočih letal, med njimi pretežno 4 motorne bombnike. Mcčan oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 5. maja s številnimi rušilnimi in zažigalniml bombami obmetaval 'cilje na jugovzhodu Anglije. Uspešni obrambni boji pri Demjansku Berlin, 5. maja. s. O obrambnih uspehih, ki jih je v zadnjih tednih imela na vzhodnem bojišču divizija »Hammer«. piše neki vojni poročevalec med drugim: Po približno mesec dni težkih obrambnih bojev v odseku pri Demjansku, iužnovzhodno od Ilmenskega jezera, je tudi diviziji »Hammer« pripadla naloga, da krije odrejeni umik nemških čet. ki so se morale odmakniti od sovražnika. Naložili so ji nalogo, naj tvori mcwtišče pri Demjansku. Izredno slabo vreme in težavno ozemlje, ki je postalo še slabše zaradi odjuge. sta povečala težave umikanja, tem bolj, ker so morali nemški oddelki vzdržati ponovne silovite napade boljševiških prednjih straž. Sovjetsko poveljništvo je pošiljalo v bojni metež vedno nove množice ljudi in je podpiralo napade z močnim topniškim ognjem in z oklopn mi vozovi, toda vztrajnost in borbeni duh nemškega vojaka nista popustila. Nemški oddelki so bili v položaju, ki se je često zdel že obupen, in so se upirali sovražnim silam z odločno odporno voljo in napo» sled sovražnika premagali. Poslednja sovjetska ofenzivna akcija je veljala sovjetsko poveljništvo skupno 14 000 padlih in izredno veliko število ranjenih. Razen tega je bilo pred nemškimi bojnimi črtami onesposobljenih 65 napadalnih tankov in več drugega orožja vseh vrst. To dokazuje, zaključuje poročevalec, da je bila premoč nemškega borbenega duha in vojaških sposobnosti nemškega vojaka kos tudi močnejšim silam ljudi in orožja. Ameriški teroristični napad na Anvers Berlin, 4. maja. s. Ameriški bombniki so danes ponovili teroristični napad na civilno prebivalstvo Anversa. Kasno popoldne so iz velike višine bombardirali stanovanjske okraje mesta in povzročili velike izgube med prebivalstvom. Berlin, 5. maja s. Kasno so se doznale iz pristojnega vojaškega vira naslednje podrobnosti o novem terorističnem napadu ameriških letalcev na Anvers. Okrog 45 bombnikov tipa »Boeing«, katere so spremljale številne eskadre lovcev vrste Spitfire. je prišlo v višini 7.500 metrov nad Anvers. Takoj, ko je bilo naznanjeno, da se bližajo sovražnikove letalske skupine, so se dvignili nemški lovci da bi prestregli ameriške letalce, nemške protiletalske baterije pa so otvorile silovit zaporni ogenj. Obžalujejo se mrtvi in ranjeni med civilnim prebivalstvom. Med žrtvami so tudi to pot mnogi otroci Nemški obrambi je pa uspelo preprečiti, da ni prišlo do takega pokola kakor ob prejšnjem terorističnem napadu dne 5. aprila. Prve vesti so poročale o hudih izgubah med civilnim prebivalstvom Anversa. toda te vesti se še ne potrjujejo, porušene pa so bile številne stanovanjske hiše. Protiletalsko topništvo je zadelo en štirimotorni bombnik in en lovec Spitfire, ki sta strmoglavila na tla v okolici mesta. Angleži za Stalina in proti Sikorskenm V Moskvi vztrajajo na zahtevi po preosnovi poljske begunske vlade Bern, 4. maja. s. Iz Moskve poročajo, da zahteva agencija Tass v komunikeju, katerega so objavili vsi listi, d emisijo generala Sikorskega. Druge vesti iz Moskve ugotavljajo, da je vlada Sovjetske zveze zahtevala ustanovitev nove poljske vlade, katere člani bi pametno presojali vprašanje mej in manjšin. Berlin, 4. maja. s. O globokem nasprotju med Stalinom in Sikorskim piše list »Vollči-scher Beobachter« med drugim: Upi. da ne bo treba izvršiti nevarne spremembe poljske begunske vlade po želji Moskve. so se dokončno izgubili. Sovjetska vlada, ki ni niti najmanj pripravljena na kakršne koli koncesije ali pakte v tem vprašanju, kateremu nasprotno pripisuje velik pomen, je na nedvoumen način in v obliki, ki ne dopušča ugo» vorov. ponovila svojo zahtevo, da se moraio odstraniti s politične pozornice predsednik sedanje begunske poljske vlade in vsi njegovi najožji sodelavci. Moskva hoče dopovedati, da so v sedanjem političnem in vojaškem položaju potrebni ljudje, ki uroejo biti na višini svoje naloge, ne pa ljudje kova Sikorskega, ki jih zanaša rodoljubna čustvenost zaradi ustrelitve nekaj desetin oficirjev. To je emična misel Moskve, kakor poudarja nemški list Londonska vlada mora kazati lep obraz k slabi igri, piše »Lokalanzeiger«. kar dela v pričakovanju, da bo našla osebo, ki bi bila ljuba Kremlju. Medtem se trudi, da bi na ogenj zmetala nekoliko vode. Razni listi, ki komentirajo v zvezi s tem izjave. ki jih je v ponedeljek podal britanski zunanji minister v spodnji zbornici glede na prekinitev poljsko«sovjetskih odnosov, pripominjajo. da se je Churchillov zastopnik, ko je govoril o vprašanju, ki je nastalo in se razvijalo izključno zaradi dogodkov pri Katynu. izognil nevarnosti poglobitve nasprotij in se j« celo komaj dotaknil katinskega pokolja, pa š* to morda bolj podzavestno kakor preračunano. Britanski zunanji minister je namreč dejal: »Ni potrebno, da bi s« pečal z neposrednimi vzroki tega nasprotja.« S tem je preskočil edini argument, ki bi se ga moral oa sam in 2 njim vsi, ld bi hoteli razmotrivati to vprašanje, nujno dotakniti, toda angleški minister je šel v svoji servilnosti do Moskve še dalje ko je trdil, da je katinska zgodba komedija, ki so jo uprizorili Nemci, zaradi česar bi bilo odveč izgubljati o tem eno samo besedo. To je nov dokaz o značilnih metodah londonske politike nasproti Kremlju. Stockholm, 5. maja. s. Nov moment v ru« sko-poljskem sporu pomeni piano, ki ga je bivši docent krakovskega vseučilišča profesor Oskar Lang posilal ameriškemu listu »New York Herald Tribune« in ga posnemajo vsi listi sovjetske prestolnice. V pismu pravi prob fesor, da podtikajo protiruske smernice v poljskih emigrantskih krogih reakcionarji kova Mia-tuševski, ki sodelujejo z izrazito protisovjet-skimi krogi Zedinjenih držav. Pismo se končuje s pozivom za sestavo poljske židovske vlade, katere program naj bt bil podrejen ohranitvi enotne angleško-ameriške sovjetske fronte. Berlin, 4. maja s. »Politično diplomatska korespondenca« prikazuje, baveč se s sporom med sovjetsko vlado in poljskimi emigranti v Londonu, kompromisno rešitev, ki so si jo izmislili v Londonu in Washing-tonu sporazumno s sovjetsko vlado, takole: L Moskva želi razpustitev poljske begunske vlade in se za sedaj zadovoljuje, da naveže stike s poljskim zastopnikom po zgledu Kerenskega. To je treba smatrati za koncesijo Stalina Angliji, katere prva skrb je, da samo sebe izmaže pred poljsko begunsko vlado. 2. Stalin poplača London in Washington za sodelovanje, ki mu je bilo ponudeno, s tem. da močno hvali angleškoameriško vo-jevanje, kakor je storil v dnevnem povelju rdeče vojski dne 1. maja. 3. Stalinove koncesije omogočajo Londonu in Washingtonu, da močno ščitita Moskvo zaradi pokola v Katynu, čeprav se Stalin svojih zločinov nikakor ni kesa!. Glede tega dodaja poročilo, da je treba smatrati teroristične napade Angležev ki Američanov na italijandca in nemška mesta deloma kot poklon željam, ki jih je žgcam Stotin. , • Italijanski kulturni zavod Višji tečaji italijanske kulture in jezikovnega izpepolnjevanja Ljubljana, 5. m^ja Italijanski kulturni zavod v Ljubljani bo ▼ kratkem otvorij višji tečaj italijanske kulture tn tečaj jezikovnega izpopolnjevanja. V tečaju za kulturo se bodo poučevali naslednji predmeti: zgodovina Italije v odnosu do svetovne zgodovine; zgo lovina italijanskega. leposlovja; zgodovina filozofije in znanosti; zgodovina umetnosti V tečaju jezikovnega izpopolnjevanja se bodo obravnavala poglavja znanstvene slovnice, skladnje in jezikovnega sloga. Obenem bo izveden tudi poseben načrt konverzacije. Oba tečaja se bosta nadaljevala tudi v akademskem letu 1943-1944. Vpisnina znaša 100 lir. Za pojasnila in vpis se je treba obrniti na tajništvo zavoda, Napoleonov trg št. 6, od 16. do 19.30. Stalnost Mussolinijeve politike Pod naslovom »Stalnost« je objavila zunanjepolitična revija »Relazioni Interna-zionali« v svoji zadnji številki direkcijski uvodnik, v katerem čitamo: HSovražni in nevtralni svet je z velikim ■animanjem sprejel na znanje, kakor nam dokazuje odmev v listih in po radiu, da je bilo na nedavnem sestanku Duceja in Hitlerja na nemških tleh sklenjeno, da bodo v političnem pogledu vsi evropski narodi pozvani braniti civilizacijo celine in da je trden sklep Osa spoštovati pravico narodov do svobodnega razvoja in sodelovanja V tem so nekateri hoteli videti težnjo Osd. da izvaja »politiko malih narodov«, politiko, ki je bila po svojem bistvu izrazito angleško-francoska, kakor se je izvajala po versajskem miru vse do sedanje^ spora, toda nič ni bolj napačno in zmotno. Na nemških tleh je bilo opredeljeno, poudarjeno,- ponovljeno in sklenjeno samo to, kar je predstavljajo že glavni sklep rimskega obiaka nemškega zunanjega ministra. Da se izognemo vsakemu dvoumju in da preprečimo, da se ne bi svojevoljno in Zmotno tolmačila politika Osi, se želimo S premočrtno jasnostjo, ki jo smatramo vedno za zdravilno in zažeieno, zaustaviti na tej glavni točki tako zvane nove politike OsL Ne bomo šli predaleč v iskanju te zamisli. te smeri. Ona je naravno povezana z Osjo, kajti eden izmed polov te dejavne politične zgradbe je enostavno Italija. Ako upoštevamo, kakšna je bila že vse od preteklega stoletja italijanska zamisel odnosov med državami, spoštovanje narodnih pravic, nujno in skrbno sodelovanje med narodi, ki so ustvarili svetlo in nepokvarjeno izročiio. kakršno je ponos in prednost naše države, opazimo, da je Mussolini na to ponosno deblo vcepil svojo politično delavnost, svojo človeško zamisel odnosov med narodi, svoj živi čut za vzajemnost med narodi, svojo predstavo o ubrano zgrajeni družbi, ki je urejena in uravnovešena po predstavi višjih »interesov vse naše omike. Med življenjskim prostorom, ki predstavlja zamisel te vojne, in spoštovanjem pravic in volje do sodeiovanja nj razpoke ali pomanjkanja povezanosti, temveč medsebojno prepletanje, tako da lahko reče-ipo, da je prva izmed teh politik pogoj druge. Svet naj z listinami v rokah ve in Italijani naj se tega zavedajo, da je vse, kar kdo drugi »odkriva« v poročilu o sestanku Duceja in Hitlerja, za nas že več let zapisano in ponovljeno v Mussolini j evih spisih in govorih, čemur so vedno sledila poldtično-diplomatska dejanja in sicer s časovno ubranostjo in takojšnjostjo, ki sta zares značilni. Temelj Fašizma je vzajemno spoštovanje med narodi. »Fašizem meni. da mora Italija v tej zgodovinski dobi vod ti evropsko politiko ravnovesja in sprave med raznimi državami«, kakor je Mussolini dejal v svojem drugem zgodovinskem govoru v Triesteju (februarja 1921). Kdo more trdit:, da ni Mussolini tudi potem, ko je prevzel oblast, ostal zvest tej svoja kategorični trditvi, ki je vsa prežeta toplega in notranjega prepričanja? Med listinami je cela vrsta dogovorov in pogodb in not, ki jasno izražajo voljo po sodelovanju in vzajemnem spoštovanju, tako na zapadu kakor na vzhodu. V tej dolgi verigi je na primer »palet štirih«, ki vsebuje, kakor je izjavil Mussolini v svojem govoru z dne 7. junija 1933, »zamisel sodelovanja z vsemi drugimi državami, pa naj bodo velike ali majhne, evropske ali izvenevropske«. V vojni napetosti in goreči polemiki vojne je kaj lahko pozabiti slovesno obveznost. ki jo je prevzel Mussolini v samem ozračju sankcij, da ne želi spremeniti afriškega spora z evropsko vojno. Prav lahko je mogoče pahniti v pozabo voljo po sporazumu z zapadnimi velesilami, ki jo je Italija izražala skozi več let in ki jo je tedaj priznaval tudi sam današnji sovražnik. To ni bilo znamenje slabosti, temveč dokaz Mussolinijeve volje, trdne volje, ki je obeležuje tale njegova izjava: »Evropska civilizacija mora zopet posta tj svetovna. ako noče poginiti.« (Govor dijakom iz vzhodnih dežel z dne 21. decembra 1933.) Pomen te intuicije se spoznava šele danes. Drugače seveda tudj ni mogel delati in ne drugače misliti človek, ki je v Triesteju (6. februarja 1921) napovedal, da je »usoda Rima, da postane zopet vodilno mesto vse zapadne civilizacije«, in da nima druge želje kakor napraviti »iz Italije enega izmed narodov, brez katerega si ni mogoče zamišijati zgodovine človeštva«. In državnik, ki je v svojem govorni tu-rinskemu ljudstvu dne 23. oktobra 1932 izpovedal »Mi nočemo nadvlad v Evropi«, je bil tisti, ki je v svojem skrajno realističnem diplomatskem delovanju stremel po »ubranosti interesov in življenjskih potreb posameznih držav z zahtevami splošnega reda v smislu evropskega pomirjenja« (januarja 1935). To, kar se drugim zdi »novost« uradnega poročila o sestanku dveh vodite"jev, ni torej nič drugega kakor mussolinijevska stvarnost, ki se že dolgo izvaja in stalno razvija. To je vodilna nit na poti v bodočnost, temeljni kamen zgradbe takšnega reda, v katerem se človeško čustvo pre'iva v čustvo civilizacije. Oglejmo si v zvezi s tem še morebitne domneve »kogarkoli«, ki boleha na bolnih razlikovanjih in malenkostih. Ne bili bi dovolj pravični in prav tako jasni, ako bi molčali. Ta »kdorkoli« bo morda vprašal, zakaj je Italija »napadla« Albanijo, Grčijo in Jugoslavijo, male države, ki se jim danes priznavajo pravice do življenja in razvoja. Zelo enostavno lahko povsem točno vprašamo svet, kdaj je Italija teptala ali razveljavila pravice teh narodov in aii ni tudi tedaj, ko je morala nastopiti proti njim iz razlogov varnosti ali obrambe, te pravice samo dopolnila in še bo'j razvila, ko jim je pust;la in celo zajamčila ustanove, organe in sisteme, in sicer tako vestno in velikodušno, da se je to celo njej somi maščevalo. * Italija je v imenu pravice prevzela pozitivno in otipljivo varstvo narodnih teženj. prilagojujoč jih samo dopustnim možnostim. V tem je vprašanje mere, ki se v povsem latinskem pojmovanju besede konkretno kaže v izrazu pravičnost. Pldo bi mogel odslej zanikati, da nova Evropa ne bo kazala znamenj Mussolinijeve italijanske zamisli? Nekateri so hote'i zmanjšati vrednost dokumenta o sestanku Duceja in Hitlerja, postavljajoč ga v nasprotje z Atlantsko karto, toda temu ni tako. Nedavni sestanek je začrtal politično smer nove Evrope v težnji oo vedno večji enotnosti. Italijanski narod, ki se tega zaveda in ki je ne-porušno povezan s svojimi zavezniki, koraka tako k skupni zmagi.« In London popustil • • • Pod tem naslovom je znani italijanski publicist Mario Appelius objavil te dni v glavnem glasilu fašistične Stranke naslednji komentar o prekinitvi odnosov med Poljsko in Sovietsko zvezo: Prekinitev diplomatskih odnosov med soviet sko Rusijo in poljsko begunsko vlado, za katero so se v Kremlju tako naglo odločili, je napravila ogromen vtis v vseh nevtrahrh prestolnicah in tudi v samih anglosaških državah. Kremeljski sklep namreč dokazuje, da Moskva ne dopušča nikakega vmešavanja v svoie imperialistične ali revolucionarne zadeve. Po poljskem primeru London in Wash'ngtcn lahko sprevidita, da se bosta morala ukloniti volii Moskve, nai bo kakršna koh. ako nočeta tvegati, da izroče v Moskvi potne liste njunima veleposlanikoma. Stal nov značaj je hudoben in on tega ne prikriva. Ako hočemo biti še točnejši, bi rekli, da se Stalin zaveda, da drži nasproti Zedinjenim državam in Angliji nož pri ročaju in da se ga poslužuje. Od pon žujo* čega čakanja v Casablanci do odslovitve poljskega veleposlanika sta angleški ponos in severnoameriška bahavost utrpela od Rusije vrsto izzivanj, ki nimajo primere v zgodovini obeh nadutih anglosaških narodov. V moralnem pogledu pa potrjuje odslovitev poljskega veleposlanika — in to brez najmanjšega dvoma — vso strašno vsebino iame pri Katfnu in Tatarki in dokazuje, da Moskva od* klanja mednarodne preskave o dejanjih boli-ševizma. Stalin ne more namreč pred svojim narodom dopustiti preiskave te vrste, ki bi dale pravico sovjetskim državljanom, da posnemajo ta primer glede vseh številnih iam. ki pokrivajo sovjetsko zemljo^ Dela revolucije niso podvržena pregledu. To nam odkriva sovjetsko-poljski incident. Deset titoč poljskih oficirjev je bilo ub tih. ker so bili »oficirji« in so kot takšni pripadali tistim srednjim slojen^ ki jih tretja internacionala smatra za sovražnike komunizma. Boljševizem si je v Rusiji zgradil svojo politično stavbo s programatičnim odstranjevanjem vseh svojih priznanih ali verjetnih sovražnikov. Po boliše-viškem mišljenju predstavljata strel v tilnik ali bodljaj v trebuh najboljšo obliko politč-nega prepričevanja. Poljska vlada se je s svojim postopanjem dotaknila nedotakljive preteklosti ruske revolucije. Storila pa je še slabše. Drznila se je dotakniti nedotakljive bodočnosti boljševiške revolucije, ki se hoče posluževati istih metod in sistemov kamor koli bi prišla e svojim srpom in kladivom. Jarek v Katinu in prelom diplomatskih od« nosov med Moskvo m poljsko begunsko vlado postavljata svet nasproti Moskvi, pravi in edni Moskvi z vso brutalnostjo. Druge Moskve ni. Verjeti v obstoj drugačne Moskve, bi pomenilo. pustiti se tragično slepiti po dobri volji, ki je polna bedaštva. ali pa hoteti zločinsko prevarati druge, kakor delata Churchill in Roosevelt. Pokol deset tisoč poljskih oficirjev se bo ponovil, in sicer v petkrat ali desetkrat pomnoženi izdaji, v vseh evrop&kih državah, ki bi jih doletela zla usoda, da bi padle v moskovske kremplje. Evropa, kakor si jo zamišlja Kremelj. je Evropa, polna katinskih jarkov, prikritih, kakor oni pri Smolensku. z mladimi gozdiči, ki jim gnoj lo ni potrebno. Ti žalostn gozdiči, oplemeniteni z vodilnim evropskim slojem, ustrezajo tudi predstavi o bodoči Evropi, kakor si jo zamišljajo Anglež' in Američani ki jih zavaja temni izgled, da bi za vselej odstranili z imperialnih koles ves evropski balast, ki naj bi bil vržen v globno ruskega barbarstva. Da bi vsaj nekoliko ublažili zločinsko stran svoje sokrivde z Moskvo, sta angleška in ame* riška vlada izvršili v zadnjih nekaj mesecih prave žurnal:stične, radijske in diplomatske akrobacije, da bi dopovedaii svetu, da je Stalinov boljševizem drugačen od Leninovega ali trockističnega boljševizma. V resnici pa je bo'j?evizem vedno oni strašni včerajšnji n predvčerajšnji boljševizem. »Boljševiška država. — je zapisal Lenin v 16. zvezku svojih del. — ni nič drugega kakor stroj, ki naj uniči višje in srednje sloje.« Stalin se vestno drži te temeljne smermce, ki jo je postavil v službo svojega divjega imperializma. Sicer pa je Staln na londonsko in washing-ton-ko podrepnost vedno odgovarjal ošabno. Stalin ne prevzema omejujočih obveznosti, niti diplomatskih .niti moralhih. Boljševizem hoče ohraniti povsem svobodne roke, da bi delal, kakor bi se mu zljubilo, ako bi le mogel. Jarki pri Katvnu in Tatarki odkrivajo one nagle metode, s katerimi bi boljševizem rad uveljavil svojo nadvlado v Evropi, nad Dardanelski« mi ožinami, nad Perzijsk'm zalivom, Iranom in raznimi indijskimi pokrajinami. Churchill in Roosevelt napravita lahko 100 lepih obrazov, da bi se priliznila Stalinu in ga Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec maj je mestni preskrbovatni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po Številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 6. maja številke 1 do 100, v petek 1. maja številke 101 do 200, v soboto 8. maja številke 201 do 300, v ponedeljek 10. maja številke 301 do 400, v torek 11. maja Številke 401 do 500, v sredo 12. t. m. številke 501 do 600, v četrtek 13. t. m. številke 601 do 700, v petek 14. t. m. Številke 701 do 800, v soboto 15. maja Številke 801 do 900, v ponedeljek 17. t. m. številke 901 do 1000, v torek 18. maja številke 1001 do 1100 in v sredo 19. maja številke 1101 do 1200. Upravičenci bodo dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom in le do 25. maja, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo Se Isti mesec vrniti potrjene sezname št. III. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3. Gospodarstvo Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod sporoča: Od četrtka 6. t. m. sd lahko nabavijo vsi potrošniki mesta Ljubljane po 6 (šest) kg krompirja na marčeve odrezke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrdkah: 1. Kmetijska družba, Novi trg 3. 2. Jelačin Ivan, Napoleonov trg 1, 3. Gregorc & Co, Blei-weisova cesta 15. 4. Niklsbacher, Praža-kova cesta, 5. Šarabon A., Zaloška 1, 6. Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, 7. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, 8. Smrkolj. Vošnjako-va 3. 9. Konzumno društvo, 10. Tvrdka Sever. Opozorilo hišnim posestniksen Iz včerajšnjih pojasnil mestnega ana-grafskega urada, kako naj hišni lastniki izpolnijo vprašalne pole za sestavo hišnih map, sta po pomoti izpadli dve vrsti, tako da je dobil dotični odstavek skoraj ravno nasprotni smisel. Odstavek, ki pojasnjuje koga je treba vpisati kot najemnika, se mora pravilno glasit j takole: »V rubriko najemnikov je vpisati vse tiste družinske poglavarje, Id so najemniki lastnih stanovanj, ter seveda tudi liišnega lastnika ali upravitelja, če stanujeta v dotični hiši. Izvzeti so torej le podnajemniki in najemniki poslovnih prostorov. Pri zajednicah t. j. zavodih, bolnicah in podobnih ustanovah je vpisati le poglavarja zajednice, nikakor pa ne posa-meznlh članov. V slučaju, da stanuje v taki hiši tudi najemnik, ki ima p c ve cm ločeno gospodinjstvo, jc treba vpisati tudi takega družinskega poglavarja.« Mazvslf i-všečne ese&ae efeSa&toe Islcss&Ice Razne poštne pošiljke z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, poslane po civilnim komisarju v Novem mestu občinam na Dvoru, v Ajdovcu :n v. St. 1-tupertu, so bile s požarom un čene in nakaznice r!®. loma raznešene. Pri pregledu ob^čilnih nakaznic so ugotovili, da manjkajo od številke do številke: 213.001—213.420, ^13.424—213.500. 213 516- 213.517. 213.546 do 213.566, 213.584—213.613. 213.621 do 214.158, 214.262. 2C9.1B3—210.032, 238001 do 239.782, 339.81.0 — 339.815, 339 82», 339.980—339 934, 339.295 -339.374, 312.U10 do 342.659. Naštete oblačilne nakaznice riso r.iti žigosane niti opremljene z imeni. Proglašene so za neveljavne in so opozarjajo vsi trgovci, da jih smatrajo za takšne m naznanijo r:ercd?jnemu oblastvu morebitne predložitelje teh nakaznic. Itafijansko-nemška trgovina Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju objavlja k nedavno sklenjenemu trgovinskemu sporazumu med Italijo in Nemčijo. da je trgovinski promet med obema državama že v letu 1942 prekoračil obseg prometa iz zadnjega leta pred sedanjo vojno. Novi sporazum predvideva nadaljnje razširjenje medsebojnega gospodarskega sodelovanja, in sicer ne samo na področju blagovne izmenjave, temveč tudi glede izmenjave delovnih sil in organizacije proizvodnje, nadalje na področju prometa z denarjem in kapitalom, na področju železniškega prometa in na področju oskrbe z industrijskimi surovinami in zavili Zbornica zlasti poudarja, da sta se obe državi zavezali sedaj veljavne cene^ za prodano odnosno kupljeno blago obdržati nespremenjene do konca tekočega leta. Ta blokada cen je načelne važnosti za splošno stabilnost cen na evropskih tržiščih in za razvoj ter povečanje blagovne izmenjave med državami evropske celine Obenem prinaša nekako izravnavo kupne moči raznih valut in predstavlja močpo oporo za učinkovitost ukrepov, izdanih v posameznih državah za dirigiranje in makst-miranje cen na notranjih tržiščih. Končno pripominja zbornica, da je bil v zadnjem času sklenjan še dodatni sporazum giede izkoriščanja ležišč žvepla v Italiji, ki naj se že poveča Gospodarske vesti = Razvoj tehničnih strokovnih šol v Italiji O priliki »Dneva tehnike«, ki so ga praznovali 2. maja po vsej Italiji, so objavila italijanski listi podatke o razvoju tehničnega strokovnega šolstva v 20 letih fašistične dobe. Leta 1922—23 je bilo v vsej Italiji 871 tehničnih strokovnih šol, danes pa je njih število naraslo na 2415. Število učencev na tehničnih strokovnih šolah pa je v istem času naraslo od 190.000 na 412.000. »Dan tehnike«, ki se praznuje od leta 1940, ima zlasti namen, vzgojiti dobro izšolano strokovno delavstvo, gojiti smisel za tehniko in privabiti mladino v strokovne šole. Strokovni izobrazbi delavstva posveča največjo skrb Nacionalni zavod za izšolanje in izobrazbo industrijskega delavstva, ki prireja vsako leto okrog 2500 tečajev z več kakor 100 000 udeleženci. Predvidena je ustanovitev enakega centralnega zavoda za izšolanje in izobrazbo kmetijskega delavstva. = Nemške fc^nke v vojni. V lanskem letu se je mar puščam to obširno njivo imen kjer je še dovoi.j dela in opravka za mnogo glav in kjer tiči v teh imenih še mnogo našega besedja. gradiva in jezikovnih zakladov. Skušal bi samo razložiti pomen nekaterih ;men. ki namenjajo predvsem kakšno orodje, pripravo, kak opravek ali vrsto deta, obrt, tedaj skratka imena z nekakšnega tehničnega noprišča. Ako bom segel kje preko označene ograde in zašel na stranpotico, me je pač zavedla moja jezikovna žilica. Tudi se ne bom priverjal in pridušal, da dTži do ?adnje p:ke •»qucd seripsi«, ampak bom zelo zelo vesel onega, kdor mi pomaga na pravo pot. Le začniva prj Homeru naših epikov: Aškerc = aškrt. aškrtec je odrezek blaga, platna, «i:kna. kar kdo odškrtne ed večjega kosa. od rod ime. Odrezek. odstrižek. aškrt, aškrtec je prav, napačne pa so najrazličnejše flike in druge spake. Amcži, Arnoši, Arnožniki. Arnuši so do-bih svoje ime od železnega oklepa, katerega so naši dedje zvali: arnož-a m., po tujih ponašeno iz arnese m.. Harnisch m. Ti predniki naših \rnoiev so bili kaj imenitni ljudje in so njih »edanji potomci pač lahko ponosni na svoje pokolenje in izvor. Ajdniki pričajo o veliki porabi ajdovnika = ajdovega kruha pri naših prednikih Zmot* nc pa bi bilo mnenje, da so bili ti Hud je ajdje pagani. Ko je nastalo ime so bili najbrž že dolga stoletja pobožni kristjani Po nekaterih vilih imamo celo kopico lep h imen, na pri« mer: Ajdnik Kruh. Močnik, Rženjak Žitnik = Rženjak (kruh iz rži). Žganec, Cmok i. pod. Osebno ime Žganec pove, kako so spoštovale žgance že davne prednice naših skrbnih gospodinj. Ime samo pa priča, da žai ni več dobrih, pristnih starih žgancev. kajti naše žgančarice so izgubile pravo navodilo za pri-nravo žgancev, ker jih zdaj »kuhajo« ne pa žgejo ali palijo, kakor pove ime. Izdal bi pravo navodilo, če bi si katera upala in postopila rešiti to našo pristno narodno jed Beseda sama pove. da je treba tako nekako kakor za prežganje za prežganko — samo na primerno zelo obilni količini razbtljene masti — moko v ponvi ali kožici nekaj časa žgati. pražiti; vendar manj kakor za prežganje. Nato se šele polagoma doliva zelo zmerno nekaj malega vode. Taki žganci so veliko bolj okusni, ni jih treba drobiti in beliti. Pri dolivanju vode se tvorijo sami od sebe iz pražene moke kakor oreh veliki žrouklji, kepice. Samo, enkrat sem jedel takšne prave žgance, ko mi jih je spražila stara gradiščanska Hrva» tica. In kar je najbolj zanimivo: spomnila me je, da je treba moko žgati — od tod ime jedi, ne pa kuhati, kakor sem trdil jaz. Prec me je prepričala o moji kuharski in jezikovni pomoti. še bolj pa so me prepričali odlični žganci sami. Katera naših ljubeznivih žgančaric pa mi tega ne verjame, kar poskusi naj! Kar voda naplavi, zlasti naplavljenemu lesu. rečemo avber. Naši Avberji so pač imeli kakšen opravek z lovljenjem ali nabiranjem teh naplavin. Ni še potrebno, da je vsak Burnik ali Burja burjast, vihrav in nagel človek. Burnik so imenovali in še zdaj pravijo odprtini ali tudi železnemu okovu, kamor za pahnem o zapahe pri vratih in oknih, kamor za pa dajo zapadnice in zapahi naših ključavnic. Izraz je nenavadno lep. pristno domač in gotovo zelo star. Nastal je od tod, ker je burja burila pri teh režah — burnikih v nekdanje preprosrte stanove. Ne» kaj podobnega v poimenovanju imamo tudi v nekaterih drugih jezikih, na primer v angleščini pomeni window n. = okno. dobesedno pa je to nastalo iz »Windauge« — vetrovo oko, ker je tudi pri njih enako skozi to »vetrovo oko — okno« buril veter v hišo. Sicer pa sta naše oko in okno v sorodu, ker je okno samč oko hiše. Čisto podobno je nastal naš izraz vetrnica = Fensterlade in veternice = polknice ali žaluzije. Jurijev in knežev Koledmoa, ki jo pojejo pastirji v BeJ' Krajini, ko vodijo Zelenega Jurija, ima na koncu vjakega stiha prispev: kirales. Ovo se klanja zeleni Juraj-kirales zeleni Juraj, zeleno drevce-kirales, itd. Ta pripev je nared slišal v cerkvi (ky-rie eleison) in iz njega naredil po svoje: kirales. Prav gotovo imamo tu opraviti s preprosto etimologijo našega kmeta. Najbrže, da je slišal v teh besedah »les« in tudi v »kira« si je nekaj predstavljal. »Les« je pri kolednici kakor nalašč, saj se nosi drevo svetega Jurija. To pesem torej moramo smatrati za najstarejši slovenski kirielejson, kar jih poznamo. Dr. Ivan Grafenauer je (v zadnjem Vestniku muzejskega društva) rekonstruiral tisti kirielejson, ki ga je na. rod pel, ko je vodil kneza okrog knežjega kamna. Tu pa imamo pristen kirielejson, Seveda bo imela znanost še svoje delo, to. da to vidimo že danes, da je tisti »Iejs« čisto krščanski, dočim ni nobemega dvoma, da je pesem, ki se je pela pri omenjenem obredu, poganskega izvora. Lahko domnevamo, da so Slovani verjela v enega Boga, toda dokazov za to nimamo. Kateremu bogu so torej peli tisti »lejs« nihče ne ve. Originalni kirales iz Bele Krajine nam ne govori o nobenem bogu, ker g2 na njegovo mesto stopil svetnik Jurij. Znanstvo še ni analiziralo te kolednice. V njej se poje o kukavici, o neki devojki, ki je ostala sama, ker so se vse druge pomožile, glavni del pa brez dvoma govori o Juriju samem Predstavlja ga: Ovo se klanja zeleni Juraj — in tako dalje. Vodeč božanstvo oziroma njegovo podobo, ga pastirji opisujejo, kakšen je, kako je oblečen itd. Zato bo moralo znanstvo upoštevati tudi ta kirales pri iskanju originala izgubljenega »lejsa« na Koroškem. Ta kirielejson ni bil popolnoma nič krščancki in tuai kot tak se je mogel peti pri tem obredu. Saj se je toliko poganskega ohranilo v belokraiinskem kiralesu. Poganska vsebina je lahko živela dalje, ker pri obredu Dri knežjem kamnu cerkev ni sodelovala. Pripev kirie elejsoo je enostavno prevzet iz cerkvenih pesmi, ker je ugajal, in je tucti prejšnja pesem imela pripev, kakor imamo še danes pripeve v skoro vseh koled. nicah. Mogoče je baš v pripevu strašil kakšen poganski bog in je bil zato izmenjan s kirielejsonom, da je spotika odpadla. Kakor zgleda, je tudi belokrajinski kirales pokril staro božanstvo. V raznih ko_ lednicah so še znani prlpevi, vzkliki, ki pomenijo prvotno prav ime ali priimek božanstva. Tako na primer: v češki kolednici Vele, Vele; v srbski Dodo, Dodole: v slovenski oj Lada, in slično. Skcro gotovo je torej kirales nadomestil neki naziv božanstva, ki se je skrilo za svetnika Jurija. Ce pogledamo v duhu v tiste čase, ko so vodili izvoljenega kneza okrog kamna, vidimo nekaj važnih paralel, ki se ne bodo ;nc.gle v bodoče več prezreti. Izvoljenemu knezu gredo ljudje nasproti in ga peljejo h knežjemu kamnu. Ni mogoče, da bi začeli peti svoje pesmi šele takrat, ko so prišli do kamna, ampak so peli prej. že pri pozdravu so morali nekaj zapeti, kakor na primer: Buge vas primd kraljevi kneže; in potem so peli, vodeč ga v deželo, kakor so vodili v deželo na Jurijevo svojega zelenega Jurija. Kakor predstavljajo danes pastirji svojega viteza, kralja pomladi, so ga tudi ljudje, ki so ga spremljali. Kolednica iz Bele Krajine opisuje obleko svojega »svetnika«, ki se ne razlikui« mnogo od obleke, ki jo je moral obleči kidjekisoii izvoljeni knez: zelena obleka tu in »lovska« obleka tam, tu in tam meč (sablja, saj jc moral knez na knežjem kamnu priseči pri meču in to ni mogel drugače kn-kor pri svojem meču), tu in tam ima palico v roki. Tu in tam je kirielejson. ld kaže na ko-lednico. Tako imenovano »švabsko zrcalo« poro. ča, da so peli pri sprejemu vsi, staro in mlado, moški in ženske, torej ni nobenega dvoma, da so peli pesem, ki so jo vsi znali. Nemogoče pa je, da bi preprosti ljudje imeli za to priliko drugo pesem in da bi se jo naučili za ta dan. Izvoljeni knez je bil nekaj od Boga poslanega, usojenega (verjeli so v usodo!), čeprav je bil izvoljen. Ali ga niso lahko primerjali baš »svetemu Juriju«, to je: tistemu božanstvu, ki je na ta praznik obiskalo deželo. Dalje ne smemo pozabiti, da je bil slovenski vladar pozneje primerjan Kresniltu, ki je božanstvo, ki ga nademn-stuje svetnik Jurij. (Ime Kresnik je odtod, da se je prvotno to božanstvo častilo kot Janez o kresu.) Kakor Juriju so mu ljudje palili k reso. ve. Vitezi Ravbarji so imeli ta dan pravico »ropati« in odtod jim je tudi ime. V resnicfi jpa so fcolednOti, prav za prav opremljevalci kneza, nabirali darove zanj, to je zase, za skupno slavnost. To spremljanje kneza po deželi je tako podobno vodenju zelenega Jurija, da obstoja velika verjetnost, da so ljudje peli okrog kamnu samo svoje kolednioe, ki so jih vsi znan. Ce je bilo res tako. potem so primerjali svojega kneza z božanstvom, kot nekakega poslanca božjega. Kresni ka, ki bo čuval deželo vsega zlega. Bajke o kralju Matjažu so prvotno verske poganske bajke, kakor tiste o Vurberškem Kresniku. Pozneje se je torej vladar primerjal bogovom in pričakovali so njih vrnitev kakor kakih nadčloveških bitij. Zakaj bi torej ne mogli takrat tako misliti? Nasprotno, če so mislili še pozneje, ko ni bilo več pogansKe vere, so to verjeli takrat še bolj živo. Kaj naj potemtakem pojejo, vedeč svojega božanskega poslanca in vladarja zem. lje, drugega kakor svoje .kolednice in ponavljajo svoj reformirani kirijelejson: »Ovo se klanja deželna kneže — kirales«. A. Volhar t Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Josipina Križna? Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 6. t. m. ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1943. žalujoči: MARIJA por. ŠKOFIC, hčerka; PAVEL, EDVARD, ALOJZIJ, IVAN, LADO, sinovi in ostalo sorodstvo. ... v V. saT-fe,/ - -S- " : , \ * i " \ \ s V y K: i/" -Mr': -T"'' ■ ■" mm. f. Fronte tunismo: Nostri pezzi di artiglier ia, opportugainente maseherati, aprono fl fuoco contro con cent ramentl nemiri — S tnniškega bojišča: Italijanski, dobro zakrinkani topovi streljajo na sovražne koncentracije Dobro delo Italijansko napisal Pietro Madino. Sklenil sem bil, da postanem dober človek. Najmanj dvakrat na leto se porodi v meni tak sklep. Prej razmišljam ure in ure, kako lepo M bilo na svetu, če bi hoteli ljudje pomagati drug drugemu. Ljudje bi se poboljšali, sem si rekel. Skic. nil sem, da postanem dober človek. Na jutranjem sprehodu se mi je nudila prilika dokazati to novo dobroto in pripravljenost da pomagam. Videl sem, kako se je trudil šibek deček, da spravi težko obložen ročni voz preko strme rebri. Na vozu so bile deske tn dečkov suhi obraz je že ves pordeval od nenavadnega napora. Sklenil sem, da mu pomagam. Z vso močjo sem se nprl zadaj v voz in' potiskal. Deček se je ozrl in ml hvaležno pckimal. Tako je šlo nekaj časa; on je vlekel, jaz potiskal, škripaje se je pomikal voz naprej. Mogoče bi bilo le bolje, če stopim k dečku in potegnem tudi jaz za oje, sem razmišlja!. In nato sva vlačila voz vštric. »Kdo te pošilja s takim bremenom navkreber?« sem se srdito zadri vanj in opazoval dečka, ki se je bil ves izpremenil v obraz, odkar sera mu pomagal. »Mojster,« je odgovoril deček Iakonlč-no. In zvedel sem, da je bil vajenec prf nekem mizarskem mojstru. Scpihala sva dalje. To se pravi, pred vsem sem sopihal jaz, Ker sem hotel dečka čim bolj razbremeniti. Voz z de. pksmi je bil salamensko težak. Slednjič sva se le povzpela do vrha. Pot sem si obrisal s čela. »Hvala lepa, sedaj ga te lahko sam po-vlečcm dalje,« je dejal deček. »Le to bi rad vedel, kaj neld si je mi-sHI tvoj mojster, ko te je poslal z vozom sem gori?« sem dal duška svoji nevolji. Deček ml je zaupno pogledal v oči. »Mislil? Mojster je dejal: Vzemi voz, do klanca ga že spraviš. Potem se pa ie naj. de kak norec, ki ti bo pomagal!« Na to se ni dalo nfč odgovoriti. Mojster je bil moder; norec se je že našel! Spet sem potreboval pol leta, preden sem vnovič sklenil, da postanem dober človek. Metsszalemi hsed živalmi Človeku ni dano živeti tako dolgo kakor nekaiterim živalim, čeprav je najpopolnejši stvor po svojem razumu. Izmed vseh živaJi doživi kit največjo starost, in sicer do 500 let. Tudi sokol doživi visoko starost 150 let. Za njim ne zaostajata mnogo želva in krokodil. Izmed ptic, ki dosežejo starost 100 let, je treba omeniti jastreba, gavrana, la-buda in papagaja. Za kitom najdalje živi izmed sesalcev slon, tudi on doseže starost okoli 100 let. Vrana doživi 80 let starosti. Med ribami najdelj živita som in ščuka. Tudi ta dva sta na glasu, da doživita 100 let. Med stoletnike prištevajo tudi biserno školjko. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 6. maja, ob 17: V času obiska-nja. Izven. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 7. maja, ob 17: V č0«n oblskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 8. maja, ob 15: V časn obiska, nja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja, 9. maja, ob 15. uri: V časn ob-iskanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol; ob 18.30: V času ohi»kanja. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol. E. Gregorin; »V času obiskan Ja«. Pasi. jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija - Starčeva, Jezus - Gregorin, Janez - Verdonik, Peter . Bratina, Juda -Nakrst, Magdalena - Sancinova, Jcžef iz Arimateje - Košuta, Nikodem - Plut. Kai. fa - P. Kovič, Aminadab - Raztresen, Gamaliel - Presetnik, Juda - Gorinšek, Sadok - Lipah, Levi - Blaž, Amos - Bre-zigar, Poncij Pilat - Peček, Petronij -Drenovec, Veronika - Simčičeva. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. E. Franz, scenska glasba: prof. M. Tome. Nova premiera v Drami. Prihodnji teden, v torek 11. t. m. bo premiera D'An-nunzijeve pastirske tragedije v treh doia-njih »Jorijeva hči« za red premierski. V delu je prikazana moč tradicije, vere in mistike, ki so jez proti slepim ljudskim strastem. Obenem pa je povezan z ojiiil konflikt, trudi, ki žive izven meja truricije po 6vojih notranjih nravmih zakonih. Delo rokuje vibok pesni^k. m odrski ki se naslanja na koncepcijo antičie tragedije. Igro bo zrežiral Milan SkrbinšcK. OPERA Četrtek, 6. maja, ob 18: Janko in Metka. Red Četrtek. Petek, 7. maja: zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob 18: Prodana nevesta. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 9. maja, ob 17: Evgenij Onjegin. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * E. Humperdinck: »Janko in Metka«. Fravljična opera v treh dejanjih. Osebe, oče - Janko, mati - Poličeva, Janko - Go-lobova, Metka - Mlejnikova, Hrustaj baba - Karlovčeva, Trosl-mcžek - Barbičeva, Rosi.možek - Urbaničeva. Dirigent: NiXo šlntof, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, kureograf- ing. P. Golovin. Nov Janko v »Prodani nevesti: V uprizoritvi Smetanove »Prodane neveste«, ki bo letos ponovljena za abonma, bo pel prvič partijo Janka Drago Čuden. Nova bo tudi Elza Karlovčeva v partija matere Kate. Ostala zasedba z Vidalijevo kot M^ rinko in Lupšo kot Kecalom bo ista kot lani. KULTURNI PREGLED Prešeren in antika Mcisier literarne zgodovine Ivan Prijatelj nam je na višku svoje spoznavne sposobnosti in svojega stila podal prvi duhovi}i profil pesnika. predstavnika naše klasike in romantike. Prešeren pa je vsaki generaciji posebej vir vprašanj in odgovorov, kajti v sebi združuje urba-niteto in demoni jo. časovno in večno. Zato zmeraj znova čakamo na podobo o Prešernu, ki ne bo upoštevala le novih izsledkov, temveč tudi nove vidike naše razvijajoče se kulture. Nova publikacija (Jože K a s t e I i c , Antični snovni elementi v Prešernovem Sonet* nem vencu. Ljubljana 1943. Tudi v »Domu in svetu«) ne zajema celotne problematike tega našega velikega pojava in tudi nima tega ese-jistčnega namena. Je samo pomemben prispevek k razjasnitvi in dokument našega budnega zanimanja za pesnikovo izročilo. V vrsti specialnih problemov ^iz prešerno-iosije je ostalo doslej brez sistematične obdelave in moderne revizije dosedanjih izsled* kov vprašanje o odnosu med Prešernom in antiko. Skoraj vsi, ki so se resneje bavili z življenjem in delom pesnikovim so bolj ali manj upoštevali tudi ta aspekt — celo že mladoslo-venska generacija, ki je v hudi opoziciji izvo-jevala boj za Prešerna se je dotakn:1a antič= nih elementov v Poezijah — vsndar nam je b la slovstvena zgodovina do danes na dolgu za strnjeno, kritično prečiščeno razlago postavljenega vprašanja. Prizadevanja ki so se vršila v tej smeri, niso bila brez ljubezni do obeh obravnavanih svetov, pesnika in starosveške kulture, a manjkala so jim trdna tla metode in izvirno razumevanje obeh pojavov. S svojo študijo »Antični snovni elementi v Prešernovem Sonetnem venca«, ki je izšla v posebnem odtisu kot del disertacij t, je dr J o -že Kastelic tehtno prispeval k razrešitvi omenjenih vprašanj. Ljubeče se je vživel v pesnikovo bistvo, racionalno .r, intuitivno. Sta= tistični izbor in vrednotenje, ki ju je terjala tema, je izvršil vestno in 6 spoštovanjem; s kritičnim čutom je srečno apliciral svojo obširno razgledanost v umetnostni teoriji, a zmeraj se je orientiral neposredno po obravnavanem predmetu, torej Prešernu. Na začetku svojih izvajanj se pisec kritično ozira na dosedanje raziskave. Deli jih v dve dobi. prva sega od Levstika do Luke Pintarja druga od Žigona do danes. Za Levstika je značilno, da ga je motila navedba Mahaona v Gazelah in bi imt) rajši realistično podobo; važna so prešerniana v novoustanovljenem Ljubljanskem Zvonu ;n naposled prispevki Pintarja, ki pa se ne dvigajo nad raven klasične filološke notice. Zanimivejši a obenem bolj tvegani so bili poizkusi Avgusta Žigona in Josipa Puntarja. Ta 'nterpretacija ni samo raz» elenjala posameznih kompleksov v Prešernu, hotela je videti v antičnih vzorih normo ce» lotnega pesnikovega dela. Ugovori in kasnejše raziskavanje so to aprioristično arhitektonsko teorijo ovrgli, tako s strani estetike in slovenske književne zgodovine kakor s strani klasične filclogije vendar je s svojimi hipotezami koristno opozorila na pomembnost antike v Prešernovi umetnosti. V središču obravnave so antični snovni elementi. k; so od vseh klasičnih remmiscenc pri Prešernu še najštevilnejši. Kastelic. ki jih je z vso akribijo na ncvo registriral- deli gradivo, skladno dosedanjim biografskim dognanjem, v tri dobe: iskanje in dozorevanje (do 1833), ljubezen do Julije (1833—1838) in doba obračunov pc letu 1838. Razen te kronološke raz» delitve loči avtor motive še v tiste- ki jih nosi pesnik globoko v sebi in jih podoživi v svojih najbolj centralnih izpovedih^ in pa v motive, ki jih uporabi samo zunanje, v delih sekundarnega pomena, med parerga m paralipomtna. Šele ta delitev nam lahko prav pojasni antične sestavine pri Prešernu, kajti v njenem bistvu je, da vrednoti osamljene omembe v osrednjih umetninah više kakor številnejše v perifernih. Na primeru Sonetnega venca in sonetov Julijine dobe se loti pisec vprašanja: »Kakšno mesto zavzema antika v Prešernovi umetnosti glede na motive? Ali so antične snovi perifernega ali centralnega značaja? Kakšne stilne funkcije vršijo — aii so klasicistično pojmovanj rekviziti ali romantično ustvarjene podobe?« V Sonetnem vencu je zastopana antika samo z dvema motivoma in nekaj imeni. Avtor za« nika, da bi imela očitna simetrija, ki je v Vencu, kakšno zvezo z Spoliničnim nomom in Puntarjevo razlago, hkrati znova zavrača Žigoncve arhitektonske konstrukcije; simetrija je »dana iz fakta samega iz nujnrs^i, da se široka zasnova ljubezni do žene in domovine uredi v Vencu«, ni »ne princip, ne cilj, temveč zgolj pesniško stilno sredstvo«. Podrobna primerjava verzov prvih objav in končne redakcije 1847 »daje naslednje rezultate: Pe9nik je v prvi dobi antična mitološka imena uporabljal v klasicistični praksi, ne pa pc kak: specialni teoriji ..., pozneje je tako teorijo še manj upošteval«. — Avtor nato preišče oba prava antična motiva v Vencu — Orest 5n Orfej. Ugotavlja, da izhaja Prešernov Ores: iz mlajše pla9ti mita o Atridih. ki ga je ustalil Evripid in uporabil kasneje Goethe: v Ven« cu nastopa kot »simbol pesnikove ljubezenske bolečine; z njo je združena narodna v pristno romantični sintezi«. Z Goethejevo »Ifigemjo« ni duhovne sorodnosti; tam klasicizem pri Prešernu romantika. Prešeren je dohil svoj motiv Oresta »direktno iz klasične' izobrazbe®. Notranje podoben je motiv Orfeja. naš pesnik je tudi tu sledil splošni vulgati o Orfejevem mitu. vendar ga je izza Nove pisarije premaknil v jedro svoje pesniške izpovedi. Orest in Orfei sta uporabljena klasicistično brez lastne problematike, a sta važna, ker je v njiju videl pesnik dva bistvena simbola svoje osebne usode. »Centralna ideja Venca ni antična, a oba antična motiva se z njo debro skladata.« V nadaljnjem pisec s svojega vidika podrob* no obravnava tekste. Budni prešemoslovec se skoraj ne more strogo omejiti na temo; nje gova izvajanja so polna tehtnih opažanj in opozoril, ki bi utegnila biti še izhodišče kasnejših raziskav. Zanimiv je odlomek, ki obravnava Prešerna in moTje. Če pomislimo, koliko znanstvenega truda in filozofskega razmišljanja je posvetil Guardini Holderlinovim »Strome«, se nam tudi ta Kastelčev prispevek ne bo zdel odveč. — Tudi Puntarjevo misel, da se je Prešeren ob enem svojih nemških sonetov naslanjal na Politeio. Kastelic odklanja. Sploh je značilno, da moderno prešernosovje ne čuti več potrebe, da bi utemeljevalo pesnikovo veličino s prominentnimi viri, iz katerih naj bi bil črpal, temveč spoznava njegovo enkratnost in originalnost. In Kastelic ni le klasični filolog, kot estet. ki mu ni tuj problem umetništva. se izogiba slehernemu apriornemu teoretizira* nju in ugotavlja avtonomnost Prešernove umetniške tvornosti. Pisec takole resumira svoja raziskavanja: V dobi pred 1833 je v Prešernu mnogo motivnih in stilnih elementov antike. »Toda ta snov ni v nobeni pesmi sama po sebi nosilec doživljanja in iz nje nikjer ne izvir^ problematika pesniške teme.« »Antična prvina živi svoje lastno življenje izven notranjega pesniškega lika. njena neprizadetost in osamljenost jo od-tujuje celoti.« »Pesnikov odnos do antike pred 1833 je površen odnos tedanjega v klasicističnem duhu šolanega človeka.« »Čas klasicizma je bil za pesnike takega koncepta, kakršen je bil Prešeren, tudi pri zamudnikih že v zatonu « Najmanj antike je v Sonetih nesreče Memen« to mori i. pod. — Po 1. 1833 so sicer še zmeraj enake reminiscence (prednjačijo rimski ele-giki in Horac na Škodo Grkov), a razlika je temeljna: »Antični mitološki aparat ee umakne na periferne pesmi, v centialnih pa povsem izgine.« »Klasicistični odno6 do antičnega sveta se je umaknil globljemu doživljanju antičnega duha.« Ostanejo štirje veliki motivi: Or* fej Prometej, Fenis, Katon. Pesnikova hladna klasicistična uporaba starih motivov ie stvar preteklosti; odtlej lahko govorimo o »romantičnem doživetju antike«. Nazadnje se Kastelic še primerjalno zamisli 0 pomenu antike v slovenski literarni situaciji Prešernove dobe in v tedanji evropski romantiki. Že v krogu Pisanic in pri Vodniku 60 upoštevani antični motivi in metri, a povsem slučajno in neproblemsko Vzroki so: šibka kvaliteta tedanje slovenske literature in deloma nepoznanje sočasnih dognanj klasične vede pri tujih narodih. Šele Čop, ki se je intenzivno bavil z antiko, je lahko poglobil Prešernov odnos. Važnejša kakor novo motivno bogastvo pa je bila »pridobitev za notranji stil poezije«: »Monumentalni. plastično usmerjeni antični duh je Prešernovi pesmi posredoval — res da v dokajšnji meri indirektno po drugih literatu* rah — svoj največji dar: klasiko.« Če primerjamo Prešernovo razmerje dc klasičnega sveta z vero v antiko, ki so jo tako zanosno izpo» vedovali Winckelmann, Goethe, Holderiin, kasneje NietzBche itd., moramo seveda ugotoviti, da je bilo Prešernovo globoko doživljanje starih vendarle sporadično. »Odnos je v smislu delitve v centralne in periferne umetnine, torej glede na stopnjo doživetja centralen- m pa centralen glede na mesto, ki antiki pripada v celotnem Prešernovem delu. Če bi iz Goetheja ali iz Holderlina ali iz Schlegla črtali vso an* tiko, bi bila njihova podoba bistveno revnejša in ožja. V Prešernu bi tudi manjkal važen element. a bistvo bi ostalo.« Misliti pa je treba tudi na to, da, kljub Shellevu in Bvronu, takrat razen pri Nemcih, antika ni bila nikjer imperativno postavljena na prvo mesto duhovnih vrednot. Toliko bcrfj velja to za slovanske književnosti, kjer humanist:čna tradicija ni bila tako mečna. »Puškinova in Mickievviczeva antika utegne biti pravilnejše merilo za Prešer» novo kakcT pa antika Holderlina in Shelleya.« S tem nepopolnim posnetkom avtorjevih izvajanj seveda nisem avtentično poda' vseh kvalitet pričujoče razprave. Res je tudi. da mu omejitev na snovne elemente ni zmeraj dopuščala. da bi se jasno izrazil o idejnem razmerju med Prešernom in antiko. Vendar po» men te skrbne preiskave ni zgolj v ugotovitvah in izvirnih izsledkih, ki jih prinaša; važna je tudi zaradi metodičnih pobud, ki utegnejo š& koristiti vsem, ki se trudijo za veliki sintetični lik Pesnika. Borut Žerjav, Kronika * Polkovnik Albertazzi padel na tuniškem bojišču. Italijanski listi poročajo o junaški smrti polkovnika Amleta Albertazzi ja, poveljnika 36. pehotnega polka na tuniškem Jjpjišču. Albertazzi se je rodil leta 1893. v Sciaeci. V svetovni vojni se je boril pri Asiagu, polkovniški čin je dosegel junija meseca lanskega leta, nakar je bil nekaj časa zaposlen v glavnem stanu. Ko je bil imenovan za poveljnika 36. pehotnega polka, je odpotoval v vzhodno Afriko, kjer se je boril nekaj časa v Sirtiki, nato pa se je z ostalo vojsko umaknil na tuniško bojišče, kjer je padel za domovino. * Smrt viteza železnega križa. V Tunisu je padel v zračni borbi nemški stotnik Wolf-gang Tonne, poveljnik lovskega letalskega krdela, odlikovan s hrastovim listom na viteškem križcu reda železnega križa. * Smrt na vzhodnem bojišču. Kakor poroča graška »Tagespošta« z dne 1. t. m., je na vzhodnem bojišču južno od Lado-škega jezera padel 19-letni Kamilo Moro-cutti, sn znanega zdravnika in nemškega publicista dr. Kamila Morocuttija. Mladenič je pokopan na vojaškem pokopališču v Petrovu. Pokojnik je služil kot desetnik pri nekem polku planinskih lovcev in je bil za svoje vrline že odlikovan z železnim križem II. razreda. * Nemško-italijansko kulturno sodelovanje. Lombardska sekcija nemško-italijanske družbe je izlala svoje letno poročilo, ki javlja o obširni vrsti prireditev, predavanj, predvsjjpnj filmov, koncertov ter raznih študijskih sestankov in umetnostnih razstav. Organizacija je podelila mnogim Italijanom tudi štipendije, s katerimi jim je bilo omogočeno bivati nekaj tednov v Nemčiji. * Zaključek papeževega jubilejnega leta. Dne 15. maja se bo v Vatikanu zaključilo papeževo jubilejno leto. Zadnje bogoslužje j v zvezi s tem dogodke m bo v nedeljo 16. maja. * Umrl je Kirurg prof. Falconl. V Na- poliju je umrl nenadne smrti eden najbolj znanih ondotnih kirurgov prof. Alberto Faleani. * Diamantna poroka. V Ferrari sta obhajala diamantno poroko Enrico Cri-stefori in njegova žena Atilia Natali. Zakonca imata 12 sinov in mnogo vnukov. * Razstava tuje umetnosti v Rimu. V Gallerijd di Roma je bila te dni v navzočnosti nemškega poslanika von Ma-ckensena ter narodnega svetnika Corne-lija di Marziia odprta razstava tuje umetnosti. Razstava prikazuje dela nemških slikarjev Hildebranda, Exaconustesa, Pal-lenberga, Richterja, Riesterja, rumunske-ga arhitekta in slikarja Coatua. madžarskega slikarja G. Gvore in madžarsitega kiparja G. Tamassvja. Razstava bo odprta do 12. maja. * Obnovitev Ariostove hiše. V Ferrari so začeli popravljati Ariostovo hišo, ki je zgrajena v slogu tipične italijanske arhitekture 14. stoletja. Hiša je bila tako zanemarjena, da je bilo -popravilo nujno potrebno, da se stavba ohrani bodočim rodovom. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja ' za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno fz všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.„ 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K»s, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 iire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, rszžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancj (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mlio, ki vsebuje 23—27% kisline, 4 10 lire za kg. * Kulturni fHm »Kruh za zmago«. Zavod Luce v Rimu je izleta! nov film z naslovom »Kruh za zmago«. Trak ponazarja delovanje državnih oblasti pri v skladiščenju raznih živil aa vsakdanjo uporabo. * Pogajanja med Švico in Italijo zaradi vodnega prometa med jezerom Magg.ore in Adriaticom. Iz Rima poročajo, da je b la zveznemu svetu v Bernu predložena spomenica, ki se tiče pegajanj med Italijo in Švico zaradi rečnega prometa, ki naj bi segal od jezera Magglore do Adriatica. Švica je predlagala Ital ji, naj bi se v najkrajšem česu sestal poseben odbor, ki bo razpravljal v zvezi s tem tudi o načrtu i švicarskega pristanišča na jezeru Maggi-ore prj Lccarnu. Načrt je sprožila vlada Tičinskega kantona v švic. Stroški za zgraditev zveze med jezerom Maggi. re in Adriatioetna šola v Celju je bila 1. maja izročena svojemu namenu. Nameščena je v bivši gostilni »Waldhaus«. K prvemu Šolanju so bili sklicani vodje voliteljskih uradov I. in D. Okrožni vodja Dorfmeister je razvil zastavo, nakar je sledilo predavanje o potrebi poučnih tečajev za politično usmerjenost in strokovno izšelanje uredništva in voditeljstva stranke v ce'jskem okr>>žju. B;k ga je napadel. V Vuhredu pri Ma-riboru je bik napadel 45 etnega pol/skega delavca Aleksandra Purša. Podrl ga je na tla in ga obdeloval z rogovi. Moža so pripeljali v graško bolnišnico, kjer so ugotovili zlem hrbtenice ter hude notranje in zunanje poškodbe. Nesreče. Posestnik Karel Jelen iz št. An-d/eža p;i Velenju je zešel pri vožnji lesa z r < go v kolo. Brez pomoči je ležal v takem stanju vso noč in šele zjutraj ga je našel soeed, ki je poskrbel za prevoz v celjslcp bolnišnico. — Poseatnica Marija šmereova iz Lok je padla z voza in ji je poči'a lo- Roman treh kontinentov Cez nekaj dni bo Izšel drugi del slovitega Bromfieldovega romana »Prišlo je deževje«. Prvi del je izšel sredi preteklega meseca in je vzbudil pri čitateljih naj. večje zanimanje. »Indija je dežela divjih pretiravanj, kjer je okrutnost okrutnejša in lepota lepša kakor drugje,« piše pisatelj. In ta Indija, cgromna m nedoumljiva, je slikovito ozadje njegovega pripovedovanja. Ljubezen, volja po moči, stiasti in čustva, ta večna gibala zemeljskega bivanja, pa vprašanja sožitja med posamezniki in ljudstvi — to so vidilti, s leaterih nam pisatelj razvija svojo zgodbo. Veliki ro man, je pravi roman treh k:ntinentov: Evropa, Azija in Amerika, z živima ia mrtvimi sestavinami svoj h civilizacij, se zrcalijo v pisateljevem temperamentu v zanimivo podobo našega sveta in časa. V juniju do izšel v srDobri knjigi« znani roman italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nihče se ne vrne«. Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Narrčnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših I stov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. banja. — Ljudmila Krajačeva iz Celja pa je padla blizu Laškega s kolesom v cestni jarek. Obležria je s hudimi poškodbami Ii Hrvatske Klub inozemskih novinarjev v Zagrebu. Pretekli teden je bil svečano odprt klub inozemskih novinarjev. Otvoritvi so prisostvovali perdstavniki novinarjev prijateljskih in zavezniških držav. šahovski dvoboj med B Jgarijo in Hrvatsko se je končaj neodločeno. Kakor smo žc peročali, je bila v nedeljo odločilna igra med Malčevom in M. Filipčičem prekinjena. Po osmih urah 'graaja je bila partija ponovno prekinjena, v torek pa se je Filipčič. ko je dedebra proučil položaj, vdal broz borbe, šahevski dvoboj med Bolgarsko državno reprezentanco in hrvatskimi šahisti je tako ostal neodločen 8 : 8. Palestinski veliki mufti obdaroval hrvatske otroke. Za časa svojega nedavnega bivanja v Sarajevu je palestinski veliki muiti Emin el Husein darove-1 mušimanskemu po Ipornemu društvu »Merhamet« pol milijona kun, ki jih je društvo takoj razdelilo med prizadete v večjih mestih Bosne in Hercegovine. Sestanek vojaških prosvetarjev. Pretekli teden je bil v Sarajevu prvi sestanek čast-nikov-prosvetsrjev iz sarajevskega vojnega okrožja. Zbranim častnikom prosvetarjem so na predavanjih govorili, naj vzgajajo hrvatske vojake v duhu, k; kršen bo uveden v novi Evropi. Mladina proti boljševizmu. Za Veliko noč je ministrstvo za ljudsko kulturo razmnožilo in razdelilo 14 od srednješolcev spisa nih del, ki obravnavajo temo »Nova gener-eija in komunizem«. Tekmovanje nemške mladine. V Nori vasi pri Vinkovcih je bilo nedavno poklicno tekmovanje nemške kmečke in obrtniike mladine. Zahteve, ki so bile stavljene r.a-njo, niso bile majhne, tekmovanje pa je kljub temu lepo uspelo. Sprememba kazenske meje. Z zakonsko novelo je bila spremenjena kvalifikacija za. premoženjske delikte v kazenskem zakonu. Medtem ko so se doslej tatvine do 1000 k,in in poneverbe do 3000 kun smatrale kot prekršek in šele nad to mejo kot pregrešek, so bile te vsote zla j petkrat pomnožene. Kot pregr«Bek se smatrajo zdaj tatvine šele v višini n2d 5000 kun in poneverbe v višini nad 15.000 kun. Hrvatska fotografska razstava v Helsinkih. V organizaciji Finsko-hrvatskega društva je bila pod pokroviteljstvom finskega prosvetnega ministra in hrvatskega posla-nilca Bcšnjakoviča v He'sinkih otvorjena hrvatska fotografska razstava. Otvoritvi eo prisostvovali med drugimi predsednik vlade in vsi vidnejši predstavniki javnega življenja. Iz hrvatskih listov je razvidno, da so se Finci o razstavi kar najlaskaveje izrazili. Uspešne oglaševanje le v »Jutru«! Claude Detmssy Nedavno je minilo 25 let, kar je umrl eden izmed predstaviteljev sodobne francoske glasbe. Claude Debussy. Njegovo ime se omenja v zvezi s sodobnikoma Cesarom Fianckom in Vincentom d'Indy. Medtem ko sta bila ta dva utemeljitelja francoske moderne glasbe, je De> bussy začel novo smer. Odvrnil se je od patetičnega novoromantičnega izraza od preob* čutljivosti nekaterih učencev sladkega Gou-noda. Nasproti tem je postavil umerjenost m sanjavost svojega izraza se sprostil s'ar,h klasičnih oblik in zavrgel polifonično obdelavo napevov. Predvsem pa odkkuieta Debussya čarobna barvitost in tonska igriv^t. Debussy se je trdno včltnil v sodobno struio impresionizma in simbolizma v francoski poeziji in upodabljajoči umetnosti. Postal ;e eden prvih glasnikov in bojevnikov za francoski glasbeni impresionizem ter je ustvaril doma in v inozemstvu močno šel o svojih somišljenikov. Z nekaterimi novimi znaki njegove glasbe je pač tipela na primer arhitektonska doslednost v njegovih skladbah, vendar je v kompozicijah izza zadnjih let svojega življenja odpravil nekatere nedostatke in se približal novoklasičnim vzorom. Številne Debussyjeve skladbe so in ostajajo trajni ponc» glasbene umetnosti Tako je tre« ba predvsem omeniti njegovo umetniško najčistejše delo, lirično dramo »Pellcas >n Meli-sanda« na Maeterlinckovo besedilo. Nje prva izvedba leta 1902 je vzbudila močne' idejna boje. Debussyjeva najbolj priljubljena skladba je »Arabeska« v A-duru za kiavir in v prede-,lavi tudi za harfo. Kolik* tanke uglajenosti, nežne sanjavosti in barvite zvočnosti razodevajo njegove skladbe! Tudi pri na.- je Debussy vepkrat na sporedu koncertov, katerih priredi« telji in izvajalci imajo višje zahteve do sebe in do občinstva. Morda bi lahko govorili o neposrednih sledovih Debussyjevega vpliva v slovenski glasbeni tvornosti, tako zlasti v nekaterih delih L. M. Škerjanca ■n iMMW»niniiii"iiiiiiiiniiiiwnriwnT~-i'n-"ii—tt--7rnt,,iii,ir'"i"iiiiiininiiiii iiibiiihiiiih Naročite se na »DOBRO KNJIGO«! Naš jezik Jezikovna paša 101.) Poskus (poizkus) — preizkus. Zdravniki moramo dobro raz očevati med enim in drugim Poskušam kaj, kadar iščem kaj neznanega: včasih poskušam bolnika zdraviti s preprostim' stvarmi — s primernim življenjem, z d;eto — drugič z zdravili, nazadnje ? operacijo Kar tukaj iščem, je način, po katerem bi boln;ka ozdravil. Zdravilni poskus/ Kadar pa hočem na bolniku dognati že ka i znanega tedaj pravim da na njem to ;n ono preizkušam: n jegovo vodo preizkušam na bel is kovino. sladkor itd., takisto preizkušam nje govo kri na različne reakcije — krvni preizkus. die Blutprobe. Vzgojitelj skuša ali poskuša dosezati uspehe zlepa, kadar to ne gre, tedaj tud- druaače — šiba novo mašo poje! Kakor zdravnik pri zdravljenju, tako poskuša, eksperimentira vzgojitelj pri vzgojevaniu Pri izp'tih preizkuša nr« hovo znanje: izpit = preizkušnja. Na novi želtzmci. preko noveda mostu na pravimo poskusno vožnjo, pri tem poskušamo dognati, ali je vožnja varna: t:r sam in ,mnst pa preizkušamo na njuno trdnost — preizkušnja tira, mostu. 102.) Spočeti — povzročiti. »Nežne klice spočenjajo jetiko.« Spočeti — concinere. spočetie — conceptio, spečetnost — die Empfangn:sfahigkeit ter bolezen povzročati, povzročitelj bolezni — to so v slovenščini že tako dognani pojmi, da jih ne smemo zamenjavati, če nečemo delati zmede. Strokovno izražanje ne trpi 'icencije poetike, zakaj z njo nastane strokovna zabloda. 103.) /ver; batirana paličica. »Nato je iveri pomakal v kapljice z anthra-xom zastrupljene krvi.« Kaj je iver? Trska f Kadar drvar izpodsekava drevo, lete I iveri tja vse strani. In kaj rabimo zdravniki, da k.n ali kako drugo izločino namažemo na s*eke'cc? Leseno kakih 15c;n dolgo paličico. k: ie na enem koncu betičasto ovita z batr>. To pa ni iver, ampak batirana paličica! 104.) Rn/maz bacilov; zmazek — tpzček. »Posu-cni zmazek bacilov « Zdravniki jemljemo iz žre.-a. krvi td nekoliko tvarne k jc potem razmažemc na ste= kelcu da io pod nvkrnsknT.om preščemo To pa ni zmazek, ki je spaček marveč razmaz. Tn besedo uporabljamo prav vsi slosenski zdravnki. 105.) Trosi, tresle •Anthraxov m krob se snrtm?n; v zmčaste spečetke«; »vse bac;'ove nitke sc sc spremenile • v steklenasfa iajčeca«: »ic s p<>«kusi dokazal, da se z zrnčastih iajčec še čez več mesecev razvijejo bacili.« »Zrnčaati spnčetk'« in »steklenasta jajčeca« in »zmčasta jaičeca« — za vse to imamo lepo slovensko oznako trosi ali trosje. d e Sporen. Nemška oznaka je pr -kega porekla, »snora« = setev, za slovensko pa ravaia rietcr.-mk: »trosi so kUčna zrnca, no ka'erih se mnnže taino-cvetke« če ta »se množe» zamenjamo in rečemo »se tros;jc«. pa imamc ruziago za slovensko oznako. Dr. Mirko černič. ZAPISKI Princ Soji ChonU B Sancina 2e precej let je notcklo. kar ie doživelo mariborsko gledališko občinstvo nriietnr presenečenje. Gledališki upravnik di. Brenčič je bil angaž:ral novega tenorista Belizarja S a n -c i n a, ki se je predstavil v vlog- princa Sou Chonga v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja«. Ž igro in petjem si je ofevojil srca poslušalcev in gledalcev. Odrski krst je cdlčno pre« stal Ko je odhajal v Ljubljano, nam je bilo težko. V torek je nastopil Belizar S a n c i n kot princ Sou Chong na odru ljubiianfeke Opere. Zanimiva sprememba v interpretaciji omenje- ne vloge po č u d n u in S I a d c i j e v u. B Sunc:n je odpel znane glavne arije princa Sou Chong3 v Lcharjevc »Dežele smehljaja« s tnnlo dikcijo, jasno izgovarjavo, s svojim svet! m liričnim tenoTje:n ki je po dolgoletnem smotrnem šo'anju -e čistejši še bolj ob-likovon kakor je bil tedaj v Mariboru. Pozna sc mu odlična šola; njegov olasovni material, k" on po rn7se5nosti ter jačmi ne moremo seveda vporejati na primer z Gostičevim ali Fr.mclcv m je izredno šolan vzgledno kulti-virnn. B Sancn uporablja racionalno; tudi v višinah je niene» varnosti. Od tod se spusti na nitki iz predihrh bradavic na tla. Ko se od prestanega strahu umiri, spleza ponovno do svojega mostička in igra se ponovi, da odda še drugi tne'iček s semenčeami tej isti samici. Če je samica lačna ali že oplojena ali pa sploh ni vol:na za oplojanje. se ženitev ne izteče tako gladko. Če samec ni dosti uren na begu. ga samica ujame, oprede in izsesa. Potem vise nekai dni njegovi žalostni ostanki na mreči. dokler jih ne odnese jesenska sapa. S:cer pa pajku tudi po srečni ženitvi ni pri-sojeno dolgo življenje. Hladna jesen mu prinese smrt. Tudi samice poginejo kmalu za samci, ko so izlegle jajčeca in jih zapredle v mešiček, da na varnem prezimijo. V splošnem pajkom življenjska pot ni s cvetjem posuta. Mnogo sovražnikov imaio. ki jim strežejo po življenju. Pogosto jim prede trda za hrano, tudi tistim, ki si stavijo umetne mreže za lov. Pajki mnogo prestradajo_ Nekoliko jim lajša njihovo težavno življenje to, da imajo razmeroma zelo velik želodec z vre* čast'mi priveski, ki jih polnijo s hrano za daljši čas. kadar je je slučajno ob;lo. Pravi pajki porabijo mnogo hrane tudi za pajčevmo, dasi odvečne niti in neugodno napredene mreže zopet pcužijejo, da ne gre to gradivo v izgubo. Pajke štejemo med strupene živali. Pik naših domačih pajkov človeku ni nevaren, povzroči pa mu lahko dosti močne bolečme. Manjše živali do velikosti martinčka pa umori že en sam ugriz na primer križavca. S poskusi so dognali, da ni strupen samo izcedek iz strupnice. "ampak ves pajek, tudi mladiči, in celo jajca. Izvleček iz enega samega križavca je usmrtil, vbrizgan v žile, več mačk in psov. Najbolj strupen naš pajek je malminjafca (latro-deetes tredecimguttatus). ki živi v Dalrnaziji in Italiji. Strupenost v srednji in južni Italiji živeče tarantole (lvcosa tarentula) se je močno pretiravala. Sorodni karakurt. t. j. črni volk (lvcosa lugubris), ki je doma v Kirgijskih ste« pah, umori s svojim pikom celo domačo živino. Konji prav dobro poznajo njegova prebivališča feSES Mil V nekem nemškem listu beremo: Čim češče ljudje obiskujejo kino. tem manj filmov vidijo. To se zdi na prvi pogled paradoksno, je pa v resnici tako. Vsak obiskovalec kinematografov se lahko prepriča o resnič-ncsi:i tega dejstva. Naraščajoči obisk kinematografov je povzročil, da eni in isti filmi tedne in tedne ostanejo na programu. Kinematografi torej prikazujejo znatno manj filmov kakor pre:. Še nedavno je v velikih kinematografskih podjetjih veljalo načelo, da je treba vsak teden spremenit: program, danes pa je .tedensko spre« »rajanje programa že velika izjema. Že v minuli svetovni vojni so kinematografski obiskovalci doživljali, da je eden in isti filrr; tekel delj časa. To^a tedaj so imeli takšno usodo magoče veliki filmi, ki so za gledalce pomen;:i pravo senzacijo. V sedanji vojni je to zopet drugače. Zadeva namreč celotno produkcijo. Med nemškimi filmi, ki so jih leta 193*1 v Berlinu prvič uprizorili, jih je bilo 44, Volga Volga je za Ruse simbol njihove zemlje. Ogromno telo Sovjetske zveze bi si niti predstavljati ne mogli brez te reke; ona je njena duša. L-med številnih rek v Evropi ne moremo no« bene primerjati z Volgo niti po dolžini niti po velikosti, kakor tudi ne po važnosti, ki jo ima za promet. Volga je dolga 3895 k;!ome-trov in premeri velik del ruskega ozemlja od Valdaskega višavja do Kaspiškega morja. Njeni pritoki so- zelo1 številni in veliki. Ozemlje, koder teče Volga, je v vsej Rusiji najbolj gosto naseljeno in meri 1 460.000 plo-ščinskih kilometrov, kar je petkrat več kakor površina Italije. Na obalah Volge leže mesta, ki spadajo med najvažnejša industrijska in prometna središča. To so: Kalinin (nekd Tver). ki ima mnogo tekstilnih in strojnih tovarn; Rvbinsk s svojimi mlini, električnimi centralami, letalskimi tovarnami, ladjedelnicami in tovarnami za orožje; Gorkij (nekdanji Nižmj Novgorcd), ki je bil v predboljševiški dobi širem sveta znan zaradi svojih sejmov in je danes največje industrijsko srecfšče porečja Vo ge. Mesto je 1. 1931 šte'o 3.50.000 prebival« cev, dar.es pa že okrog 700.000 Nadalje: Ka-zan; Kujbišev (Samara) s tovarnam- za prehrano; veliko agrsmo središče Saratov; Stalin-grad (nekdanji Caric.n) s svojo ogromno tovarno traktorjev in končno Astrahan. svetovno središče industrije kaviara. Nobena druga ruska reka se ne mCTe kosati z Volgo. Promet po nji se vrši samo od maja do novembra ker v ostalih mesecih reka zamene. Tat ari imenujejo Volgo »Itil«. kar po naše pomeni veHkodušen, radodaren. Toda to ime ;i niso dali zaradi velikega prometa ;n ogromnega števila velikih in majhnih mest ter na frisoee vasi, ki leže na njenih bregovih, temveč zaradi neizčrpne množ ne rib. ki jih hrani v svojih vo« dah. Njena delta je na ribah eden najbogatejših predelov sveta. Ribja industrija zaposluje v tem predeu 50.000 ribičev in 60.000 delavcev in odpremi na trg letno 500 milijonov kilogramov rib. (La Tribuna Illustrata.) dve tretjini tedanje produkcije, ki so jih posamezni kinematografi prikazovali manj kakor deset dni. Lansko leto sta doživela takšno uso« do samo še dva filma. Drugi primer: največji kino v Draždanah je lansko leto predvajal v celoti 9 filmov, od katerih je tekel eden še preko starega leta. Štirje drugi draždanski pre-mierski kinematografi so v isti dobi predvajali 10. 11, v dveh primerih pa 16 filmov. Eden izmed teh filmov je bil na programu 14 tednov. neki drugi 13 tednov, dva filma sta bila na sporedu 5, 7 in 8 tednov Povprečna doba filmskih uprizoritev v navedenih primerih je bila torej mesec dni. Pa ne samo o Draždanah, temveč tudi o drugih nemških mestih bi lahko našteli podobne primere. Število 100.000 ali več ljudi, ki obiščejo eden in isti kinematograf, da si ogledajo isti film, v Nemčiji ni nobena redkost več. Kaj je odločilno za trajanje filmskih uprizo* ritev? Ali je odvisno število uprizoritev kakšnega filma od volje lastnika kinematografa. Ne. Vsak lastnik kinematografskega podjetja je vezan na določeno dobo uprizoritev. To dobo pa mu diktira ena sama centrala — nemška izposojevalnica za filme. Vsak film ima torej že v naprej določeno »življenjsko dobo«. Za izposojanja je v veljavi posebna podaljševalna v zemlji, okoli katerih je odstranjena trava, in se jih skrbno ogibljejo. Ne boš jih pripravil, da bi tamkaj nočili. Človeku njegov pik ni smrtno nevaren. Podobne življenje kakoi pajki žive tudi škorpijoni ali ščipalci, le da so ti izrecni ponočnjaki. Čez dan žde skriti v špranjah, pod kameni in podobnih skrivališčih, vtndar le v takih, ki jih ogreva sonce. Ponoči hodijo na lov za hrano Fn tem zalezejo tudi v človeška stanovanja. Kjer 6e cb zori poskiijejo. Dasi pik našega navadnega škorpijona (euscorpius carpaticus) nima huših posledic kakor pik ose, je njegov južnejši sorodnik poljski šcipaiec (buthus occi tanus), ki jt skoraj dvakrat večji (7 do 8 cm), že nevarnejši. Smrten pa more b ti pik 12 cm dolgega debclorepega škorpijona (buthu6 austra lis), ki živi v severni Afrki. in pa še večjega (16 cm) skalnega škorpijona (scorpio ater). ki je doma v tropskih predelih te zemljine Naš škorpijon se ženi spomladi. Poišče si samico in se postavi pred njo. da se z glavama dotikata. Z ozkim delom zadka, ki tvori šest-členski repek, se gladita in objemata. Nato se postavita pokoncu ter se vodita kakor za roke nekaj časa naokoli. Prišedši do primer« nega mesta izpusti samec eno ščipalko, da iz-grebe z njo vhod v skrivališče. Polagoma zavleče samico v ženitovanjski prostor, kjer jo oplodi. Po oploditvi jo ženin kar najbolj urno odkuri, kajti sicer se samica brez usmiljenja z njim pogosti. Seveda se mu more to primeriti tudi prej, če sanrca za ženitev še ni pripravljena ali pa že oplojena. Snežnobeli mladički izlezejo iz jajc, čim jih je samica izlegla. Izmotati se iz jajeje kože jim stara pomaga. Kmalu nato splezajo mladiči na staro, ki jih nosi s seboj do prvt levitve. Ko se oleve, se razlezejo in samotarijo, vsak sam rase po načinu svojih rodnikov. S. B. Mezadosten dokaz Detektivski klavzula, ki zahteva od lastnika kinematografa, da podaljša vsak film za tolikokrat po pol ted- 5 na, kolikor proda ob določenih dnevih vstopnic za predstavo. Kinematograf, v katerem so so po tri predstave na dan, mora po vseh pra» vilih predvajati film še Četrti in peti dan, če je bilo za vse predstave skupaj prodanih dva-inpolkrat toliko vstopnic, kolikor ima kinematograf sedežev. Edino ta postopek je odločilen za »izigranje« filma. Čira dalje trnja predvajanje kakšnega filma, tem večje so olajšave, ki jih vojno stanje doipušča filmskemu gospodar« stvu. Stroški za vrtenje novih filmov se namreč skrčijo, ljudem pa je na razpolago zadostno števil® filmov, ki se jih še ni&o naveličali. Statistika obiska v nemških kinematografih kaže, da se je število kinematografskega občinstva v zadnjih letih več ko potrojilo. S tem seveda ni rečeno, da bi morali odpirati nova podjetja te vrste. Gre samo za to. da se predvajanje filmov tako podaljša, da si lahko ogle« da film vsakdo, ki si tega želi. Prej so kinematografi ustrezali tej želji tako, da so stari, že »izigrani« film, ki je bil odstav']en s sporeda. zopet vključili v program ter ga ponovno predvajali. Zdai je tudi ta postopek poenostavljen. S tem da filmi delj časa ostajajo na Ercgramu kakor prej, se doseže to. da ga ihko vidi čira več ljudi. Obenem pa je obiskovalcem kinematografskih predstav prihranjeno tudi mnogo časa. da jim m treba stati v vrstah pred blagajnami in čakati na vstopnice. Tudi tu je torej nastopila neka štednja, ki je tako značilna za vse panoge štednje v vojni dobi. rižesn sveta Potniški letalski promet v Turčiji. Dne 1. ma ja je bil civiln potniški letalski promet v Turčiji spet obnovljen. Letala bodo obratovala na progah Ankara—Carigrad, Ankara —Izmir, Ankara—Alana in Ankara—Van v vzhodni Anatoliji. Največja knjiga na svetu. Največje knjižno delo na svetu je kitajski slovar, sestavljen iz 5020 sešitkov, katerih vsak ima 170 strani. Slovar je bil natisnjen leta 16G0. in se nahaja danes samo še v redkih knjižnicah. Izumitelj lizola umrl. V 84. letu starosti je na Dunaju umrl dr. Gustav Adolf Rau-penstrauch, ki si je z iznajdbo desinfek-cijskega sredstva pr: dobil velike zaluge za higieno. Dr. Raupenstrauch je b!lo doma s Sedmograške. Najprej se je posvetil lekar-narstvu, potem pa je šel na vseučilišče in se f» že mlad posvetil vprašanju desinfek-cije. Leta 1888., takoj po doktorski diplo-m', je izumil v vodi topljivo dcsinfekci;'-sko sredstvo, ki je cianes znano po vsem svetu pod imenom lizol. Iznajdba je b:la patentirana v vseh državah Napoleonov avtogram prodan za 87.000 frankov. V paiiškem dražbenem salonu Drouot so nedavno prodali Napoleonov avtogram od 27. oktobra 1792 za 87.000 frankov. 502etnica stanovanjskih pisemskih nabiralnikov. Letos mineva 50 let, odkar je nemška poštna uprava aprila 1843 izdala oklic na prebivalstvo, naj po možnosti povsod namesti stanovanjske pisemske nabiralnike, zlasti pa v velikih mestih zaradi hitrejše dostave pisem. Vzpodbuda poštne uprave je našla dober odmev in si danes težko mislimo mestno stanovanje brez pisemskega nabiralnika. Nabiralnik je p smo-nošem prihranil milijone pritiskov na zvonec in čajeamje pred vrati. Protikomunistični institut v Odesi. Na vseučilišču v Odesi Je bil ustanovljen institut za protikomunistično propagando. Vodstvo ustanove je pozvalo vse tntelektua'ce Evrope k borbi proti boljševizmu. Obvezen zdravniški pregled za zobe v Nemčiji Iz Berlina poročajo, da »o nemške vladne oblasti v zvezi s stranko odredile, da se morajo vsi mladen či od 16. leta dalje prdvrečl obveznemu zdravniškemu pregledu za zobe. TI mladeniči so, kakor znano mobilizirani za primer obrambe. Nemška vlada pravi, da so za ta pesel potrebne najboljše fizične sposobnosti, med katere spadajo tudi zdravi zobje. Dentisii so primorani sprejeti mlade ljudi v crdi-naerio ter izvršiti popravila. Ordinacije so brezplačne, stroške pa bodo krile deloma šclske klinik«, deloma bolniške blagajne. Dramatična rešitev deklice, ki so jo za 8ledovali volkovi. Iz Budimpešte poročajo o dramatičnem doživljaju, ki se je primeril neki vaški deklici, ko se je vračala domov. B lo je ob jutranjem somraku, ko se je deklica, ki se je napetila po nekem poslu, znašla nenadoma pred tropom vclkov, ki so strahotno zavijali. Deklica je že obu-paJa, ker nI bilo nikegar v bližini. Nenadoma je pridrjal po cesti avtomobil, ki je deklico sprejel ter ji s tem rešil življenje Pet otrok Je zgorelo. Strašna nesreča se je 7yd11a v vasi Hatulla na Finskem. Pet »Vrniva se zdaj k obisku, ko ste bili sami pri Dexterju, ter k njegovemu vedenju, ko ste se prvič dotaknili vprašanja škotske razsodbe.« Ponovila sem mu, kar sem vedela o tem ln advokat Plavmor si je beležil, med tem ko sem jaz govorila: »Neka zainteresirana oseba izjavi Dexter-ju, da bo skušala obnoviti sodni proces. Kaj stori Dexter spričo te namere? Kaže znake strahu, kakor da mu preti nevarnost. Za trenutek je ves blazen, takoj nato ponižen kakor suženj. Od osebe, ki mu je prizadejala to vznemirjenje, hoče izvedeti, kaj je prav za prav hotela reči in vpraša ves bled. ali koga sumi. Ko izve, da ta, ki ga dotična oseba sumi, ni on, omahne z globokim vzdihom olajšanja nazaj v voziček ln hoče ostati nekaj trenutkov sam v sobi, češ da ga ta razgovor preveč razburja. Ko se obiskovalec vrne vrne. pije Bexter vino, da se mu vrne pogum. Obiskovalec izrazi svoje prepričanje, da je bila Sara Macallanova zastrupljena ln De;:ter omahne, kakor da mu je nenadoma postalo slabo. Ali ni ta občutek strahu podoben občutku krivde ob spominu na zločin? Nato se sprehaja po sobi. Nič ne more prikriti njegovega veselja, ko spozna. da ob skovalec sumi nekoga, ki ga nI tu. Tedaj, šele tedaj prične govoriti in razlagati. Izjavlja, da je od vsega začetka sumil isto osebo. To so dejstva. Do kakšnih sklepov bodo vodila?« Advokat Plavmor je prenehal pisati. Oba sva dv!gnlla glave in se molče spogledala. »Razumem vas, gospod doktor«, sem dejala. »Vi mislite, da je Miserrimus Dexter...« Advokat me je prekinil s kretnjo roke. »Kaj vam je dejal Dexter. ko je hotel potrditi vaše sumnje glede gospe Beauly-jeve? Dejal vam je, da zanj ni nobenega dvoma. Prav, jaz pa vam povem, da zame nI dvoma, da je Miserrimus Dexter zastrupil gospo Saro.« »Ne, tega ne morem verjeti!« sem vzkliknila. »Cemu ne?« Upirala sem se tej advokatov! misli, kl se mi je zdela preveč nepremišljena. »Spomnite se vsega mojega razgovora z Dexterjem. Povedala sem vim, - kakšnimi besedami se je izražal o gospe Macaila-novi: bile so to besede spoštovanja in oboževanja. Dexter obožava mrtvo gosoo Saro; da me je prijazno sprejel, se imam zahvaliti neki podobnosti, ki jo je našel med menoj in njo. Videla sem, kako so mu tekle solze iz oči. slišala sem. kal-to mu je glas drhtel, ko sem govorila o nji. Lahko je najbolj hinavski človek na svetu, toda ko je govoril o nji, je bil iskren.« »Ne morem se strinjati z vašim mnenjem, gospa, prišel sem do docela nasprotnega sklepa.« »Ne razumem vas.« »Takoj me boste razumeli. Dexterjeva čustva do umrle gospe Macallanove imenujete spoštovanje in oboževanje. Povem vam, da so bila njegova čustva do nje še več, bila je ljubezen. Užival sem zaupanje uboge~pokojnice, ki mi je bila iskrena prijateljica. Preden se je poročila z Macalla-nom, ji je dvoril Miserrimus Dexter m jo kljub svoji pohabljenosti zaprosil za roko.« »In po vsem tem pravite, da jo je zastrupil?« , »Da, po vsem tem. kar se je zgodilo, ko Ste ga obiskali, ne vidim druge možnosti. Verjemite mi, Miserrimus Dexter je s tistim dnem, ko se je vaš mož oženil, pre- Kaj vem, kaf znam? 213. Kako se imenuje glavno mesto Turčije? 214. Ob vznožju katere gore leži Kapsko mesto? ... _ . 215. Katero mesto Ima največjo železniško postajo v Evropi? 216. Nekaj za računarje. 28 + 63+31+43 = 165. Z istim; številkami (toda različnimi števili) dobimo isto tako vsoto 165. Kako? * Rešitev nalog 4. t. m.: 209. Atavizem pomeni polobnost z daljnimi predniki, ponovitev raznih telesnih znakov, zlasti dednih bolezni in hib čez nekoliko pokolenj. 210. Najtrša snov, kar jih poznamo je diamant. 211. Največje r^ožgane v primeri z ostalim telesom ima človek. 212. »Ni angel!« Počmite s pikami označene prostorčke in dobit® naslednjo sliko: nehal biti njegov prijatelj. Poznam ga, še vedno se je sicer vedel kakor njegov pravi prijatelj in njegove izpovedi med zasliševanjem v korist njegovemu prijatelju so bile take, kakor jih je vsakdo pričakoval od njega. Zdaj pa se bova skupaj trudila, da najdeva resnico. Ali dopustite možnost, da vam Je Dexter prikril del resnice?« »Da.« »Tedaj bi ga morali pripraviti do izpovedi ali vsaj dobiti od njega podatke, ki bi mogli dokazati krivdo neke druge osebe. Toda kako boste dobili to od njega?« »se bom poskusila s prepričevanji.« »Ce pa to ne bo zadostovalo? Kaj boste storili potem? Mu boste nastavili past? Mu boste skušali groziti? Preden napravite tak poskus, se skušajmo obrniti na koga drugega, ki bi nam utegnil pokazati kako sled « Odprl je predal v svoji pisalni mizi, vzel iz njega šop pisem in mi pokazal enega izmed njih. »Ko smo pripravljali zagovor za vašega moža, smo precej oklevali, ali naj vzamemo Dexterja v spisek prič. Ne morda zavoljo tega, da bi ga kakor koli sumili, toda i bali smo se, da ne bi zapadel kateri svojih j ekscentričnosti in da ne b! docela izgubil j razuma, ko bi fie moral prikazati pred sodnim zborom. Prosili smo torej za nasvet ! zdravnika, ki se nam je posrečilo, pred-' staviti ga Dexterju. Prejeli smo tale odgovor.« Dal mi je pismo, ki ga je potegnil iz svežnja. Brala sem: »Da povzamem svoja opazovanja, mislim, da je duševna zmedenost latentna pri človeku, ki sem ga preiskoval, čeprav se doslej ni prikazal noben zunanji simptom. Mislim, da se lahko prikaže pred sodnim I zborom, brez strahu zaradi posledic. Uteg-' nil bo govoriti čudne stvari, toda njegova volja je dovolj močna, da bo obvladal svojo nerazsodnost. »Kar se tiče bodočnosti, seveda ne morem trditi ničesar določnega. Ne dvomim, da bo končal v norišnici, ako ostane pri življenju. A to je odvisno od njegovega zdravja. Njegov živčni sistem je izredno občutljiv; obstojajo simptomi, ki dokazujejo, da je njegov način življenja že omajal njegovo konstitucijo. Ako pa se odreče svojih škodljivih navad, ako pristane na to, da bo vsak dan nekaj ur počival in hodil na svež zrak, lahko živi že dolga leta kot telesno in duševno zdrav človek. Ako pa bo vztrajal v svoji nevarni osamelosti ali ako mu kakšen usoden dogodek še bolj pretrese živce, lahko na mah izgubi razum. Ko pri-j de do te nesreče, se ne bo dala več popraviti.« majhnih otrok, katerih oče je na fronti, je zgovtlo v domači hiši. Mati je šla v bližnji gozd nabirat drva, ko pa se je vračala proti domu, je op?izila, da je hiša v plamenih. Kakor iz uma je tekla domov, planila v gorečo hiSo in prinesla na prosto dvoje otrok, k* pa 9ta bila že mrtva. Pred kronanjem novega ciganskega kralja. Iz Pastorja na Poljskem porečajo. da se endotni cigani pripravljajo na kronanje svojega novega »kralja« Mihaela Kwieta. Ob strani novega kralja bo kronana tudi ciganska kraljica Setira Ljubica. Ciganski kralj in kraljica bosta imela pri kronanju na glavi krone iz srebra ln zlata, poleg tega pa bo noola ciganska kraljica ovratnico iz starinskih zlatnikov. Tako je končalo zdravnikovo poročilo. Doktor Playmor ga je položil nazaj v predal. »Slišali ste odgovor enega najslavnejših zdravnikov. Po mojem mnenju je ta mož že blazen. Ne vidite nevarnosti, ako se vrnete k njemu? Ako nič drugega, se boste morali boriti z njegovo prevejanostjo. Enkrat vas je že malone ogoljufal, da vam ni gospa Clarinda drugače razložila te zadeve.« »Vendar je po pravici povedal, kaj je bil videl na hodniku.« »Govoril je resnico, ker je zvit in se je nadejal, da bo ta resnica le še povečala vaše sumnje. Toda ali v resnici nrlslite. da se strinja z vami?« »čemu ne?« ZA SMEH IN KRATEK ČAS ZAKAJ? Stari avstrijski Birokracij je bil vzor varčnosti in natančnosti. Za vsak pivnik ali pero, ki so ga preveč porabili, so morali uradniki odgovarjati. Nekega znanega dunajskega kirurga pa je ta pretirana natančnost jezila. Nekoč je dobil dopis: »Od aprila do junija ste porabili tri tucate jeklenih peres več kakor lani v istem času. Sporočite, čemu se je to zgodilo?« Kirurg je odgovoril: »Te tri tucate jeklenih peres sem porabil zaradi tega več. ker je visoki naslov zastavil toliko več nepotrebnih vprašanj, na katera sem moral odgovoriti.« strupena Ženska »Kaj si že slišal, da stara Neža umira?« »Kaj pa ji je, da umira?« »Pravijo, da se je zastrupila.« »Hm, mogoče se je sama ugriznila ▼ jezik?« * pozna jo Gospod Pinkus je srečal pred prazniki gospoda Porgesa: »Gospod Porges, nikar ne koketirajte z mojo ženo, drugače bo nesreča!« Po praznikih je gesped Pmkus spet srečal gospoda Porgesa ki je pravkar oglasil konkurz. »Ali vas nisem svaril?« pravi Pinkus. »Jaz vendar poznam svojo ženo!« NI VSEENO »Ali je res. da si imel hujše ošpice kakor tvoj brat?< »I jejei. seveda, gospod doktor! Pomislite, jaz sem jih imel v počitnicah!« ŠPORT Vpliv tekmovalcev na tekme Ce je tvoj nasprotnik nesporten, ne bodi še ti! Mnogokdaj in mnogckje slabo sklepajo in napačno misdjo nekateri, češ da so glavni krivci raznih neredov, nesporazumov m sploh vseh neljubih pr;zorcrv na športnih, igriščih predvsem aktivni športniki sami. Oni dan smo že nekje pisali, kako kvaren in neugoden je na spoitnh prireditvah vpliv slabo vzgojenega ali napak razpoloženega gledalca, to pot pa bi radi nekoliko pogledali med tekmovalce same, ki imajo pri tem brez dvoma tudi važno vlogo. Največ priložnosti in možnosti za de-janrke spore med tekmovalci je seveda v onih športnih panogah, v katerih se posamezni nasprotniki merijo med seboj iz neposredne bližine in tako rekoč od moža do moža m pa v takih tekmovanjih, v katerih posamezniki ali cele skupine športnikov kažejo svojo telesno premoč kakor nalašč v borbah iz najbližje bližine. Med te vrste športov spadajo v prvi vrsti nogomet, dalje matsrpolo, boks. rokoborba ia podobni, medtem ko so na primer osebni spo-pr.di v plavalnih tekmah, v tenisu ali atletiki mnogo redkejši, čeprav je res, dia tudi v teh športnih panogah vedenje posameznika znatno vpliva na pravilen ali nepravilen petek tekmovanja. Poglejmo najprej one panoge, kjer morata dva aktivna borca prav od blizu drug proti drugemu. V teh primerih je težko ohraniti mirno kri, če se nasprotnik ne vede športno, toda kljub temu je treba dosledno obsod ti vsako reakcijo na surovosti drugega. Tekmovalci morajo borbo sprejeti v:teško in samo športno ter si prizadevati le to, dia tekmeca premagajo s hitrostjo, večj'm znanjem ali zvijačo; če se pri tem primeri, da ga nehote zadenejo nepravilno ali grobo, je treba nedovoljeno kretnjo takoj popraviti in kakor koli pokazati, da udarec ali prestopek ni bil mišljen n imerno, temveč samo posledica prevelike naglice in pregcceče vneme. Ce pa nasprotnik zagreši kaj podobnega, je treba prav tako ostati mirne in morda samo opozoriti vodjo tekmovanja na nepravilnost, ki edini lahko med tekmo kaznuje prestopke. Vsi ljudje niso enaki in različni ljudje odgovarjajo na razne kretnje različno, koda redko se zgodi, da bi tekmovalec, ki zakrivi nepravilni udarec, ponudil prijateljsko roko športnemu tekmecu ali ki bo videl, da njegova sredstva za dosego zmage nimajo nobenega učinka, še dalje vztrajal v svojem načinu tekmovanja. Kalco lepi so taki prizori na športnih terenih, kadar vidimo tekmovalca, ki je bil napaden ali hote udarjen, ponuditi nasprotniku roko v spravo, kajti neizbežno je skoraj, da nato tudi surovi nasp:otn;k ne more storiti drugega kaker upoštevati pravila športne borbe. Saj ni malo primerov, da so športni nasprotniki izven športnega prostora najboljši prijatelji med seboj in jim le v borbi zavre kii tako zelo, da ne morejo več obvladati, svoje nebrzdane strasti. čeprav niti drva, srportrm tekmovalca nista enaka, jih je vendar znanih precej takih ki v svoji športni karieri niso nikoli zagrešili nobenega prestopka in sodniki n so imeli opravka z njimi, če je nekaj tankih, zakaj bi taki ne mogli biti vsi? Z izjemami je najbolje ravnati tako, da jih vzgajamo ne s surovim odgovorom na njihovo surovo kretnjo, temveč s pravim športnim vedenjem. še ena vrsta ljudi znatno vpliva na na^ stepe posameznih tekmovalcev, in sicer so to prijatelji društva, v katerem nastopa njihov ljubljenec. To so ljudje, ki običajno nimajo nobene funkcije v klubu in stvari ter športu sploh ne prinašajo nobenih koristi, so pa stalno na športnem terenu, spremljajo do zadoaje podrobnosti vsak korak svojih ljubljencev in jih sem in tja čisto neprikrito silijo, naj se vendar ne g.e-de na dovoljena ali nedovoljena sredstva revanžirajo svojim tekmecem, s katerimi so morda izgubili tečko afi mesto. Ti ljudje so včasi tako subjektivni, da so trdno prepričani, da je njihov ljubljenec na igrišču samo zato izgubil dvoboj ali točko, ker mu je to nasprotnik onemogočil proti obsteje-č m pravilom ali pa iz razlega, ker je imel odločitev v rokah čisto nesposoben in tudi pristranski sodnik. Taki ljudje imajo na tekmovalce skoraj poguben vpliv> saj pod-žgajo svoje »zvezdnike« na čim tršo bor-b? in jih naravnost ščuvajo na športnega tovariša, tako da se sem in tja le dogaja, da. tako imenovani priljubljeni športnik poseže tudi po prepovedanh sreolstvih, 3amo da bi se še bolj prikupil svojim simpati-zerjem iz publike. Vzemimo na primer, da tekmovalec res hote oškoduje ali udari svojega partnerja. Pravični sodnik bo takega športnika takoj kaznoval, po potrebi tudi odslovil s terena ali odredil še hujšo kazen zoper njega, če je to predpisano po pravilih in utemeljeno po vrsti prestopka. Ce je v takem boju eden nasprotnikov reagiral na udarec prvega nediscipliniranega športnika, zasluži, enako ali ne dosti manjšo kazen tudi drugi nedisciplinirani športnik; sicer pa se po navadi zgodi potem, da morata oba zapustiti športni prostor in tako oba taka športnika škodujeta še svojemu društvu poleg izgube, ki jo imata že saima zaradi svoje nediscipline. Od tekmovalcev je torej v veliki meri odvisno, ali športne tekme potekajo v pravem športnem duhu, oni sami imajo v rokah vsa sredstva, da lahko onemogočijo vsakega nespcitnega nasprotnika 'n v glavnem so le oni tisti, ki tudi sodniku lahko v mnogočem olajšajo poslovanje. — Posredno bo v takih primerih tudi sodnik imel manj možnosti in priložnosti za krive odločitve in vse to je spet jamstvo več, da bodo športna tekmovanja res takšna, kakor morajo biti, to je samo športna, plemenita in viteška. V nekaj vrstah Mei številnimi nogometnimi izidi pretekle nedelje, ki so bili doseženi onstran severne meje, mislimo tukaj zabeležiti vsaj nekatere, ki bodo zanimali tudi naše čitatelje. Tako so v tekmaih za prvenstvo imeli bogat spored v Mariboru in Celju, kjer so med ostalimi mariborski Ropidovci izgubili tekmo z Rosenthalom z 0:1, medtem ko so železničarji iz istega kraja — tudi na svojem terenu odpravili moštvo Grazer SC z nič manj kakor 9:2. Celjski nogometaši so igrali za točke z enajstorico iz Liipnice in so tudi zmagali, čeprav zelo tesno s 4:3. Trboveljsko nogometno moštvo je isti dan gostovalo v Gradcu v prijateljski tekmi proti tamkajšnji enajstorici železničarjev. Trboveljeani so si s 3:1 priborili lepo zmago in so tudi sicer zapustili najboljši vtis. Kot strelce omenjenih treh zgoiitkov navajajo poročila napadalca Kosa in Gosaka, ostalih 9 igralcev iz Trbovelj pa je bilo naslednjih: Oniik, šuštar, Ramšak, Florijane, Jordan, Hribar, Butkovič, Vodušek in Horvat. V Celju so imeli zadnjo nedeljo tudi lahkoatletsko prireditev, o kateri so dozdaj znani naslednji podrobni izidi: 100 m Kokot 12.1, 400 m Premšak 1:02.4, 3.000 m Stet-ner 9:51, skok v daljino Kokot 5.60, itd. V Zagrebu je te dna umrl ustaški podpolkovnik Slavko Cindrič, komaj 42 let star. Cindrič je spadal v staro gardo zai-grebških nogometašev in se ga bodo gotovo še spominjali mnogi, ki so prva leta po prvi svetovni vojni hodili gledat nogometne tekme v Ljubljani. Cindrič je nekaj časa igral v Hašku, potem pa je prestopil h Gradjanskemu, kjer se je uveljavil kot odličen in zelo nevaren napadalec. Dobrega.' hrvatskega športnika je pobrala zavratna bolezen v najlepši moški dobi. Slava njegovemu spominu! Šport med trpini Zadnja desetletja športa so posegla v najširše plasti prebivalstva — nič ne drže ugovori nekaterih, ki še zmerom trdijo, da so šport iznašli in mu še zdaj dajejo potuho samo ljudje, ki ne vedo ne kod ne kam s prostim časom in ljubim zdravjem — in veselje za udejstvovanje na prostem, bodisi pozimi na snegu in soncu, ali poleti na travniku ali v vodi, prevzema zdaj že vsakogar ne glede na to, ali je član te ali one družbe in mimo tega. ali so njegovi tovariši in prijatelji že odšli med športnike ali ne. Športna misel je osvojila svet, o tem ni nobenega dvoma, pa čeprav zdaj že leta in leta ni govora o drugem kakor o napadih in protinapadih, o tankih in letalih, ki se je j o smrt in žalost med ljudi. Šport doživlja svoj razmah tudi sedaj v vojni dobi in Nemčija na primer vzdržuje baš v teh časih šport tn telesno vzgojo v kar se da bogatem okviru, ker tako predvsem vzgaja in krepi nove ljudi za izredne naloge v vojni, obenem oa tudi vse ostale ohranja v prepričanju, da športu zaradi vojne ni treba jemati nase nobenih žrtev. Spričo vsega tega nj čudno, da so se baš v Nemčiji zadnji čas še pomnožili člani onih društev, kj so se prav posebno posvetila skrbi za vojne žrtve, največ za slepce. Kljub najhujši in večinoma nepopravljivi telesni hibi so se ljudje brez najdragocenejšega čutila v množicah zbirali v športnih društvih, ki so ustanovila posebne sekcije za slepce. Delo v teh društvih se je poživilo posebno od tedaj, ko je bil razpisan poseben častni znak za vojne invalide. Vsak dan čitamo nova imena mladih ljudi, ki so del svojega zdravja in svojih zdravih udov položili na oltar domovine, zdaj pa so se vrnili na svoje domove in obenem tudi v domača športna društva. Voditelji nemškega športa so za vojne poškodovance določili natančno odrejene mere, in tudi za slepce čisto posebej, po katerih se delijo športna odlikovanja. Ti maksimalni časi in te skrajne znamke kažejo, da so najtežji vojni invalidi kakor so tudi slepci, dosegli že izredno lepe uspehe. Kdor hoče — kot vojni pohabljenec — prejeti posebno športno odlikovanje, če je oropan vida, mora med drugim skočiti v višino brez zaleta 1.05 m, v daljino brez zaleta najmanj 2*20 m. z zaletom pa najmanj 4.50 m. V tekih so skrajne meje določene takole: na 100 m najmanj 13.4, na 400 m vsaj 1.08, in na 1500 m najmanj 5:20. 2e iz teh omejitev se vidi, s kakšno voljo in kakšnimi uspehi se za športne uspehe potegujejo največji trpini iz vojne, mladi in zdravi ljudje, ki so izgubili vičL Toda pri njih ne gre samo — ali sploh ne — za športne uspehe, temveč vse bolj za sožitje z zdravimi ljudmi, kar jim tu in tam vrača veselje do življenja in blaži grenko bol, da nikoli več ne bodo videli božjega sonca. Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). I. Sodniški izpiti. — Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani namerava prirediti izpite za lahkoatletske sodnike. Pred izpiti bocLo posebni tečaji, ki se bodo pričeli dne 20. t. m. Tečajev in izpitov se lahko udeleži vsakdo, ki je dopolnil 21. leto starosti in je neoporečne športne preteklosti. Vse potrebno gradivo bo gg. kandidatom pravočasno na razpolago. Prijave je .treba poslati najkasneje do 15. t. m. na naslov: Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani. Ble> weisova c. 1 a, kjer dobe gg. kandidati tudi vse ostale podatke dnevno od 11.30— 12.30 in 17.30—18.30. — H. Sodniški zbor za tekmovanja. — Prosimo vse gg. lahko-atfetske sodnike za udeležbo na srednješolskem tekmovanju dne 6. t. m. na Stadionu ob Ciril-Metodovi cesti. Zbor sodnikov ob 14.30. * s— Važen sestanek pri nogometni zvezi. Vsi klubi, ki igrajo v nedeljo prvenstvene tekme, naj pošljejo po tri odbornike na sestanek danes v četrtek ob 17.30 uri v pisarno Zveze. Zanimivosti Gustav Grundgens gre prostovoljno k k vojakom. Iz Berlina poročajo: Generalni intendant državnih gledališč v Berlinu državni svetnik Gustav Grundgens se je prostovoljno priglasil k vojakom. 2e pred več tedni je zapustil službo generalnega upravnika in se odpravil na oddih v južno Nemčijo. Grundgens, ki ga po filmu poznamo tudi v Ljubljani, se je boril že v prvi svetovni vojni. Kdo bo njegov naslednik v Berlinu, še ni znano. V zadnjih desetih letih se je razvil v prvovrstnega igralca, režiserja in upravnika. Razstava madžarskih vojnih poročevalcev je prirejena v palači Redute v Budimpešti. Preteklo nedeljo Jo je svečano otvo-ril vojni minister, odprta pa ostane do dne 12. maja. Madžarski vojski je dode!jenihl40 častnikov in 320 mož, ki s peresom, filmom, po radiu in s slikami vzdržujejo zvezo med vojsko na fronti in domovino. Madžarski poročevalci so doslej napravili na fronti toliko filmov, da bi skupna dolžina segla od Budimpešte do Moskve. Razen filmov je posebna dvorana posvečena radijskim napravam, v tretji dvorani pa je razstavljenih 300 umetniških slik in risb. Med fotografijami vzbuja posebno pozornost velik in značilen posnetek: sovjetski čatnik sedi za frontnim zvočnikom in vabi madžarske s tovariše« k sebi. Ribič poje naslovno vlogo Verdijevega »Rigoletta«. v gledališču Ristori so imeli prošle dni zanimivo predstavo Verdijevega »Rigolettai«. Naslovno vlogo opere je pel mladi baritonist Filijpo Monese, ki je do nedavna bal ribič ob Gardskem jezeru. Novi baritonist je dosegel pri tem nastopu naravnost probojen uspeh. Pet mavric na nebo. V Vicofortu di Mondovi so te dni od 7 do pol 9 zvečer opazovali nenavaden pojav: nad krajem se je bočilo pet mavric. Prizor je bil tako diven, da je vse ljudi izvabil iz hiš. Kako je nastal nebesni pojav, si prebivalstvo ne ve pojasniti. Stvar se zdi ljudem vse bolj zagonetna, ker so se mavrice pojavile ob času, ko ni bilo niti kapljice dežja. Duhovnik Mo-retti, ki je opazoval nenavaden pojav, je prizor po spominu narisal ter ga predložil s primernim poročilom najbližji vremeno-slovni postaji. Prebivalstvo si tolmači nenavadni pojav kot znamenje srečnejše bodočnosti. Hotel je ustaviti tramvaj. lOletni Giuseppe D' Angelo iz Napolija se je hvalil pred svojimi tovariši, da bo ustavil tramvaj v največjem diru. Nato je stopil v sredino med obe tramvajski tračnici ter je dvignil rake kvišku. Tramvajski vozač je menil, da gre za šalo in da se bo deček umaknil, ko se mu bo približal voz do primerne razdalje. Zato ni uporabil zavore, marveč je vozil naprej. Tramvajski voz je podrl dečka, ki je dobil tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev. Gospodarski položaj Švice V nekaterih tajskem panogah, tako v tekstilni industriji je nastal zastoj V zadnjih tednih objavljena poslovna poročila švicarskih industrijskih podjetij za tonsko poslovno leto kažejo v splošnem manj zadovoljive uspehe, kakor predlanskim. Najbolj se čutijo posledice vojne v švicarski tekstilni industriji in tujskem prometu. Nazadovanje konjunkture se pa kaže tudi v drugih panogah narodnega gospodarstva. Zastoj je bil sicer v poedinih večjih poljetjih zaenkrat še preprečen, kakor recimo pri Družbi za kemično industrijo v Baslu, vendar je bil pa tudi tu čisti dobiček lani manjši kakor predladskim, dasi je še vedno zadostoval za 17% dividendo. Druge delniške družbe so povezale zvišanje delniške glavnice z izpremembo na lastnika glasečih se delnic v vinkulirane poimenske. Tako je bila preprečena denacionalizacija nekaterfh podjetij, ki se je težnja po nji pokazala na curiški borzi, kjer so se delali z inozemskim kapitalom poskusi, da bi prešla švicarska industrijska podjetja v tuje roke. Statistika kretanja delniških družb kaže tudi konjunkturni premom, kajti že v četrtem četrtletju lanskega leta je stalo 75 milijonov frankov znižanje delniške glavnice nasproti samo 66 milijonov povečanja kapitala. Vzroki v pretežni večini manjših čistih dobičkov v lanskem letu so zelo različni. Deloma so podjetja čiste dobičke prikril as spretno izkoriščanimi vrzelmi v delniškem pravu, deloma so pa v večjem obsegu na novo investirala kapital in sicer s samofinensiranjem, tako da jim ni bilo treba seči po bančnih kreditih. Najostrejše se pa kaže v Švici pomanjkanje sirovin zlasti pri tistih podjetjih, ki so bila navezana v tem pogledu na inozemstvo. Zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga za tekoče leto v Švici ne bodo mogli dovoliti novih oblačilnih nakaznic, kar bo seveda še bolj omejilo obratovanje tekstilne industrije. Nedavno se je že govorilo o večjih redukcijah v takih podjetjih, ki nimajo na razpolago nobenih sirovin. Navzlic temu je pa položaj v pogledu zaposlitve še vedno ugoden. Letos ob koncu januarja je imela Švica nezaposlenih delavcev samo 17.153. Tako malo jih ob tem letnem času še nikoli ni imela. V januarju 1939 jih je imela 76.000. Nazadovanje čistega dobička v švircar-skih industrijskih podjetjih ima pa tudi svoje državno posredovalne vzroke. Država je namreč opetovano posegla v poslovno življenje z maksimiranjem cen in drugintf v vojnem času potrebnimi ukrepi. Njeno pri-zjadevanje je šlo za tem, da bi se cene prilagodile plačanim mezlam. Z nekoliko večjimi presežki kakor predlanskim je delalo lani samo še nekaj delniških družb v zavarovalni stroki. Negotovost v pogledu bližnje bodočnosti švicarskega gospodarstva se jasno kaže tudi v borznih tečajih, ki kažejo pri delnicah občutno oslabitev, pri obveznicah in posojilih pa. naraščajoče povpraševanje. Neugodno vpliva na gospodarski položaj Švice še vedno trajajoče brezpogoibeno stanje z Nemčije kot njeno najvažnejšo gospodarsko partnerico. Potem ko se je mudila švicarska trgovska delegacija 9 mesecev v Londonu in se vrnila brez trgovinske pogodbe z Anglijo, je postala ohranitev blagovnega prometa z Nemčijo za Švico še važnejša kakor je bila prej. Švica je ta oso obnovila odnosno zboljšala svoje trgovinske pogodbe s švedsko, Bolgarijo in Hrvatsko, že več mesecev prej je pa obnovila trgovinsko pogodbo z Italijo. Nedavno so se vršila med italijansko in švicarsko vlado pogajanja o gradnji naftovoda iz Genove v Švico. S tem bi dobilo pristanišče v Genui, ki ga Švica med vojno mnogo uporablja, trajen pomen za njo. Strah pred koncem vojne kunjunkture je dal tudi povod za nekatere takojšnje ukrepe. Zvezne oblasti so pripravile zaposlitve in načrt brez upoštevanja železne in premogovne industrije. Velika nezaposlenost,' ki bi bila neizogibno nastopila, če bi izpadlo železo in premog kot važni sirovini, naj bi se tako preprečila ali vsaj omilila. Zaradi tega v teh dveh industrijah oproščene delovne moči bodo zaposlene pri gradnji cest in nasipov ter pri melioracijskih delih. Poleg tega pa upa Švica, da bo lahko zaposlila v svojem poljedelstvu še 100.000 delovnih moči. Potrebni bodo pa znatni posegi v sedanje navade. Zlasti se ne bo mogoče več ozirati na predvojne dohodke v kmetijstvu. Razmotrivali so se tudi že načrti o večjem pridelovanju industrijskih rastlin. Z zasebne strani so se že delali poskusi s pridelovanjem koks-sagie. Posrečilo 96 JC dobiti iz inozemstva seme te nove industrijske rastline in zdaj delajo poskuse z njo v gorskih krajih. Zaposlitev švedske industrije švedska zveza industrij cev je objavila nedavno poročilo o svojem delovanju v letu 1942. Iz poročila je razvidno, da je morala švedska industrija mobilizirati vse svoje premoženje in kapaciteto, če je hotela izpolniti naloge, ki jih je postavila pred njo sedanja svetovna vojna. Država je odločneje poesegla tudi v delo industrije. Položaj glede zaposlitve strojne industrije se je ponovno zbdljšal. Kapaciteta industrijskih podjetij te panoge se je povečala različno. Polna zaposlenost strojne industrije se razlaga v prvi vrsti s tem, da je bila oboroževalna industrija lani na višji stopnji kakor predlanskim. V težki strojni industriji so bila na prvem mestu vojaška naročila, na katera je šla skoraj polovica malone polno izkoriščane Kapacitete tovarn. Tudi proizvodnja avtomobilov in motorjev je šla po pretežni večini na račun vojaških dobav. Kapaciteta teh tovarn se je lani znatno povečala. Pač pa ni bilo mogoče v polni meri izkoristiti kapacitete švedskih ladjedelnic. Naročila so sicer še vedno zelo velika in Jamčijo ladjedelnicam zaposlitev najmanj 2 leti, toda kapaciteta ladjedelnic kljub temu lani ni bila v polni meri izkoriščena. V elektrotehnični industriji je primanjkovalo svinca, bakra in gumija, zato so bile potrebne gotove nove konstrukcije. V nove elektrarne in elektrotehnične naprave je investirala švedska doslej 400 milijonov kron. Za tekoče leto je predvidenih še za 115 milijonov kron investicij. Proizvodnja v Turčiji Iz poslovnega poročila turških sladkornih tovam v Istanbulu je razvidno, da štiri tvor-nice državne delniške di*ižbe zaradi posledic vojne in neugodnega vremena tudi v lanski sladkorni kampanji niso mogle izdelati toliko sladkorja, da bi bila krita domača poraba. Proizvodnja je nazadovala od 95,507.977 kg v letu 1930. na 88,669.102 kg v letu 1940 in na 87 milijonov 023.456 kg predlanskim, a lani je znašala samo 57,308.000 kg, To je najnižja količina v Turčiji izdelanega sladkorja od začetka sedanje svetovne vojne. Turčija sama pa potrebuje letno okrog 100.000 ton sladkorja. V začetku lanskega leta je določila vlada v trgovini na debelo cene za sladkoT v kristalih na 0.90, v kockah pa na 1.10 funta. V avgustu so se cene sladkorja ponovno zvišale, in sicer sladkor v kristalih 1.05, sladkor v kockah pa 1.025 funta Končno so bile lani v novembru določene cene za sladkor v kristalih na 4.80. za sladkor v kockah pa na 5 funtov. Obenem pa je skušala vlada kriti primanjkljaj v proizvodnji sladkorja z uvoženim sladkorjem, kar se ji je posrečilo le deloma, kajti v inozemstvu je zdaj težko dobiti sladkor, ker ga skoraj povsod primanjkuje. Pomladni dež in žito Dež je zdaj izdatno namočil zemljo, ki je bila že zelo izsušena. Brez dežja bi ne bilo nobene rasti To velja za vse rastline brez izjeme, torej tudi za žito, ki pa v splošnem ne prenese preveč moče. Novejša raziskavanja so pokazala, da trpi pšenica v suhih pomladih in poletjih mnogo manj, kakor večina drugih koristnih rastlin, ker ne potrebuje mnogo moče. Ce je zemlja dovolj težka, da ohrani do pomladi še od zime dovolj mokiote, je za pšenico mnogo ugodneje, kakor če spomladi mnogo dežuje. Celo močni jesenski nalivi se poznajo še spomladi v toliko, da pšenica črpa iz zemlje manj in počasneje svoje življenjske soke. Suho vreme je ugodnejše od deževja tudi, kadar žito cvete. Pač je pa pšenici dež dobrodošel ob koncu pomladi, ko potrebuje posebno mnogo hrane iz zemlje. Veliki gradbeni načrti Istanbula Mestni okraj Istambula ob Zlatem rogu je bil že opetovano hudo prizadet po požarih. Zato bodo odstranili vsa lesena poslopja, šole, hotele in penzijone, pa tudi grde na pogoriščih na hitro roko postavljene barake. Mestna uprava je pripravila načrte za lepo široko cesto ob Bos poru, ob kateri bodo zglajena reprezentativna poslopja. V bližini sedanje trgovske visoke šole bo zgrajena razstavna palača za 5001etnico osvojitve Istambula. A. ALEXANDJKB: 33 0ZABUENI APiV .ROMAN »Ne vem, na kaj namigavate,« je hladno odvrnil, gladeč se po črnih laseh. Njegov obraz je bil trd in strog, toda pogledi, s katerimi je na videz nebrižno obletaval osebico v lični sivi oblekci in ljubkem, preprostem klobučku, ni bil več tako ogorčen kakor prejšnji večer. »Oh, dobro veste, na kaj!« je s prepričanjem odgovorila Dora. »Res ne vem, zakaj skušate utajiti.« Leroy je skomignil z rameni. »In če bi bilo tako?« je vrnil vprašanje za vprašanje. »To je pol priznanja,« je ugotovilo dekle. »Zdaj bi rada samo še vedela, kaj vas je napotilo, da ste tvegali življenje... Počakajte!« je dodala in mu pritisnila roko na komolec, Videč, da hoče spet oporekati. »Očitno je, da ste bili v hudi nevarnosti; ko bi bila lopova opazila ukano, bi vas bila gotovo poplačala s svinčenko med pleča. Kaj vam je bilo torej na misli?« f Leroy je s prstom okrcnil pepel s cigarete in se zamislil. »Bodi,« je rekel nazadnje. »Priznam, da sem zvabil šoferja v bližnjo beznico in ga upijanil, potem pa sedel na njegovo mesto. Namen, ki me je vodil, je bil edino ta, da ne bi vi predrago plačali svoje lahkomiselnosti.« Dora se je nasmehnila; nič kaj zamerljive volje ni bila videti. »Tudi to bi utegnilo biti vzrok,« je menila, »a navadno ima človek za takšno ravnanje povsem drugačen nagib.« »Dobro vem,« je odgovoril, »da je vsaka ženska, če stori moški nekaj podobnega, prepričana, da je vanjo blazno zaljubljen. Saj to ste hoteli reči, kaj ne? V tem primeru bi vas moral razočarati.« »Nepreplačljivi ste, dragi bratranec!« je smeho-ma vzkliknila Dora, na tihem vsa jezna nase, ker je čutila, da zardeva. »Nikoli se ne bom zaljubil v žensko, ki ni vredna, da bi postala moja žena,« je mladi človek neusmiljeno nadaljeval. »S tem hočete reči, da jaz ne bi mogla biti deležna te časti,« je povzela in oči so ji zažarele. »Gospodična, ki se ponoči skita po takih barih, je pač vse prej kot dostojna ženska,« je mirno odvrnil Frank. »A dovolj tega: zdaj moram iti,« je dodal, ko je naglo pogledal na uro. »Počakajte!« je z drhtečimi ustnicami zaklicala Dora. »Že snoči ste me nekajkrat zaporedoma užalili, in to s premišljenim namenom. Kako združujete to vedenje s svojimi zatrdili?« »Stvar je menda razumljiva,« je odvrnil mladi človek in prijel za klobuk. »Priznajte, da se vam moje besede ne bi bile zdele prav nič žaljive, ko bi jih bil izrekel grd in nadložen starec. Z menoj je seveda drugače, ker ste mislili, da se bom ves raz-cedil v poklonih in dobrikanju, kakor je navada raznih gizdalinov; in zdaj ste razočarani. Nič ne pomaga, draga sestrična! Evo, tu leži telefonski imenik: vzemite ga v roko! Zlahka najdete v njem potrebno število mladeničev, ki si bodo že pri drugem snidenju šteli v dolžnost, jecljati priznanja ljubezni... večne, kakopak!« »Vsaka vaša beseda je nova žalitev!« je Dora ogorčeno vzrojila. »Dobro veste, da sem prišla v tisti lokal samo zato, ker sem hotela zasledovati zločince.« »Malo je manjkalo, da jih niste zgrabili,« jo je pikro zbodel Leroy. »In vi?« Dora ni odnehala. »Boste mar trdili, da vi ne iščete Manhattanovega morilca?« »Iščem ga nikakor ne,« je odvrnil, poudarjaje besedo za besedo. »Ne iščem ga, ker že vem, kdo je, in ne šele od danes.« Dekle ga je debelo pogledalo. »Kaj pravite?... Da veste, kdo je?« je presenečeno in zmedeno za jecljala. »Tudi kapetan Hearn ve,« je Leroy pojasnil. »Jaz moram čakati, da zberem dovolj dokaznega gradiva; ne morem si pa razložiti, česa čaka Hearn, ki ima — tako sodim — že vse dokaze v rokah.« »In kdo je ta morilec?«... Ali ga jaz poznam?« »Seveda ga poznate,« je rekel Frank. Nato je s pritajenim glasom dodal: »Upam, da vam bo snočnji nauk zalegel in da boste znali tudi molčati. Ali mi obljubite?« »Obljubim vam.« Mladi človek se je nagnil k Dori, tako da se je z ustnicami dotaknil njenega ušesa: »Morilcu je ime Gerard Huntington,« je skoraj neslišno zašepetal. In preden je Dora premagala svojo osuplost, je že zapustil kavarno. 16. POGLAVJE Rolph Wubbels, tisti, ki ni imel nikoli denarja in ki ga je zaradi tega nenehoma mučila goreča želja, da bi prišel do njega, je sedel v sobi kapetana Hearna in živčno sukal klobuk med prsti. Mali mož je z rokami na hrbtu in z dobrodušnim smehljajem na ustnicah stal pred njim. »Ko sem bil še majhen in zelo nespameten,« je pripovedoval s svojim sladkim glaskom, »sem imel slabo navado, da sem čečkal po mizah, zidovih in vratih, čeprav z ostrimi predmeti, kadar ni bilo krede pri rokah. Pisaril sem kakopak same neumnosti. Moj oče pa je bil silno strog: in prav tej okoliščini sem dolžnik za to, da...« »Ali, konec koncev!« je srdito vzkliknil Wubbels. »Kaj vraga me zanima vaš življenjepis? Bodite rajši tako prijazni in mi po pravici povejte, čemu ste me poklicali semkaj. Z vsemi drugimi istorijami mi prizanesite.« Hearn je komaj opazno privzdignil obrvi Urejuje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Vjrant — Za Narodno tiskamo d, d, kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljobijani