8f:
j|;nv
A (i''il 7 .iJfiiJIJIl
»h iUit
< /i ,'»,s'in «iji., 0^'?.,»7«>|y •c/;!il»-j . nt* f >\v. iJ i;l> .jjvi ourviCui -jii te oJ«-.X !>vobux '<Aj O -7e.
i j 07« ilimdo :*u

Slovenskemu ljudstvu v poduk Id zabava.
\	.UIMKKJ«'
'.•J -v «i«»7 v« ijo-- «.'uvo \"'io ni '"'ii J ini^i-.v hiohv voi^ojjoid ni iiri<j / od .oJa*
.'UiJf.i-i
Ithaja tveSer vtakprvi in tretji četrtek meseca. Ako je tajan pra»mk,iiide hBOMOLJUSm d^jgpttfrlMa *u	fcr.
jo m jilbčtijejo
. fi(K>l^./i.\ inoii - / \ib 7 7oiiu'»iIi)l»;ii
= - ■ '"i:-' ; ;:=
i belo leto. Bpiti in dopisi naj poiitjajo: uredništvu ^DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeniikihulicah 4L Na in inserati pa opratmtitvu .DOMOLJUBA" Vodnikove uliae St. 2. — Namanila te ttpf^e^njo (n jHkAtftfo po iifivd
V Ljubljani, f februVarija 1897.	, Hetttfft 5
^	.. •	... i	■■■■! i:.. i inli.l i.i ■■»!■.■ -n

'II,'!" "
ni
.'Ctf]	\r' •: v /■ I),:; i' * * ■ lili! .*. ; ;! ni i-. V<- -. ■ *
f»i 'K.M .iil. ;) 0<j i>U',S .(i .lliuna ii!"/'-.IM;'. 4 /
lun.'
t
/ ; i 'i o 7 /oiiulttfl -»'Vri Ujjnlb'i'1 H i'ii i'.> .7« V . M;ri'»y .78 ijojj t: j oju;>|l
>/i'j/ tlt II08 II
!K7ft(OV\V i;'' V8
'I*
'»•*') 7 i It'
in škofje avstrijski ^ ;!
vernikom svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu,
Gospodu našem!
017rilif 'i i	•!j:'- ■ • . :! •• •;•»!»	i . .
. <t_ 1	j	« l'1 "'l 'd ap	'»ioni on ibiil o)ax ;aauia
jo v|delo- Zbora. Ž6 t» kaže dovčtj; kako važno je, da stohŠ
_______________________, stva, hiidio^; lrf w
mož«, katerim hočcgo »upati svoje-iastopstvo v	ki mii Žrt^jd, in potemttkehi tedtti Voliti može.
najvažnejšem fcboru, ki bo pomagal odločevati o	ki lfhajo Voljb iii zmožnost, 'tla p6sf>6%u>ejo bla-
areči ali nesreči našo-države. ,	gtnjd na^odoVo Iii t&stitfti!' /I*1 .BJJ1?
, Bližajoče 06 volitv* p« ao ie, po*ob noga	""" «e! toi dbfbdljubho
pomen« ooTadi tega, ker se Jih bode «deleiUi	polnoma opravičevalo, ako bi vas mi, W»si viSjf
todi liati ljudski sloji, ki doslej še ai^o imeli	podpirali s svbjim ^bm^da pvwr izvr-
votiloe potice. Velika važnost ?oiitev nalaga nam^	šajete to :svdjo< držtivljiiftftJro prtt^I^^. - Toda^S«
vaši« vfšjfm pastirjem, veatno dolžnost da se aepei	dKsig vzwk je, ki nam <ri**av*04t «alag^' d^ŽrtO^
obračamo do vas t nekaterimi višjepastirskimi opo-	da vam jjojasflitr^ ^vaše vellltto rtftO«. * ; ' '
mini,, vas podMČime o volilni dolžnosti ter spod-	' lijiidakS- zastopniki v ^Irti^m iebolti namreč
budimo, da jo spolnujete. ,„; . .,: .;,. ,, ;	n« afi«^5^«^ drkvi^ iHf>!4i4atljaiiaio''il^
Drfcavni abor je postajni zastop narodov. Ž	Ijettjo, ampak"tudi »a Verskts «e^tene življenje,
njim deli vladar pravico, daj^i postave, fii-et pa-.	Sed»fi|a ulrta^Jprteeja flaiBte« diiatnertiti zbdwl
trjen^a državnega zbora se ae i^dA ,uobena nova	pravico,, da se posvetuje' /<m odločujei o
državna postava; hm njegovega odobrenja ne	širnem polju odgoje iti poduka, prisoja m* e<W
more vlada pobirati ni kakih npvib davkov, ne s^pre	p«wiooy da določa ra»wwjie m«d ^erb^jt/ i n dri»v^
napravljati nikakib novih izdatkov, Sreča celega	twr urejuje zunan^e o&ikvene "ranm^.' Ali pa mor«
ljudstva, trezni in pametpi napredek v pos^odaji^	biti pastiitjem oarttvB m^^fiVM ofcraraa-
odprava skeleoih »Wak„ mi^i iwvqj ve?skeg|i„	vajd^ v^rafottja temeljito irt^t^o;^^orkvonem
narodnega, in.tso^«alnflga živjjeflja nsrodov. vse	dabu,' »li p« nasproti » preziWjitovwlip«
tO, je DdviBnoj od mi^U^a m de)pvanja dfžavn^ga	ooioieovl-ažno^l Ali na« a#/uči skoftnja, ia so So.

jiU 0iV:o,j	vlilo^ -m -iKvIin :«l»oJ .o.t v tJitov<p^ho
one--
v teh z*d*«#k	osode^ftlne
napake, všM katertft ns trpi le cerkev, ampak tudi dr|j^nj||ed? ||
Nij^Ma pomena je toi-ej, komu izr<&ite tako veiOvažeB pos«J, kaltor je posel državnega poslanstva; od njega bodo tudi odvhne vade naj* svetejše zadeve. Zato si ne moremo kaj, da bi se ne obrnili po svoji dolžuj^ na vas |s očetovskimi opomini, da se petdi&fete svoje volilne pravice tako, da bo v prid in blagoslov vsem vašim koristim.
Že ob zadnjem splošnem avstrijskem katoliškem shodu smo javno Izrekli, kateri oziri morajo Voditi delovanje katoličanov v državnem zastopa, in s tropih kraljevin in deželA. Ne bode odveč, da vam ta navodila še enkrat ponovimo.
Podlaga sreče narodov je vera; versko življenje pa goji sv. cerkev. V sv. cerkvi je shranil božji Zveličar zakladg svojega jnauka in svoje milosti, da je deli narodom cele zemlje v zveličanje. To vzvišene naloge torey sv. cerkev ni prejela od nobene poBvčtne oblasti, ampak od svojega ustanovitelja, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa; zato tudi ne more trpeti, da bi jo pri tej nalogi ovirala kaka posvetna oblast; zahtevati mora, da jo more popolnoma prosto izvrševati. Vaši višji pastirji so se pa že opetovano pritoževali, da oerkev v Avstriji te prostosti nima, da marveč državno zakonodajstvo globoko posega v cerkveno področje, da se v marsičem ne morejo prosto razvijati v cerkvi delujoče sile, ter da je delovanje cerkve in njenih služabnikov pod težkim jerobstvom.
Sicer radi priznavamo, da se je zadnja leta pač marsikaj zboljšalo: vlada in zbornice so obravnavale pravične zahteve in pritožbe cerkve vidno z večjo dobrohotnostjo, kot prej. Toda olajšave, ki ao vsled tega nastale, so vendar le bolj po-stranskega pomena, zakoni pa, ki kratijo cerkveno prostost, SO; še v veljavi, kako** so bili poprej. Pa, lutko lahko se z novega vzbude stare strankarske utiraati, da pridni sovražno izvajati one postave, ter tako stare spdae trje napno in cerkev v nove uktaiejo< Vprašajte sedaj same sebe: Ali bi možje, ki sami ne verujejo resnic sv. vere, in sami ne čislajo njenih najsvetejših in najčaslitljivšik naprav, ali M zastopali taki možje vade verske koristi v državnem zboru tako, kakor morate vi sami žet leti in pričakovati ? Ako morate pa na to vprašanje odgovoriti z ne, tedaj nikar ne volite takih
mož. Ne volite tor^j nikogar, Mor hočc;yero izpodriniti in izključiti i* javhega	javnih naprav, nikogar, kdor hoče^ap^iti gpk&tiržavi za slllabnku ampik volite.tnoj^ ki^itij^ v lastnem #cu, kolike vrednosti je vera za^loveka, ki so prepričani, kolikega pome«* je blag<*&na delo-vanje sv. cerkve za človeško življenje, može, kateri po tem prepričanju tudi, živo.
Akd pa ie sploh -ni dO« zagotovljeno, da se prosto in brez oviro goji sv. vera, velja to še prav posebno o enem polju, o šolskem polj u. Šolsko postavodajstvo in njegovo izvrševanje, kakor se je jelo spočetka razvijati, nikakor ne daje poroštva za versko vzgojo vaših otrok, ne v ljudski šoli, ne v srednjih in visokih šolah. Najfiujše pri teh postavali pa je. da more v njihovem smiiMu pbdnk v posvetnih predmetih naravnost nasprotovati poduku v krščanskem nauku, in zato podirati, kar je sezidal učitelj veronauka. Osodopolna napaka naše •sedanje šolske uredbe'je, da šoli ni vera podlaga, na kateri bi zvrševala vse svoje vzgojevalno delovanje. Samo .krščanski nauk, Mbga.fp^uču-jejo poleg tega vaši duhovni pastirji v tako pičlih urah, teh nedostatkov ne more odpraviti.
Zopet vam moramo torej danes zaklicali isto, kar smo izrekli žo leta 1890. : „ Sedanje Ijodblie šole ne dajo .poroštva, da se izgojujejo in podnčujejo vaši otroci katoliško: njih poduk in njihova vzgoja nima znaka katoliške vere in katoliikega življenja!' Sicer se nekateri izmed vas trudijo na razne načine, da bi s katoliškimi' Šolskimi društvi in s katoliškimi zasebnimi šolami odpravili to -slo, in s tem priznavajo nedoetatke javnih šol. Tbda te žrtve koristijo razmerno le ožjim krogom, taki zasilni pripomočki ne morejo zadostne pomagati. Večinoma ste prisiljeni, da izročate svoje otroke javnim šolam, čeprav ste prepričani, da le-te ne bodo nadaljevale od vas pričete domače krščansko-katoliške vzgoje tako, kakor smete po pravici pričakovati in zahtevati. r <
V resnici, sedanja šolska uprava dela silo vaSi vesti. Naj se ne ugovarja, da s* v ljudski šoli in v večini srednjih šol redno podnčuje krščanski nauk, ker ne zadostuje, da ima nčni načrt malo, le premalo ur za veronauk; cel poduk, cela vzgoja katoliških Otrčk mora biti postavljena na tr Ina tla katoliške Vere, prešinjati jo mora katoliški duh. Vi, katoliški stariši, ne smete nikdar odnehati od te tirjatve, ako nočete zanemarjati najvažnejše dolžnosti do sVojih btrčk. To tirjatev bomo mi, vaši višji pastirji, vedno ponavljali, ker
bomo morali nekdaj pred božjim sodnjim stolom z vami vred dajati odgovor za dušno zveličanje vaših otr6k. — Seveda se nam bo krivično očitalo, da zahtevamo to iz prazne viadOŽeljnosti, da hrepenimo po tem, kako bi spravili šolo pod cerkveno samosiistvo, ali eelo, kako bi zatirali uči-teljstvo; ne, mi ne hrepenimo po tem namenu, le e n namen imamo pred očmi: dušno zveličanje vaših otr6k, in zato zahtevamo za vas katoliške šole in katoliške učitelje.
„V vaših rokah je, da se to zgodi", tako smo vem že enkrat zaklicali. Ako se pa to do sedaj še hi doseglo, Zadeva krivda vsaj deloma tudi vas katoliške može in voliloe. Pri volitvi svojih poslancev dostikrat niste gledali na to, da bi volili take može, ki so bili pripravljeni potegniti se za to našo zahtevo: Ali hočete, katoliški očetje, sedaj še enkrat storiti to napako? Ali hočete še enkrat oel rod žrtvovati zgrešenemu in napačnemu šolstvu? Ne, Bog rie daj tega! Volite torej take može, ki so z vami vred prepričani, da se šolstvo mora spremeniti, da ne pade naša draga domovina popolnoma v nevero in versko vnemernost.
Za srečen razvoj narodov našega cesarstva potrebujemo n a r o d ir i in socijalni mi r. Vsak narod ima natorno in zgodovinsko pravico do tega, da goji in razvija svoje narodno življenje; noben narod pa ne sme nikdar segati v zahtevah tako daleč, da bi žalil pravice druge narodnosti, ki živi zraven njega in ž njim, in da bi vsled tega trpele velite in splošne koristi celega cesarstva. Poleg pravice posameznega naroda je tudi d o l ž n o s t, da se edino in močno ohrani cesarstvo, pod čegar okrilje je postavila previdnost božji Avstrijske narode/Zakaj le močno, notranje krepko in na zunaj mogočno cesarstvo more podajati posameznim narodom lUČi in zraka, da srečno razvijajo m Oči ter Ohranijo celi tfržatfi blaginjo miru. Ljubezen do lastne harodnosti bode morilk biti torej vedno združena s pravično, tjo nasproti drugim narodom, združena s tesnim okle-panjem cesarstva, z nespremenljivo ljubeznijo in zvestobodo našega vzvišenega vladarja, kateremu je mirni razvoj narodov edina skrb, edina Sreča. AkO se pa ljabezen do lastnega naroda sprevrže v narodno sebičnost; ako se stavijo tirjatVe, ki žalijo druge enakopravne narode V njihovih pravicah; ako se ožhanjujejo načela, ki spravljajo v nevarnost edinost iti moč drŽave tei- žalijo zve-
stobo do vzvišene vladarske hiše: tedaj pač ni mogoče napraviti toplo zaželenega miru med avstrijskimi narodi; tedaj bo kazal državni zbOr še tudi v bodoče svetu žalostni prizor strastnih narodnostnih bojev. Vaši škofje pregoreče žele, da se ta nesrečni boj že vendar enkrat konča; zakaj vsled viharjev narodnih strastij mora trpeti tudi versko življenje in krščanska čednost, ljubezen do cerkve in spoštovanje vsake oblasti.
Kvišku torej, vi Volilci, v vaših rokah je, da se to doseže. Volite može, ki so pravični in trezni; ki tirjajo svoje pravice, pa ne kratijo pravic drugim, ki ljubijo Celoto, pa nočejo oslabiti posameznih delov, in zahtevajo svoj del, he da bi celoti škodovali; može, katere vodi pri delovanju modro načelo, da se v naši državi narodna vprašanja ne morejo rešiti s težo večine, ampalc le z močjo pravičnosti in krščanske ljubezni. Volite torej zveste katoliške može; ker le tisti, ki misli in živi v duhu katoliške cerkve, naučil se bo od nje tiste modrosti in pravičnosti, katero je kazala sv. cerkev že od nekdaj v vseh narodnih vprašanjih, in le tisti bo vkljub temu, da pripada posebnemu narodu, v najvišjih vprašanjih enih misfij s sodržavljani drugih narodov.. Ne moremo vam dovolj povdarjati: dvojna jd vet, ki zjedfcvj* avstrijske narode, ljubezen do naše presvetle vladarske hiše in udanost do katoliške CerkVe. Kjer veje duh božji, tam druži različnost jezrkov v ljubezni srca. Ako torej volite može; ki mislijo ft čutijo katoliško, bodete najbolje tistregli svoji rta-rodnosti ter najbblj pospeševali tudi edinost iti moč države.
Pa tudi na socijalnem polju potrebujemo mož globokega Spoznanja in mirnegl mišljenja; tudi tukaj namreč divja vroč boj in pretč Velike nevarnosti: Kofoaj še najdete stan in tfoklio, V katerem bi ne vladala nezadovoljnost s sedanjimi gospodarskimi razmerami in z dotičnimi državnimi posti Vami, nezadovoljnost, ki se pogosto še nalašč podžiga. Nasprotja, ki so med koristmi posameznih stanov, se poostrujejo,' nedostatki se pretiravajo, tirjatve, ki se zahtevajo od države za zboljšanje gospodarskih razmer, se povikšujejp tako, da jim ni mogoče ugoditi. Ker pa drŽava, ki je poklicana V to, da varuje in pospešuje koristi vseh, ne more ustreči želji vsakega posameznika, raste število nezadovoljnežev in s tem število tistih ljudij, ki motijo mir in mirni razvoj naših gospodarskih razmer. Vedno bolj teži in
brepo^ človeška dru^b* narazen, vedno bplj RP-zabljajo, povezni stanovi, da stvarjajo skupaj m božjo družino; da, kakor noben ud sam za-se ni, telp, ampak le zveza vseh udov, tako tudi Hqben stan sapi za-se nj človeška družba, ampak le vsi stanovi združeni med seboj, in da mora vsak stan, ima opravilo kakoršnokolibodi, slnžia oeli človeški družbi ter delati v skupno korist. Zato je tem važqeje in potrebneje, da izvalite može, ki so si ohranili toplo srce za potrebe in stiske posamezni^ stanov, pa tudi prost pogled na celoto; može, ki ne razširjajo prepadov sedanjih socijaluih razmer s tem, da vzbujajo nezaupnost in nezadovoljnost, ampak, ki skušajo premostiti te prepade z ljubeznijo in pravičnostjo, može, ki presojajo vse brez predsodkov ter skušajo poravnati nasprotja koristij in tako pospeševati občno blaginjo.
Kakor je treba tukaj najti neko soglasje med raznimi koristmi in kakor se mora varovati rokodelstvo, kmetijstvo in mala obrt, tako se mora. ublažiti in odstraniti zlasti tudi na-sprptje„ ki je nastalo novejši čas med premožnimi s.Unovj in med brezposestnimi delavski m, i s t a ,n o vi, nasprotje, ki so je poostrilo vsled peugpdpib gospodarskih razmer, zlasti pa tudi vsled hujskanja lju<lij, ki sjlijo na prevrat. Tu bo treba mo^ih postav, ki bodo pomagale poravnali huda nasprotja. Sicer imamo že nekaj let sem marsikatero blagonosnp sooijalno-politično postavo, a mnog? je š« treb^ storiti; velike naloge še čakajo rešitve, in vaši zastopujkiv državnem zboru bodo morali marljivo sodelovati, da se hitro rešijo. Pri tej vql|tvi si, fjitf^ torej izbrati može, ki so po svojem znanju in po svoji skušnji za to delo spopqbni, in ki iipftjo voljo delati na to, da se po dpbpb spoij^nih, postavah, valujejo slabi pred
lipii., da sp briuMj poleno delo pred nepoštenim, tekmovanjem, in ne smete voliti takih, ki mislijo, da se dadč sedanji socijalni boji zatreti le.z golo zunanjo silp.
Beda in rov^čina, katero moramo z žalostjo opazovati; dan na dan, izvira, iz greha in iz po-^PjJfiijTO družabnega rocla.. Nasledkov greh* odpravili se nam ne bo nikdar posrečilo. Dokler bodo živeli ljudje na zemlji, dotlej bo bivala med njimi tpd.i beda in. revščina. Bpfti Zveličar nas uči paravnpst: »Ubo^e bod^jmeli vpdno me|J, spboj,; *) in, zavrača s temi b^dajpf prazne
: *) Ma|,(26, n.
tistih, ki pravijo, da bi, mogl^ sppv^i s sveta vso bedo in revščino ter obog^ osrečiti vse ljudi. Ne, kakor ni ipogoče c^apU, neenakost! med ljudmi, tako tud, m Wočp odstraniti razlike v njihovih zunanjih	«» dokler bo stal svet, ostala bo tndi revščina in
potreba, beda in bolezen.
Toda ubožcev, ki iščejo dela, in kruha, pa ga ne najdejo; ki stradajo, pa ne najdejo pikpgar, ki bi jih nasitil; ubožcev, ki prezebajo, pa ne dobe obleke; ubožcev, ki umirajo, ker no skrbi, nihče zanje — takih ubožcev v družabnem redu, urav-nanem po krščanskih načelih, ne sme biti. Ker čeprav revščina in beda kot posledioa greha vedno ostane, vendar to zlo neznosno poo^truj? pon^apj-kljivost našega sedanjega družabuega jež^. Da se ti nedostatki odpravijo, je naloga človeške družbe, države, občine, sploh naloga vsakega človeka, ki se je učil od Jezusa Kristusa, kako usmiljenje nam je skazal ter kako resno nanjuka^l skazovati usmiljenje. Državne postave, sjcrb. občin za ubožce, prostovoljno pa urejeno delovapjp krščanske ljubezni, vse mora sodelovati, d$.so ustvari socijalni red, v katerem ne bo nikake revščine in bede brez pomoči.
Akoravno smo od tega zaželjenegp namena žal še daleč proč, ga vendar gotovo d^žerao, ako nauki, vzgledi in milosti našega Zveljčarja globlje prevzamejo in topleje razvnamejo človečka srca, ako prešinja občine pri socijalnei^. dt»}pyapju duh ljubezni in usmiljenja, ako d^avp., vedpo modro pospešuje v krščanskem smis|tj, pa^edek socijalne postavodaje. Tak napredek bo . pozdravi^ vsak razsodni in modri z veseljem, opl^ zahteval ga bo tudi tedaj, ako premo^iij^ a^np^Ofli nalaga žrtve. Noben kristjan, noben,kafolij^ mož pa nasproti ne more odobrivatji srod^v, k^r? predlagajo za ozdravljenje zevajpčjh ^ojj^li^h/ap., tisti, ki hočejo veljati kotpravj,izkljyčn,i aa«|top-niki delavskih stanov. Ti možj<}, hoč$.ozbo,l$ati razjnere delavskega, stanu s tem, da ,se pppolnom,^ preobrnejo naše družabne razmere, da se o^p^i vsaka posest, podržavijo zemljišča, kapjitfil i« delavska sredstva. Vsem obetajo enako v^ipa^jp enakem delu, v resnici pa bi ? noWpip* utiranjem in s sramotno silo ustap^iji. le svpj^
stvo, ki sq najkrepkejp	nji^ P9,
ostndn,h; napadov na ,ce^v in njopo,
polni zasramovanja in zaničevanja najbolj častit-	„Ako Bog ne zida hiše, se trudijo zastonj, ki jo Ijivih naprav, fip. ve^. Izdali .hpč^Otde.-	^d^rt) Bre* Boga, ni nobene sl^ v^ve in lavou iz sroa vero v Boga in božjo previdnost,	oblasti. Čeprav država a močjo marsikaj prisili, tolažilno upanje na večnost, udanost de., sv, derkve	^enrijjr ip>a obstanek le tedaj in dotlej, ako in in zaupanje do dušnih pastirjev, in le prepogosto	dokler ljudstvo spoštuje božji red, iz katerega pripravi, stiska in si(lftt delavca, do tega, da so d&	izhaja vsaka človeška oblast« Oel državni red si izvabiti in porabiti za take sila pogubne namene,	mora biti zato vedno s vest, da je le pokttean, da Katoliški delavci, prvikrat bodete stopili na	ustanavlja in vzdržuje božji red s človeškimi volišče, da pošljete s svojimi glasovi v državni	sredstvi. Ako se oddalji od svojega izvira, spod-zbor može, katerim zaupate J Z raznih stranij še	kopava samega sebe in pospešuje pogubno delo bod.o trudili za vqše glasove, zlasti tisti, ti hočejo,	tistih, ki hočejo razdejati državni in, božji red. kakor pravijo, edjni zastopati vaše koristi. Sum-	Nasproti mogočnim, nokršeaaekHn ve lovom treba. ničUi in ototfkjprsAi vwn hodo cerkev in njene	jo torej bolj kot kedaj mož, ki dajejoiBoga, kar služabnike; z brezmernimi, nezvršnimi obljubami	je božjega, in cesarju, kar je cesaijevega. Volite in- ofeeti vas bodo skuieli privabiti; porekč vam,	torej take može in utrdili bodete s tem veljavo čas rešitve iz pozemeljske revščine bc je približal,	države, branili bodete blagonosno delovanje cerkve srečni dneVi nastopijo sedaj za vas, če le daste	t6r ugladili pota k sprajrj in, sooijalnemu miru I svoj glas možem, ki trdijo, da le oni zastopajo	Ako pa hočete pri bližajočih ae volitvah izdela vce. Varajte se takih krivih prerokov I Ničesar	polniti-našo-upe ih noše želje, katoliški možje, nimajo, e čemer bi mogli spolniti svoje obljube,	bodite edini! Vaša nesložnost je bile doslej pač pa utegnejo veš položaj Se shujšati. Ne, ve-	mnogokrat vzrok vaše slabosti. Ako se nečejo rujte velikoveč tistim, ki podučujejo vas in vaše	avstrijski katoličani odreči vsemu vpliv« na javne otroke v veri sv. cerkve, ki so bili doslej vaši	državne ra^nero, ako ne marajo žrtvovati; svojih skpšeni voditelji in so vedno v vseh potrebah	najvažnejših koristij, teday ne sme takp ostati, vaši zvesti, svetovalci, ki inuy'o gorko srce za	Skupno zastavo imate, okoli katere se zbirajte in vašo vedoo, pa tudi *a vašo čaano srečo. Ti naj.	združite pri teh volitvah — svojo sveto katoliško vas podočč o končnih namenih onih zapeljivcev	v6ro. Kvišku torej, katoliški možje, tega znamenja ih ne poslušajte ljudij, ki vas slepč s tem, da	se oklenite in v njem vas bodemo videli zmagujoče I bodo na razvalinah altarja in prestola ustvarili	Sli prfpoyo(Saiijo' to važno zadeyo vs^^očneipu raj. Volite može, ki se zvesto drže katoliške vere,	varstvu božjemu, priporočajo jo mogočpi primeže, ki i^jo srce za. revo in. bedo ljudstva in	prošnji preblažene device Marije in zato, zauka-se pripravjjeoi, po postavnem potu in z vsemi	zajemo, da se kafco nedeljo prod dnevom volitve, pravičnimi sredstvi odpraviti težave, ki vas tarejo ;	katero naj gg. duhovni pastirji natančneje določijo, može, ki spoznavajo z besedo in dejanjem staro-	po vseh cerkvah naših škofij izpostavi Najsvetejše davni, večno resnični nauk, da brez Boga ni	v javnp češ^enje in da se opravljajo molitve za srečo, brpz .večnosti ni upanja, brez krščanske	dobre volitve, ki naj. bodo cerkvi in domovini v vere ni pr*ve Ijjibezni!	... «u< q ia^uiu pj
S tem opomiftom p« se obračamo tudi še	V znamenje svoje višjepastirske ljubezni pa*
enkrat m vae veliloe kateregakoli stanu. Volite	dvignemo skupno roke ter vas blagoslovimo v
katoliške može* ki niso katoličani samo po imenu,	imetth Očeta is Sina to svetega Dufca.Amen.
ampak svojo vero javno spoznavajo tudi z ustmi	t>£flo meseca janUVarja-v letu Zveličanja 189?.
ter po njej uravnavajo tudi svoje življenje.	♦) e^im 126, 1.
ut, u.>< r : ••! . . - v	•••'•> (ii* h 01. , ,«tn«tjf s
„;	8Q ptk avstrijski kcirdiniU-kuezoiMdškoffa knaao&kofje ,
»lok eiaa livotofeld od golf ni mkin ia in škofje. •'"■" 1 '	1 wh ■ ■
«ue<|s s jsjbht >i«>! Jc-J i'«vaiii«K	d:»«v i"> <tic.».\-
42
II |!*1
Kandidatje katoliško - narodne stranke za
državni zbor.
Dn* tik t. m. se jO k seji osrednjega volilnega odbora katoh narodne stranke »bralo do 80 a 61 iz vseh volilnih okrajev cele dežele. - Z največjim zadoščenjem naznanjamo, da se je pri nastavljanju kandidatov pokazalo popolno soglasje Članov volilnega odbora. 8 posebnim veseljem bodo naSi somišljeniki vsprejeli poročilo, da se je konečno vsem Članom volilnega odbora posrečilo preprosiii dr. Kreka, da je prevzel kandidaturo Z« peta kurijo. Nepopisno je bilo navdušenje vseh zbo-rovalcev, s katerim so vzeli na znanje to izjavo, in prepričani smo, da jednako veselje in navdušenje bo zavladalo povsod, kjer bivajo prijatelji krščanskega ljudstva, ko dospe mej narod ta vesela novica.
Kot kandidat za kmetske občine ljubljanska okolica, Litija, Vrhnika Laiče in Ribnica je bil soglasno Izbran dosedanji državni poslanec dr. Ivan Suiteriič-Povdarjalo se je od vseh stranij, kako si je v obilni meri dr. SuSterfč v kratkem času vsestranski pridobil zaupanje in hvaleinost svojih volilcev; posebno seje omenjalo, da si mora dežela le čestitati, »ko se ji posreči tako delavno mOČ ohraniti v drž. zboru, kakor je goep. dr. Ivan SuSterSič. Tem soglasnim željam zaupnikov cele deiele ae je konečno vdal g. dr. SuSteri-fi. Nai bode prepričan, da mu bo sa izredno žrtev, katero on z ozirom na, s roje stanovske dolžnosti prinese dobri stvari, slovenski narod vsikdar hvaležen.
Za gorenjske kmetske občine kranjsko, radovljiško in kamniškega glavarstva sta naznanila kandidaturo posestnik in poStar v Podnartu, gospod Pogačnik in vodja profesor Tomo Zupan. Iajave volilcev, katere je dobival volilni odbor, so se glasile deloma za g. Zupana, deloma aa g. Pogačnika. Zaradi tega ni pripravljalni volilni i dbor stavil nobenega predloga, marveč prepustil glavnemu osrednjemu odboru, ki združuje javno mnenje naSe stranke v celi deželi, o tem odločevat'. — Osrednji odbor je po daljSi razpravi soglasno sklenil, kot kandidata v tej skupini postaviti gosp. Josipa Poga6nika. Izmed vseh 80 pričujočih članov sta glasovala za vodjo Zupana le člana odbora is Kranjske Gore in Bele Peči.
Za kmečke občine v okrajnih glavarstvih Novo-mesto, Kriko in Črnomelj je bil soglasno za kandidata postavljen dosedanji državni poslanec gospod Viljem Ffoifer, ki bo, kar je pač najlepše znamenje vse-atranskrga zaupanja, diugo leto obhajal, ako Bog da, 25 letnico svejega državnega! poslanstva.
Za notranjske kmečke občine so zaupniki nase stranke od vseh stranij zahtevali kot kandidata gospoda
dr Ignacij« Žitnika. Odbor je M sicer tem zahtevam nasproti v zadregi, a ker se je stvar v pet, kuriji tako ugodno izvršila, vstregel je osrednji odbor željam naSih sončen kov na Notranj-kem ter posUv.l soglasno kot kandidata za Notranjske kmetake občine g dr Ignacija Žitnika, ki je izjavil, da vsprejme kandidaturo. V vzneseni zgovorni besedi Je to kandidaturo priporočal župnik planinski S. g. »upnik Podboj.
Za trebanjsko kočevske kmetske občine so Zaupniki teh okrajev soglasno in z vso odločnostjo zahtevali kot kandidata dosedanjega poslanca g. vodjo Fr, PorloU, povdarjsjoč, da dežela Kranjska potrebuje tacegn vetčaka v narodnem gospodarstvu na Dunaju, kakor jO g. vodja PovSe, da je zato prepričanje stranke splošno in jedino, da g. PoiSe zopet prevzame kandidaturo. Gosp. vodja PovSe je povdarja', da z ozirom na to, ker jt deželni odbori ik in ima važne referate v det. odboru, ni voljan vsprejeti kandidature za državni sbor, a ker so vsi zaupniki vstrajali pri svoji zahtevi in s'asti člani is trebanjskega okraja povdarjali, da hočejo imeti gospoda PovSeta za svojega poslanca, tedaj je izjavil g. Povše, da v skrajnem slučaju, ako se prepriča, da gm ris želi ves volilni okraj in da vodstvo stranke vstraja pri tem sklepu, se bo tudi on pokoril disciplini stranke.
Iz seje osrednjega odbora nam je le omeniti, da je bil predsednikom osrednjega odbora katol.-nacodne stranke izvoljen g. vodja PovSe, podpredsednikom kanonkKalan in tajnikom dr. Ivan Suttertič.
—	Izvolil se je tudi izvrSevalni odsek osrednjega odbora. V ta odsek so voljeni vsi dosedanji člani in pa vsi de' želni in bodoči državni poslanci katol. narodne stranke.
—	Da bo katoliško narodna stranka složno is jedino postopala pri bl<žnjib državnozborskih volitvah, priča pri včerajSni seji soglasno vsprejeti naslednji predlog: Vsak član osrednjega odbora kat.-narodne stranke ima pravico svobodno zagovarjati svoje misli in staviti predloge, vendar pa se vsak član osrednjega cdbora samote brezpogojno podvreči se oklepom večine članov osrednjega odbora katol.-narodne stranke. — Ker ao bili sklepi gled6 kandidatur večinoma soglasni, zato poaivJjemo svoje somišljenike, da se strogo držč discipline, |er le po vsestranskem, resnem in vse razmere poStevajočem posvetovanju je pritel osrednji odbor do svojih soglasnih sklepov. Zato, rojaki, somišljeniki na delo! Pod zastavo jedinosti in sloge stopajmo v volilno borbo za načela katoliško narodne stranke in Bog bo blagoslovil nate delo!
O Ui1 K
>,T»i0fii'i	ttk •
i,i Hlev«' »i
po svetu.
& i lil

Avstrijska driava ni ji zadolžila zopet ti 117 milijonov kron. To bile samona sebi ne bilo nič posebnega, a pomenljivo je gotovo to, da je napravila vMino tega dolga pri — Židih in le jedno tretjino pri državni postni hranilnici.
Ogrotn po *adnjl razstavi denarjev manjka. Milo več ko pol milijona goldinarjev je dohodkov manjQko stroškov in to mora poplačati ogrfta vlada. Največja krivica pri tem je pa Se ta, da bodo velik de', morali plačati Hrvatje; ki so pri tej stvari popolnoma nedolžni. To je pifevical — OJprafiti hOčejo na Ogrskem malo loterijo, in vpeljati neko drugo vrsto, ki bo za prosto Ijuistvo manj pogubljiva, ko je sedanja. A vlada vedela je to Stfažr že tako uravnati, da bodo židje dobili masten dobiček, namreč 8 milijonov kron na leto.
V	Hamburgu na NemSkem je Strajk delavcev končan. Velika večina delavcev je bila vesela, če so jih prejšnji gospodarji Se hoteli pazaj. 0.ii pa, ki niso dobili ved dela in službe, bi'i so tako razjarjeni, da so napadli ptuje delavce, ki so med tem prišli na njih mesta,' in začel se je krvav pretep in poboj po ulicah, dokjer ni policija razgnala ljudij. Veliko je hudo ranjenih. To je sad »osrečevatetjev ljudstva«, solatnih demokratov.
V	Italiji bode poslanska zbornica v kratkem razpuSčena, ker vlada ni mogla s temi poslanci doseči svojih namer. — Tam se socijalna demokracija prav
hudo razfllrja In dela velikim glavam sive 1a*e, ker se ji skpro nikdo ne upira. — itmrl jo general Kadorha, ki je t. 1870 papežu vzel Rim.
Presvetli cesar poda se marča meseca na Rusko z ministrom Goluhovskim, da vrne obisk carju Nikolaju.
Bolgarski knez Ferdinand bi rad imel nekaj več denarja. Žito je namignil ministrom, naj predloži postavo, po kateri se mu bodo njegovi dohodki z|>DljS*fc Pa ministri so odmajal j i glavami, ker ved6, da ima Bolgarija več drugih bolj silnih potreb, za katere denarja vedno primanjkuje.
Španci so vstaSem na Kubi pripoznali nekaj pravic, pa so tako bora, da bržkone vstaSi Se nebodo položili orodje iz rok. ampak se Še' nadalje bojevali za
Tii>	. • • -i J	•! ■	. ' '.i i
popolno neodvisnost.
0.ok Kreta, je zopet pozorišče požiganja,' moritve in pobojev. Krščanski in. mohamedanski prebivalci se med seboj morč, da je groza. Silno slabo se godi kri-stijanom, a turška vlada kar noče upornežev pomiriti. Za stiskane Krečane imajo Se največ srca Grki, njih najbližji sosedi. Kraljev drugi sin princ Jurij je odplul s Šestimi ladjami proti otoku in bo skuSal ubraniti, da ne bodo turSke čete prišle na Kreto. Po vsej GrSki je ljudstvo 8'lno navdušeno, a kaj, ko je majhna grška deželica sama. D. žave se silno bojč, da se ne bi zabela svetovna vojska in zato hočejo vse kar potlačiti. Radovedni smo, kaj bo iz tegi.
X-tiill,1<J fllh
ul'.
List ek,

Vse pride m dan,
.CPoveat. Napisal Pivčan.),,
iJrtUJia« oissiT jio amPaHftfra »a ivini .olov «|q«f
. "J tb	I »a >a*Vtt. M* HM <H«*> t*»b
BoStjan je storil vse, kar mu je bila naročila Mac-kovka. S Sčetinarjl sicer ni bito dozdaj ni* bolje, a on ni obupal. Trdno se je zanesel na Maokovkine besede. Saj se le nikdo ni kesal, kedor je pri njej Mktfl pomoči. Le to bt rad zvedel, kedo je oni človek, ki mu napravlja tako škodo. Da je začarano, o' tem ni dvoma, — a človek, čigar delo je tb? .... Tega bi rad poznal. 0, to je lahka stvar, saj mu g* je Mackovka opisala nekoliko: K njemu prihaja dostikrat, sledmi d£n. A-&, sosedovi so, Godčevi in Kopčevi. Jedni potrebujejo tega, oni druzega; vedno je kedo izmej njih pri njem. A ti niso tako hudobni. Ne, on* jih pozna predobro — to so blage duSe. Kedo drugi mora biti. In ta bi bil?... Tu si je Bole belil glavo. Obrne se slednjič do žene, čes ženske so prebrisane. Ce ve, kar ni treba, ugane tudi to.

.»Neža, kedo zahaja tako kaj rad k nam,?«
»Bog naj jih nasteje. Znairomse pr}/leč«j kakpe-bod gatreba, zlasti fio ved6, da tebe ni doma. Ta čas, ko si bil v R ibidjem, prišla je cela družina ciganov, menda so bili Janezovi. Vsega jim je m^njk^lo .. .
> Nehaj, o tem te pe vprašam. Da je vse narobe, ko. ine ni doma, tp epi j? znano. A kedo tako po navadi kaj pride k nam?«
»Vipavka Mica se že oglasi vsak pondeljek s svojim jerbasom in mi prinese iz Trsta vse, kar jej naročim: sladkor, milo...«
»Jezik babji, saj me he razumeš. Kakega domačega mi povej, ki je pri nas pogosto, vsak dan.«
»Če drugega ni, BeCvinka prihaja gotovo — po mleko.«
BjStjan je vedel dovolj. Takoj mu je bito vse jasno. Zdelo se mu je, kot bi se bila odvalila gosta megla, li je obdajala njegov razum, da ni mdgel v oko m priti stvari, ki se mu je videla sedaj tako lahka. Da se ni spomnil na Bečviokot Saj je bita uprav ona na g'a u, kot prava pravcata, da ne rečem čarovnica,
u
saj oseba, ki je »nala več nego drugi ljudje. Saj je vendar anano, da ao se ljudje radi<ofeila1i že njfene matere, ki je vse svoje skrivnosti zapustila ob amrti svoji hčeri. To je sIM BoStjan dostikrat is ust starih mož Pozneje se je omožila. Vzela je delavca na železnici. Bečvina, a svoje narave ni izpremenila, ne, to ljudje dobro ved6. Saj mu je pravil nekoč Zmehčanov Luka, kako ga je bilo zmotilo, ko je *el zgodaj v jutro kosit v senožet. Nič ni vedel, kod hodi, in naenkrat se je
tnaSel ob železniški ranti na Griču prav blizu iJečvinkine
. . .. • bajte.....
»Kedaj pa navadno prihaja po mleko?. vpraSa potem razmisjjevaiiju BoStjan ženo. »Zvečer kaj-ne?«
»Po' navadi zvečer. M<mim, da mora bili kmalu tukaj. Kako si vendar danes zgovoren, kar ni tvoja navada.«
»Nesreča človeka vsega predrugači. Nocoj ne grem nikamor ,v vas', moram jo počakati. Vprašam jo, ksj ima od tega, dajo tako miče škodovati poštenim ljudem.«
To rekSi sede za ogenj.
»Za gotovo pa le ne ves, je li ona, ali ne,t reče po kratkem molku BoStjanka.
' »Le Se li jo zagovarjaj- Saj pravim, vse ste jednake. Druga se za drugo potegujete. Če jo imajo ljudje jeden-krat sa tako, potem jej ne odnese tega imena sam sveti Peter ne. Jaz nisem bil nikoli pri volji, da bi pri nas kupovala mleko, a tvoja mora vedno veljati. Zaabiti bi ne biio sedaj te nesreče pri nas.«
Neža se hoče nekaj opravičevati, kar vstopi nenadoma Bečvinka, ki je čula zunaj ves pogovor. BiStjan kar zafikrta z zobmi, ko jo zagleda. Žena jej po navadi napolni posodo z mlekom.
»Tu sem prinesla plačat za ta mesec«, reče Bečvinka in odšteje na ogel ognjišča dve Se novi kroni in jedno srebrno dvajsetico. »Priporočam se vam Se zansprej. A kako, da se držite tako čudno? Nekaj posebnega se je moralo pripetiti.«
»Glej, da se mi pobereS iz h:Se. Raj to povpra sujes? Predobro ves sama — čarovnica!« huduje se Boštjan.	'
Tu se prikaže na pragu vaSki črednik, ki je bil ta dan pri Boštjanu na hrani.
'1 '»Vi ste čuli vse, ne? Dobro. Da imam le jedno pričo f' Boštjan dobro si zapomni, kaj si govoril!« reče Bečvinka in odide.
vin.
Prve dni po teh dogodkih Volkadina ni bilo doma. Naložil je voz mrve, in hajdi ž njo v Trst. Dasiravno je spomladi marsikomu že pohajala mrva, so pri Volka-diuovih vsako leto nalož li par voz za prodaj. Volkadinu ni bilo mnogo do tega, da bi dobro prodal, ker ni bil v denarni zadregi. fl>tel se je za prvi čas umakniti ljudem.'Vedel je, da se sedaj ne bo govorilo o drugem, nego le o tem, kar se je dogodilo v Ročicah in Mate-
traven tega je imel se druge namene: rad bi bT^M Javkaj godi po svetu, in kje bi bilo
k8J "Tretji dan dopoldne se je vrniL 2ena in sinova so g. težko pričakovali, kajti *edeli »o. da prinese kakih
novic.
»Nekam veseli ste prišli, oče!« zavzame ae fref« in pomaga izpreči. »To ni vaSa navada«.
»Lihko, ko nam gre vse tako po sreči. $tef*n,
ko bi ti vedel!«
»BI bi tudi vesel?«
»Gotovo.«	\i j .
Sin bi bil rad zvedel vse, a moral je čakali, da
sta privezala živino in odšla v kuhinjo l*jfr je bil pripravljen zajutrek.
Po jedi so vsi težko čakali, kaj pove gospodar.
»Kje je deklica?« dč Volkadin položi v« žlico is rok.
»Uprav predno si prišel, je bila odSla v šolo. Mora biti kmalu v Šent Pavlu.«
»Dobro! Torej lahko govorim. Pri vseh sto tisoč vragih, ni bila ta pot v Trst zastonj, ne. RupČija je bila dobra. A kaj to! nekaj bolj veseleg« vem imam naznaniti. Glejte, nič več se nam ni bati vstopiti mej jjudi in pogledati slednjemu v obraz. Vee sumnje smo se iznebili, kajti lopova, ki je obral L-> vri na, im>jo že pod ključem, ha, ha! Raj n°, neverjetno, a resnično, kakor tu stojim in kakor resnično me imisnujejo Volkadina. A uganete, koga so obdolžili? — Saj pravim, učeni so, a tu so jo pogodili kaj neumno, tistega Italjana, ki je nekaj let semkaj tkal v Matenovem, ao djali i>od ključ. To sem zvedel na Opkinah, pri Zajcu, starem znancu, kateremu je tam okolu vse zaano.
Tako torej vidite, da je sodnija sama zavezala jezike vsem, ki bi uteguili imeti kaj zoper nas. Lahko naredimo brez skrbij Se kak izlet. Tudi to sem oskrbel na stojem potu. Nazaj grede me je doSel kopčevalec s senom Sčmulj iz Ročic. Ta mi je pravil, da bo dvanajstega tega meteca semenj v Sežani iti da namerava kočiski Rališter gnati tja par volov na prodaj. 1» najlepše vole, kakor se govori, ima on. Triato najmanj dobi zanje. Lepi denarji — kaj ne l Skoda, da bi jih imel on,1 ki že ne vč več kam ž njimi.. A n^ bo jih, kakor sem Volkadin. Ro se bo vračal a stotak: is semnja, počakamo za mejo ob kočiftih zelnikih, in ga — eden
več ali manj na svetu.....! No to bo ^e moja skrb.
Menim, da ste zadovoljni s tem, kar ste alieali « »Seveda«, zategne Štefan.
»Tako nam gre, kakor Inčemo sami«, reče Martin.
»Se danes morajo ljudje vedeti, da je t*L zaprt«, oglasi se gospodinja, ki je dosedaj mirno posluSaia moževo pripoved.
»Nt straha, da bi ti Be raztrobila, a da mi o drugem ne zmes besede ! Sicer.....
(Dalje sledi.)
D-i.;-, ° P
(.••vnoiq irf »ti bi*	<i) ntin.nd rt.
Sunb«- ?d flt i.iif 00 .Mjs '<■ oi;*t>! ■
!>nli«i <U .ri SO ,bl| 8*1« ol«h	er ii
Iz Št Vida pri Zatičlni meseca februvarja 1897. Molja volilo! t Bliža ae volitev poslancev za državni zbor. To je velikega pomena »a nas. Vsak verni,in narodni mož deli, d* bi nm zastopali verni in) narodni molje v državnem aboru. Velikb imamo še petarbb, ki nam jih le dobri poslanci morejo rešiti. Prvi j* iola. Naše tole morajo Mti Stavljene aa vertko podlago; nadih poslancev dolžnost je zahtevati : »Dajte nam verakih<io) narodnih 8(4, in dali mm bomb vernih in narodnih mOž, ki bodo v vdani sveti veri, narodu svojemu in zvesti cesarju.* Drugo, i kaT imamd pričakovati od naših poslancev je, da %e nam ; pravično razdeli naSa davčna bremena, katera kmet že tako te»ko zmaguj«. Tretje imamo prifakovati od taaSih poslancev, da nam pribore msfte narodne pravice, katere nam vedno kratijo naši nasprotniki. Možje volilci 1-stopimo kot molje na volišče, kadar nas kliče sveta dolžnost. Bodimo trdni in nepremagljivi v svojjl| skjejnh, ne pP, sluiajmo liberalcev, ki nftm.*e*l«o fo»4faje pa nife ii ' dajo. Oklenimo se svojih duhovnih pastirjev, ki med naoH živ*, poznajo naSo bčlo. O Idajmo glasove možem, ki «o nam nasvetovani od naše katoliSko-Oafroda« strimke, in bodico prepričani, da smo prav volili: ^ Tedaj, možje volilci,: pozor!d 1
ll	Vrlr Domdfjub! Bprejrti tudi iz naflega
kraja ves*fo rtovtco, M svet spozna, da rtb spimo in rt« drertrtjemo, matvedda M čvrsto gibljemo. Spoznali sme ' tuai fri kake dobro in potrebne je, da tb kmetje delavci to obrtniki mej seboj tesneje združimo in podpiramo drug drugeg^'; spoznali smo, da » nioramo to moremo tami pomagati, ker nam drugi ljtidje nečejo in rte morejo. Vsled tega smo se dogovorili; da ustanovimo »katoliško-sloVensko izobraževalno društvo« za doma^b župnijo. Društvena pravila smo že odposlali na deželno vlado, da jih potrdi. Kakbr hitro jih vlad* potrdi, bode Ddmoljub takoj poročal natartčrteje d hčverii društvu. PtrfoCat bode tUdfo njegoVem' delovanji, sbbdlh, WdajMrt bodo, kij seje na shodihgoVorilo in akl#>alO. Namen društvu bode dnStevno in gmotrio pomagati kmečkemu, delavskemu in obrtnemu stanu. — Zanimanje *a drtit!»6 je Veliko in le potfjenih praVlIš*' pričakujemo, da začnemo delovati z združenimi močtali Vm za vero , doni j cesarja! Torej'možje; &up«ij : to* naprej 1 —	— '	'	'
It-Polja pod Ljubljano 5. febr. TiWli pri ftto, katar po drtigihkrMjib, zabeli so se feaVedati kinfetje ln delav*i> ter si vsfanavftati razna društva v korist delavskih stthbv. ■ Pretep leta me*** julija Vstanovilo se je »Katoliško stov*nč& delavsko podporno društvo i Pdjji*, katero imaprefepi namen podpirati svoje ode obojega spola v bolezrtl. L'tidstv6, daBrdvho off'*W«tt neatupno, je kmalu začelo veselo pristopati k društvu, in sedaj je vpisanih vže nekaj nad 200 udov. Kdor pozrta naš »raj, pritrdit mi bb, da je to rtaprtdek, ttkoriteega K ne pričakoval vtato KM^em Času. LJ^e, uvidlevsr, da se dr z združenji mOCrtii mttogo dokeči, spdzrtali so, dk ie
ta 'in»xr.s • •{ onso/oii- occsaAt; >;. • t .<tj ; .! inQ .i» lifigfJlli uetsat M .A	8 '".v? iivoteofafd »tov
ttiiiaori ' '3 > -.i"-a u > ■ l.vo^e-.tuj <».-. um itifasl v združenju je obstanek mogoč, zato so sklenili^ meseca novembra lanskega leta vstanoviti tudi konsumno društvo. Ko fo jpa tozvedeli neiqat«ri,katerim to ni veda a«' njihov mlin, začeli »zabavljati tefcpodtikati vrtim moiem slabe namene«. Prezirajo naa te pomilovalno po. strani j gledajo teda to nas ne bo motila.' Pravih! so potrjena. Odbor najel: je Ifl primerne prostore v Zgornjem Kaiiji. 0 Velikinoči začne zadruga poslevaU, katere dfclotanje
naj; Bog/ blagoslovi. >s .....tli to* l-,>•.. »fioljec«; mi
t La Salle III. v Severni Ameriki meseca januvarija. , Amerikanski Slovenca' imamO žalostne čase. Zalo aem se zelo začudil, ko cem v »Dol. Novicah* bral, da vse tovarne delajo to da je dovplj zaslužka po pnmogokepthi. Pisalsc »DoL Nov.« «e moti, kajti mož rte v^'da po naših krajih delavci Se za pol dn6 nimajo zaslužka. Podpisani tedaj vsacega svari pred Ameriko in vsakemu svetuje^naj se toliko časa <nf odpravi na pot, dokler od svdj>W inancBv ' in : iozodniklv ne dobi boljših poročil. Nihče naj ne misli, da bi slovenski Amerikanci ne pri-vOSČili dobrega zaslužka svojim >kratbHk' KsdMt»)|lomo tolarje pe Ameriki s'košarami pobiraR; takrat'j«*- bo s* ' vse dovotj, toda ta<^fa 5as0v skoraj gotovo ne bb -več-tebesob Offt« j»nsi.lvo)oj|aa ctMr ! fiftrje, meseca fefcrnvarija. Bodečemu gorenjskemu poslancu aa rtho. Prepričani emo, da bo nas novi p»-1 slaneo g. Pogačnik, ker je aam kmetovalec m ker je med nami vzrasel, vnet zagovornik1 naših pravic. — GoUped Pogačnik sam dobro v6, kako hudo tare kme-tovalce radovljiškega okraja sedanja nepravična gozdna postava. Kako lepo bi še rakevitala živinoreja po Go-rerijskem, ko bi kmetje'- živinorejci poj planinah imeli zoptft take praviee kot nekdaj. Uradni izkazi nam pričajo; da ^e je od I. 1880—1890 samo V' našem okraju znižalo število goved za 2187 in Število ovac sa 1918. Te'Številke naim jasiio dokWuj«jo pbtrebO'iW veliko korist planfn. Gozdna postava Bi morala biti po naSem mnenju tako vrivnana, da bi bila zrf raiHčne kraje ' rakli^na. Na KVasu je potrebno saditi, ker samo ne raste. Pri Pas pa je drugače, kef ithamo gozda dovolj pašnikov pa nimamo. Zato je pri nas večjega pomena ptettma, ozir6ma pasn ki, kot pa gosd. Vedrto mrtrtj bo živhie 1 na Gorenjskem, ako se sedanja gozdrta postava ne v^raVne	1 da bo pafla iriaela večo pravico. Do
sedaj se je godilo take, da M j« čuval gosd, naj dobi Kvina dosti krme nli ne. Nova gdJdrta postava naj bi bila tedaj v prvi vrati priporočena našemu bodočemu poslancu. ' ' : h	' ■ » ' ^
V'J Iz VeletOvega 10. febr. Le redkokdhj slilite kaj notrega od nas. Danes pa vam ieporočim e lepi slavne«!, koja še je vršila v naši farni ceikvl 8. t. rti. Kakor žnitto, je naša cerkev jedna najlepših in nijimenitnejiih ne^mo na Gorenjskem, temveč sploh na Kranjskem. Ker ae je ustanovila v-naši fari BratOv««fna svete DrOžhie, rtaročil je nkS ŽtfpnikV Čast. gosp. BI. PfetriC, podobd <veteDhl-žine. Podoba je jako ukusno narejena tei- stbro'l-& rtietra
visoka. Dn6 3. t. tn. pa jo je posebno slovesno po krasne« govoru blagoslovil pre«. g. dekan A. Mežnarec i4 Krtnjl, kateremu so prisostovali razven domaČega gosp. župnika t«H< «wti §©«* Ft. HimifV iz Ladiovč, čaafc gospod A Vole iz Oifcrvka ter EB; KoaObud, kaplan v Cerkljah. Noto je bih »v. m«fle, kojo j* daitoVal domači gospod-žtfpnik. »ultej je hotely da je Ml n» ta dan tudi god domaeegfci g«epeda župnika, in se j« slhvnost 8e zato povzdignila. Bog nkm Ohrani Se mnogo let tako po»t-voMhrtga, w cefcksv toMranj vnetega duhovnika. -.'it; 11 TomHMja 10. fotor. Nagbrž ste misliti, preC. gosp. urednik^ dfc-je naSa posojilnica že zaspala, ker Vam po njeni ustanovitvi tolika Bnsa o njAnem vspebii nič ne poreCaato. Tod« temu ni tafco. Tudi ena krepko deluje in je M prestala, kritično dobe, ko ljudje z nezaupanjem gledajo to novotarijo in mislijo, da iz te moke ne bo kruha. V prvih meoecib svojega poslovanja je imela naSa
• i« hranilnica 18871 gld. 97 kr. prometa.
L? i j i osodilo 9.58 gld. 02 kr Hranilne vloge se ohtestujejo po 4% ta	pa V/s. aljsl ^Posojil-
ne. je ustanovljena s. v« občine 4up««e 1* « s«. katere vasi je TomiSeU preodd.ljea « ee, pesi«, kujejo. Posojila «e d*je veiinoma n« poroštvo, da se tako kmetu prihrani veliko stro»kov. Pri nas smo tudi zaceli letos poskulnje.z Umetnim gnojenjem. Radovedno pričakujemo, ali bomo res sl«»ali travo »sli a* ti*,h travnikih, kjer smo z umetnim gnojem pognojiH., Zlasti za močvirje je emetno gnojenje velike vatoosli, in gg. bratom Kozleijem v Vrbici ia Lipah so se bol poskusi prav dobro obnesli. Da ae ianebimo is t*»vn&o* nad-ležnega mahu, kupiti mislimo spomladi trasftiaho hrano. Tako hočemo tudi mi v krneli stvu začaUilmj napredovati in si sami pomagati, ako mas vlada ne mora «U noče. -
Razgled po Slovenskem.
inb^l <>w
■ nq i'	" i
.aMoVteto volilnih *6i za peto kurijo in kmetiske oMsine so te dni vrš6 po deželi. Naj bi ae jih nati somišljeniki povsod v polnem številu vdeleževali, in zmaga naSih kandidatov hi bila zagotovljena. Kar smo dosedaj dobili poročil, ao v sdatnem števil« aa nas ugodna. Le taa*j kjer so bili nafti možje presaupni, zmagali so libe-nUci-«li p« oel6 socyalai demokratje. V kmetiskih občinah so voljeni dosedaj naSi možje: v C»rknici, Planini, Spodnji Idagi, Gorenjem Logatcu, črnem vrhu, Naklem, na Studenec — Sooijalni demokratje so zmagali v peti kuriji v mestu Idriji in Spodnji Idriji, ker so prišli kot en mož na soliŠOe. —1 Lberalci so si z malo veČino za peto kurijo priborili polovico cirknilke občine, katero ao tako Tazdebli, da je oirkniska liberalna gospdda skoraj sam« volila, r oj., • n
Liberalne volilne spletke. Poroča se nam z Dj-lenjakega: Danes 12 t. m. prejel je naS gosp. župan celo polo papirja s sledečim volilnim priporočilom : »Po nasveta visocaga dež. odbora naj bi se povodom raspjaapih državnozborskih volitev volili na Kranjskem le vr|i narodnjaki, aosebao za radeSki okraj v volilnem rasredu kmetakih obči« domačin Franc V Sni kar, deželne sodnije svetnik, sedaj v Ribnioi, in v aploSnem volilnem ranedu gosp. Matija Kuno, posestnik in krojač v Ljubljani, kot ^državni poslanci. — Da se bo složno postopalo prj teh volitvah m se glasovi ae bi brezvspeSao cepili, ohračam se do Vas z vljudno proSnjo, delovaU po okolišu VaSe občine na to, da bodo voljeni taki volita* mefti*,	bedo. volili potem le gori omenjena gospod« državaima poslancema. V fUdečab, dne 8. kbru-varija 1897. f\ JuvanCič a. r. žup in. — Blagorodnemu gospodu županu občina n • • Škocijan.« — Jednakih priporočil ge menda ie* vse narodni župan Juvančič razposlal na vse župane naSega volilnega okraja, Torej po?or L Radovedni amo, kaj poreče .na to deželni odbor, ipM i ^aj bw dvojbe[ zlorablja.
Poslanca Pfelfer in Povše za dolenjaka vinogradnike. V drugi polovici leta 1896 izročil jepoalanec Pfeiler v imenu kmetijskih podružnic Vinica, Črnomelj, Metlika, Novomesto, Kostanjevica, KrSko sledečo proSnjo: Položaj vinogradnikov postaja od dnč do dni težavne|i,.4^Ufpdne trgovinske pogodbe, in umetna viaa provaročujajo, da pada vinska cena vedno. Peronoapora (strupena sosal in druge trte uničujoče glive zmanjSqjqjq dohodke vinogradov. Nasaditev po trtni uSi uničenih vinogradov prizadeva velikanske stroške. Le malo posestnikov je v srečnem položaju, da zmorejo te izvanredne in velike stroška. Ogromna večina prosili mona tuje pomoči potom državnih in deželnih posojil, da obnove svoje, po trtni uSi uničene vinograde. Kar se pa lite peronoapore ali tako imenovane strupene rose, more se ta nadloga le v tem slučaju zatreti, ako ae nji nasproti postavijo vsi vinogradniki v bran. Če Škropijo le posamezniki svoje vinograde, drugi pa ne, ostanejo v neSkrop\jeuih vinogradih okužena mesta, iz katerih se ta. bolezen po ne-zatrtih glivah Siri vedno naprej,, tako d« ostane permanentna. 05ividno je torej, da to povsem ne pomaga, če premožnejši posestniki kopijo Škropilnice in potrebno gradivo, in če Skropč ž njo svoje vinograde, če pa nasproti manj imoviti vinogradniki tega zaradi pomanjkanja potrebnih aredstev storiti ne motajo. Tem manj, »mpvitim posestnikom treba je tor<y v tem oziru pqmpčj. Tedaj se prosi, da blagovoli VaSa PrevzviSenost naročiti ikro-piinioe proti peronosperi, in jih brezplačno JssdeliM med manj itnovite vinogradnike. Tudi poslale Povo je to zadevo povdarjal v svojem govoru dn6 J5. t m. Nato j« g. poljedelski minister v seji dni 16. t. m. doslovno sledeče odgovoril: .Od gosp. posL Pfeifarja «la,je>eni, ne tu v javni seji, temveč naravnost iznečena ,2etfa, da bi se revnim občinam, katere zel6 trpi od staupien* rose, to je tudi posl. Povfie omenil - škropilnice brf uplai^o raz-dei.ie. Usnjam si »reči, da sem prjpravljenustreči .U« aeljU
thiftovrfttkB Izprentertbe ▼ ljaWfatwW ikoflff. Župnijo Crmo^^ibe jO dd&H 6. g. AiojiH Krei4i<rr, žaptti
upravitelj v Polomu. Razpisane so župnije Jie a e niče in Do bftft^a v i&dbvljiskf dekaniji, fn P oho m (Eben-thaf) v koflevsti dekaUiji.	r-
"V Roba. Nemila smrt nam je pobrala zopet enega duhovnika. 10. t. m. smo spremili k večnem« počitka gosp. Miha Lavtižarja. Kako je bil gosp. priljubljen, priča veliCasten pogreb. Bilo je duhovnikov 11. Ljudje so se ga vdeležili tudi iz sosednjfh fara. DomaČa fara je bih vsa pri pogrebu!1 Govor mrtvaški je imel gosp. dekan. Med lepim govorom se je zalesketala solza na marsikaterem licu. Bog daj gosp. župniku večni mir, faranom pa kmalu naslednika.
Umri. Gosp. Luka P r e ž e 1 j, duhovnik-t »LfopMtčMi pri Ljubljani, rojen 12. oktobra 1871, je po dolgotrajni beleapi 8. U f* mienc v Gospodu zaspal. Naj v mit u počiva I,
Iz Pavla polog Šent Vida pri Začini. Unč t. m. je bil 1r tukajšnji občini županom izviren bivfii župan, posestni Mt.	i* St. Pasla,
valcema; posestnika AM- Roječ in Ant. Kpvačjč, in adr bowk» oslapejo: A. Prime, I, Kvtfnar, F. Balent, F. Gardon ia F.-$kwwnc. p^fifnLupfma, da bode novoizvoljeni občinski zastop v/*ikdi»r vestup opravljal svoja dolžnosti oziraje af na kvist c*le c^i«»e.
fraza »i«vea*kib In	Wnir*iPW v deželam
zboru se je pretekli teden *qpet T .fl^ni luči pokazala. DežoJai *wl*nqi, nafte Znanke wu#mi*č deželama j^red-sednika ,IJeiqe, vpraSali, kjy m^ni *Ja4«a vlada, zoper nesramno hiSo, ki se je, jftkar se kaf* bre* vs#c^a očitnega ugovora atestu h očetov ustanovila v Ljubljani. To interpelacijo ali yp*a|aqje dali a? tju|i slovenskim in nenaskim liberalcem v podpis, v najbobši Mdi, da jib bode jedon	s svojim ,ppdpiwm
podpioaL Tftda ffW<iJi, »9 «#.! Niti, jeden lib^ralc«^ ni ni jmel toliko m«wfln,ju>li|f9	da bi se feil Jjpnf
podfrtsaK — vsi <so se Vlflonill pO* fMtf jareft amitot-Mtegtt batrona, kateri imsr, iMkor smo ^isvedetff* MIh zadevali Svtije posfebne nazore. Mižfe vdHtti ^ Ub dejstvb vratte vsakemu Iffaerafaeftfcu^agHfctotjti vwt>rtfc, kater? vas bo tO dni skuSal fev*bi<t.na nasprotno stran. Noben poMfcn »terenski volil«' n« more -voliti m«z- katerim biti božje niti nravne zapovedi >mso več svote, kateri so mdi par nesramnih pobotnec«* pripravljeni tudi slovenska dekleta prodajati — v sftžnest. 1 i
firtf Hohemvart na evejo voMoa. B»v« poslanec gorenjskih kmečkih občin,' grof HohOnvrart, i jO Objavil nastopno pismo na sv.*5« volitee : 8 sklepom zaeeftttja ■sedaj razpuščenega državnega zbora dovršil sem v tej visoki zbornici 24letno posIaniSko delovanje. Zaradi svoje ? risoke ^tafos^ ne morem več sprejeti kandidature. Dovoljujem' si tbdaj vsem spoštovanim volilcem izreči tem polom fVftjo prisrčno zahval^ z^	mi
skazaao zaupanje ter pao8iyo, d^ ei za ,bodofli drMyAi »bor zbe»6 u^jso moč, no^ni pa da obra^prg^ni ipOCRin. — Na pufjaju, 4. svečana 18#7. —
Robe^v**.
Iz fiorlc«, .fr. sveče vanje krškega fiki,Ja dr, s,«je dnč 7, t. m. i*visijo. « naiye<Sjo slovesno«« Navzoči so bdi: knezw*l8W goriški djc.Zorp. (fr-	kpesoflM dr, Mwia	• ^rJF »f
F^PP- Pi*b9»WiRa ljubljanske sk(.fyfl jo posluj pqwbap odposlanstvo v Gprico, k^te^o jo novo posvečenemu škofu iwq«Uo dragocen darila: mitro* prstan in. ^0-
fovskfi knjige.
V tržaški okq|ta|:|e bilo 7. t. m. sest s^d*^ ua
aterih so bili 4pločeqi kandidatje ?a pfiho.dnje občinske b jedoero deželnpzborske volitve. Na ^hotfifr v Križu,
na Kontovelju m Proseku je bil proglašen kapffidatom
ft" rrr , .jth-A' i v v	n . i. . s--
ta VI. Qkra| dosedanji zastopnik g. Ivan G or^ up, na
shodih v Bazovici in Padriču za V. okraj gospod
Gor j up in v Lonjerju za II. okraj, g. Fran Kosec,
: »•'•.'J'.' Cntl 7 Hz l)ca iflb^i
^ " i r župnik v Katinari.
ii'»i! )ft< lan 'v of( tli . f»l"f. i 'H i • «5o<^ i (biifcji/^o t ■ 'j'ob aLod 71.^*,)! {..ffiHUt i!' ilodo oyin /oJoq »l-vd o<e:«i ,
• « i.i! -	c	!■• 'it'
..(> , 1. Brijwvo Jagodo-
J)! OIL

IJ-ll/.l
■ -
• f<
Domača
OskiitmlM bu<:
H H I Oflll?.
'. n j«
J naSi domovini rasteekoro povsodl navadna britfa; jo vidi« po norodovftmh, pustih krajih, %jer na-pravlja včasih komaj pristopno goSčave. Kjer ni« drugega ne raste» brina vendar^te< dolvo vspeva.
Bitna jo navadne grm, včasih pa tudi nizko drevo, t na vso -etranl «rle«»sa» vejnnri. Listi so Siljaati in uba-, dajo kakor ifte. Trpežni les »hrti stkigMjem.
Znana pa je bMVa aaradi sad«; io jo svodih jagod, katere' briaovio«'' Menujomo. Kdo* a« da nekateri ptiči vidi pobirajo ts fagole? Brinofka ima odtod svoje imOi Brinii'>no«i"^i»ileto jagod«< Nekatero so <žk zrele, dmga -Boap-te naswljs80. lijudj» kaj radi nabirajo *>rino-vioa^Mujih vaKličiM vporabljajo. >V«akois*r je'*aen bri-noneojito»jb isi brino*i»«gana p*ja«a. Ca aH se nekoliko
<»:». ! JUtSb (SfiKiOt) O--' iir; h ji	,oy
zdravila, »».'•..•j iJivfsvjan <?: ■- iei» ,i!svo?H
/•.-.i 'Mi', i -jslli t c >£!•'•« ai-;,«'/ ^o!.- IS '-m -prfihladil in ti ž#lodtc nagaja, požirek brinovca ti ga potolaži in v red .spravi.
Ko si ajutraj prezsačil sabo, in li elaba peč .kvari uak * neprijetonu	IWS»*ega
lasa, in s *am pokadi« „pobp.	fte nzm*
mesto jfaa. nekoliko ^riop,*^ jagftd in jjb na Irj^uji S^gsl.	m	du^, in ^
bolnikom dobro. Nekateri trdijo tudi, da ta duh T valu, kQ,M >lo y ,pwm neW»ega.
Oni, kiabeežejo befankom,alt jihipogoetom« obiikur jejo, naj vedno »vačijo beinarici, in ne bodo * WM»a nalssti kake.iboletni. .. . '".o ■ •,':'•)* > Kdor trna sleb žetodeo, pomaga si lahko k hribo-vIcKffiff. P/vi dan'naj vzasne štiri brinovice, drogi dsn pet, -hi tako ^dalfe do petm^st. Pot«as zopet vsak 4an
po «ao iprnj. Sioermu pa pomagajo tudi, če s® ne drži tega reda. Komur ae je »eaedla sapa v želodcu, poma-,gajo brinovice,gotovo. Brinovioe slovč pa tudi kot zdravilo sa kamen in pesek, sa ledvične in jetrne bolezni.
Zdravilo so tujli mlade vejice. Caj iz takih vejic je dobro čistilo sa kri, in zdravilo v začetku vodenice. Čaj pa si napraviš tudi iz brinovic, če jih 15—20 kuha« kakih deset minut v pol litru kropa. To pijačo potem pij
polagoma ves dan.	•	m
, Brinovo olje ljudje navadno drago kupujejo. Napraviš si pa lahko sam to tinkturo. V steklenico daj nekoliko hriaovic, nalij na-nje toliko žganja, da jih po-
krije zamaši steklenico, * I«*- *	Po
tem Času odlij žganje v drugo steklentoo pa nove brino-ce in pusti zopet štiri dni. Tretjič «UJri prav tako! Potem odlij žganje v posebno steklenico, katjro dobro zamaši in shrani. To je brinovo olje. Rafcl se kot dobro zdravilo za kamen. Vzemi namreč žlioo tega o^ja, vlij Kg v kupico gorkega vina, in izpij.
Kadar spravljaš suho meso, osolH ga vselej poprej; ue pozabi mu pa pridejati še nekoliko brinovic, Tudi v kislo zelje jih natrosi, ker dajo prijetni okus in duh. Gospodinje, imejte brinovice vedno doma priprav-
jene!	• 1
S t!

nua u.'
fir<
Raznoterosti.
»i ,iai.i
(Volitve volilnih miž.) V občini Planina so se vrtite volitve 9. in 10. t. m. Prvi dan je prišlo 66 vo-lilcev, drugi dan 53. Soglasno so izvoljeni volilni možje katoliSko-narodne stranke. V splošni kuriji ima občina 7 volilnih m6ž, v skupini kmečkih občin 8. Katoliško-zavedna Notranjska — živela! Ta soglasna volitev je pač najboljši odgovor potovalnemu agentu in večaju liberalnega general-Staba vPostojini, toncipijentu gosp. Starcu, ki se je priSe! minolo nedeljo zadirat k volilnemu shodu na Unec in nas zmerjat z •grajšfiinsko stranko«. Ako ima naSe ljudstvo tacega moža, kot je knez W., na svoji strani, ji gotovo to častno zanj in za visokorod-nega uzorno blagoarč. kneza. Da bi smeli gosp. Starcu j>ovsod na tak način strgati korenček!
(Štajerski deželni zbor) je dLe 10. L m. volil nov deželni odbor. Poslanci kmetiSkih občin so iivolili Slovenca Robiča kot svojega zastopnika. Nemžki konservativci sedaj očitajo Slovencem, da so s pomočjo nem" Skih naoijonalcev dobili deželnega odbornika, toda pravičnost zahteva, da ima pol milijona Slovencev vsaj jednega moža v tako važnem zboru.
(Vagon—cerkev.) Skof v Dakoti (Severna Amerika) ima velikanako Škofijo, po kateri so posamezna mesta silno rastreaena. Da pa more svoje ovčice redoma obiskovati, dal si je napraviti za 6000 gld. železniški voz, ki je nad 21 m dolg. Na jednem koncu je altar, prižnica in krstni kamen, na drugem pa majhne orgije. Drugi prostor je napolnjen z 80 stoli za vernike. Za oltarjem in prižnico ima malo sobico, koder stanuje, dela, spi in je.
(Zidali bodo) v Ljubljani letos nad 25 hiS, mej katerimi bodo nekatere velikanske: kakor palača za deželno vlado, kasarna za artilerijo. Zidali bodo tudi troje Šolskih poslopij, napravo za električno razsvetljavo, javno kopiliSče itd.
(Nemški grezovituež v Afriki.) Nedavno je stal pred sodiščem v Potsdamu praski prisednik (assetsor) Velau, ki je kot cesarski nradnik v Kamerunu v Afriki storil veliko grozovitosti. Za malenkosti je dal grozovito pretepati Afrikance, ukazal požigati vasi in nekaterim starka« , vratove porezati, druge stare ujetnice, starce in otroke, na pol mrtve, razbite in razmesarjene vreči v
ječo. Tri ujetnike je pustil lakote poginiti, druge po cele dni stradati ter jih dal na ladijah tako trdo privezati, da so se jim v udih in drugod črvi zaredili; zopet druge je zapovedal postreljati, kakor divje živali. Sedemdeset tacih zločinov ima na vesti. Nihče bi Se ne čudil, ko bi takega hudodelca, »pruskega kulturonosca« k smrti obsodil — O, kaj sel — zavoljo »prestopka v službi« je bil z enako stopnjo prestavljen v drago službo in na 250 gld. denarne globe!
(Kupčija z mrliči.) V Noveitt-Jorkn M vrti sedaj sodna razprava zoper uradnike tamoSpje mestne mrtvašnice. Dotični uradniki so namreč trtrpla samomorilcev in mnogih drugih prodajali zdravnikom. Preiskava je pokazala, da je uradnikom nosila ta trgovina do petdeset-tisoč dolarjev na leto.
(Ura v kravjem ielodcn.) Pred kratkim so nekje zaklali kravo. I, kaj je to kaj posebnega? Nič! A to je pa vendar ntkaj, da so v ielodcn bske našli srebrno uro. Urar je preiskal uro In potrdit, da je popolnoma dobra. Mesar je kupil lisko v sosednji vasi pri kmetu, ki pa ni nobene ure pogrešal. Najbrž je kdo prenočeval na senu in uro zgubil, ali pa jo je nalaSČ v seno skril. Potem je pa prišla po navadnem potu v kravji želodec.
(V 31 dneh akoli zemlje.) Kadar bode dodelana prekosibirska železnica, trajalo bode potovanje okoli zemlje 31 dni, ako bode vlak prevozil 30 klm. v jedni uri.
(Kako hitro leti lastovke?) Preteklo spomlad so spustili mnogo golobov in jedno lastovko, ki je bila doma v Anhverpenu, v 255 kilometrov oddaljenem meatu Kom-pijenu, v zrak. Kakor blisk je zletela lastovka proti rojstnemu kraju, ne da bila poprej nestalno krog in krog frfotata in iskala smeri proti svojemu domu, kakor go-lobje. V jedni uri in osmih minutah je priletela v svoje gnezdo, ki je bilo 255 kilometrov oddaljeno. — Da so jo spoznali, so ji prej pobarvali paije z umetno barvo. Golobje so še-ie tri ure pozneje poleteli v ovoj rojstni kra). Iz tega no izračunali, da preleti golob v jedai sekund. 15 metrov, lastovka pa 58 metrov. „T*ko rabijo lastovke vsako leto iz Afr.ke v naSe.krajeaamo pot dpeva. (Neki poštami oče j reče svojim trem muhastim »Postaral sem se ; čas je, da isrotim gospo-
sinovom:

delo, dobi gospodarstvo.« — Najstareji, ki jo bil kovač, pride čez tri dni k očetu, rekoč: »Oče! jaz sem konja v diru zboai^in jaa novo podkoval. Dajte mi gospodarstvo!« 4- Srednji,briveo, pristopi,rekoč: »Oče! jas sem beže-čega zajca obrti, in ga nisem kar nič obrezal. Dajte meni gospodarstvo t« — Tretji > bfl vojak pri konjikib. Tudi ta pristopi, ter pravi: »Oče! stal sem sredi polja, kar ae vlije ploha. Jaz potegnem sabljo, in tako ročno Odbijam kaplje, da me, ni jedna ni zmočila.« — Oče pokima t glavo ter reče : »Najmlajši si, svoje delo si pa Najbolje opravil. Tsoje delo namroč je bilo, da si svojo £ožo suho ohranil. To si storil, zato tudi upam, da bos aaal ohraniti svoje gospodarstvo suho in brez dolgov. Tvoje je gospodarstvo.«
Modri sodnik. Nek Turek je posodil drugem*! Turku nekaj denarja. Ko mu ta noče plačati, ga prižene opnik pred »odnika. Toda dolžnik tudi tukaj trdi, da mu
I
■ "
Kmečki stan vidno propada. To nam dokazujejo Številke. Leta 1894. je bilo v Avstriji trinqsttiwč in 8$ kmetij prisilno na dražbi prodanih. Sodnijsko so bile Cenjene 89 milijonov 150 tisoč in 840 gld ■ dolga na iprtrpf mw 37 milijonov ^90 trsoč hi 58 gttT.; pro-
trti &SK
kmečki stan nujne podpore? Ali hočemo čakati, da se da^ee gospodarstvo. Se bolj. pogretne ? Ali bo potem prflpBl edreieoik?^iružiujb se v kmečk h zadrugah.i Pri naljh Sosedih (na Bavarskem) so 2e nekaj let tčm usta-nofgjene take zadruge. Za podlago imajo povsod Ref-eisenove dosojitoice. Vaeh zadrug je okoli 1500, k* so združene v deželno zvezo. V zadnjih letih so se prfecej rile. Skupno naročevsnje blaga se je v dveh letih za rak pomnožilo. Za svoje pridelke imajo devet velikih iiSč, kjer imajo n* prodaj: žito, klavno živino, ipir, drva in hmelj- ln mi?! ™ če perilo xmrxuje. V tem času perilo zmnkuje in to napravljg pericam in gospodinjam mnogo sitrnastij
tožnik ni><[ ^fodil^ »Ali M. PjfeK fP^ kadi (sodnik) tmn™». »N6, W jedno drevo je stalo blizu tistega mesta, kjer sem denar naštel.« »Pojdi gonj!« Tožnik gre. Sodnik pa se med temi peča z drugimi stvarmi, čez nekaj časa pa pravi zatožencu: »Ali «e ti ne zdi, da že dolgo časa hodi?« — »Da, gospod s^j je drevo dve uri od tukajl« ,-t- Ptiček se je vjel.
Moder pijanec. »Ejl Zaplotnikar.kako pa to, da greS vselej v cestnem jarku mesto po cesti, kadar se vračaS iz krčme?* — »Glej! ljubi sosed Hostar, kadar čutim, da ga imam malo preveč, grenTraje preofj v jarek, — da vanj ne padem «	'~:'u S
Skrbna žena. »I. dragi Trepal, zakaj si jel vaditi psa na sprehod?« vpraSa SrSen svojega prijatelja. — »Oh I odgovori Trepal, odkar je »ena zvedela, da je prepovedano pse jemati s sabo % gostilno, ne- smem nikamor brez kodreža«.
Narodno gospodarstvo.
in skrbi, ker se perilo lomi. Da se to ne bo zgodih), si tako-le pomagajte: V tisto vodo, a katero nazadnje,perilo izpirate, vrztte jedno pest kuhinjske soli, seveda sol mora biti prav čista. Najbolje je tako, če viijete ta sol vroče vode, ki sol raztopi, potem pustite, da se tista rol ki se ostane, Besede ne dno in potem to raatopnino Vlite v vodo, a katero hočete izpirati. A oazite, da tisto,, kar je ostalo na dnu, ne pade v vodo I če v ti vodi izperete, se vam ni bati, 4» bi H-pnriJo le koUCkj^goSkpdo?alo.
Loterljako «re6ke. DaaaJ, 6. februvaija: 48 83, 68, Gradec, 6. febravarja: 9, 29, 67, X|ae, 13. februrarja: , 6k 85, 63. i
Trat, 13. februvarja: 55, 67. 30. 'j
t'; ■ ' ___1
rt
! n&n<| 64, .x

S8 1»
75.000
M**'
kron t plovil
s 3»O°/0 odbitkom, to. priporoča J. C. May©r, menjalnica v Ljubljani/
Vizitnice
in hov^rte
priporoča
Katol. Mari.

v t>ufic\
je najboljši in najčistejši primeseh
h ikaviimr siolaoto ©u&Ialji j ta im
■ 149 26-1 ,
) Cestite gospodinje!	£
Zahtevajte in kupujte to kavo!
T-
'ji
Prodaja se y rdečih zavitkih *
:A h- M
trakom ali pa v Škatlah.
»iokIi !i!;-|iciv ««»-••. J Iti•>» <>! mAt»*t
<:jf Si«
Tržne cetie V L|)ubnatti.
15 februvarija.
Pfenica m. »t. »
Ječmen, » Ove», » Ajd^
Proso, » Koiuza, » Krompir, Leča Grah, > Fižol, » Maslo kgr. Mast,
Speh, srež >
hktl.
PFB
8' 70 «198
6] 50 6
7i
7 6
2 ao| n i«
10
"9d 76
62
Speh, porojen, kgr, Surovo maslo, > Jajce, jedno . . • Mleko, liter . . • Goveje m»so kgr. Telečje » » • Svinjsko » » ■ KoStruno vo» » •
PiSanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, » » • • Drva ttda, -ikub. ratr-> mehka . • •
gl.|kr.|	
__	68
	70
	
—	io; 64
_	58
	58
_	40
_	60
	17
2	60
2	38
7	10
5	


kdor ijubi okusno kavo, ho3e »drov ostati iu ei kaj prihraniti
g
j
144 S li Tikamo KTohter-Jeve v Prajl
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo |a dobM posodiaa po «0 kr., 70 kr. io 1 gld. ▼ vseh lekarnah. .Zahteva naj n to splob priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 23 6
Mchter-jev liniment s .sidrom'
.ter ipryme ix previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko ..sidro" kot priotao.
Richter jeva lekarna
prt vTatesn Krt t Pragi. ■ ■ ■ ■ ii i nt ■ ■ i i ■ m
V Podgorji pri Kamniku je na pttditf
«81 pr Iiitsia
.	stoieča pri časti nekoliko na aamasa. Uofef
fe TrSoa'tffffijrt* * P^rjl „prl H*žko".
Usojam si prečistiti duhovščini, slavnepu občinstva in 9 . •»lespoStovanin; odjemalcem uljndnb naznanit', da sem t dnem 8. fchuiMija. 't. 1. preselil svojo
t r g o "v i ix o
s klobuki, čepicami in krznarakhnfrlrtetfcl
iz prejšnje prodaialnice v gosp. KirbiSa hiši na Kongresnem feVttV Mvv.arejeiae	v H
IT prodajalničnc prostore
' t Wolfovl (preje gledališčni) ulici St. 5
Ob tej priliki se pripottt&eTB vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me hlago-uaklo|Jeso8t »|l. <,bOinst»a. , , *
L
152
^ - Aatffin Krej^i.
Istotam je tudi trgovina s klobuki za dano.
Hwizdov
c. in kr. pri*, timivatna »fftfi n krtjt
cena stekl. 1 ffhl. 40 kr. a. v.
VŽe tekom 35 let uporabljevank v dvornih hlevih, v vedjlh konjema* vojaških
in civilnih, krepi pred in ojffigjp pove-liklh itrapacah, pri Izpabnjenju, etrtfe-losti mišic, kit itd., usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju.
Pristen dobi se le, ako je pri-tisnjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah v Avstro Ogerski.	U6 (8-2)
aiavu aaJiasat •
c. in kr. »Titr -«f«r»ki in *r»IJ. r«p«»rti	ulofaik i
0k rožul lekarnar r Keritasbargu pri »a"*)
fwm
V svrho varnosti občinstva prod ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje H4e ohlaotvono rogi-»trovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Ti neteča bafcemiot) <j
Is lekarne prt „*a«retya varha - ia tovan* farasa* oevtlčnlk preparatov
A. Thierry-ja t fftraii
pri Rogatec-Slattni.
Preskuien In petrjen'od Zdr**-stvtfmt obtatev.
Vajstaroje, najprlatnoje, naji	ls BftjowcJt
Umdsko doasate adaMtta;.
ki uteii prsne.in plu£nebol«aU •M. »er je vporabso io zunanje. V zml pi^tnoeti je zaprta vsaka steklen^* s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna prt *«aseljA varita'« Vsak balzam, ki ne noji zgoraj stoječe zeleno tisi varstvene znamke, naj a« odkloni kot čin .etaejo ni« vNdnejo ponaredbo. Pazi saj so t«Bf eaia« tančno na mImso varstveno saMako, k zgoraj! Ponarejale« in posnemovtfce svojegt fedino »H«	kakor tudi prakupce ni* vrsdnik m
jenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zašlo iii|ili ii)i lndn«jBM» fHtm m podlogi zako« itmHi znamkah. *jšr« u« nahaja taloga halzama, naj se narofti direktno in naslovi. «. angelja varha lekarno A. Thlerryja> Pre gs41prtBj)yrftt«>4«atlnL 12	d ' -
sofkleaic ,etano tenko- viake auko-oMrske V slaje 4 krone, v nosno in Her^v«J%i! dtojmh -stelanio i krone 00 vinarjte, «i
majhnih ah 6 dvojnih steklenic se ne "razpoSilja
Z.M l\i!5?tVZn? znamko^ katero mora no-sltl v znak pristno i ti vsaka st^klei^pa.
139^sol/pTfiierry, lekarnar 20~3 v Pr8ar»«" Pri Rogatoc-Slatini. 19 20-6


.»/i »ji T
lit	>5 J!.-*" »M*
T' >
iiivj uviiairih rtm -i/i
•»! ''	T »jI .'.'/(111)*.
- . .1 j . : »t
v: £#3 vibl j a.»i
, v baraki za knezoškafijsko palačo 1
vodo)
I 'i ■ -	• ' ' ' ij9" '«:''ii<>q
pripor^a oeofeito zarofcenceni svojo noTouiejeiio |
mrioge gnknenega in blaga za obleke, svilnate
rute,
cviHi; namizne prte, servijete, brisače, bete m mmM^ii« kotenhio
_ Prlitn* žlahtna
flP	•
kaiiarčke-
ivrgilivce lasthe veffe *«zpoSil>' t. ; so p o 8 t i ia sicer"
11 n ni b ka C IO L bi n
aamioe po 1—2 kraae"
127'S ^ko^LoST
tQPJ B6
aaj&t2|i
■ M \ j, j
nakupovanja.
i
i 01

138 (3-3)
.................
ua iBUsa« lahko poftteno eantnii dehem Ur pavaod b m z gube, ako hode prodajati ptetevne dopiium* j . državna pisma i« «eike. !	Ponudb« pod faaslovom :
\ .leioM«- TerA«BBt" AuMfe
Haaae, Pimal, "W ^ . :
poitnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej požlje, zajamčen najbdjfe išt». ] Afrik. moka, biserni . . gld- 5 20 Santar, fti. . . • . v»/tf& Kuba, zelen, poaebuo flnl » 588
h Cejtiir, mijttroaelen p. f « «0 Zlalfjava, rumekaat, p. f. . » 6 80 Biaama kava, zelo fina. » 8 98 Arah moka, ff. blagodiSe« » 7 71 Cenik in. carinski, tarir zastonj.
''fittNfcger Hamlttite.
i,lTa BoiaUia »artmlk dobijo 4» najceaeje po pottl« so MK>g»4et Mrtitotk, * dobrim WpebOM rabljen«. Vsak« |' »drtivilo• fma postavno Varstveno znamko, j«, najbolje kako-
fc VoOkg+jir^r^jr^rfffrj
Kaptjice za želodec
ItrtpeuJoČc,' slfi TaztvaVjajoče," o j-' p*fqajoče, čistujoče in slast vzbujajoče. 4 *
1 steklenica SO kr., C sieUUiipc 1 fld., S facate l4 gld. 86 Icr.
Dr. pl. Trnk6czy-a
Blnjatiii (čUMErotfic«.
1 škatljica St kr., 1 tariuk 1 flii. ■Mrl* Ml. — 6 kr.,
—~-—Najboljše diefiCUe sredstvo za frelodec!
Marija-Lurški : grenčec za želodec
Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Priporoča se najtoplejše .kot kemično čisti, hvgije-nični.dietični želodečni liker, ili* o Ta dobri grenčec W 4e-'1:' c. lodec je med vsemi greMiči, oživijajočimi soki Itd. naj-priporoiljivejli. Oživlja in otftpftij« lelodec, vabuja slast do jedi, s kratka, je najbodjf i, z'rt-*fthvaloimi piami priporočen grenčec-» ttlodse.
fVe"te, kahOr vsa druga zdravila razpošilja na nt kraje vsak dan po poŠti	• .
, lekarna TmK&etj
I^ilSlSTI^ifinVMMUUritorta -<
. Ljubljatia* . Kranjsko. ,6,7 (12-8) Svarilo i Ta liker pristen je le tedaj, ako je n? vsaki stekleni« od lelfariieTtMdntf zSahr^eirt vftrnoshia^ znamka
I i £.«»>,	v
H .nnlj ir«q
t)

fW 4

ia palce v
Staršem Trp pri ložu,
# -ji	— -M'
regietr. ladrufle znaopie^ao^eao1, sklifiaitt se
v
■A
na dan 21. fJlfrtVirlj* 1897. leta ob 3. trri popgtadne .

s
t- ' %
8 81 e tf e li r m' 'f 8 iVt e 3-'6 m:
. i , »
li Nagovof.	a i ■.-
2. Poročilo tajnika « biagajsika.
S. PblagariJcračtiiSf*1** 1896. leto. 4. Volitev novega odbora rn n^Jzomištva.
i>MBi	'» 1 >-»ata a^sil
'V
rN
■A
Hiša na prodaj.
v Gornjem Kailja blizo vevške tovarr
MSlfiitSSMii^fd i
<nink.mil poslopji in jrano njivo vrea.
»j«
. goipo-'.fri^erea}'
■'je- Mih « kiktt -prodajatal«*, in j« to tudi lfrltt bila trgovina v njej. — Več se izvč pri laetnl«i i<M|kl Kotil-ntkar 0*h ksDJa it, 2». 16M	128 S-l
_: ''Jt__n i »--ti	\

r»4i8fl a»/l itub tu imovjibO
■ —.xsl- ; vw lua
.11» i!a.%«b«!
f ■*'>■»	H. J>serhoferja	|
lekarna pri zlatem državnem jabolku' g
na I>«naju, I., glngormtrnsme *t. IS.__ g
Ž
ArlMitje,
| . odvajalne krogfabejfi^^	g
M - J*.. ^ . ° *5, , . „	— „„ več desetletij dobro znane pod B
J. Pserhoferjeve
lmenoT«ne. so staroznano, I
obiskujoči privatnike, te sprejmi proti visoki proviziji u rarpeča-
E' posebnovrsUrtk J«mnlh ». I in MlkHf, i* loslkrat edinih Ponudb« t rerofencijami na C. Klemt, Hraunau tovarnar i. B. (Ustanovljeno 1878.) Največji zavod za tako blago. 142 2
zdravilno sredstvo. — Te krogljice so iste, katere so vže v™ «»'»»«1 ----------- ■ ^
4 imenom J. Pserhoferjeve kriči stil ne krogljice. Pristne izdelujejo se ed.no le v }
S lekarni prt znltem državnem Jabolku na Dunajn I., Slagsntnm Ijj______I
Cena tem kroglicam: 1 ibatljiea 15 krogljic 21 kr., 1 zavoj s 6 Skatljteamt gld. 1 g ^ Ako se svota vnaprej poSlje velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1*6, ^ zajoka f
m	mu se svuut vnapicj pusne jcijo o puiuuuu ..u«. - -- ---o-/ p , „ ,». -; _
S gld. 8-30, 8 zavoji gld. 3 36, 4 zavoji gld. 4 40, 6 zavojev gld. 6-20, 10 zavojev gld. 9 20. (Manj £ _ od ravoia se ne DOSlie.)	A
!
od zavoja se ne posije.) {I	Zahtevajo naj se izrecno
4 ter
„J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice"
-2L
C j« tudi na navodila za uporabo.
J Balzam za ozeblino
5 1 lonček 40 kr., franko poslan 66 kr.
i Trpotcev sok,
steklenica 60 kr.
se pazi, da "ima vsaka Skatljicana pokrova rndefie tiskano ime J. Paerhofer, kakorgno ^
Grenka želodčna tinktura 5
(preje življenjska esenca ali PraSke kapljice.) 5 Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in K krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. K Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2 - 3
Tannochinin-poinadaJhopf'r^
Jeva, najboljše sredstvo za rast lis, lonček 2gl ^
Univerzalna čistilna sol J
A. W, Bnlrlcha, domače sredstvo proti ^
lli&a
naprodaj z 12 mer nlki posetve blizu cer
kvo pod ugodnimi pogoji. Več pov.ž J90. Kortiri
Scntjurji pri Krattji.
n
1
krepčujoči
kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
Zdravilni obliž za rane
pok. pr«f. Stendela, lonček 50 kr., franko poslan 76 kr.
Balzam za rane »«*i.
TVnJUoljAl
živinski prašek
je Barthelovo krmilso apno. koje preprečuje llzavost in glodanje le-sovla, omebtetost kosti], shsj-ianje, pospešuje prebavljen)«, pro-vzroča. da ima žival v«6 mleka, pomnoži delavno da trdno, zdrave m«a« itd.
Za vsako žival napogredljiv. — Opis se polije na željo zastonj. 5 kg. u poskuinjo gtd. I. — od Dunaja.	114 (6-4;
DnnnJ X., Keplergasse i te v. 20.
Lekarna prt Mariji Pomagaj v LJubljani
141 (3)
M	SW" Novo ur«jena _	,w,
S lekarna „pri Mariji Pomagaj" ffi
4	M. Leusteka, Resljeva cesta št. I	ffi
poleg mesarskega mosta v Ljubljani ^
Vi priporoča gospodarjem in kmetovalcem - iivino. WJ rejcem	r^i
Herbabny-jev podfosfo rnatto-kfeli
apneno-železni sirup
J,VI6"i v«4jim uspehom rabljeni, pratf nlrap HMrtaftJa iwj v M Jodi, pospirtajs prabavljaaj« inradUmont, tole
izvrstni rodilni prah za živino M <
j	konje, govedo in prašiče	!#J
• jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 60 kr. W
m	..........■mu^ibbjb jutl raiiouiuTi i<w
■Sffl* kl «0 v njem, pa posebno pri Slabotnih otrooih pospeiujejo aarejraj« kosdj.
113*6* 'tekleBlCl Je I«!****. M Mitl Mkr. r*t
» zavijanj«
698 90-14
»»lika izbiri lipih, porabnih daril u Božič in novo lito!
Najboljše ure po najnižji ceni #
in
, verižice, uhane, prstane itd.
_ v '»a v zalogi
Fr. Čuden, „mr v
na Mestnem trou Pp- nasproti rotoviu Ttt
. Pod fr.t;0m.i,aiWSujekarmoi- »atančno
.....
Lini HtWABWY 1
101
Svarilo!
pojavljalo pod jednakimi ali podobnimi ime 11, a so vmtarftovsjl ••stavi ta arajaaa nlhka popolnoma rasliiM od antega «Hffi-nalnega 8« let o)Mtojate«a yod-»ji™™ fosfornant« Uiliga apaamo-
SSJrtiJS ^■V?.« "tof ia j. »m Bfi** vaakl l^fvi Pf°,tok«>Urana varstvena nwih «a SttJSt^«01 in Prt*imo' n« dajta m »a»*Ua»i S5lU St?«« ^^ pratvtaaael, da bi
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigtelt"
VU/1, Kaiserstrasse 78 in 75. *l0g* tu<U "koro t T..k lakamah.
ar. Ivaa JasUM.