Kaj naj zapišem? Kakor t^H podoba kažejH tako se je ludM meni že mno-gokrat. godilo, zlasti takratj M ku je bilo trebšM ležko nalogaH izdelovati. Rafl bi bil kaj zafl pisal. )>a nisenB vedel k-aj: a pdl daljSem pre-raisliku prišla je dobra misel in ta je priva-bila za seboj Se druzih pri- mernih misli— in papir se jfl začel polniti fl pisanjem. fl Kdor hoče kaj paraetnega zapisati, raora poprcfl dobro premisliti. Da, še bolj je treba prej pomisliti, prednfl hofe kdo kaj zapisati, kakor takrat, ko hoce govorit« izgovorjena beseda gre memo kakor oblak in se pt>zabi;^| zapisana ali celo tiskana beseda pa ostane. ^| Bodi vam toraj trden sklep, nikrlar ničesa fle za-^B pisati, kar bi bilo grešno ali pohujšljivo, ne na ttiblico, H ne na steno, ne na popir — nikamor! H Vendar to bi še ne bilo zadosti, čeravno že veliko, H nič slabega ne pisati; marveč pisati se zato učite, dal kaj korislnega zapišete. 0 tem bi vam imel veliko veliko ™ povedati; a nasvetoval vam bom danes le eno i*eč in sicer v prelepem zgledu, da si boljše zapomnite. Poprej moram pa še svojega zamišljenega pisateljčeka izgovoriti, zakaj ima v roki Se slaro gosje pero, ne pa zdaj občeB navadnega jeklenega. To je zato, ker rad posežetn nazaj ™ v stare, v mnogih ozirih boljše čase. Pred več leti so pa sploli le z gosjim peresom pisali. fl Viljelm Arnoldi je bil dve leti star, ko se-je-B pričelo sedanje devetnajsto stolelje; rojen je bil 4. janu-varija 1798. Slariši so bili priprostega kmečkega .stanu, _ imeli so tudi kovačnico: za denar pa jim je šlo precej ^ tesno. Zgodaj se je pokazalo, da iraa otrok vrie zmožnosli in posebno veselje za učenje. Stariši ga pošljejo k ištricu, ki je bil samoslojen duboven, blag mož. Stric ga pod-učujejo v branji in pisanji ter v začetnih vednostih- Bolj in boij se razodeva defikova nenavadna nadarjenosi; in blagosrčnost. Največje veselje so mu bile knjige in k*>r je bral, si je lahkotno v spomin vtisnil. Brez posebnega Irada si je zapomnil po več strani in vedel brez napake pripovedovati. Med župnikovimj bukvami si je odliral neko staro knjigo cerkvenih govorov; in ker je imel lako dober apomin, se je kmalo celo pridigo na pamet naučil in jo potlej tudi z veliko vnemo govoril. Nekikrat so imeli župnik več delavcev najetib in gospodova sestra nagovori malega stričnika, naj jifli kaj pridiguje. Navajen na vsako besedo ubogati, spolni tudi Ibrez obotavljanja to tetino željo in začne tako le[)O pri-digovati, da so poslušalci kar strmeli in eden izmed njih jje rekel: »Ta. otrok je za kaj velikega namenjen.« Gospod žnpnik pa, ki so tudi otrokov govor po-slušali, reko svoji sestri: »Oeitno je, da ima Viljelmček ___14 __ poklic za duhovski stan in skrbel bom, da pojde v latinske šole v Trevir.« Toda kako začeti ? Slariši nimajo za šolanje potrebnih denarjev, dobremu stricu pa tudi ne snie vse na ramah sloneti. Obrniti se je toraj treba do najbogatejše placnice: krščanske dobrodelnost. i. Stric najprej potrkajo pri sosednjem duhovnu, ki so imeli v mestu mnogo blago-srčnih prijateljev. TSilo pa je tudi v mestu Treviru, kakor pri nas v Ljubljani in po druzih mestih več usmiljenih in mladinoljubnih družin, ki so pridnim dijakom hrano dajale, po nekod vsaki dan, drugod le po nekaj dni v tednu. To je omogoeilo, da je tudi Viljelm Arnoldi vstopil v gimnazijo 1. 1809, takrat enajstleten deček. Bil je za t.a lela raajhen in slaboten, in ko slopi med mestne dijake v svoji priprosli kmeški obleki, mu nagajaje pra-vijo: »Ti si še premajhen; pojdi spet domu k svoji materi!« Pa Viljelm ni šel domu, marveč je ostal ter se je tako pridno učil, se tako pohlevno in lepo obnašal. da je v kratkem postal Ijubljenec proiesorjev in součeneev. Stariši pa so ga vedno spremljali z molitvijo in so tudi toliko storili, kolikor jim je bilo le mogoče, da bi ljubljeni sin dosegel duhovski stan, po kterem je sam tako zelo koprnel. Večkrat mu je bilo jako hudo in trdo; pa ostal je stanoviten in veselo se je učil, čeravno je bil gosto-krat v občulnem pomanjkanji. Zaupanje v Hožjo previdnost in Marijinn pomof: ga ni nikdar zapustilo. Ce je tii pa tam kakego dobrotnika zgubil, dobil je zopet druzega. Tndi učilelji in součenci so se bali zgubili tako blagegn mladenea; zato so tudi semtertje, kadar je bil v naj hujših stiskah, kaj poprosili zanj in mu novo pomo< naklonili. Vkljub mnogovrstnemu nasprotju je slednjič po prestanih mnogih težavah dosegel svoj namen. Postal je pobožen mašnik, izvrsten pridigar, slednjič slavenškof i T r e v i r s k i! 2e v tem, kar sem do zdaj povedal, je prelep \i-gled učefii se mladini. Vendar me je nekaj posebnega, nekaj nenavadnega nagnilo, da sem vam tii površno popisal lega preblagega dijaka. Cujte toraj! 15 Po njegovi smrti našli so v miznici pri vrhu staro, večkrat rablj encr pisno knjižico. 1] i 1 j e t o »catalogus benefactorum,« — zapisnik vseh dobrotnikov in vseh tudi najmanjših dobrot, ki jih je kdaj sprejel. Ta zapisnik je bil prieel že v svojetn dvanajslem letu in ga je nadaljeval do svoje smrti ter ga skrbno hranil v mizi, na kteri je navadno pisal. Pisal pa si je ta zapisnik zlasti zarad tega, da bi se vseh svojih dobrotnikov pri sv. maši in v molitvah vedno hvaležno spominjal, ter tako po svoji moči poplaeeval prejete darove. Kako veliCasten spominek si je s tera postavil!! Dobro vem, da je na Slovenskem silno veliko do-brotnikov, ki velikodušno podpirajo revne di.jake; koliko pa je dijakov, ki bi si jih zapisovali, ter se jih v poznejših letih livaležno in pobožno spominjali ?! 0 malo malo je hvaležnosti na svetvi! Olroci, zdaj veste, kaj si imate najprej zapisati. Zapisujte si imena svojih dobrotnikov in številke dobrot, ki jih dan na dan sprejemate. Pa, če se vam preveč zdi, vse to na papir zapisovati, bom zadovoljen, če si le prav globoko v hvaležno srce zapišete.