MISLI OB 3. MAJU 1945 Tretjega maja 1945 je bila zgodovin¬ ska seja prvega slovenskega parlamen¬ ta , v katerem so bile zastopane vse slo¬ venske politične demokratične stranke. Z navdušenjem je T)il sprejet oklic Na¬ rodnega odbora za Slovenijo, v katerem se v odločilni in usodni zgodovinski uri slovenskega naroda, proglaša, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slo¬ venci, ustanovljena narodna država Slo¬ venija kot sestavni del demokratične in federativno urejene Jugoslavije. Sloven¬ ska država in federativna Jugoslavija. Kadar motrimo dogodke preteklosti, . jih moremo ocenjevati jasneje, čim bolj so oddaljeni in čim manj je pri presoji odločilno čustvo. Če tako ocenjujemo objavo 3. maja 1945 v zvezi s podobnimi mejniki v zad¬ njem stoletju, dobimo sliko, ki nam ka¬ že dosledno razvojno pot pri formuli¬ ranju slovenskega narodnega hotenja. Pred več kot sto leti poudarjena za¬ hteva po Združeni Sloveniji je streme¬ la za prvim temeljem svobodnega na¬ rodnega življenja: Združitev . vseh Slo¬ vencev v enotno upravo. Ta začetni ko¬ rak je v Avstriji dobival od Bleiweisa preko dr. Tomana in slovenskih taborov vedno jasnejšo formulacijo. Avstrijski režim, ki ni dopuščal nikake samostoj¬ nosti in enotnosti slovenskemu naro¬ du v gospodarskem, kulturnem in poli¬ tičnem oziru, težnje po svobodni rasti ni mogel več zatreti. Nasprotno. Čim močnejši je bil pritisk, tem bolj se je slovenski narod zavedal v svojem pre¬ bujanju, da mu po božjem pravu gredo- vse pravice svobodnega naroda. Tako je prišlo do zgodovinske Majske deklara¬ cije leta 1917 in za njo 1. 1918 do vse¬ narodnega, pristnega in iz srca prihaja¬ jočega navdušenja ob ustanovitvi nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kaj si je slovenski narod tedaj pred¬ stavljal? Konec kratenja osnovnih na¬ rodnih pravic, konec zaničevanja slo¬ venske besede, konec vsega, kar je ovi¬ ralo svobodno slovensko rast. Slovenski narod je bil tedaj uverjen, da je z no¬ vo državo nastopil začetek vsega dobre¬ ga, novega, lepega, začetek svobode. Zato so Slovenci v novo državno tvor¬ bo dali vse svoje najboljše, kar so imeli: svojo konstruktivnost, svoje delo, svojo voljo do novega ustvarjanja in vso svo¬ jo veliko ljubezen do nove države. Pojmovanje nove državne tvorbe pa n! bilo povsod tako kot so ga razumevali Slovenci. Zavladal je vsedržavni centra¬ lizem. Da je obveljalo slovensko poj¬ movanje nove državne tvorbe, bi bilo prihranjenih mnogo razočaranj, mnoge nesoglasij. Dobrine, ki jih je slovenski narod pridobil v novi državi ne bi bile zamegljene radi pravem« sožitju treh narodov škodljivega pojmovanja uredit¬ ve nove države. V obrambo slovenskega pojmovanja nove državne tvorbe slovenski narod iste ni začel rušiti, ampak je šel v bor¬ bo za uresničitev svojega ideala in v borbo za obrambo svojih narodnih pra¬ vic- V tej borbi je slovensko stališče ja¬ sno formuliral dr. Korošec v Sloven¬ ski deklaraciji leta 1933: Jugoslavija bodi država treh ravnopravnih edinic, e- no teh naj tvori Sovenija. Če pod temi vidiki motrimo izjavo tretjega maja 1945 pridemo do zaključ¬ ka, da vsebuje izkustvom, razvoju in do¬ bi primerno formulacijo tistega, kar je bila vsebina slovenskega navdušenja le¬ ta 1918 ob vstopu v novo državo: Slo¬ venija naj naznotraj čuva in brani svo¬ bodno slovensko narodno rast, jugoslo¬ vanski okvir pa naj daje v njem žive¬ čim malim narodom v medsebojni pomo¬ či večjo življensko silo, zlasti pa naj bo branik pred zunanjimi sovražniki. Zato poudarja izjava 3. maja 1945 slovensko državo v Jugoslaviji. Če smo tako premotrili v kratkih po¬ tezah slovensko narodno hotenje v zgo¬ dovini zadnjega stoletja, moremo doda¬ ti !e še to: Slovenski narod je bil v od¬ ločilnih korakih vedno enoten. Danes dobivamo iz domovine poročila, da vlada tam pri vseh nekomunističnih Sloven¬ cih, to je pri ogromi večini slovenskega baroda, popolna in lepa enotnost. Ni- Veličastna prvomajska proslava v Argentini Prvi maj — praznik, ki je v Argenti¬ ni posvečen delu in delovnemu ljudstvu — so po celi republiki proslavili z vrsto veličastnih proslav. Kakor navadno so bile te proslave največje v Bs. Airesu. Slavnosti so pričele že ob osmih zju¬ traj. V palači Narodnega Kongresa so bili zbrani vsi senatorji in poslanci na prvi seji 85. rednega zasedanja, ki ga je začel predsednik republike gral Juan D. Peron s čitanjem svoje poslanice. V njej je gral Peron podal 'izčrpen pregled o- gromnega dela, ki ga je izvršila njego¬ va vlada v zadnjih letih na vseh področ¬ jih državnega in javnega življenja. Ti podatki prikazujejo tako veličasten na¬ predek nove Argentine, da prestolniško časopisje predsednikovo poslanico ime¬ nuje “Poslanico zmage.” Gral Peron je pred senatorji in po¬ slanci, pred predstavniki najvišjih dr¬ žavnih in cerkvenih oblasti ter delavskih sindikatov in člani diplomatskega zbora govoril nad 4 ure ter je njegova izva¬ janja stalno spremljalo navdušeno odo¬ bravanje. Govor predsednika republike je po¬ slušala po šolah tudi šolska mladina iz višjih rezredov ljudskih šol in iz vseh razredov srednjih šol. Glavne slavnosti so pa bile popoldne na Majskem trgu pred vladno palačo, kjer se je zbralo na stotisoče delovnega ljudstva. Ko sta se na balkonu vladne palače pojavila gral Peron in njegova soproga Eva Peron, ju je vsa množica živahno pozdravljala in pozneje tudi stalno pre¬ kinjala z odobravanjem in vzklikanjem njuna govora argentinskim delovnim slojem. Na slavnosti je govorilo še več dru¬ gih govornikov in govornic, ki so vsi po¬ veličevali delo, ki sta ga opravila gral Peron in njego gospa Eva Peron za no¬ vo Argentino in za njen narod, in mu tako zagotovila lepšo bodočnost. Velike slavnosti so pa bile tudi v no¬ tranjosti republike. Angleški umik iz Perzije V nekaj! tednih je perzijski parlament j ka na podlagi razmerja 50: 50. V vseh prehodil pomembno pot v obrambi svo¬ jega največjega zaklada. Parlament in senat sta s soglasnimi sklepi potrdila nacionalizacijo angleške petrolejske družbe v Perziji. Angleži so imeli v juž¬ ni Perziji koncesijo za vse vrelce in ta koncesija bi potekla šele koncem te¬ ga stoletja. V parlamentu je bila opozi- cionalna nacionalistična stranka tista, ki je prevzela vodstvo borbe za naciona¬ lizacijo, v industrijskih revirjih in v vseh večjih mestih pa so delavci, ve¬ činoma pod vodstvom komunistov in le¬ vičarjev, - podpirali sklepe parlamenta. Pri tem pa sta dejansko parlament in pa stavkujoče delavstvo mislila vsak po svoje o tej nacionalizaciji. Stranke v parlamentu in v kongresu prenašajo lastnino vrelcev v državno posest,, de¬ lavci bi želeli socializacijo teh vrelcev in s tem udeležbo ljudskih množic pri vodstvu in izrabljanju tega največjega perzijskega narodnega zaklada. Toda med obema skupinama je velik prepad v nazorih o tem, kako naj sedaj vrelci v rokah naroda ljudstvu služijo. Vsa perzijska zemlja je dejansko last malega števila • -veleposestnikov in med temi je največ zemlje osebno pripadalo perzijskemu šahu, to je vladarju države. Nad 80 odstotkov vse zemlje je v pose¬ sti članov senata in parlamenta, nekaj neplodne zemlje pa ni last nikogar, to je: uporabljajo jo lahko plemena, ki žive še na nomadski način. Vse te skupine, ki so sedaj izglasovale nacionalizacijo vrelcev v južni Perziji, so dejansko pri¬ sodile to bogastvo sebi. Branile ga bo¬ do predvsem prbti vplivu domačih ko¬ munistov in levičarjev in pa proti sovje¬ tom, ki imajo gotovo svoje zahteve do ležišč petroleja, ki spadaje med najbo¬ gatejše na svetu in so njim takorekoč pred nosom. Angleška vlada je v začetku menila, da lahko zelo ostro nastopi proti dogod¬ kom v Perziji. Najprej so poslali v pri¬ stanišča blizu ležišč angleške bojne lad¬ je — toda njih prihod ni več vplival kakor je to bilo včasih. Nato so v Lon- dopu skušali doseči, da bi, ameriška vla¬ da posredovala v Teheranu; ameriške družbe imajo namreč tudi velike konce¬ sije na otoku Bahreinu v Perzijskem zalivu. Toda od Amerikancev je prišel nasvet, da naj se, Angleži pogode s per¬ zijskimi zastopniki za bodočo skupno vodstvo podjetij ip za razdelitev dobič- mamo i'azloga, da bi tem poročilom ne verjeli. Zato je to svetla točka na poti v našo bodočnost, ki narekuje sloven¬ skim protikomunističnim beguncem v svetu dolžnost, da sledijo enotnosti slo¬ venskega naroda v domovini, da bodo tudi bodoči koraki narejeni v slogi in enotnosti slov. naroda. arabskih deželah imajo Amerikanci s šejki pogodbe na tej podlagi. Toda niti v Londonu, niti v Teheranu niso bili na¬ klonjeni tem predlogom. Tako je per¬ zijska vlada prejela od parlamenta na¬ ročilo, da izvede nacionalizacijo vseh vrelcev, ki so bili v rokah angleške druž¬ be, angleška vlada pa je nvogla sprejeti samo ta sklep, da predlaga, da pride spor pred mednarodno sodišče. Zanimiv je molk, s katerim so sovjeti spremljali ta prepir tik pred svojimi duimi. Doslej se niso vmešavali, le de¬ lavskim organizacijam so začeli skrivaj pošiljati orožje čez mejo. Iz angleških rok prehaja sedaj lastnina nad petrole¬ jem v roke perzijske vlade in strank, ki so pa izrečno protikomunistične. Z odhodom angleškega vpliva iz Perzije odhaja iz tega dela Azije velesila, ki je bila na Kitajskem in drugod do komu¬ nistov popustljiva, ko je računala, da se bodo komunisti ponekod nazadnje utrdili tako, da se bodo -morebiti potem upirali celo Moskvi. Na njih mesto sto¬ pa v Perziji sedaj povečan vpliv Ame¬ rikancev, ki so na svojih posestvih na Bahreinu že zgradili velika vojna opo¬ rišča, zlasti pa velika letališča. Iz tega letališča je na jesen 1949 odletelo leta¬ lo nad sovjetski Taškent ter se vrnilo s hlapom zraka, ki je imel v sebi plasti radioaktivnosti, tisti dokaz, na podlagi katerega je potem Truman objavil, da je v Rusiji prišlo do eksplozije atomske energije. Na južni meji sovjetov ostaja sedaj na znotraj z nacionalizijo petroleja o- krepljena perzijska nacionalistična vla¬ da, ki meni, da bo ležišča vrelcev lažje branila proti sovjetom, kakor pa bi to mogla storiti skupno z angleško navzoč¬ nostjo, to je z navzočnostjo tiste poli¬ tike, ki v Aziji ni tako radikalno pro¬ ti komunizmu, kakor so to države USA. Sledila bo pa sedaj vzporedno še borba Los dos objefivos de !a politica internacional Argentina: Lo que el pueblo quiera, y cooperacion y solidaridad Američana, “La politica internacional argentina tiene dos objetivos bien definidos: en lo cjue concierne a sus propios problemas, subordinarlo todo a la suprema voluntad del pueblo; y en cuanto se refiere a los problemas de otros paises que se deba¬ ten en el seno de las organizaciones internacionales ante las cuales esta represen- tada la Republica.” “El principio de nuestra doctrina segun el cual “yo no hare sino lo que el pueblo quiera” ha sido llevado por nosotros al terreiio de la politica internacio¬ nal como un postulado del justicialismo. Si las organizaciones internacionales se deciden alguna vez por su aceptacion definitiva y en virtud de ella ningun go- bierno del mundo pueda adoptar ninguna decision ante los conflictos internacio¬ nales sin consultar al pueblo, estaria entonces asegurada definitivamente la paz.” “Hasta hoy los pueblos han sido conducidos a la guerra por sus gobiernos manejados en general por intereses economicos o politicos extranos al pueblo mis- mo. Por eso el justicialismo esta cerrando el camino de las guerras. Mientras el mundo entero no acepte nuestros principios como forma inviolable de conducta internacional, las guerras de agresion seguiran creando el clima de angustia y de incertidumbre de nuestros tiempos.” “La Republica Argentina frente a un caso de esta naturaleza y consecuente con sus compromisos internacionales, bara valer la fuerza de sus ejercitos en de- fensa de su soberania irrenunciable.” “Partiendo de estas premisas substanciales, el gobierno argentino ha orien- tado su politica internacional sobre las bases de la mas absoluta cooperacion con los paises de America y de la Orgenizacion de las Naciones Unidas.” “La mišma posicion de principios enunciados nos lleva a sostener que en America ya no deben existir pueblos irredentos para quienes no ha llegado toda- via la hora de la libertad y siguen siendo colonias de naciones extraamericanas. La solidaridad argentina con los paises de America exige, por otra parte, identi- | ca solidaridad de todos ellos con la Republica Argentina; y es a esa solidaridad a la que han apelado de čada reunion interamericana las representaciones argen- tinas, a fin de hacer valer ante el mundo, por la fuerza de toda America, sus de- rechos a la restitucion de laš islas Malvinas, que integran sin ninguna discusion, las fronteras de la Republica, lo mismo que el sector de la Antartida que le per- tenece.” “La solidaridad como la lealtad no se entienden sino como una accion y un sentimiento reciprocos. La unilateralidad es incompatible con la solidaridad. La Republica Argentina desea ser solidaria con todas las reacciones de America, pe¬ ro exige que*America se haga solidaria por lo menos, con sus propios e inaliena- bles derechos.” Presidente de la Nacion GRAL. PERON en su Mensaje al Honorable Congre- sc Nacional en el ler de Mayo de 1951). Dve osnovi argentinske zunanje politike: To r kar želi narod, sodelovanje in solidarnost z ameriškimi državami. “Argentinska zunanja politika ima dve dobro definirani osnovi. Vse, kar se nanaša na njene notranje probleme podrediti vrhovni volji naroda, kar se pa tiče problemov drugih držav naj se razpravlja o njih pred mednarodnimi forumi, pri katerih je zastopana tudi republika.” “Načelo naše doktrine, po kateri “ne bom storil ničesar, česar ne bi želel na¬ rod” smo na področju mednarodne politike postavili kot zahtevo justicializma. če se bodo enkrat tudi mednarodne organizacije odločile za ta princip, nobena vla¬ da na svetu ne bo mogla v mednarodnih sporih podvzeti koraka, ne da bi za to prej vprašala narod. In v tem slučaju bi bil mir dokončno zasiguran.” “Doslej so narode zavajale v vojno njihove vlade v glavnem radi ekonomskih in političnih interesov, tujih narodu. Zaradi tega je justicializem zaprl pot, ki vo¬ di v vojno. Dokler zunanji svet ne bo sprejel naših principov kot nekršljivo nor¬ mo v vodstvu zun. politike, bodo napadalne vojne ustvarjale vzdušje strahu in negotovost sedanjih časov.” “Republika Argentina bo v primeru take narave in dosledna svojim medna¬ rodnim obvezam z vsemi svojimi oboroženimi silami branila svojo suverenost.” Predsednik gral Peron je v nadalnjih svojih izvajanjih v poslanici Narodne¬ mu kongresu dne 1. maja 1951 poudarjal, da je na osnovi svojih takih premis Argentina določila svojo zun. politiko na osnovi absolutnega sodelovanja z am. državami in ZN. Poudaril je tudi zahtevo, da na ameriških tleh ne sme biti več narodov, ki ne bi uživali svobode in ki bi bili pod tujim, izvenameriškim gospod- stvom. Tako je tudi Malvinsko otočje del argentinskega državnega področja, prav tako pa tudi njen del Antartide. Solidarnost* Argentine z ostalimi ameriškimi državami pa zahteva, da so tudi te države solidarne z njo! tistih, ki so menili, da bo nacionalizaci¬ ja prinesla isto, kakor bi prava socia- liazacija. Ameriški zastopniki predlaga¬ jo perzijski vladi celo vrsto socialnih in agrarnih reform. Kako bo ta politika po¬ slej vplivala na notranjo okrepitev Per¬ zije proti notranjim in zunanjim komun, vplivom, je v največji meri naloga tis¬ tih, ki morajo agitacijo sovjetskih a- gentov prehiteti. Ameriška pomoč Jugoslaviji Nadaljevanje razprave o tej pomoči v am. poslanski zbornici. “Pregled” Na¬ tional Committee for a free Europe, Re¬ search and Information Center. Odgo¬ vorni urednik dr. Miha Krek. Poslanec HAYS Poslanec Hays je imel dolg, dokumen¬ tiran govor, v katerem se je skliceval na svoje lastne izkušnje, ki jih je nabral, ko je obiskal Jugoslavijo. Najvažnejši izvlečki sledijo: “Lani sem bil v Jugoslaviji. Tito, nje¬ gov zunanji minister in pomočnik zu¬ nanjega ministra, so mi vsi zatrjevali, da so komunisti, da nimajo nobenega ideološkega prepira z Moskvo. Le v tem si niso edini, kdo naj bo gospodar Bal¬ kana. ..” “Kar se tiče jugoslovanske vojske, mi je naš, ameriški odposlanec v Beogradu priznal, da sem najbrže bil edini Ame- rikanec, ki je imel priložnost pri¬ sostvovati vojaškim vajam Titove voj¬ ske. Zato bi vam pa rad tudi povedal, da tista divizija, kakršnih ima Tito 32, ni¬ kakor ne pomeni isto, kar pri nas pome¬ ni beseda divizija. V jugoslovanskem primeru so to bedne, gladko ostrižene, slabo opremljene in siromašno oblečene edinice-. Morda so dobre za gverilsko vojskovanje. To pa je tudi vse. Ne verja¬ mem, da bi jih mogli kupiti z živežem. Nekateri trdijo, da jih lahko dobimo s temi 38 milijoni. Tega ne verujem. Po informacijah, ki jih imam iz dobrih vi¬ rov, odločno trdim, da bi ob izbruhu voj¬ ne te edinice najprej pobile svoje ofi¬ cirje, nakar bi zbežale v gozdove in v gore, kjer bi se borile proti Titu in proti vsemu, kar je komunistično ter skušale postaviti nekakšno neodvisno vlado. To se bo zgodilo ob izbruhu vojne in naših 38 milijonov tega ne bo spremenilo.. ” “. .. Ob priliki manevrov sem videl vo¬ jaške tovorne avtomobile. Tam, kjer ze¬ lena barva še ni bila popolnoma zblede¬ la, se je lepo odčrtaval napis UNRRA. Tam je torej Tito dobil svojo motorizi¬ rano bojno opremo. .. Ko smo se naha- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. V. 1951 Dimice iz SG&benije^ Področje ljubljanske škofije so pove¬ čali ter so k njej priključili trnovski in postojnski dekanat, del župnije Jelšane, Tomaj, Sežana, šest župnij iz dekanije Hrušica ter del Dolinskega in Vopoške- ga dekanata. Vsega skupaj so povečali ljubljansko škofijo za 40 župnij. Trnovski župnik Ivan Vindišar je 6. aprila t. 1. po operaciji na slepiču umrl. K večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu ga je spremljalo več tisoč lju¬ di. Krsto so nosili fantje in možje, de¬ kleta pa številne vence. Pogrebni spre¬ vod je vodil stolni dekan dr. Franc Ki¬ movec, ki je imel ob odprtem grobu na¬ govor, v katerem je omenjal veliko pok. skrb za reveže, za vsestranski dvig tr¬ novske fare, za obnovo po požaru po¬ škodovane cerkve, predvsem pa njegovo prizadevanje za krščansko vzgojo mla¬ dine. Pok. Vindišar je bil po prihodu ko¬ munistov v Ljubljano tudi nekaj časa zaprt. Komunisti so pozneje nanj tudi poskušali atentat, ki se pa ni posrečil. Naj počiva v miru! Za kanonika stolnega kapitlja v Ljub¬ ljani je imenovan g. dr. Janko Arnejc. V Mošnjah pri- Brezjah je umrl v 82. letu starosti župnik Bleiweiss. Pod nem¬ ško okupacijo je bil pok. Bleiweis med tistimi redkimi slov. duhovniki, ki so lahko še ostali na Gorenjskem ter so ves čas prihajale k njemu množice ljudi k spovedi in obhajilu. Na Igu pri Ljubljani je umrla najsta¬ rejša faranka Ana Zdravje. Pok. je do¬ čakala starost 1000 let. Umrla je Ljudmila Pavlovec, vdova po nadučitelju Pavlovcu. Pok. je bila se¬ stra jezuita Lederhasa, ki je še vedno zaprt v mariborski kaznilnici in sodnika Rajka Lederharsa. Pismo iz Slovenije. Prijatelj lista nam je odstopil v objavo naslednje vrstice, ki jih je prejel od svojega prijatelja do¬ ma. To-le je zapisano v pismu: “Prejel sem tvoj paket kmalu po Veliki noči in ne pred prazniki, kakor si mislil. Razde¬ lil sem vse, kakor si mi naročil. Tudi Tone je dobil, kar je bilo zanj. Zelo je bil vesel vsega. Ko sem mu izročil brit¬ vice, je dejal: “To, to je dragocenost. Res je bil zelo vesel vsega. Najbolj pa, ko sem mu povedal, da se ti je zdrav¬ stveno stanje zboljšalo. Vsi si tako že¬ limo, da bi se še videli. Pri nas razsaja močno gripa. Mnogo ljudi je na smrt bolnih. Otrok pa je na njej že več pomrlo. Snega smo imeli čez zimo bolj malo, za Belo nedeljo nam ga je pa nasulo kar 40 cm visoko. Toda me¬ ne greje tvoja dobrota. Vrt sem že lepo obdelal in zasejal salato. Pišejo pa, da je v Trenti in pri Triglavskih jezerih še do 10 m snega. Dopisujem si tudi s prijateljem iz USA. Iz njegovih pisem veje domotožje in si močno želi, da bi se čim prej vrnil domov. Toda, revež, naj samo pomisli, da je domovina danes drugačna kot je bila takrat, ko ste bili še vi doma. Po¬ manjkanje in draginja. N. pr, 1 m lod- na stane pri nas 12.000 dinarjev. Sedaj pa kar sam računaj kako dolgo bi mo¬ ral delati, da bi lahko prišel do kake suknje!”... Ljudje doma od vseh radijskih postaj sedaj še najraje poslušajo slovensko od¬ dajo iz Pariza, katero pa komunisti vedno bolj motijo. To oddajo poslušajo radi tega zelo radi, ker se jim zdi od vseh še najbolj pravična, ker udarja z enako mero po Stalinovih kot Titovih komunistih. V Ljubljani stane 1 kg sveč 800 di¬ narjev, slab radijski aparat pa 40.000 dinarjev. V Ljubljani se je moral zagovarjati pred sodiščem zadružnik Ivan Vidmar radi tega, “ker je kazal do zadruge so¬ vražen odnos, se stalno pritoževal in med zadružniki vzbujal nerazpoloženje.” Obsodili so ga na 8 mesecev “poboljše¬ valnega dela.” Na občnem zboru Ciril-Metodove druž¬ be je bil izvoljen za predsednika Fran¬ ce Bevk, za podpredsednike dr. Franc Sušnik, Milutin Vižintin in dr. Julij Fel- lacher, za tajnika pa dr. Ivo Ivančič. Odkup mesa in maščob še vedno peša. Do 22. marca t. 1. so izpolnili mesečno j oddajo okraji Ljutomer samo 11%, Ma- ribor-okolica 32%, Murska Sobota 28%, Radgona 2%, Novo mesto, Trebnje in” Ptuj 5%. Preskrba mesa v Črnomlju je še ved¬ no neurejena. V tem kraju dobivajo do¬ mačini meso za ves teden v petek, oko¬ ličani pa v soboto. Z godrnjanjem odha¬ jajo gospodinje iz okolice že v trdi temi z doma peš in z vlaki, samo, da bi prišle do koščka mesa. Tako so hodile gospo¬ dinje iz Gradaca, Podzemlja, Vranovič, Otovca, Doblič, Kanižarice in od drugod tudi 31. marca v Črnomelj. Ko se je za¬ čel delati dan, je bila pred mesnico v biv. Skubičevi gostilni že dolga vrsta žena,' ki so v mrazu prezebale in si me- le roke ter cepetale z nogami. Ob osmih je bila mesnica še vedno zaprta. Kasne¬ je se je pa pojavil mesar Jaka in je pre¬ zebajočim ženskam sporočil: “Žene nič ne- bo, greste lahko kar domov, imam samo eno stegno, to bo pa za menzo.” Tretji ljubljanski labod. V tivolski mlakuži životarita še vedno dva, tretji je pa v agoniji. Je to “Pralnica in čis¬ tilnica” na Poljanskem nasipu, ki je imela prej drugo ime, sedaj se pa ime¬ nuje Labod. “Ko sem prinesla čistit obleko,” tako beremo v ljb. ofarskem li¬ stu pritožbo neke stranke—'“mi je Labo¬ dova prodajalka povedala, da kemična čistilnica že precej časa ne obratuje in sploh ne ve kdaj bo, ker ni kemikalij, če ne bodo dobili maščob za milo, tudi prati ne bodo mogli, barve pa bodo kmalu tudi pošle.” In za konec stalna ugotovitev v vseh takih pritožbah: “Po¬ trošniki se upravičeno razburjajo”. .. Škodljiva naglica. Razkladani želez¬ niški rok je v tovornem prometu sedaj doma 6 ur, kar je pa škodljivo za neka¬ tere vrste blaga. Tako n. pr. razkladajo opeko tako hitro, da je povprečno po¬ kvarijo in razbijejo najmanj 25%. Na vogalu Kolodvorske in Dalmatino¬ ve ulice v Ljubljani je velika, trdno in lepo zidana hiša. Pešec, ki je vsak dan hodil mimo te hiše, v Ljb. Poročevalcu pravi, da je moral ob deževnih dneh pa¬ ziti, da ga debeli curki deževnice niso HUGO WAST 6 0 0 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. 68 . S tem je izg-nila njegova žalostna po¬ stava in oče Placid je obstal na mestu in začel misliti, če morda že v tretjič ni sanjal o njem. Jasno mu je bilo, da je zemljo pretre¬ sel ogromni kozmični pojav in da se pri¬ bližujejo zadnji dnevi vekov, za njimi pa kraljestvo božje, v katerem bodo an¬ geli kot božji žanjci, spravili v skednje kleno žito, pleve pa sežgali... Toda to se bo zgodilo šele potem, ko bo Antikrist vladal že tri leta in pol. Tedaj se bo zaslišal iz neba glas ange¬ lov, ki bo zbral vse ptiče sveta “Pridi¬ te in zberite se na veliko božjo večerjo, da boste žrli meso kraljev, meso ljud¬ skih voditeljev, meso mogočnih, meso konjev in njihovih jezdecev in meso vseh, svobodnih in sužnjev, majhnih in velikih!” Če je bilo res, da je papež umrl in je bil Rim porušen, bi moral iti v Jeruza¬ lem, kjer se bo ustanovila Cerkev, pri¬ pravljajoča se z zadnjimi papeži na pri¬ hod Najvišjega Sodnika, ki bo obnovil vse stvari. Med tem pa je čutil, da bo umrl od lakote in žeje. Toda prav ta čas je pri¬ šel zakristan brat Panfilo, ki je našel živ studenec med razami obale. Tam da je tudi dovolj školjk. In šla sta oba, iščoč poti med skala¬ mi v svitu neznanih zvezd, in sta pila in jedla; tedaj pa je oče Placid povedal svojemu tovarišu, da bi rad šel v Jeru¬ zalem. “V katero smer?” je vprašal brat za¬ kristan. “Bog naju bo vodil.” Začela sta hoditi ob bregu in v začu¬ denje obeh, ki sta menila, da sta sama dva v neizmerni puščavi, sta videla, da je mnogo ljudi prihajalo na plan izpod skal? kakor da bi rastli iz peska, in se zbirali v trope, namenjene v Jeruzalem. Pridružila sta se jim. Po nekaj, urah, v katerih se korakali z neizmerno gorečnostjo, kakor da bi jih napolnila neka neznana sila povelje, jih ni bilo samo majhen trop, temveč že veli¬ ka množica, mnogi med njimi z izrazi¬ timi potezami židovskega rodu. Po tem oblili od pete do glave, žlebovi so nam¬ reč že'tako razjedeni, da teče deževni¬ ca na hodnik in prodira že tudi v zidov¬ je, tako da je nevarnost, da bo začela hiša dobesedno razpadati. Zdaj so se le zganili in sklenili to nacionalizirano, t. j. nasilno odvzeto, hišo popraviti. Zi¬ darji že postavljajo fcer. Pa majejo z glavami češ: Če bi hišo popravili pred dvema letoma, ali vsaj pred enim letom, bi bili stroški malenkostni, zdaj pa bo treba precej stotisočakov, ker so že za¬ čeli celi kosi zidu odpadati. Zidarji so vedeli tudi povedati, da je takih in po¬ dobnih in še slabših hiš v Ljubljani še več. Neki stavbenik je izračunal, da bi bilo potrebnih 200.000 kg pločevine, če bi v Ljubljani hoteli zakrpati in izme¬ njati poškodovane žlebove. L T mrli so: Martin Štibernik v Ljb., Martin Sotošek, nadučit. v p. v Ljb., Ivan Pliberšek, poslovodja Tob. tovarne v p. v Rožni dolini, Zofija Zakonšek v Novem mestu, Vilka Miklavčič v Ljb., Pavla Rozman, upok. Tob. tov. v Ljb., Frančiška Stanovnik v Ljb., Alojz Šu- šelj v Ljb., Stanko Majnik v Idriji, Ru¬ dolf Horvat v Preski, Stana Jevnikar, štud. filozofije v Ljb., Anica Lesjak v Slovenci v Buenos Aires KONCERT Slovenske narodne pesmi, ki ga je pri¬ redil v nedeljo, 29. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne Slovenski pevski zbor “Gallus” v dvorani kolegija Lasalle je bil praznik za vse Slovence, stare in nove naseljen¬ ce. Vsi so prihiteli in veliko, krasno dvo¬ rano, v kateri je nad tisoč sedežev, na¬ polnili do zadnjega prostora. Vsi stano¬ vi so bili zastopani: od inteligenčnih poklicev do delavskih, številna je bila tudi udeležba starih slov. naseljencev. Močno so bile zastopane tudi emigrant¬ ske skupine Hrvatov, Srbov in drugih narodnosti, opazili smo pa precej tudi uglednih argentinskih prijateljev. Pevci in pevke so nastopili v narodnih nošah ter so za dovršeno izvajanje koncertne¬ ga programa želi navdušeno odobrava¬ nje. Strokovno poročilo v koncertu ob¬ javljamo na drugem mestu. RIGLERJEV UČBENIK “SAM TEMELJITO KASTELJANSKO” lahko prednaročite v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires ter pri sledečih zaupnikih: Lojze Erjavec, Alvarado' 350, Ramos Mejia, Ivan Žnidar, Drysdale 5614, Carapachay, Pavle Homan, Temple 2147, Munro, F.C.N.G.B. Kdor naroči učbenik, ki bo imel 300 strani velikega formata, do 15. maja t. 1. ga bo prejel za $ 30.— Ob naročilu je treba plačati polovico tega zneska. Po¬ zneje bo cena višja. OSEBNE NOVICE Prihod novih. Slovencev. V Argentino je nedavno prispel iz Tolmina 78. letni Simon Gregorčič ter se je naselil pri svojcih v Floridi. Poroki. V soboto, 28. aprila t. 1. sta se v cerkvi sv. Julije v Buenos Airesu poročila slovenska para: g. Karel Žerjal in gdč. Gizela Klarič ter g. Mirko Ko¬ pač in gdč. Marija Košir, čestitamo! Trbovljah, Dragotin Hrovat v Domža¬ lah, Metka Dovžan v Ljb., Rado Jane¬ žič v Ljb., Teodor Jeraj v Horjulu, Franc Avbelj v Trbovljah, Rado Jane¬ žič v Ljb., Janez Rebolj, pos. v Zg. Pir¬ ničah, Franc Potrbin, Dole pri Litiji, Jernej Hafner, biv. trgov, z žel v Ce¬ lovcu, Jože Dekleva v Ljb., Jože Polj¬ šak, gost. pri “Vrhničanu” v Ljb., Ja¬ nez Jeran v Beričevem in Ivan Fajdiga v Ljb. V Trstu je izšla nova slovenska knji¬ ga. Vinko Beličič je v založbi SPM iz¬ dal lepo delo “Slovenska lirska pesem”. Cena knjigi je 400 Lir. čudežno sliko Svetogorske Matere Božje so slovesno prenesli na Sveto go¬ ro 8. aprila. Goričani so procesiji lahko prisostvovali ob meji pod Kostanjevico. V Gorici sta se poročila gdč. Ida Srebrnič in g. Pavle Simčič, oba begun¬ ca iz Medane. Po naročilu Vatikanu je videmski nad¬ škof odredil pouk slovenščine v videm¬ skem duhovskem semenišču. Za profe¬ sorja je imenovan g. Ivan Eržen, biv. župnik v Biljah, sedaj pa ravnatelj slo¬ venskega Alojzijevišča v Gorici. Argentini L,anus SLOVENSKI DAN V LANUSU Spomin na družabne prireditve, ki jih je pred leti prirejal g. Janez Hladnik za stare slovenske naseljence, so še vsem v živem spominu. Zato je novica, da g. Hladnik pripravlja slovenski dan v La- nusu, veselo odjeknila med vsemi naši¬ mi rojaki. Zato bodo gotovo vsi rojaki porabili to priliko in pohiteli v Lanus in g. Ja¬ neza Hladnika podprli pri njegovem de¬ lu, ki ga opravlja v Lanusu, kjer je tu¬ di močno slovensko naselje. Ob enajstih dopoldne bo v cerkvi sv. Jožefa sv. maša. Pri njej bo pel cerkve¬ ni zbor slov. staronaseljencev iz Pater- nala. Po maši bo asado z obilico pečen¬ ke, klobas in vsakršnih mesnih dobrot s kruhom. Vmes pa bo vesel družabni pro¬ gram s srečolovom. Za srečolov prav lepo prosimo vse ro¬ jake naj prispevajo dobitke. Izročite jih lahko v slovenski pisarni na Victor Mar¬ tinez 50, v Papeleriji in Santeriji San¬ ta Julija, Victor Martinez 39 in- na sle¬ dečih mestih: Paternal pri šolskih ses¬ trah in Laknerju, v Villa Devoto pri Co- tičevih, v San Martinu pri živcu, v Flo¬ ridi pri č. g. Avguštinu in na Avellane- di pri šerugovih. Na vseh mestih so tu¬ di na razpolago vstopnice, katere si oskrbite v predprodaji. Vstopnina je $ 6.— (brez pijače). Sestanek članov Društva Slovencev je bil v nedeljo, 29. aprila t. 1. v društveni sobi pri cerkvi sv. Jožefa. Začel ga je odbornik društva g. Rome, o delovanju društva pa je podal poročilo odbornik g. Smersu. Po poročilu se je razvil razgo¬ vor, nakar so bili za okoliš Lanus izvo¬ ljeni trije zaupniki Društva Slovencev. Čemu omahujemo, da bi dali DELU ČAST. Počastitev papeških okrožnic v nedeljo 20. maja 1951. x je sklepal oče Placid, kakor sta prero¬ kovala Henoh in Elija in kakor je vedel iz svetega Pisma, da se je že začelo spreobračanje Judov v množicah. Napolnilo ga je veliko veselje. In ka¬ kor človek, ki sluti že v zraku veliko dogajanje, je začel v spominu navajati mesta iz svetega Pisma, ki naznanjajo prihod Gospodov, ki bo pomiril svet in zavladal nad njim in z njimi, ki veruje¬ jo vanj. In stalo je v knjigi Stvarjenja to-le: “Vsi narodi sveta bodo blagoslovljeni v njem, ki bo prišel iz tebe.” In prerok Izaija je rekel: * “In dežela, ki je neprehodna in pusta, se bo razveselila, in v veselju bo poska¬ kovala puščava in se razcvetela kot li¬ lija.” In Jeremija: “Vedite, da vas bom zbral iz vseh kon¬ cev sveta in med njimi, ki bodo prišli, bo slepi in gluhi in noseča žena in otrok.” In sveti Pavel: “In tedaj bo zavladal Kristus in' na vse svoje sovražnike bo postavil svojo peto...” Novi položaj zemlje, katere tek okrog njene osi se je ustavil, je povzročil, da je samo ena stran sveta sprejemala sončno svetlobo. Tako je na tej zemelj¬ ski obli dan trajal celo leto, na drugi pa celo leto noč. Po enem letu pa se je začelo daniti na oni strani, na tej pa temniti. Tako je kraljestvo Antikristovo zaje¬ la prvo leto svetloba, med tem, ko je di-ugi del sveta, na južnem delu, zajela senca. Verniki in novi spreobrnjenci so ro¬ mali proti sveti deželi po nekem notra¬ njem koprnenju, kakor se ptiči dvignejo z letnim časom in se predajo nagonu. Toda kdo je vodil po teh neznanih po¬ teh vse te množice, ki so kakor mravlje lezle izpod zemlje, ki so zgubile vse in bile bolj revne in brezobrambne kot pr¬ va človeka? Od česa so živeli na tej po¬ ti več mesecev, da, več let? Niso pogi¬ nili, kakor zelenje, če mu vzameš sonce in svetlobo? Ne! Antikrist je vladal nad pokraji¬ nami, ki jih je obsevalo sonce, toda ver¬ nim so ostale pokrajine razsipno osvet¬ ljene od Križa. Tako se je izpolnilo prerokovanje pre¬ roka Joela, ki pravi o zadnjih dneh: “In obesil bom čuda na nebo in dal znamenja spodaj na zemlji.” Kakor viharna zarja se je vžgal na nebu bleščeč križ, ki je osvetljeval in grel kot toplo sonce vso s senco zakrito polzemljo. Radosten klic se je dvignil iz množic, in oče Placid, ki je stopal pred vsemi Slovence v Argentini vabimo na Marijanski kongres Dve dobrini ste prejeli v svoje srce. Vero v Boga in ljubezen do domovine. Obe ti dve svetinji sta v veliki nevarno¬ sti, da jih izgubitte v tujini. Da se to ne bo zgodilo, vam priporočamo, da se obrnete za pomoč k Mariji, naši materi! V maju, ki je bil posvečen doma Mari¬ ji, imamo letos Slovenci v Argentini I. Marijanski kongres. Da se Mariji za¬ hvalimo za vse varstvo doslej, da pri njej premislimo o nalogah, ki jih moramo o- praviti ter da jo prosimo pomoči ša za naprej. Proslaviti hočemo posebej pro¬ glasitev verske resnice o Mariji Vnebo¬ vzetij Začnemo kongres s tridnevnicami po središčih, kjer žive Slovenci in sicer v četrtek, petek in soboto (10., 11. ter 12. maja). Zaključili pa bomo to marijansko slavje z romanjem v Lujan 13. maja, ko bomo obnovili posvečenje Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Vabimo vse Slovence širom Argentine, da se slovesnosti udeležite, da skupno prosimo Marijo: Varuj nam vero in dom! Poskrbite za dobro notranjo pripravo v tridnevnici, ko prejmete sv. zakramen-* te ter tako prerojeni pojdite k zaključni slovesnosti v Lujan. Ne bojte se žrtev, ki so s tem gotovo zvezane, kajti gre za velike reči. Za našo vero in domovino! Rojaki iz oddaljenih središč pošljite vsaj zastopnike, sami pa se duhovno s svojimi prireditvami pridružite skupnim slavnostim v Lujanu! Z ljubim Sinom Vas blagoslovi Devica Marija. Vaši dušni pastirji. Prejšnjim naseljencem še posebej! Vesel, da se nas bo moglo toliko zbra¬ ti pri Mariji, h kateri smo ves čas Slo¬ venci v Argentini radi hodili. Vas tudi letos vabim, da pridite radi in v velikem številu. Toliko let sem hodil z Vami, tudi letošnje leto bom prišel, čeprav me ve¬ že dolžnost v moji duhovniji. Prosili bo¬ mo za to, za kar ste Vi prav posebej morali trpeti Za vero in domovino! Po¬ vabite tudi druge Vaše prijatelje, ki morda vabila ne bodo brali! > Na svidenje pri Mariji v Lujanu! Janez Hladnik Bosario V dneh 21. in 22. aprila se je mudil med nami g. župnik Anton Orehar iz Buenos Airesa. Na poti k nam je obi¬ skal g. Ravnikarja Toneta v Manuel Ocampo, nazaj grede pa g. dekana Mi¬ lavca v Baradero. Obiska g. Oreharja smo bili veseli. Skupno z njim smo prebili večera v so¬ boto in nedeljo. V nedeljo zjutraj se nas je zbralo kar lepo število starih in no¬ vih naseljencev pri slov. šolskih sestrah, kjer je imel g. Orehar mašo. Med mašo smo vsi prepevali slov. nabožne pesmi. Nato smo se pa lepo po domače pomeni¬ li o vseh svareh. Oba dneva svojega obiska v Rosario je g. Orehar porabil tudi za obiske družin slov. starih in no¬ vih naseljencev. kot pastir pred čredo, je zapel, in nje¬ gov glas se je razlil kot čudež po raz¬ svetljeni noči in zajel vsa srca. In to, kar je pel, so bili psalmi iz sve¬ tega Pisma in prerokbe, obljuba kralje¬ ve krone vsem tistim, ki verujejo in ko- prne po združenju s Kristusom. Bil je čas šestega pečata, čas pred sedmim pečatom skrivnostne knjige Ra¬ zodetja, ko se bo čez ves svet razširil tisti strahotni polurni molk, katerega razlagalci niso mogli razložiti, in bo na¬ stal, preden bo svet zablestel v zmago¬ slavnem triumfu. V tem času pa so na¬ rodi morali iti še skozi neizmerne nad¬ loge in preganjanja. Zemlja se je sprevrgla v rdeče tabo¬ rišče in kri žrtev je segala konjem do senc. Toda samo kratek čas. Takrat pa je zazvenela tromba sed¬ mega angela čez ves svet in začulo se je oznanilo: “Kraljestvo tega sveta je postalo kraljestvo Našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa, ki bo vladal v njem na veke ve s kov. Amen.” KONEC Hugo Wast, Catamarca, 9. 11. 1941. Loma Negra, 19. III. 1951. Z njegovim dovoljeni prevedel dr. Ti¬ ne Debeljak. Buenos Aires, 3. V. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. KONCERT | SLOVENSKE NARODNE PESMI Eno najbolj zapleteno vprašanje glas¬ bene vede, pa tudi prakse, je narodna pesem. Raziskavanja na področju folklo¬ re se zde namreč dokaj uspešna in za¬ nesljiva pri narodih, ki imajo značilne narodne plese in z njimi združene naro¬ dne pesmi, ali vsaj izrazito opredeljeno melodiko. Pri narodih, kjer pa ni značil¬ nega ritma narod, plesov, je glasba pre¬ puščena sama sebi, izpostavljena vpli¬ vom sosednjih kultur ter vzbuja vrsto podmen, predvsem kar se tiče pristnosti, izvora in značilne narodne karakteristi¬ ke. V to vrsto sodi tudi slovenska na¬ rodna pesem, katere osnovna vprašanja so pobudila že mnogo razpravljanja in ostrih debat ob spornih točkah, ki se vprav zaradi relativne medlosti morejo zagovarjati in osporavati z različnih vi¬ dikov in z različnimi razlogi. Glasbeno prakso pa najbolj zanima vprašanje, katera oblika je za narodno pesem najprikladnejša, koliko so uporab¬ ne teme narodne pesmi v oblikah umetne glasbe same in katera zvočnost ji naj¬ bolj pristoja. Zdi se, da je izkustvo po¬ kazalo na variacije kot najprikladnejšo obliko narodne pesmi; melodija narodne pesmi je namreč praviloma sama v sebi zaključena enota, izrečno namenjena po¬ navljanju — v bolj ali manj improvizira¬ nih variacijah in harmonizacijah. V tej obliki je gotovo mogoče polnovredno u- porabiti narodno pesem v čisto glasbene namene, tudi z nedvomno možnim viso¬ kim umetniškim uspehom, ker variacije predstavljajo v glasbenem snovanju po¬ sebno vrsto, s katero so se bavili največji glasbeni geniji (Bach, Beethoven). Mnogo težje pa je uporabna narodna pesem v drugih glasbenih oblikah vprav zaradi svoje tematične zaključenosti, ki ne dopušča zahtevanega razvoja. O tem pričajo izjave skladateljev, ki so skuša¬ li rešiti ta problem bodisi v okviru sim¬ foničnega ali opernega ustvarjanja — celo pri narodih z izrazito folkloro, pa so naleteli na nepremostljive težave. (Glin¬ ka). Kar se zvočnosti tiče je najprimernej¬ ša zborovska oblika izvedbe, čeprav imamo mnogo uspelih rešitev bodisi za vokalnega ali instrumentalnega solista, pa tudi za orkestralno zasedbo. Foerster je pri nas priredil v obliki koncertne pa¬ rafraze za klavir napeva “Po jezeru” in “Zagorski zvonovi”, Škerjanc pa je ob¬ delal v obliki umetnega samospeva sen¬ timentalne narodne napeve. Posebne o- mernbe je vredna tudi Škerjančeva cha- cona “V onom črnem lese” za godalni or¬ kester, ki dokazuje trditev, da je varia¬ cija prikladna oblika za narodno pesem in zmožna pravih glasbeno estetskih vrednosti: kajti chacona in parafraza ■sta pravi variacijski obliki. Povsem izvenglasbena, a zato nič manj važna vrednota narodne pesmi — posebno v tujini — pa je njena domovin¬ sko čustvena plat. “Saj le spomin in živ¬ ljenje pravo so,” pravi Gradnik v Svetlih samotah; in ob narodni pesmi človek za¬ živi to posebno življenje spominov v intimnem razgovoru z daljno domovino. V eit.alniški dobi je imela narodna pe¬ sem zgodovinsko nalogo vzbujanja na¬ rodne zavesti ter je vplivala nedvomno na značaj tedanje glasbe, ki so jo v ljud¬ skem duhu zlagali Hajdrih, Kocjančič, Leban, Mašek in drugi. Ker so se pri tem zamudniško oprli (prim. našo likov¬ no umetnost!) na polpreteklo slogovno obdobje dunajske klasike, šo s tem dolo¬ čili tudi način harmoniziranja, (Aljaž, Bajuk, Dev, Gerbič, Hubad, Pavčič, Vo¬ larič, Žirovnik itd.), ki je veljal kot pra¬ vilo do najnovejše dobe, ko so skušali dati Adamič, Marolt, Tomc, Škerjanc in Štritof pristnejšo in izrazitejšo harmon¬ sko obliko, skladno z modernimi pogle¬ di na glasbeno problematiko. Čeprav.je bila pobuda za koncert slo¬ venske narodne pesmi želja po tistem in¬ timno čustvenem doživljanju domovine, ki ga v iluziji spominov more posredova¬ ti le narodna pesem v tujini, se je ven¬ dar moral pevski zbor “Gallus” lotiti re¬ šitve vseh glasbenih problemov, ki jih vsebuje narodna pesem v teoriji ali prak¬ si ne samo zaradi svoje umetniške tradi¬ cije, marveč tudi zaradi umetniških u- spehov, ki so bili že doseženi v naši glas¬ beni produkciji. Kdor je tedaj pričako¬ val izvedbe narodne pesmi v rudimen- tarni ali celo manj popolni obliki — da bi bila bolj “narodna” — se je mogel prepričati, da problem narodne pesmi ti¬ či popolnoma drugje, kakor si je bil mi¬ slil. Mnogi trdijo, da je značilna črta naše narodne pesmi v štiriglasju, vendar pa mi je pok. Marolt večkrat podčrtal, da korenini naša narodna pesem v narav¬ nem koralu (odkoder nedvomno izvira IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Pomočnik zun. min. Rusk je izjavil, da je ameriška vlada proučevala vprašanje bombardiranja Mandžurije, da pa v ZN še ni prišlo do tozadevne¬ ga sklepa. Kanadski zun. min. Pearson pa je dejal, da bodo sile ZN morale bom¬ bardirati Mandžurijo in druga kitajska oporišča, če se bo komunistično letal¬ stvo pojavilo v večjem številu na korej¬ skem bojišču. Za to “ne bo potrebno po¬ sebno dovoljenje s strani ZN, ampak bo do določitve prišlo na licu mesta, t. j. v ameriškem glavnem stanu na Koreji, za kar imajo že odobrenje.” Tudi bri¬ tanska vlada je baje že pristala na tak korak. Amer. delegat pri ZN Austin pa je dejal, da “bodo ZN morali pričeti s splošno akcijo proti Kitajski ter jo go¬ spodarsko in diplomatsko popolnoma blokirati. Zahteval je tudi popolno po¬ morsko blokado kitajske obale. Acheson je objavil — kakor sam pra¬ vi: “Ne vem, zakaj šele sedaj...” da bodo USA branile Formozo pred rde¬ čim kitajskim napadpm, da pa je USA postavila pogoj, da čangkajšek ne bo na¬ padel celinske Kitajske. Rep. senator Čase je sestavil zakon¬ ski predlog, po katerem naj bi ukinili sedanji State Department in ga nado¬ mestili z “Ministrstvom za zunanje za¬ deve, ki bi bilo sestavljeno iz pretih od¬ delkov in bi mu načelovala “oseba, vredna zaupanja.” Senator Beall pa je predlagal, naj senat prepove uporabo fonda za zun. ministrstvo tako dolgo, dokler ga bo še vodil Acheson. Šef FBI (amer. obvešč. službe) Hoo¬ ver je objavil, da bodo v slučaju izbru¬ ha vojne v USA istočasno aretirali 14.000 komunistov in jih spravili na var¬ no v štiri zanje pripravljena koncentra¬ cijska taborišča, za katera bo kongres v kratkem izglasoval 775.000 dolarjev. V New Yorku je bila pred dnevi ve¬ lika protikomunistična manifestacija bivših bojevnikov. Na čelu sprevoda, v katerem je stopalo 500.000 bojevnikov raznih narodov, tudi iz držav za želez¬ no zaveso, jd bil MacArthur, takoj za njegovim avtomobilom so pa stopali kar¬ dinal Spellman, protestantski škof, pra¬ voslavni škof in vrhovni rabin. Po uli¬ cah, po katerih se je vil sprevod, ga je pozdravljalo več milijonov ljudi. BOLIVIJA: V nedeljo bodo v Boliviji volitve predsednika, podpredsednika in poslancev. CHILE: Državo je znova zajel val stavk, ki so jih organizirali komunisti. Predsednik republike Gonzalez Videla je odredil pripravno stanje vseh čilskih o- boroženih sil. FRANCIJA: Vlada je v parlamen¬ tu s svojim predlogom spremembe volil¬ nega zakona ostala v manjšini. Predsed¬ nik Henry Queuille je predsedniku re¬ publike Auriolu podal ostavko celokup¬ nega kabineta, katere pa Auriol ni spre¬ jel. Queuile je od parlamenta znova zahteval zaupnico, in jo dobil. NEMČIJA: Vlada je s posebnim u- krepom prepovedala vse politične orga¬ nizacije skrajne levice in desnice, prav tako pa tudi nošenje kakršnih koli u- niform, ki bi zavajale narod v ponovno voj. diktaturo. Zah. nemški parlament je s pi'ecejšnjo večino sprejel vladin predlog o poviša¬ nju nemškega deleža pri poravnavi oku¬ pacijskih stroškov Parlament je odklo¬ nil pravico zaveznikov, postavljati vi¬ šino nemškega prispevka, na mesto tega pa predlagal, naj se osnuje poseben mednarodni obrambni fond, v katerega bi tudi Nemčija prispevala svoj delež. V deželah Rheinland-Pfalz, v franc, okup. zoni, so bile v nedeljo volitve v deželni zbor, pri katerih je zmagala kršč. dem. stranka dr. Adenauerja; pre¬ cej so pridobili socialisti, pa tudi desni¬ čarji. Adenauerjeva zmaga je toliko bolj pomembna, ker je njegova stranka šla na volitve s propagando za odobritev podpisa Schumanovega načrta, proti ka¬ teremu je kot celota nastopala sociali¬ stična stranka dr. Schumacherja. Skle¬ pajo, da je kršč. dem. zmaga v Porenju precejšen izraz nemškega javnega mne¬ nja, ki je v prilog pristopa k zvezi Schumanovega načrta. ANGLIJA; Britanska municijska lad¬ ja “Bedenham” je v Gibraltarju zletela v zrak. Bilo je več žrtev; vzroki eksplo¬ zije še niso znani. Sumijo pa, da je sabotaža. Vlada se je odločila, da bo vsem ple¬ mičem, ki ne morejo več vzdrževati svo¬ jih gradov, imetja ali tudi družine, do-- deljevala posebno drž. podporo, ker kljub svojemu socialističnemu programu ne želi, da bi tako pomemben stan angl. naroda zaradi trenutne krize propadel. Churchill je začel z novo vrsto napa¬ dov na delavsko vlado. Kot najmočnejši argument mu služijo zadnje izjave od- stopivšega min. Bevana, češ, da je de¬ lavska vlada kredit, ki. je bil določen za oborožitev, dejansko že porabila. ŠPANIJA: Val stavk po vsej Šaniji še ni ponehal. V nekaterih krajih so se spopadli prebivalci z organi javn. var¬ nosti. Draginja je glavni vzrok skoraj kompaktnega ljudskega odpora proti ne¬ katerim najnovejšim vladnim odredbam. Svet. časopisje se precej 1 čudi uradnemu stališču španske KA, ki je v svojem gla¬ silu “Ecclesia” zapisalo med drugim, da ‘trerutno Španija ne potrebuje nikakih obrambnih samozagovorov vladajočih, pač pa razgovor med vladajočimi in med vladanimi.’ Iz tega članka sklepajo, da tudi uradni kat. krogi v Španiji ne bodo v vsem sledili Francu, kakor je že tudi gregorianski)P, torej v enoglasju. Pač pa Slovence odlikuje nek poseben čut za harmonijo; to trdi Škerjanc in za¬ to skuša s te strani dognati celo v Gallu¬ sovem harmonskem slogu slovenske značilnosti. Iz tega bi sledilo, da ni edi¬ na pravoverna harmonizacija narodnega napeva stereotipna iz preteklega sto¬ letja, marveč vsaka, s katero slovenski skladatelj — na tehnično neoporečen na¬ čin -— spremlja melodični lik narodne pesmi. Spored koncerta, ki ga je izvedel pev¬ ski zbor “Gallus” v nedeljo, 29. aprila 1951, ob petih popoldne v dvorani kole¬ gija Lasalle (Rio Bamba 650) pod ges¬ lom “ ’N mav čez izaro” je obsegal po¬ leg že znanih imen na področju obliko¬ vanja narodnih pesmi (Adamič, Bajuk, Dev, Hubad, Kimovec, Orel in Tomc) tudi štiri novosti: Savellijevo harmoni¬ zacijo “Zagorski zvonovi” in tri venčke (Gerzinič: Sonce je za goro šlo, Osana: Fantje na vasi in D. M. šijanec: Odmev iz koroških planin). Savellijeva harmonizacija skuša pod¬ črtati miselno vsebino napeva “Zagorski zvonovi” na neprisiljen in prijetno spe¬ ven način ter jo moramo šteti med zelo -uspele harmonizacije te vrste. V bolj ali manj zapletenih harmonizacijah smo sli¬ šali še vrsto krajših narodnih pesmi (Hubad: ’N mav čez izaro, Je pa davi slanca pala, Luna sije; Adamič: Rasti, rasti rožmarin; Orel: Čez Savco ne hodi v vas, Ogljar; Adamič: Vse najlepše ro¬ žice; Dev: Hladna jesen že prihaja, Tam kjer lunica; Bajuk: Zdravica Slovencev, Čukova ženitev; Kimovec: Marko skače) v izvedbi ženskega, moškega in mešane¬ ga zbora. Tomčev venček je posrečena rapsodija nežnih belokranjskih svatskih pesmi, ki zahteva izredno intimnost izraza. Gerziničev venček “Sonce je za goro šlo” je sicer v nekem smislu rapsodi- čen, ker druži vrsto dokaj disparatnih prvin bodisi v izbiri pesmi, bodisi v ob¬ delavi, prepletajoč solistične in zborov¬ ske glasove v svoje vrstno tkivo melo¬ dičnih misli pa je razmišljajoč spev ob osnovni temi “Goreči ogenj”, ki daje okvir celoti in podčrtava njeno ekspre¬ sivno sugestivnost. Skladno s svojim strogo asketskim harmonskim slogom se avtor ne Spušča v nikake zvočne ekspe¬ rimente. Venček “Fantje na vasi” je zasnoval Osana v obliki štiridelne suite, ki naj bo impresionistično simbolističen izraz hre¬ penenja, veselja, in žalosti slovenske lju¬ bezenske pesmi, zajeto v romantiko va¬ sovanja. Temu izrazu služi tudi barvita in mestoma krhka zvočnost, ki naj pod¬ črta nežnost in intimnost vsebine, pa tu¬ di izrazno moč narodnih napevov, ki se v vsakdanji obliki ne more uveljaviti. “Odmev iz koroških planin” je izobli¬ koval D. M. Šijanec kot venček treh zna¬ nih koroških napevov (Tam, kjer teče bistra Žila, Oj ta mlinar, Prav lepo je v vigred) v tridelni obliki; značilna je izrečna težnja po zvočni učinkovitosti, bodisi orkesterski ali onomatopoetični ter oblikovni dognanosti. Zanimivo je, da nobeden teh venčkov ni variacijska oblika, čeprav je tudi v njih opazna variacijska narava narodne pesmi tako v melodičnem, kakor tudi v harmonskem pogledu. Zbor in solisti (tercet sester Fink, gdč. Roza Golob, gg. Božo Fink, Silvo Lipušček, Janez Rode in Nace Brand- steter) so zelo zadovoljivo rešili dokaj težki koncertni spored pod spretnim vodstvom zborovega pevovodje dr. Juli¬ ja Savellija. nekaj dni prej falanga zahtevala odloč¬ nejšo politiko v korist ljudskega blag¬ ra. ITALIJA: Splošna stavka vseh na- nameščencev, katero so podprli tako komunistični kakor nekomunistični sin¬ dikati zaradi izredne draginje je v celo¬ ti uspela. Za 1. maj so kom. oklacali splošno stavko vsega uradništva. Enrico de Nicola, bivši preds. ital. republike, je bil izvoljen za predsednika senata na mesto umrlega Bonomija. AVSTRIJA: Na Dunaj je prispel amer. drž. Robert Vogeler, podpredsed¬ nik Mednar. Telegrafsko-telefonske družbe, katerega so nekaj dni prej madž. komunistične oblasti izpustile iz zapora pod naslednjimi, od Amerikancev odob¬ renimi pogoji: 1) Amerika bo ponovno dovolila odprtje madž. konzulatov v New Yorku in Clevelandu, 2) Amerika bo odpravila prepoved potovanja amer. drž. na Madžarsko, 3) Amerika bo u- kinila oddajo ‘Glas iz Amerike’ preko Muenchena za Madžarsko, 4) Amerika bo Madžarski pomagala pri vračanju madž. drž. in zasebnega vrednostnega imetja, ki so ga nacisti iz Madžarske odpeljali v Nemčijo. PERZIJA: Mesto preds. vlade je pre¬ vzel z zaupnico parlamenta in senata predsednik nacionalistične strane Moha¬ med Mosadeg, čigar glavna naloga bo, izvesti podržavljenje petrolejskih vrel¬ cev. AVSTRALIJA: Koalicijska politika liberalne in kmečke stranke je v Avstra¬ liji pri zadnjih volitvah odnesla šibko zmago v parlamentu nad laboristi, med¬ tem ko v senatu dokončen rezultat še ni znan. Predsednik koalicije je šel na volitve predvsem zato, da bi odpravil laboristično večino v senatu. Kot pa vse kaže, volitve tega niso prinesle in bo še nadalje v parlamentu zmagovala koali¬ cija, v senatu pa laboristi ali pa le vča¬ sih koalicija. JAPONSKA: Občinske volitve na Ja¬ ponskem, ki se jih je udeležilo nad 90% volilcev, so usmerile upravo še bolj v desno ter so komunisti dobili samo še 11 od 199 županskih mest. Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Kardelj je na zborovanja v Ljubljani ob priliki 10. letnice OF izjavil, da sovj. politika slu¬ ži izključno le zadostitvi moskovskih interesov in da je grobo potvarjanje Leninovih zapovedi’. Dejal je tudi, da FLRJ ne bo popustila v nobenem napa¬ du, pa naj bi prišel od koder koli. Tito je zahteval od USA nadaljnih 180 milijonov dolarjev posojila “za krit¬ je predvidevanega deficita za naslednji dve leti.” ČEŠKO SLOVAŠKA: Oblasti so za¬ prle amer. novinarja \Villiama N. Oati- sa ‘zaradi špijonskega delovanja!’. — Češki konzul v Sydneyu (Avstralija) je zaprosil avstral. vlado za azil, ki mu je bil odobren. Češke komunistične policijske obla¬ sti so s silo .ugrabile radiotelegrafista na Titovem veleposlaništvu Antona No¬ vaka, ki naj bi bil obtežilna priča proti priprtemu biv. zun. min. Clementisu. MAOTSETUNGOVA KITAJSKA: Masovni proces proti “saboterjem in reakcionarjem” se je pričel V Čunkingu ' tako, da je neka mlada komunistka vpri¬ čo 70.000 ljudi zahtevala smrtno kazen za svojo mater, zhano ‘reakcionarko in protirevolucionarko’. Poravnajte naročnino KITAJSKI KOMUNISTI NA KOREJI NADALJUJEJO S SVOJO OFENZIVO Kitajska ofenziva na Koreji po enem tednu ni izgubila na udarnosti. Rdeče tolpe ne glede na ogromne izgube v vo¬ jaštvu in materijalu pritiskajo na vsem bojišču 90 km ter se bijejo glavne bitke severno cd Seula. Najgloblje so ko¬ munisti prodrli na srednjem delu zahod¬ nega bojišča, kjer so se spet približali reki Han in stoje trenutno samo 18 km severno od Seula. Amerikanci so prvič v korejski vojni to pot utrdili Seul in okolico in ga bo¬ do branili. Civilno prebivalstvo se že e- vakuirali. Prav tako se ogromne mno¬ žice beguncev pomikajo že tretjič pro¬ ti jugu tudi iz drugih večjih krajev. Ameriško letalstvo in topništvo vseh kalibrov neprestano obsipavata sovraž¬ nika, ki kljub temu napreduje. V šestih dneh spomladanske ofenzive so imeli komunisti po zmernih cenitvah nad 37.000 mrtvih. V borbo so vrgli doslej ARGENTINA V Luna Parku se je prejšnjo sredo zvečer zbralo več desettisoč državnih uslužbencev. Ob tej priliki so se pred¬ stavniki njihovih stanovskih organi¬ zacij zahvalili gralu Peronu za zadnje povišanje plač. Gral Peron in njegova soproga sta imela tudi govore, kate¬ ra je množica ponovno prekinjala z odobravanjem. Holandski princ Bernard je iz Bue¬ nos Airesa odpotoval pred dnevi do¬ mov. Ob prihodu na Nizozemsko je dejal, da so ga v Argentini navduše¬ no sprejeli ter da je od potovanja v to državo mnogo pridobil. V Buenos Aires je prispel novi se¬ vernoameriški veleposlanik Ellsworth Bunker. Dne 8. maja bo predsedniku gralu Peronu izročil poverilne listine svoje vlade. V Lomas de Zamora sta 28. aprila popoldne trčili dve privatni potniški letali, gtiri osebe so pri tem izgubile življenje. Rosario je, kot znano, drugo naj¬ večje argentinsko mesto. Tudi v njem, kot v Buenos Airesu, promet stalno nai - ašča. Zato tamošnja mestna obči¬ na resno proučuje načrt za zgraditev več podzemnih železnic. Predstavniki Argentinske športne zveze so bili pred dnevi pri gralu Pe¬ ronu ter so ga v imenu argentinskih športnikov prosili, naj bi pri prihod¬ njih predsedniških volitvah znova kandidiral. Gral Peron se jim je ža to pozornost zahvilil, zatem pa go¬ voril o nalogah pravega športa in športnikom obljubil vso nadalnjo pod¬ poro državnih oblasti. Vlada je odobrila kredit 42 milijo¬ nov Pesov za pridelavo izbranega se¬ menja, ki ga bodo potem državne ob¬ lasti dale na razpolago kmetovalcem za zboljšanje žitnih ter ostalih rast¬ linskih vrst. Štiriletnico uzakonitve obveznega pouka verouka v vseh argentinskih šolah so prejšnjo nedeljo proslavili po vsej republiki. Po dodatnem protokolu k argentin¬ sko - angleški trgovinski pogodbi iz leta 1949 bo Argentina dobavila Veli¬ ki Britaniji v prihodnjih dvanajstih mesecih vsaj 200.000 ton govejega mesa in vsaj 30.000 ton govejega me¬ sa v konservah. Velika Britanija se je obvezala, da bo v tem času odkupila tudi vse ostale kočine mesa, katere ji bo ponudila Argentina. Angleška vlada bo od Argentine odkupila tudi sleherno količino svinjskega mesa in bo prevzela tudi vse količine mesa, ki bi ga bila morala izvoziti iz Argenti- ne lani, pa tega ni storila, ker zanj ni hotela plačati od argentinske vla¬ de zahtevane cene. Angleška vlada je morala radi velikega pomanjkanja mesa pristati sedaj na cene, o kate¬ rih se pred časom niti razgovarjati ni hotela in je tako izvoz argentinskega mesa v Anglijo počival skoro leto dni. Po dodatnem protokolu bo Anglija plačala za razne vrste mesa razne ce¬ ne, od katerih je najvišja 146 funtov za tono. Za izenačenje cen za lani iz¬ voženo blago mora angleška vlada plačati 6.25 milijonov funtov. Določi¬ la dodatnega protokola predvidevajo z angleške strani še druga vplačila v posebne fonde za ureditev vseh dose¬ danjih argentinskih zahtev. Dr. Hektor Campora je predsednik poslanske zbornice tudi v njenem 85. rednem zasedanju. Podpredsednika sta pa Natalio Trebino in Juan de la Torre. Predsednik poslanskega kluba peronistične stranke je Miel As- quia. V parlamentu je 130 poslancev. Od tega števila jih je 110 peronistič¬ ne stranke, 18 radikalov, 1 demokrat in en neodvisen. Min. za industrijo in trgovino je objavilo, da je Argentina z 80.000 tonami zadostno preskrbljena s slad¬ korjem do nove sladkorne proizvod¬ nje. 300.000 mož. Ponekod je borba tako sr¬ dita, da se ameriški vojaki bore za o- kopi kitajskih trupel, i visokih do 2 met¬ ra. Pomočnik amer. zun. ministra Rusk je objavil, da imajo ZN na Koreji 550.000 suhozcmskih, zračnih in pomor¬ skih sil. 250.0000 južnih Korejcev in ameriški oddelki predstavljajo 85% vseh sil ZN na Koreji. Ostalih 13 narodov ima na Koreji skupno 35.000 mož, ali 15%. V ameriškem parlamenta pa so obja¬ vili, da je glavni stan v Tokiju ugotovil, da je imelo vsako sovjetsko retroaktiv¬ no letalo, ki so ga amerikanci sestrelili na Koreji, motorje britanskega izvora. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. V. 1951 SLOVENCI P O SVETU Anglija V “Svobodni Sloveniji” sem že nekaj¬ krat bral kako novico o slovenskih športnikih v Argenitrii. Zato vam sporo¬ čam, da slovenski športniki tudi v An¬ gliji nismo zaspali. Ni nas sicer toliko, da bi lahko ustanovili svoj klub, ki bi predstavljal tudi jugoslov. emigrantsko reprezentanco, vendar bomo pa poskusi¬ li ustanoviti “Jugoslovanski atletski klub.” če se nam bo to posrečilo, bomo nato organizirali mednarodno tekmo. Tukaj je tudi bivši jugoslov. prvak v metanju diska in krogle, ki je zastopal Jugoslavijo v tem športu na berlinski olimpiadi leta 1936. Sporočam vam tudi, da sva že prete¬ klo leto zastopala severno Anglijo na angleških tekmah. Prav tako bova na¬ stopala tudi letos. Prva prvenstvena tekma bo 2. junija, druga pa 23. junija t. 1. v Manchestru. Upava, da bova zo¬ pet dobila nekaj zlatih, srebrnih in bro¬ nastih medalj. Iskren pozdrav Slovenkam in Sloven¬ cem, posebno pa dijakom in slov. šport¬ nikom iz Spittala A. in B. Novak Venezuela Že nekajkrat sem zasledil v Svobod¬ ni Sloveniji kako poročilo iz Venezuele, posebno od rojakov v Maracaibo. Tudi jaz sem blizu tega mesta v večjem ta¬ borišču. V mesto večkrat zahajam, to¬ da do danes še nisem dobil nobenega ro¬ jaka. Zato Vas prosim, da objavite v li¬ stu te vrstice s prošnjo, da se mi kak rojak iz Maracaiba oglasi s kartico, da se bova lahko 1 dobila v mestu, ali pa da me obišče v taborišču Je pač težko. Tako blizu smo skupaj, pa ne vemo eden za drugega. Bomo se pa po Svobodni Sloveniji spoznali. Anton Jakoš Čampo Carorita No 6-F, Mene Grande, Edo Z.ulia. AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI (Nadaljevanje s 1. strani) jali v neki vasi, kjer je UNICEF delila otrokom mleko, sem videl, kako so otro¬ čički najprej morali zapeti neko pesmi¬ co. Povedali so mi, kaj je bila vsebina. V tej pesmici se je otrok zahvaljeval “velikemu vodji Titu za mleko,-ki ga da¬ nes pijemo”. Tito torej niti tega ni ho¬ tel priznati pred otroci, da so jih Zdru¬ ženi Narodi oskrbovali z mlekom, ne pa on... Ako sprejmemo zakonski pred¬ log, bomo naprtili komunistično diktatu¬ ro narodu, ki se je vso svojo dolgo zgo¬ dovino boril za to, da bi bil svoboden. Ta narod se bo boril proti komunizmu danes prav tako junaško, kot se je boril proti zatiralcem v preteklosti. Zakaj ? Zato, ker ta narod ljubi svobodo in ho¬ če svojo hišo oskrbovati sam.” “Amerikanci se smemo ponašati, da smo se v svoji zgodovini vedno ravnali po načelih. Ali bomo tako postopali še nadalje? Ali pa se bomo prilag-odili opor¬ tunističnemu lovu za kompromisnimi re¬ šitvami, da si rešujemo kožo in zavaru¬ jemo svoje kotičke? Jaz pravim: Ne ta¬ ko! Nismo še v tako brezupnem položa¬ ju, da bi morali zavreči načela in se lo¬ viti za slamice. Ako vprašamo ameriški narod za mišljenje, nam bo grmeče od¬ govoril, da je vsa stoletja sem predvsem ljubil svobodo. Svoboda pa zahteva po¬ gumnih odločitev. Po mojem mišljenju je prišel čas, ko naj Amerika spet vstane v vs'ej veličini ter naj dvigne in ponosno nosi naprej svoj prapor svobode, tako, da bo mladina vsega sveta, ki se ogle¬ duje po nečem, v kar bi brez strahu mo¬ gla zasidrati svojo bodočnost, videla in vedela, da Združene Države SA niso žej¬ ne nadoblasti nad nikomur in da se niso osramotile, da bi pribarantale 32 divizij za ceno svojih neminljivih načel. Naj ima komunistični diktator svoje divizije kjerkoli hoče... Pokažimo, kako se gradi nov svet na načelih in ne s po¬ močjo barantanj, pa bomo imeli dosti prijateljev in nam jih ne bo treba kupo¬ vati z denarjem, niti s sklepanjem uma¬ zanih zvez, katerih se v duši vsakdo sra¬ muje. Naš program je graditi bodočnost, v kateri bo gospodar svoboda in iz ka¬ tere bodo izginili vsi strahovi pred su¬ ženjstvom in pred stisko, in kjer bo pra¬ vice dovolj za vse.” “Naj mi nihče ne ugovarja, da bo ta pomoč dana jugoslovanskemu ljudstvu. Ta pomoč je darilo, ki ga dajemo Titu in njegovi vladi, ki ga bo vtaknila v svoj gospodarski sestav, prodajala živež za čim dražje cene samo tistim, ki imajo karte. To, kar delamo, je koncesija Ti¬ tovi vladi. Njen finančni položaj se bo z našim darilom okrepil. S to pomočjo bomo pomagali ohraniti diktatorski ko¬ munistični režim...” Poslanec FULTON je znova povzel besedo: “Naj nam Tito pove, kje bodo praz¬ novali krščanski božič tisti grški otro- Tierra del Tirnega Prijatelj lista nam piše: “Po malo na¬ porni vožnji, ki je trajala 4 dni in 2 no¬ či, sem zdrav ter srečno prispel na cilj. V skupini nas je bilo 8. Potovali smo z vlakom, omnibusom ter še 2 uri z leta¬ lom. Ker smo imeli plačano vožnjo I. razreda, je bilo potovanje dokaj udobno. Imel sem priliko spoznavati našo novo domovino v njenem precejšnjem obsegu, njeno- bogastvo, velikost ter tudi puščo¬ bo. Ker je bilo v času potovanja dežev¬ no, nam je bila prihranjena nevšečnost prahu in peska, ki ga ob suši nosijo pa¬ tagonski vetrovi ter mašijo potnikom nosove tudi v moderno opremljenih va¬ gonih ali omnibusih. Najbolj prijetna je pa bila vožnja z letalom v višini 4 — 5 tisoč metrov čez visoke in zasnežene Kordiljere. Po dolgem času sem se spet srečal s “stricem” snegom. Pri tem se mi je vzbudilo toliko lepih spominov na dom. Sploh moram reči, da imajo ti kraji mnogo sličnosti z našimi v Slove¬ niji. Gore pokrite s snegom, gozdovi, planinski pašniki; lepe hišice z rdečimi strehami, katere baš v zadnjem času gradi država in to v prijetnem švicar¬ skem slogu, nadalje izredno dober zrak itd. Vse to me napoljnjuje z veseljem, ki je pa pomešano s kapljico pelina — oglaša se mi domotožje, ki ga v Buenos Airesu nisem čutil v taki meri. Drugače se dobro počutim, hvala Bo¬ gu, ter sem zdrav. Delo, ki ga imamo, hi naporno. Delamo v nekoliko bolj po¬ spešenem tempu kot je bilo to v nava¬ di v Bs. Airesu. Seveda je pa tudi pla¬ ča temu primerna. Dokler dopušča še čas, delamo tudi nadure, kar pa ne bo več dolgo, ker se dan že občutno kraj¬ ša. Sicer pa imamo še zelo ugodno vre¬ me s prijetno toplimi dnevi. Stanovanje in hrana je skupna, z vsemi ugodnostmi in neugodnostmi. Najbolj sem pa vesel, da se mi sedaj ni treba “prijetno” vozi¬ ti na delo, ker ga imamo blizu stanova¬ nja. Velikonočne praznike sem obhajal do¬ kaj dobro, vsaj duhovno. Pa tudi jerbas z blagoslovom sem imel. V veliko vese¬ lje mi je bilo tudi slov. branje, ki ga redno dobivam. Tako sem vsaj malo zve¬ zan s slovensko družino v Bs. Airesu. Salezijanci imajo tudi tu svojo posto¬ janko z lepo cerkvijo. Ob nedeljah so navadno tri maše. Dolg čas mi je pa po slovenskem petju. Naj bo za danes zadosti. Vsem znan¬ cem in prijateljem pošiljam prijazne pozdrave F. J. POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Regata Izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129-1. nadstropje BUENOS AIRES Sanleria v Papeleria “SANTA .1 U JL B A” VICTOR MARTINEZ 39 — BUENOS AIRES Pisarniške potrebščine ZA DOM — ZA PISARNO — ZA ŠOLO! Podobe, križi, kipi, rožni venci, podobice, razglednice, albumi in še mnogo drugega v lepi izbiri dobite pri nas! Praktična in lepa darila za vsak okus po zmernih cenah! čički, katere so pobrali iz grških domov in odpeljali v tujino in kje ga bodo ob¬ hajale tiste stotine verskih voditeljev in tisoči rodoljubov, kateri so v ječi? Naj pride Tito z barvo na dan, pvedno mu kaj damo...” “...Samo 3% Jugoslovanov je za Ti¬ ta, vse ostalo je protikomunistično. V Jugoslaviji je za Tita mnogo manj ljudi, kot je komunistov v marsikateri ame¬ riški zvezni državi. Ako podpišete pred¬ log in odobrite darilo, vedite, da boste s tem to vlado podprli in pomagali'drža¬ ti 97% jugoslovanskega ljudstva v oko¬ vih najbolj nesposobne diktature, kar jih je doživela zapadna Evropa. V kolikor se mene tiče, pravim: Kaj takega ne bom storil.” POIZVEDBA Vljudno prosiva, da se nama javi g. Vinko Kunstelj, dijak iz Spitala na na¬ slov: A. in B. Novak, 135 Manchester Road, Rochdale, Lancs, Gr. Britain. Z A IB V A I. A Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našega predobrega so¬ proga odn, očeta in brata, gospoda JANKA P O L A K - A na njegovi zadnji poti bodi izrečena naša prisrčna zahvala. Posebno se za¬ hvaljujemo g. Škrbcu, ki nam je ob tragičnem udarcu prvi priskočil na po¬ moč. Iskrena hvala preč. g. Smoliču za njegove tolažilne besede, kakor preč. gg. Škulju in Auguštinu za opravljene pogrebne obrede. Posebno za¬ hvalo smo dolžni preč. g. Albinu Avguštinu za njegov v srce segajoči na¬ grobni govor. Prisrčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, kakor vsem in vsakemu posebej, ki so pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Globoko žalujoči: Josipa Polak roj Vrh, soproga; Janko, sin; Radoš, brat; bratje in sestre v domovini. Munro — Buenos Aires, Montevideo, Kamnik, Ljubljana. DRUŠTVENI OGLASNIK SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE 10. nadaljevanje Pesništvo 18. ) Koblar France: Simon Gregorčič (Zbrano delo I. knjiga 1947) 2.700. 19. ) Koman Manica: šopek samotarke 2.802. 20. ) Kovačič Erik: Romar na beli ces¬ ti 3.056. 21. ) Kuret Milan: Jeklena maska 2.795. 22. ) Lovrenčič Joža: Deveta dežela 2.552. 23. ) Lovrenčič Joža: Trentarski štu¬ dent I. 634, 635, 634a. 24. ) Njegoš Peter II. Petrovič Gorski venec 1.484. 25. ) Novačan dr. Anton: Peti evange¬ lij 3.706. 26. ) Opeka dr. Mihael: Rimski verzi 2.360. 27. ) Peterlin Radivoj: Slavjanska lira (Slovanske narodne pesmi) 1.517. 28. ) Rupel Mirko: Izbrane pesmi Simo¬ na Gregorčiča 2.792. 29. ) Širok K.: Kapelica 2.362. 30. ) Trnovec M. A.: Venec povestic (Pesmi) 2.796. 31. ) Turšič Leopold: Tiho veselje 124. 32. ) Vidmar Josip — Rupel Mirko — Gspan Alfonz: Poezije doktorja Franceta Prešerna (1949) 2.313. 33. ) Župančič Oton: Cicibar 3.702. 34. ) Župančič Oton: Izbrane pesmi 2.639, 2.639a. 35. ) Župančič Oton: Sto ugank 2.804. Shranite te odrezke. Da je knjižni¬ čarju olajšano delo je pri vsaki knjigi navedena tudi številka, pod katero je za¬ pisana v seznamu knjig. (Bo sledilo) CERKVENI OGLASNIK A * I. SLOVENSKI MARIJANSKI • KONGRES V LUJANU I 1. Iz Buenos Airesa vozi poseben vlak z gornje postaje na Plaza Miserere (On- ce) točno ob 7.15, iz Ramos Mejia ob 7.44, iz Morona ob 7.53. 2. V Lujanu odhod v baziliko v» urejenem sprevodu. Ob devetih ma¬ ša z govorom in ljudskim petjem. Prili¬ ka za spoved. Med mašo skupno obhajilo za ohranitev in rešitev domovine. Po ma¬ ši kongresni zborovanji za otroke in od¬ rasle ločeno. Starši, pripeljite otroke — tudi iz zavodov! Po zborovanju čas za obed in družabnost. Hrano prinesite, s seboj! Pop. ob treh govor, procesija, litanije, obnovitev posvetitve Brezmad. Srcu Ma¬ rijinemu. Odhod vlaka iz Lujana ob 17.10, prihod v Moron 18,33, Ramos Me¬ jia 18,42, Plaza Miserere-Once 19.10. Mladino prosimo, naj se kongresa ude¬ leži v narodnih nošah. Tudi primorske rojake naprošamo, naj pridejo v narod¬ nih nošah. Vozni listki za vlak so še v prodaji. Vsi prodajalci naj 7. maja zvečer izroče neprodane vozovnice Dušnopastirski pi¬ sarni. Od tega dne dalje bodo na razpo¬ lago samo še tam. Pripravljalni odbor. Tridnevnice kot priprava na Marijan¬ ski Kongres bodo v četrtek, petek in so¬ boto (10., 11, ter 12. maja) po slovenskih središčih in sicer: Capital v kapeli ma- rianistov (Rivadavia 5652) ob 8, Ramos Mejia ob pol 8, San Martin ob 7, Florida ob 8, Quilmes ob 8 ter Lanus ob 8 in si¬ cer samo v soboto. Vsak večer bo govor, litanije. Prilika za spoved, da ne bo tre¬ ba čakati v Lujanu. Sv. maše za Slovence 13. maja na Bel- grano no bo! ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo velik# izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 66 €A^ T CALLO 439, Ofletna 602 t URADNE URE: OD 9. DO Ta ceni No. 1.$ 40,— No. 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja No. 2.$ 40,— 4,5 kg riža No. 3.$ 40._ No. 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 49— 4 kg mila za pranje No. 300 g toaletnega mila N °- 8.$ 55.— No 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. No. 10.$ 58— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja No. 1.5 kg riža No. 12.$ 58,— 2 kg riža No. 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino No. 1 steklenica mesnega izvlečka 9 TRANSITO 99 E N C 0 M I E N D A S I N T E R N A C I 0 N A L E S za 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO k razveljavlja vse d o s e d a n j e cen 13 .$ 65— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu 14 .$ 65.— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto čebelnega medu 15 .$ 65.— 10 konserv govejega mesa 16 .$ 67— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine 17 .$ 70— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto svinjske masti 18 .$ 72— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja 19 .$ 72— 9 kg riža 20 .$ 72— kg sladkorja No. 22.$ 90.— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.$ 95 — 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26.. $ 105.-G 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) Vz kg marmelade No. 27.. . . ... S 115— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja Vz kg kakaa T. E. 34-6185 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL i k e. No. 30.$ 180— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medp 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 45.— 4.5 kg moke No. 32.$ 80 — 4.5- kg moke 4.5 kg sladkorja No. 33.$ 110— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 155.— 1 kg surove kave 1 kg kakaa Vz kg čaja