Tečaj za kmečke ic viničarske sinove v Kapell pri Radencih. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je s svojim odlokom z dne 21. januarja 1931, št. III. No. 994-1 odredila, da se vrši tudi Ieto3 na tukajšnji banovinski ustanovl devetmesečni tečaj za kmečke in viničarske mladeniče v svrho temeljite izobrazbe v vinarstvu, sadjaratvu in kletarstvu. V tečaj, ki traja od 1. marca do 30. novembra, se sprejme 12 mladeničev, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in zdravi za opravljanje vseh praktičnih opravil. Ta pouk je v prvi vrsti praktičen in v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, trsnici, sadovnjaku, drevesnici ter vinski kleti neobliodno potreben. Gojenci do be prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po 50 Din za iidbavo vseh potrebnih učil. Prošnje za sprejem je opremiti s kolki za 25 Din in jim priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. odpustnico ljudske šole, 4. nrav_tveno spricevalo in 5. izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno predložijo do najkasneje 15. februarja t. 1. pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, poSta in železniška postaja Slatina-Radenci. Upravnik: J. Glaser. Viničarski tečaj v Limbušu. Uprava banovinske trsnice in dravesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začtie z dnem 1. marcem 1.1. pri zgoraj imenovanem zavodu peti devetmesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme 12 mladeničev. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v pondeljek dne 9. fobruarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Koristi mlekarstva. Osrednja mlekar ska zadruga s sedežem v Ljubljani posfiduje svojo mlekarno tudi v Ptuju. Ta mlekarna je v letu 1930 prejela 355.536 litrov mleka, kar predstavlja za del Ptujskega polja gotovo lep uspeh in lep dohodek. Saj je prejemala dnevno približno 1000 litrov mleka. Vsi kmetovalci želimo imeti dohodke vsaj iz mleka, ko že drugih kmetskih pridelkov ni mogoče prodati. Želimo pa zato za mleko nekoliko več prejemkov, kot so dosedanji. Da bi bila cena višja, pa zahteva mlekarna boljšo kvaliteto. Slaba stran zbiranja mleka je ta, ker prevozniki zmečejo dobro in sla bo mleko skupaj in tako kvaliteta trpi. Iz istega razloga se mleko ne plaCuje po tolščobl, kar bi bdlo edino pravilno, temve. slabo ln dobro mleko — enako. Naposled tudl kmet dobi veliko manj za mleko, ker prevozniki morajo zaslužitl in čim ve. prevoznikov je, tem manjša množlna pride sorazmerno na enega prevoznlka in tem večja je obremenitev mleka za prevoznino. — Ptujsko polje bode gotovo moralo prej ali slej dobiti lastno močno mlekarno s tako organizacijo, da bode mlekarna dobivala le dobro mleko, kmetje pa mleko plačano po kvaliteti, zlasti po tolščobi. Šmarje prl Jelšah. Predzadnji pondeljek 84 je vršil tečaj Kmetske zveze pri Verku, kate-j ri je bil prav dobro obiskan. Gospod Pušen< jak nam je orisal potek sedanje gospodarske krize. Gospod Kranjc je govoril o organizacijl Kmetske zveze drugod in pri nas. Gospod Inž. Oblak iz Celja o naši živinoreji sedaj in v, bodoče. Sestanek je bil posebno važen, ker ravno sedaj rabi naš kmet dobrih navodil v. tem kritičnem času. Na koncu se je na predi log gospoda Turka sklenilo, organizirati v mesecu februarju vse župnije v Kmetsko zve^ zo, v kateri edino je naša rešitev. Kmetje, kl Vam je bila poverjena naloga za nabiranje članov do zadnjega januarja, pa prosimo, da svojo nalogo v velikem izvršite, da povzdignemo svojo kmečko misel nad vse v državi obstoječe organizacije. V mesecu februarju na veselo svidenje! Mozirje. V nedeljo dne 18. t. m. se je po nalogu banske uprave v okvirju kmetijske poriružnice Šmihel-Mozirje otvoril šesttedenski kmetijski tečaj v osnovni šoli v Mozirju. Načelnik podružnice gospod Fr. Štrucelj je otvoril predavanje. Sreski načelnik gospod Kandrič je orisal pomen vladnih odlokov po 6. 1. 1929, predočil važnost kmetijskih tečajev ter pozival na obilno udeležbo. Zatem je sreski veterinar gospod Samec predaval o živinozdravstvu, gospod sreski ekonom pa o gojenju sadnega drevja in o sadjarstvu. Občinstvo je nad triurnim izvajanjem gg. predavateljev sledilo z napeio pozornostjo. Tečaj se bo vršil v osnovni šoli ob nedeljah in praznikih po rani službi božji od 8. do 12. ure dopoldne 3 sledečim sporedom:: dne 25. 1. o gozdarstvu in živinoreji, dne 1. 2. o zemljiškem davku, o katastru in živinoreji, dne 2. 2. o zdravstvu in sadjarstvu, dne 8. 2. o živinozdravstvu in gozdarstvu, dne 15. 2. o gozdrarstvu in poljedelstvu, dne 26. 2. o poljedelstvu in sadjarstvu ter dne 1. 3. o živinozdravstvu in živinoreji. Predavali bodo najboljši strokovnjaki. Na tečaj ima vsakdo prost dostop ter se vrili brezplačno. Ker je tečaj važnega pomena za naš gospodarski napredek, je razumljivo, da vlada med ljudstvom živahno zanimanje za ta lečaj. Nekaj za vinogradniške strokovnjake. V Mariboru vidimo ob zidu gradu, na hiši g. Kolariča ob Pristanu in še tudi drugod več sto let stare trte. Kakor v Mariboru je tozadevno tudi drugod. Dejstvo je, da so dosegle trte ob zidovju izredno starost, rodijo žlahtno grozdje, a nikdo jih ne okopava, jim ne priliva, navadno jih le obrežejo in opravijo trgatev, sicer so pa ti požlahtnjeni trtni spomeniki prepuščenl sami sebi. Zelo zanimivo bi bilo zvedetl izpod peresa kakega vinogradniškega strokovnjaka: zakaj klubujejo te trta že stoletja vsem boleznim ter napadom in odkod njihova odpornost? V zadnjem času, ali menda sploh Se nikoli, se ni kedo zanimal za starodavne, žlahtne, obzidne trte. Franjo Rudl. Prvl izvozni noshusi ha lo^hih vin. Leto 1908 je dalo v obnovljenih vlnogradih z amerikansko podlago prvo veliko in kvalitativno trgatev, koje sortna vina so bila po celi Avstriji spre jeta 8 priznanjem. Dasiravno je bila prodaja v Avstriji brez težkoč velika, se mi je porodila misel: haloška vina spraviti preko meje in razviti tamkaj za nje propagando. Pred poskusom izvoza sem poslal ha loška vina na vse inozemske vinske razstave v Pariz, Buenos Ayres, Tokijo, Rim, Prago, Breslavo ter Dunaj itd. Pravilo pri vsaki razstavni pošiljki mi je bilo: poslati dva zaboja sortnih vin. Enega so odprli ter noskusili na razstavi, drugi je prišel nedotaknjen na moj naslov, kjer sem vino primerjal z doma ostalim. Ta način pošiljanja me je prepričal: 1. Sortirana vina v steklenicah, ki so bila stara dve leti, so žela povsod v ino zemstvu pohvalo ter priznanje glede kvalitete. 2. Nekatere sorte kakor: rulandec, mozlec in traminec so se zboljšale na pomorskem prevozu z ozirom na kvaliteto Pač pa nisem opazil zboljšanje pri renskem rizlingu. Potovanje vina po morju je trajalo večkrat preko pol leta. Doma sem pustil med tem časom ravno isto vino ne dotaknjenb v sodu in preto^eno v steklenice, dokler se ni vrnila kontrolna pošiljka iz inozemstva. Primerjalna poskušnja doma rni je dala marsikatero smernico za nadalinje postopanje z dotičnim vinom in sorto. Dobiček iz opisanega postopanja je bil ta, da so sledile naročbe vin v steklenicah od zaseb_;ikov. Žalibog, da nisem razpolagal z večjimi količinami, s katerimi bi bil lahko zalagal kar s cclimi vagoni velike vinske trgovce. Vsa razposlana vina so imela izključno sortni značaj, so vsebovala alkohola od 12 do 13 stopinj, kisline 6 do 7 pro mile. Zunanji svet je naročal sorte renski rizlec, traminec, redko burgund ec. Priznanje je žel večkrat tudi mozlec. Nikakor si nismo mogli razložiti dej stva, zakaj so vina, ki so romala dvakrat preko Sueškega prekopa, po kvaliteti prekosila doma ostalega: rulandca, mozlerja in traminca. Treba je še povdariti, da so bile moje pošiljke v bližini kurilnih naprav na ladjah, ki so vina avtomatieno pasterizirale. Izbrub svetovne vojne je prekinil zasledovanje napredovanja domačega sortnega vina in bi se moralo z zgoraj opisanim načinom pošiljanja in opazovanja sortnih vin preko morja začeti znova. Naravno vino je organičen produkt In kot tak kaže zelo zamotan ter zanimiv način življenja, katerega bi moral strokovnjak zasledovati z vsemi mogočimi poskusi ter analizami, predno nna nastopiti kot večji vinski trgovec v inozemstvu. Gotova resnica je, dane hodo najboljša vina kljub vsem alkoholnim prepovedim nikdar Izginila na trgu, ker so za gotove slučaje tudi najboljše zdravilo. Vprašanfa fn odgovori. H. P. v P. Ali moram še davek plačati, ce obrt odjaiVim?, 0 d g o v o r. Ako obrt odjavite, Vam ni treba davka plačati. Seveda potem tudi obrti ne smete izvrševati, ker boste drugače še kaznovani. M. J. v St. Ali moram plačati trošarino od vina, ki ga sem dobil kot prevžitek? 0 d g o v o r. Tudi od vina, ki ga dobivati za svojo uporabo za prevžitek, morate plačati trošarino. Samo če jeste z domačimi pri isti mizi in vam kot članu družine dajejo piti vino, niste dolžni plačati. P. J. v D. Rad bi kupil motor za mlatilnico, pa ne vem kje. 0 d g o v o r. Stroje naročite in kupite pri tvrdki Ježek, Maribor, Meljska cesta. Ali bo carina znižana ali ne, še danes ne moremo vedeti. Pri naročilu se sklicujte na odgovor »Slovenskega Gospodarja«. F. D. v P. Tu in tam izdelujem kolarsko obrt; pa nimam pravice, toda ne delam za denar, ampak za druge dajatve. Ali sem lahko kaznovan? O d g o v o r. Ako izvršujete kolarsko obrt brez obrtnega lista, ste lahko kaznovani, če Vas kdo naznani. To pa je vseeno, ali delate za denar ali za protidajatve, zastonj ne delate, kakor sami priznavate. Znano pa nam je, da se bode Kmetska zveza potrudila, da bo za take slučaje izposlovaia prostost davka. K. A. v K. Po končani učni dobi zahteva mojster, da moram odslužiti še pol leta, ker sem med učno dobo preveč izostajal. 0 d g o v o r. Ako ste se z mojstvom pogodili, da smete doma poinagat?, ni upravičen zahtevati odslužjtev zamude pol leta, če niste Vi pogodbe kršili in preveč izostajali. Ako pa ste preveč zamudili, bo treba to že odslužiti. Sicer pa je odvisno od glasfla pogodbe, če in kdo je kršil pogodbo, ter od tega, če vam je on med učno dobo vse zamude opravičil. V tem zadnjem slučaju niste dolžni nič nadomestiti. V. J. v K. Moj varovanec (slaboumnež) je sosedu zažgal kup slame. Sedaj sosed zahteva, da mu slamo nadomestim. ; 0 dg o v or. Sosed in.a pravico, za zažgano slamo zahtevati odškodnino v denarju, ne pa povrnitev slame. Plačati pa bo treba, ker bo drugače sosed Vašega varovanca tožil. Poskusite spravo na sodniji skozi skrbstvenega sodnika. F. Š. v K. Čez moje posestvo napravljajo javno cesto. Škodo trpim in celo sadna drevesa mi bodo podrli. Ali lahko to pre^prečim? Odgovor. Zgradbe javne ceste dva posestnika ie more"ta preprečiti, ker je zemlja, po kateri ee gradi, gotovo že razlaščena. Tudi velja to za dovozne ceste, če je razlastitev izvršena. Za sadna drevesa _ -i zal.tevajte odškodnino. J. L. v Ž. Pognojil sem travnike z umetnimi gnojili. Opozoril sem sosede, da naj ne pasejo po trn.vnikih, ker sem pognojil. Živina se je vsejedno pasla In zbolela. Eden vol je poginil, Ali sem dolžen to jaz plačati? 0 d g o v o r. Ako ste soseda ppozorili, da bodefe svoj travnik umetno po.jnojili in niste dovolili, oziroma prepovedall križetn pašo, niste odgo- vorni za nobeno škodo. Seveda morajo to bJ'tl umetna gnojila, kl se splošno rabijo in ne nalašč prikrojena in pomešana za zastrup-i ljenje. Škodljiva gnojila se ne prodajajo. Da pa škoduje sveža trava iz umetnih gnojil, sa je že večki-at pripetilo. Redmo solitSr, o ka-tterem je kmetovalec pred kratkim pisal. Od našili domačih začimb uporablja« jo najve5: korenine in liste peteršilja in zelene (opiba), gomoljke česnja ter; čebule, listje in stebeljca drobnjaka: (šnitliha), timijana, majorana, žajbelj* na, pehtrana, šetraja, seme janeža, gorčice in kumna. Zanima nas pa tudi, odkod dobivamo razne inozemske začinibe. Poper je sad grma, katerega domovina je vzhod na Indija. Rdeča paprika je zmleti sadež paprične rastline, ki raste v toplejših krajih, uspeva pa tudi pri nas. Nageljeve žbice so posušeni cveti azijskega nageljevega drevesa. Cimet je posušena skorja mladih vejic cimetnega drevesa, ki raste v Indiji in na otoku Java. Muškatni oreh je koščica sadeža muškatnega drevesa. Muškatni cvet je pa posušeno cvetje iistega dreva. Domovina je Azija. Lavorjevi listi so posušeni listi lavorjevega grma, ki raste v južnih krajih, tudi v naši državi po Dalmaciji. Vse naštetc začimbe kupimo najbolje cele in jih zmeljemo doma. Za prodajo zmlete začimbe so mnogokrat potvorjene, ker so pomešane z raznimi ničvrednimi pridalki. Mokie čevlje posušiš najlažje, če jih napolniš z ovsem, otrobi, ali natlačiš s časopisnim papirjem,' ter jib postaviš na prepih. Ne suši pa mokrih čevljev na toplem ali celo na peči, kjer se usnje skrči in zgrbanči. Steklene posode, kakor steklenice, kozarce in steklene cilindre za svetiljke se napravi trpež^ ne, če se jih prekuha v vreli vodi. Na dno posode položi nekaj trsk all polenic, naloži stekleno robo, nalij toliko vode, da stoji par prstov črez steklo, pristavi k ognju, pusti, da se prav počasi segrejc in zavre. Kuhaj dober četrt ure ter shladi steklo v vodi. Dobra domača mast. Na male ocvirke zrezani špeli ali salo damo v železen ali emajl lonec ali kostrolo. (Pazi, da se ne lušči od te posode emajl!) JNa špeli nalijemo toliko hladne vode, da stoji do polovice, postavimo na ogenj ter pustimo kuhati in cvreti, med tem pa večkrat premešamo previdno prav iz dna. Ko že plavajo na vrhu zarurneneli ocvirki, oddevamo z zajemalko čisto mast v zato pripravljeno posodo, ocvirke še malo popražimo, vendar ne smejo postati rujavi. Nato jib osolimo, spravimo v primerno posodo, zalijemo z mastjo, da Doleti ne 1)16811110. Lonce z mastio za- vežemo s čistim papirjem ter branimo na suhem, zračnem in temnem prostoru. — Prav dobro je tudi, če se pusti kose špeha najprej prevreti, nato se dobro shlajen zreže in cvre kakor že po vedano. Notranjo mast (salo) je dati takoj, ko se izloči, v hladno vodo, kjer se pusti dobrih 24 ur. Med tem je vodo dvakrat premeniti. Voda odvzame sali oni poseben okus. Mast zrežemo in cvremo kakor špeh. Ocvirke porabimo kmalu, ker postanejo zelo žarki. Na te načine pripravljena mast je sladka ter jo lahko rabimo za vse vrste peciva mesto masla. Posebno priporočIjiva je za hrano bolnikov, ki težko pre aiesejo žarko zaseko. Buhieijeki. Pripravi: Eden in pol litra bele pšenične moke, 2 rumenjaka in 1 celo jajcc, drobno seklano limonino lupino, prilično za 2 jajca surovega masla, 2— 3 žlice sladkorja, 3 dkg kvasa, malo soli in potrebno moko. Raztopi ščep sladkorja in kvas v pol skodelice mleka, primešaj toliko od od merjene moke, da nastanc prav redko tesfco, katero pusti vzhajati na toplem. V skodelici mleka raztopi sladkor, malo soli, pridaj rumenjake in jajce, žvrkljaj vse skupaj ter dodaj raztopljeno mlačno maslo. V primcrno veliki skledi zmešaj nekoliko pogreto moko z navedeno mešanico, primešaj med tem vzhajeni kvas, za noževo š -ico limonovih .lupinic, po potrebi mlačnega mleka, vtepaj s kuhalnico testo tako dolgo, da postane gladko in dela mehurje.  Ne sme pa biti trdo. Potrosi črez testo moke, pusti, da vzide na toplem. Nato razvaljaj testo za prst na debelo, razreži na štiri prste iroke In dolge krpe. Na sredo vsake krpe daj za pol oreha nadeva, pregani testo čez pol preko nadeva tako, da nastane mala podolgovata blazina. V emailirani ali železn; pekvi razpusti za veliko ž'ico masti, po moči vse štiri robove vsakega buhteljčka v i_.ast, naloži jih tesno drug zraven drugega, tako da se dotikajo z omaščenimi robi. N~ toplem naj vzidejo, nato jih speci lepo zlatorumeno. Spečene stresi na čisto leseno desko, razloči drugod drugega, naloži na krožnik ter potrosi s sladkornim prahom. Kot nadev se lahko vzamejo vse vrste sadne marmelade ali orehov nadev. Na hitro si napraviš marmslado iz suhih sliv tako-le: Operi v mlačni vodi dobre tri pesti suhih 1" -. odberi vse gnile,nato pa skuhaj zdrave na malo vode, kateri prideneš nekoliko sladkorja in celega cimeta. Prav mehko kuhane in shlajene sesekljaj zelo drobno ali pa pretlači na kovinastem situ (pasiraj), primešaj sladkorja, za noževo špico drobno seklane limonove lupinice in po okusu malo žličko ruma ali do mače slivovkc.