Leto LXXI štev. 5 a V Ljubljani, v petek, 8. januarja I943-XXI Spcdlzloa« b »bboBMSMlo Pdmornic ki bodo dovažale nafto in druge predmete, potrebne za preskrbo ladij, deluiočih na visokem morju. Te preskrbovalne podmornice bodo važna gibljiva of>orišča v borbi proti sovražnemu ladjevju. Podmornice imajo tudi orodje, potrebno za popr.ivo lažje poškodovanih ladij. Nemški poslanik se poslavlja iz Madrida Madrid, 7. januarja. AS. Španski zunanji minister Jordana je priredil kosilo v čast nemškemu j>oslaniku von Stohrerju, ki bo prihodnje dni odšel iz Madrida na novo službeno mesto v Berlin. Navzoči so bili člani vlade, visoki predstavniki stranke ter uradniki nemškega poslaništva. Ob tej priložnosti je minister Jordana izročil po-sloniku von Stohrerju v Francovem imenu odlikovanje Velikega križa reda Izabele Katoliške. Japonski letalski uspehi Tokio, 7. januarja. AS. Dočim je jajionsko letalstvo napadalo sovražna oporišča v kitajski provinci Junan ter v angleški Vzhodni Indiji, so drugi oddelki japonskega letalstva, delujoči v Birmi, v mesecih novembru in decembru uničili 77 sovražnih letal. Samo decembra je bilo uničenih 31 letal, in sicer 20 v letalskih dvobojih, ostala pa je zbila protiletalska obramba. Poleg tega sta morala dva sovražna lovca pristati v Birmi. Eden je nepoškodovan. De Gaulle odstopa Angliji francoske kolonije Pariz, 7. jan. AS: »Matin« poroča članek vis-conta Monduija, ki je bil dolgo časa v Londonu intimni sodelavec de Oauliov, iz katerega J« zvedel za tajno pogodbo med Churchillom in de Oaul- lom, po kateri bi Francija po morebitni anglosaški zmagi odstopila za nedoločen čas del 6Vojih kolonij in nekatere francoske obalne pokrajine ob Rokavu zadnjih 24 urah nikjer ni bistveno spremenil. Središče sovjetskih napadov je še vedno ob Tereku ter ob Donu. Sovražni napadi niso dosegli omembe vrednih uspehov in so bili kakor prej končani neugodno za napadalce. Treba je omeniti, da nemški tisk poudarja težave, v katerih se nahajajo zavezniške sile v borbi, ki se nadaljuje okrog trdnjave Veliko Luki na srednjem bojišču, kjer bi so radi boljševiki polastili te važne postojanke; toda njihovi napadi so izpodleteli ob junaškem nemškem odporu. Nemška obramba dobiva tamkaj nove okrepitve. Za boj na vzhodu so značilne vremenske razmere, ki so popolnoma različne od lanske zime. Dočim je leta 1941. temperatura že novembra padla na 30 do 40 pod ničlo, pa letos povsod v Rusiji toplomer redko pade pod ničlo, pač pa je mnogo dežja in snežnih neviht, nakar vse skupaj zmrzne. Posledica tega je. da so ceste skoraj neuporabne za tanke. Kakor vse kaže, je položaj ugodnejši za zavezniške čete, ker imajo bolje organizirano zaledje. Na splošno je naloga branilcev manj trda, kakor naloga napadalcev. Na nekaterih odsekih, kjer so bili doslej največji boji, so omenjene vremenske razmere že vplivale na napadalce, ki so začeli popuščati. Važnost uspeha nemške obrambe je razvidna iz uradnega poročila, ki pravi, da je bilo med 20. novembrom in 31. decembrom uničenih ali zaplenjenih okoli 5000 sovjetskih tankov, to je povprečno 120 na dan Ta številka je v tej vojni za tako kratko razdobje doslej najvišja. Ali bo po tem sovražnik še dolgo lahko vztrajal pri svojih napadih, se sprašujejo v Berlinu. Vojaški krogi na to ne odgovarjajo, ker v nasprotju z Anglosaksi in Sovjeti med boji molčijo. bivalna središča, ki niso imela in nimajo nobenega vojaškega pomena. Kai naj sklejiamo po dnevih, ki smo jih preživeli na Siciliji med Vladarjevim obiskom? To, da ima ljudstvo kar najglobljo in trdno vero v zmago. In tudi vojaki, ki se gibljejo v tem zdravem ozračju ter žive v tem kar se da zdravem okolju, so navdušeni ob misli, da nosilo orožje za veličino domovine. Ovacije, ki jih je sicilsko prebivalstvo priredilo Kralju in Cesarju, lepe manifestacije, s katerimi ga je sprejelo prebivalstvo po trgih in vaseh, niso bile pomembne samo kot izraz vdanosti do vladarske hiše. temveč so pokazale tudi, kako globoka je vera v zmago, ki povzdiguje duha ponosnemu sicilskemu ljudstvu. Kralj in Cesar je bil osem dni med četami in med prebivalstvom Pri prvem je našel kar najvišji duh, pri drugem pa je dobil goreč krik volje in vere. Prave množice so Vladarja sprejele v Pa-lerinu, Catanlji, Messini, Enni. Modici, Agrigentu, llagusi, Siracusi, Calcagironu in Trapaniju. Vse hiše so bile okrašene z neštetimi zastavami Za nas je bil najbolj ganljiv sprejem pri kmečkem prebivalstvu po velikih in mnlih krajih na raznih koncih Sicilije. Licata, ki jo je nasprotnik večkrat bombardiral, Vittoria iu Niscemi so kraji, kjer se je najbolj pokazala preprostost, neprisilje-nost in prijaznost pri sprejemu in tam je Vladar moral dobiti najgloblje vlite. Prebivalci Licate so vpili: »Živel Kraljl< Temi. kriku pa so vedno dodali še krik sovraštva proti nasprotniku. Ljudem v Vittoriji se je zdelo najbolj posrečeno, če vpijejo ime lastnega kralja in ga menjavajo z vzklikom: »Živel Kralji« V Niscemiju so pridni kmetiči iz kraja pričakali Vladarja ob vstopu v vas in se zbrali na gričih, ki obdajajo cesto. In koliko mladine je bilo okoli Vladarja! Ni se še nikoli primerilo, da bi videli toliko otrok Na tisoče in tisoče jih je bilo povsod, koder je šel Vladar. Vsi so ga najprej boječe pogledovali, piv tem pa jim je pozdravljanje in vzklikanje odraslih dalo poguma, da so premagali zadrego ter vpili v svojem narečju: »Viva u Re!« Najganljivejši dogodek se ie primeril v Paler-mu. Ko je Vladar pregledoval čete. razporejene ob cesti zmage in vpričo množice, ki se je bila nagnetla po stranskih ulicah, so začele sirene za letalski alarm dajati svoje mrke in resne glasove. Kialj je stoje na svojem avtomobilu, obdan od prvega pribočnika in pribočnikov, kar naprej šel mimo čet. množica p-i je navdušeno in ognjevito ploskala Tako je prišlo do prizora, da je vsa množica spričo nevarnosti, ki so jo oznanjale sireue, hotela ostati oh svojem Vladarju. Nagnetla se je okoli njegovega avtomobila, kakor da bi hotela varovati življenje svojemu Kralju. Glasni vzkliki: ■ Živel Kruli! in »Živel suvojskl dom!-' so poslali še glasnejši Zvoki kraljevske koračnice so odmevali po vsej veliki cesti Godbe, ki «o spremljale čete, so vse skupni začele igrati staro koračnico, ljubo italijanskim srcem Navdušenje množice se je razširilo na vso veliko cesto in enodušni krik in glasno vzklikanje je poslednji pisk sirene kar zudušilo. Hruin motorjev naših lovcev, ki so švigali po nebu nad mestom v vseh višinah, se je zdelo, da doni kakor bojni spev. Med potovanjem je Vladar obiskal nekaj pomorskih in letalskih oporišč, kjer smo italijanskim mornarjem in letalcem videli ob boku nemškojnor-narje in letalce V nekem letalskem oporišču je Vladar pregledal mogočne vrste strojev in osebja nemškega letalstva V pomorskih oporiščih se je Vladar, ki so ga spremljnlt visoki častniki iz pomorskega poveljstva in iz jioveljstva pomorske obrambe, dolgo ustavljal Vladarjevo potovanje po Siciliji je trajalo osem dni. Povprečno je prevozil po 250 km na dan in to v odprtem avtomobilu Vsako jutro je bil odhod ob 8, prihod v kruj, cloiočen za prenočišče pa med 16 in 17 uro. Vsako jutro je Vladar zajtrkoval iz nahrbtnika, in sicer na prostem ob kakršnem koli vremenu To je kronika, ki jp ni treba nič poveličevati z barvami. Ni bilo mogoče o tem Vladarjevem potovanju dati nobenega zapovrstnega poročila, ni bilo mogoče dati nobenih podrobnosti o poti, ne o posebnih obiskih na določenih odsekih utrjenih predelov. Razlogi so preveč razumljivi, da bi jih bilo treba kaj pojasnjevati Kralj in Cesar je na Siciliji živel neknj dni med svojimi vojaki in med svoiim ljudstvom. Povsod. kjer je poslušal vzklike volakov in množic, je moral slišnti. s kakšno ljubeznijo in vdanostjo ga obdajajo vsi Italijani. Odmev Vladarjevega obiska v Nemčiji in Španiji Berlin, 7. jan. AS: V tukajšnjem tisku je našlo velik odmev nadzorstveno potovanje Kralja in Cesarja v Siciliji. »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Volki6cher Beobachter« popisujeta v 6vojih komentarjih strateški pomen velikega italijanskega otoka, ki predstavlja zemljepisno središče Sredozemlja. »Borsen Zeitung« pripominja v trikolon-skem članku z naslovom »Sicilija, branik Evrope , da 60 osne eile lahko na Siciliji hitro in izdatno ustvarile čudovito mostišč« v Tunis ki lahko zavira sovražno plovbo po Sredozemlju ter ovira nasprotnika pri izvedbi njegovih napadalnih načrtov proti polotoku. Strateški pomen 6icilskega branika. kar najbolj utrjenega z obrambnimi napravami, zaključuje list jc posebno poudarjen v potovanju, ki ga je te dni izvedel italijanski suveren po raznih središčih, v katerih se je na kratko zadržal in ga je množica povsod navdušeno pozdravljala. Madri'' 7. jan. AS: Španski tisk na široko piše o obisku Kralja in Cesarja v Siciliji. Listi prinašajo obširen popis tega potovanja v člankih z vidnimi naslovi, v katerih poudarjajo navdušeno vnemo prebivalstva. Posebno popisujejo dogodek v Palermu, ki je pred sovražmkom 6amim potrdil najvišje vojaške kreposti ter skupnega duha med suverenom in narodom. Sovjetske letalske izgube Berlin, 7. jan. AS: Danes so nemški lovci, kakor se doznava iz vojaškega vira, sestrelili v letalskih dvobojih nad srednjim odsekom fronte in v fiodročju Ilmenskega jezera 44 sovjetskih letal, med njimi veliko število oklopnih bojnih letal. — Protiletalsko topništvo je v odseka Velikih Luk sestrelilo nadaljnjih 7 letal. Berlin, 6. jan. AS: Kakor 6e doznava po doslej znanih poročilih, je sovjetsko letalstvo izgubilo 5. januarja na vzhodni fronti 6kupno 55 letal, od teh 29 v letalskih dvobojih, 6 letal pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Zahteve angleških listov Žeueva, 7. januarja. AS. Londonski dopisniki švicarskih listov poročajo, da je položaj v Severni Afriki povzročil veliko nezadovoljstvo v angleški prestolnici in da angleški tisk zahteva, naj se čimpreje odpre drugo evropsko bojišče, da bodo Anglosasi napadli istočasno z Rusi. Dopisnik lista »Gazette de Lausanne« poroča, da sta »Daily Maeilc ter »Times« močno nastopila zoper potek bojev v Tunisu zahtevajoč, naj zavezniki začno z odločno ofenzivo na zahodu. Angleški tisk pravi, da utegne imeti zavlačevanje bojev v Severni Afriki neprijeten vpliv na vojskovanje drugih zaveznikov. »Nevvs Chronicle« piše, da morajo anglosaške armade trdno stopiti na evropsko celino, preden bodo Rusi izčrpali svoje sile. Angleški baloni v Švici Bern, 7 jan. AS: V kantonu Freiburg so našli štiri zažigalne balone angleškega izvora. ► ■ I <41 Angleži razgaljajo svoje načrte Rim, 7. jan. AS. Angleški lesečnik »Nino-teenth Century« je objavil članek v katerem se bavi z ureditvijo Evrope |x> vojni, kakršno 6i želijo Angleži. Ta članek je do neke mere presenetil celo angleške kroge, saj odkrito zatrjuje, da bo treba ne 6amo Nemčijo marveč tudi Rusijo razdeliti na majhne države. Najboljše evropsko ravnovesje, pravi pisec, je ti6to, ki ie bilo že v 19. stoletju, ko je bila Evropa zveza majhnih držav. Ce bi za ureditev, ki bi dala Angliji možnost vsiliti svoje zakone vsej celini, razkosali samo Nemčijo, bi narastia važnost Rusije in načrt za popolno in nesporno gosjx>darstvo Velike Britanije bi se spri- čo večje sile moskovskega velikana izjalovil. Torej bo treba izločiti tudi Rusijo ter jo zdrobiti na majhne države kakor Nemčijo. Dejstvo, da mesečnik kakor »Nineteenth Century«. ki dobiva pobude v pristojnih političnih krogih blizu vlade, že v vojni predlaga tako plačilo boljševiški Rusiji za prispevek v prid bogataške demokracije, dokazuje neskladno«! nenaravne zveze med obema deželama ter neiskrenost angleške politike, ki je v 6kladu s 6vojim izročilom pripravljena izdati in žrtvovati svojega sedanjega zaveznika, da bi uresničila sanje o zasužnjenju Fvrone svojim lastnim koristim. 8000 ujetnikov v Šantungu Oingtao. 7. januarja. AS. Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so ja|>onske sile od 22. novembra do konca decembra uničile v vzhodnem delu province Šantung 33 sovražnih vojaških oporišč ter prijele okrog 8000 ujetnikov in zaplenile velike množine orožja in streliva. 1500 letal nad Tokiom Tokio, 7. jan. AS: Pri proslavi obletnice zmagovite vojne v vzhodni Aziji je včeraj zjutraj v popolnem redu letelo 1500 japonskih letal nad ja-jx>nsko prestolnico. Zastopani so bili težki in lahki bombniki, lovska in ogledniška letala ter druge vrste letal. Zbiranje judov v francoski Afriki Lisbona, 7. jan AS. V tukajšnjih krogih je naredilo globok vtis poročilo, da bodo nekateri zainteresirani angleški krogi v kratkem predložili angleški vladi, naj 6e spravijo v Severno Afriko vsi Judje, živeči v nevtralnih državah, ako njihova navzočnost jiovzroča diplomatske in gospodanske težave dotičnim državam. Povsod se sprašujejo, kakšni so nameni tega predloga Nihče ne verjame, da naj bi 6e s tem olajšal položaj nevtralnih držav, ker bi London na ta način zgubil v nevtralnih državah svoje edine pristaše in zagovornike. Zato drugi domnevajo, da si hočejo Angleži v Severni Afriki izbrati znatno količino človeškega materiala — seveda iz najnižjih plasti — da bi ga v potrebnem trenutku izkoristili kot meso za topove. Maršal Kvaternik preveden v rezervo Zagreb, 77. jan. AS: S Pog lavni kov i m dekretom je bil maršal Slavko Kvaternik razrešen dolžnosti obrambnega ministra. Ohranil je vse pravice in ča6ti, ki mu gredo kot maršalu v rezervi. Letalska nesreča v Egiptu Ankara. 7. jan. AS: Pri letalski nesreči zahodno od Kaira, je bila ubita žena angleškega letalskega maršala sira Arthurja Dedderja ter letalski podmaršal Mac Laughay, poveljnik angleških letalskih 6il v Egiptu. Francoski državni dolg Bern, 7. jan. AS: Iz Pariza se je izvedejo: francosk- državni dolg je narasel v astronomako število 1000 milijard Trnnkov. To je Cisti državni dolg, v katerega niso vštete zadolžitve za konzuir« in za železnice. Stran Q »SLOVENEC:, petek, 8. januarja 1M8-XXI. otev. 8. Slovesna proslava fašistične Befane v Ljubljani Ljubljana. 7. januarja. Dne fi. t. m. so razdelili zavoje fašistične Befiiiie mladim orgnniziranccm GILL-a. Zjutraj co se zastopniki oblasti podali na sedež Zveznega poveljstvu Gll.I.-a, kjer bo bili razdeljena darila v zavojih n\ imle ii> nvlndp Italijane Navzoči so bili Fk«c Visoki komisar Ora-zioli. I Vse gcnrrnl Oninbarn, 7vr7.ni tajnik, penprnl IJuggerri', župan, kvestor in druge oblasti. Po pozdravu Kralin in Cesarju in Diiceju, ki je odredil Visoki komisar, *o vse oraani-zirnnke v popolni obleki zanele himno Ciovj. nezza«. Neto je Zvezni tajnik v hitrem •- n oblasti so nato zapustile sedež OII.I -a. navdušeno nozdrnvljale z manifestne'") v Dncoin. ki so jo nriredili vsi navzoči. \'ato so «r nndnli v kino Union, kier so na delitev daril čakali minili moški organi-ziranei. t V kinu Unionti Po pozdravu Kralju io Cesarju in Ducpju. ki ;r;i je odredil Visoki komisar in po močnem vzkl:kanjii Oboroženim Silam. «o sp tribuni približali orgnniziranci. kp.tertn co oblasti razdelile darila, ki so obsegala oblačila in življenjske potrebščine. Tudi ta simpatična slovesnost se je končala s himno -Giovinp/zo in z navdušeno manifestacijo vere na naslov Ouce. čl?nr imenu so vsi navzoči živahno vzklikali. Slovesnost je vzbudila naj/ivahnejše veselje med mladimi Slovenci, ki so mogli videti, kako skrbijo ustanove režima zan jo prav tako, ki>kor za njihovo italijanske, tovariše. Oblasti med bojevniki Oblasti so se nuto udeležile slovesnosti, ki so se razvijale nn laboru, kjer je bila pripravljena menza v oskrbi Oopolavora Oboroženih Sil in sicer ?a številno zastopstvo vojakov iz iljubljanske posadke. Po pozdravu Kralju in Cesarju in Ducejti, ie general Gonilnim v kratkih besedah v imenu bojevnikov iz le zone operacij tolmačil zalivalo stranki in tolmačil njihovo prisego »pobili partizane. pa naj velja, kar hoče.« Oblasti so nato razdelile ovoje, ki so obsegali nagrade v denarju. čez dan so »e Zvezni tajnik in člani direkto-rija podali v razne vojašnice |>o mestu, da bi tovarišem v orožju razdelili darila, ki jih jim je poslala stranka po glavnem stanu Kraljeve vojske. Zveznega tajnika in voditelje so povsod sprejeli z navdušenimi manifestacijami za Duceja in s temi manifestacijami so bojevhiki Se enkrat boleli izrazili svo.io voljo za zmago. V vojaški bolnišnici Popo'dne se je zaupnica ženskih fašijev obenem z nekaterimi fašističnimi ženami podala v vojaško bolnišnico, da bi še enkrat prinesla svoje besede okrepitve slavnim ranjencem in bolnikom. Ko so delile darila stranke, so tovnrišice ženskega fašija bolele bili blizu vojakov tudi na ta dan krščanskega praznika. V fašističnem Dopolavoru V navzočnosti Zveznega podtajnika Capursa in zaupnice ženskih fašijev je predsednik fašističnega Dopolavoru v Ljuljanj razdelil otrokom članov v zavojih darila, ki jih je dala na razpolago Zveza fašijev. dvojnem jubileju profesorja Jana šlaisa Izredni profesor naše Glasbene akademije za gosli in komorno glasbo Jan šlais obhaja letos dva življenjska jubileja: 50-lettiico rojstva In 30-letnico umetniškega udejstvovanja. O priliki teh dveh njegovih lepili in pomebnih jubilejev kakor tudi zaradi njegovega bližnjega koncertnega nastopa v petek skupno s pianistom profesorjem Antonom Trostoin se čutimo dolžne spominjati se jubilanta in posvetiti nekaj vrst njegovemu življenju in delu. Prof. .lan Šlais jo po rojstvu Čeh, rojen 23. januarja 1893 v Radlicah, mestnem delu današnjo Velike Prage. Glasbo je fludiral na praškem kon-servatoriju In I. 1913 odlično dovršil konservalo-rjjski violinski■ študij pri pedaeogu prof. Sttchem. Takoj nato je odpotoval v Moskvo, kjer je službo-i val kot koncertni mojster opere »Ziinina«, ene največjih poleg' dvorne, hkrati sodeloval pri velikih sinfoničnih koncertih pod vodstvom Kuse-vvickegn. b. 1919 se je vrnil v Prago in so kot sodelujoči violinist udeležil velike propagandne, od države organizirane turneje simfoničnega orkestra Nar. gledališča v Parizu. Londonu, Ženevi, Romu in ZUrichti. V 1. 1919-20 ga najdemo v Mariboru. kjer poučuje gosli na Glasbeni Matici in koncertlra. Zelja po še večji strokovni izpopolnitvi ga je gnala nazaj v Prago k mojstru Ševčlku, na 'kar je zopet koncertiral v Pragi in po deželi. Leta 1921 je bil povabljen kot učitelj gosli na malo prej ustanovljeni konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Rad se je odzval. Pri prihodu v Ljubljano je lakoj dvakrat nastopil v koncertih. Na koncertu v filharmonifni dvorani, ki so jo po vojni zopet olvorili. je koncertiral s svojo soprogo pia-liistinjo in potem še enkrat nastopil na slavnostnem koncertu v gledališču. Nato pa se je po|>ol-noma posvetil pedagoškemu delu: poučevanju gosli in komorne glasbe. Že nn bivšem našem kon-servaloriju je ustanovil Visoko ^olo za gosli. Na novo ustanovljeni naši Glasbeni akademiji je od 1. 1940 dalje izredni profesor in upravitelj violinskega oddelka. V nad dvajsetletnem vestnem vio-linskopedagoškem delu nam je vzgojil že precejšnje število izvrstnih goslačev, ki delujejo danes deloma pri opernem in radiiskein orkestru, deloma po glasbenih in drugih šolah. Iz šlaisove šolo so izšli kot absolvenlje: Vida Hribar-,lerajeva. Karel Rupel, Vinko šušteršič, Leon Pfeifer. Albert Iz kronike ljubljanskih žunnij v Isiu 1942 Župnija Sv. Jakoba Dušno pastirstvo se jc uveljavljalo predvsem v cerkvenih organizacijah (Marijinih družbah, Katoliški akciji, Mrajinih vrtcih itd.). Važnost se je polagala tudi na dušnopaslirske obiske družin, vendar bolj priložnostno. V načrtu je sistematičen obisk farnih ditižin. Za rakovniški del župnije, ki je od farnega središča precej odmaknjen, vrže v marsičem dušnopastirsko posle gg. salezijanci na Rakovniku. Med dušnopastirsko delo lahko štejemo tudi skrb za revne in bolnike s pomočjo Vincencijevo in Elizabetne konference, ki z mesečnimi podporami od 20— 50 lir pomagata lajšati največjo bedo. S stalnimi nabirkami po župniji se ]K>sreči zbrali vsak mesec nujno potrebno vsoto za razdelitev podpor, Karani kažejo za to delo dosti razumevanja. Gospodarstvo cerkve bi vedelo povedali, da jo treba kljub darežljivosti vernikov zelo pazili, da se drži ravnotežje med dohodki in izdatki. Na kakšne večje adaptacije v teh razmerah ni misliti, dobila pa .je cerkev preteklo leto marsikatero dopolnitev v razsvetljavi. Za lelo 1942 kažejo župnijske matice sledečo sliko: rojenih 80 (prejšnje lelo 79). doma 10. samo krščenih S. Od teh je 45 dečkov, 41 deklic. V večnost je odšlo 70 (prejšnje loto 77), od teh 30 moških in 49 žensk; doma jih .je umrlo 47, drugod (večinoma v bolnišnici) 32. Dva mrliča sla bila pripeljana iz drugih župnij. Najvišjo starost je defeegla Kastellc Ana s svojimi 96 leti. Poročenih je bilo 54 parov, dva od teh sla šla drugam, iz. drugih župnij so prišli k poroki trije pari Najmlajša nevesta je bila stara 17 let. lajstarejši ženin 67 let. Oklicanih je bilo 91 parov. V primeri z letom 1941, ko zaznamujejo poročne knjige 99 porok, se kaže v letu 1942 znaten padec. Konverzije so bile tri. Dermelj, Kajetan Rurger, .Turij Gregorc in drugi. Tudi Francka Kojc-Ornikova je bila mnogo let njegova učenka, istotako llroš PrevorŠek, Franjo Stanič in še in oni naših pomembnejših goslačev. Sedaj se pri šlaisu pri GA izobrazuje izredno nadarjena violinislin.ia .lelka Staničeva. Krasne uspehe šlaisove šole lahko opažamo lelo za letom na internih in javnih produkcijah Glasbene akade- Enzo Sellonl — Zvezni podtajnik i v Ljubljani Ljubljana, 7. januarja. Tajnik Stranke je nn predlog Zveznega tajnika imenoval lašistu Enza Sellonija letnik 1911, vpisan v Stranko od leta 1929 (tretji fašistični nabor), prostovoljec v O. M. S. in v sedanji vojni, za Zveznega |>i,. Z družino je bil tudi sin Darko, znani športnik in balkanski prvak v metanju kopja O božičnih praznikih so jih partizani napadli na Dobu in pomorili vso družino. Umorjen je bil tudi Darko Mavsar in tako smo Izgubili Slovenci z njim mladega fanta, ki je večkrat tekmoval tudi v inozemstvu iti se vračal v domovino /, vencem zmage. Darko Mavsar je bil miren fant, ki se ni zanimal za politiko Svoje telesne sile je posvetil lahki atletiki in se že v zgodnjh letih razvil v zmagovitega atleta. Postal je državni rekorder bivše jugoslovanske države, prav posebno pa se je uveljavil nn balkanskih igrali letn 1940. v Carigradu, kjer si je priboril prvenstvo tudi nad grškimi in turškimi atleti in pos'avil nov balkanski rekord. Poročila o partizanskem napadu na Dob vedo povedali, da je Darko junaško branil svojo družino in da je končno tudi sam podlegel smrtnim rannm Vest o grozoviti krivici, ki se je zgodila nad Mav sarjevo družino, je globoko odjeknila po vsej šent-rupertskl okolici, prav posebno hudo pa jo priza dela Junaška smrt Darka Mavsarja njegove številne prijatelje in znance po vsej slovenski zemlit. Trojni jubilej vrlega moža Na praznik svetih Treh kraljev je praznoval trojni jubilej v krogu svojih prijateljev in znancev g. Mihael Bedenk s svojo soprogo Ano. Praznoval je s soprogo 25-letnico zakona, ko sta si oba obljubila zvestobo in podporo v življenju. Prav na praznik pred 50 leti je g. Mihael Bedenk zagledal luč sveta na Črnučah "Kot šesti otrok premožnega posestnika. Preteklo pa je 30 let, odkar se je g. jubilant izučil pekovske obrti v Radovljici na Gorenjskem Danes več ne izvršuje pekovske obrli, pač pa rad poprime za vsako delo. da pošteno preživlja svojo družino. .Ie še čil ln krepak. Bog ga ohrani kot poštenjaka in skrbnega družinskega očeta, kakor tudi njegovo dobro ženo go. Ano! Stanovanjske odpovedi v I. 1942 Po podatkih ljubljanskega okrajnega sodišču jo bilo v letu 1942 podanih 695 sodnih stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo v letu 1941 še skoraj za polovico več, namreč 1194. V lanskem decembru je bilo zaznamovanih na sodišču le 32 odpovedi. Bila pa so leta. ko ie doseglo število odpovedi nad 2000 do 2500. Odkar jo uvedena zaščita stanovanjskih najemnikov, lo je od oklobra 1940, morajo hišni gospodarji v odpovedih sodišču navesti tudi razlog, iz katerega zahtevajo od najemnika izpraznitev stanovanjskih prostorov, kar poprej ni bila navada. Do 75 in več odstotkov vseh lani podanih stanovanjskih odpovedi navaja kot razlog neplačano najemnino, ki so jo ostajali najemniki dolžni za več mesecev; nekateri so stanovali kur po 0 do 8 mesecev, ne da bi se pobrigali za najemnino Na drugem mestu so dalje stanovanjske odpovedi, ko so gospodarji odpovedali samo iz. razloga, da rabijo stnovanje za sebe ali za svojce, posebno za svoje poročene sinove in poročene hčere. Bilo je precej odpovedi, ko so gospodarji navajali, da so najemniki kruto žalili njih ali pa člane njihove družine, da so najemniki živeli nemoralno in nepošteno ler delali med sosedi .prepir in zdraho. Proti sodnim stanovanjskim odpovedim druga leta najemniki splošno niso ugovarjali, to leto pa so bili ugovori zelo pogosti, skoraj do 80% vseh odpovedi ni bilo lakoj pravomočnih, marveč se je o njih razvijal krajši ali daljši proces. Marsikateri najemniki so ugovarjali samo zato, da so pridobili na času in da so si mogli poiskali drugo stanovanje, da so izselitev in izpraznitev stanovanja zavlekli in da so gospodarju ponagajali. Stanovanjske pravde so drugače bile kratke, le nekatere po sp zavlekle za dalj časa. Z novo uredbo jo sedaj zaščita stanovanjskih najemnikov podaljšana do konca vojne. Z uredbo bivše belgrajske vlade od 17. oktobra 1940 je bila najprej uvedena zaščita stanovanjskih najemnikov, ki je zlasti ščilila najemnike, vpoklicane na orožne vaje. Veljavnost te uredbe je bila določena do oktobra 1941, nakar je bila z uredbo Visokega komisarja od 9. oktobra 104I-XIX podaljšana do 31. decembra 1012-XXr, sedaj pa je spet podaljšana. Zaposlenost delavcev v novembru Iz statistike Zavoda za socialno zavarovanje zh Ljubljansko pokrajino je razvidno, da so je od oktobra na november število zaposlenega delavstva zmanjšalo za 127, število moških zaposlenih se je zmanjšalo za 86, žensk pa z.a 41. Naraslel pa je odstolek bolnikov in sicer za 0.03 na 3.10% Dnevna zavarovana mezda delavstva stalno narašča in se io v novembru povišala z a 0.28 lire na 25.23 lire povprečno dnevno. Tudi skupna zavarovana mezda je od oktobra na november narasla za 3.824.00 na 641052.40 lire. Zaposlenost po strokah izkazuje povečanje zaposlenosti pri gradnji prevoznih sredstev, industriji papirja, predelovanju kože, gradnjah nad zemljo in v občinskih obratih, zmanjšanje zaposlenosti v večjem obsegu pa izkazuje gozdnoža-garska industrija in gradnja cest. V ostalem pa so razlike med zaposlenostjo po strokah od oklobra na november zelo majhne. Italijansko-nemška trgovina Poročali smo že. da je bil dne 16. decembra lani podpisan protokol o trgovinski izmenjavi med Italijo in Nemčijo, podpisala sta ga senator Giannini in dr. Clodius. V zvezi s tem prinaša milanski >11 Soleč naslednji članek: Izredna važnost izmenjavo med Italijo in Nemčijo na trgovskem polju se lahko da pojasniti z nekaj značilnimi podatki: Začnimo s krompirjem in gre za dobavo 2 mili j. stotov iz Nemčije, kar se je v veliki, meri tudi že uresničilo kljub prevoznim težavam na železnicah. ' Krompirju je treba dodati žito. Lani je Nemčija posodila Ilallji 1 milijon slotov žita, ki ji ga je Italija točno vrnila, potrebovala pa je žito za prehodno čase od ene letine do druge. Letos bo Nemčija dobavila Italiji 3 milijone stotov žita, od katerih bosta dva milijona vrnjena, 1 milijon stetov pa bo ostal na kompenzacijskem računu. K dobavam teh življenjskih potrebišin pa je dodali še nemške dobave surovin in goriv, ki so važni za vojno proizvodnjo. Dobava premoga Italiji je stalna in znatna. Poleg premoga dobavlja Nemčija staro železo, jeklo, razne rudnine, stroje in orodje, tekstilne proizvode, orožje, vse, kar jo potrebno za izpojKilnitev italijanskih zalog, za povečanje italijanske vojne proizvodnje. Italija pa dobavlja v zameno številne druge predmele. Glede prehrane dobavlja Italija isto, kar je po vrednosti in količini dobavila lani, vkljub zmanjšanju nekatere proizvodnje in pr_-metnim težavam in sicer povrtnino svežo in konzervirano, pa tudi ekstratke, konzerve, sir in riž. Čeprav pošiljanje teh predmetov nekoliko zmanjšuje italijansko potrošnjo, vendar ne tvori nobenih težav v italijanski preskrbi. Nadalje dobavlja Italija Nemčiji konopljo, svilo. kromovo rudo, tobak in vino za bojevnike, boksit, pirit. žveplo, fioko in mnoge druge proizvode. med njimi tudi živo srebro. Italijanska zunanja trgovinn v lelu 1942 bo presegala ono iz predvojnih časov. 80% italijanske zunanje trgovine se danes razvija z Nemčijo. V tej zveži je tudi važno blokiranje cen v medsebojni trgovini. To blokiranje bo ostalo v veljavi tudi še za vse leto 1943. K tej blagovni izmenjavi pa je treba dodali še izmenjavo na delovnem polju. Stolisoči italijanskih delavcev delajo danes v nemški industriji In nemškem kmetijstvu. Nekatero velike italijanske lovarno so s predelavo surovin, ki jih dobavlja Nemčija, producimle velike količine, ki jih delno naravnost oddajajo italijanskim delavcem v Nem-člti 8tcv. 5. »SLOVENEC«, petek, 8. januarja 1W3-XXT. Stran J| te stoioce Koledar Petek, 8. januarja: Severin, opat; Apolinar, škof; Teofil, mučenec, Erhard, škof. Sobota. 9. januarja: Vital, mučenec; Julijan, mučenec; Bazilisa, devica in mučenica; Peter, škof. Novi grobovi + Matej Rozman. V Št. Vidu nad Ljubljano je 5. januarja umrl po dolgotrajni bolezni posestnik g. Matej Rozman, star 84 let. Rajni je bil oče uglednega šentviškega trgovca in zapušča tri sinove in dve hčerki. Pokopali ga bodo v petek S. januarja ob 10 dopoldne v Št. Vidu. + Uršula Arko. V Ribnici je umrla hotelirka in poseetnica gospa Uršula Arko. Pokopali io bodo v petek dopoldne m> farnem pokopališču v Ribnici. ■f Štefka Ogrin. V Ljubljani je umrla gospa Štelka Ogrin roj. Pavlovčič. Pokopali jo bodo v soboto ob pol treh iz kapele sv. Krištofa na Žalah. •j- Slavica Nečemar. V Ljubljani je 7. januarja umrla gospa in mati Slavica Nečemar, roj. Križnič. Pokopali jo bodo v soboto, 9. januarja, ob 3 popoldne j/, kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše sožaljel Poziv vsem hrvatskim državljanom! V zvezi z uredbo o registriranju tujcev in v želji, da združi Čimbolj vse hrvatske državljane na področju Ljubljanske pokrajine, odreja konzulat Nezavesne Države Hrvatske v Ljubljani popis vseh državljanov na tem ozemlju. Popis se bo izvršil po naslednjem redu: ponedeljek. 11. jnn,. državljani z začetnico ABCČČD; torek, 12. jan., državljani z začetnico EFGHIJ; sredo, 13. jan., državljani z začetnico KLM; četrtek, 14. jan., državljani z začetnico NOPR; petek, 15, jan., državljani z začetnico ltSŠTUVZŽ; sobota, 10. jan.. vsi oni. ki bodo predložili tehtno opravičilo, da so bili na dan, odrejen zanje, nujno zadržani. Prijaviti se morajo vsi hrvatski državljani, t. j. vse osebe, ki so domovinsko pristojne v ono izmed občin na področju Neznvisne Države Hrvatske, stari nad 18 let. Mlajše rodbinske člane prijavljajo starši. S seboj je prinesli vse dokumente in spričevala, ki jih državljan poseduje (krstni lisi. |>o-ročni list, domovnico, potni list. Šolska spričevala itd.) ter po eno fotografijo (3x4) za vsako odraslo osebo. Popis so vrši v prostorih konzulata. Ulica 3. maja 1, vsak dan od 8—12 in od 15—18. Hrvatski državljani, ki žive stalno izven mesta Ljubljane, naj se v istem času prijavijo po pošii. V bodoče bodo uživale zaščito "konzulata le one osebe, ki bodo pristopile temu popisu. Konzulat N. I). H. v Ljubljani. U »U Med. um. dr. J. LUZAR nrlinlrn od ll.~12. i re popoldan od pM 2,—:i. ure Cigaletovs ulica 1 II. (vog,.l Tavčarjeve u toe) Siiošna PiuKsu — Obsevani« (Veliko umetno viHunko ki lice: Soili nse - lmnpn) Naše cenjene oglaševalce obveščnmo, da bomo nadaljevali z novoletnimi voščili v soboto. — 15 knjižnih nagrad razpisuje letošnja Družinska prntika« za reševalce besedne uganko, ki jih bo sredi marca določil žreb. Treba je samo na dopisnici poleg reši Ive nalepiti izrezek kupona in poslati založništvu Dr. P. v Ljubljani. Ker bo žreb upošteval število poslanih izrezkov, se po-Obsojen tihotapec in tat. »Tihotapec vsake hudobije hlapec,« pravi star pregovor. Je v bistvu resničen. Neki France Umbergar je rad tihotapil. a jc hkratu tudi nevaren tat Obtožnica mu je očitala, da je izrazit >zajedavcc v človeški družbi «, ki mu je pošteno in resno delo smrdelo, je vedno imel velike vsote denarja, vodil ženšči-ne po gostilnah in naročal najboljša vina. Sam jc trdii, da je mnogo zaslužil na črni borzi in pri hazardiranju in da so tatvine premalo rentabilne. Bil je obtožen, da je lani 2. oktobra ponoči vlomil pri posestniku Mihi Bokavšku v Štepanji vosi, od koder je odnesel mnogo domače krušne moke, rži, masla in precej perila, vse v vrednosti nad 6000 lir. Ko je Umbergar skušal nakradene 6tvari vtihotapiti čez trošarir.sko mejo, je bil zasačen. Obtožen je bil tudi, da ie posestniku Kregarju v Štepanji vasi iz kurnika odnesel 8 kokoši in 3 piščance v vrednosti 920 lir. Pred malim kazenskim senatom ie bil France Umbergar zaradi prve tatvine obsojen na 10 mesecev strogega zapora, zaradi druge pa oproščen. sameznik lahko udeleži žrebanja z več kuponi. Izvod pralike s podobo sv. Družine stane 2 liri in se lahko naroča tudi po pošti s priloženo znamko. Haggard 99 Roža sveta" — Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine jo z ozironi na predpise za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev \ Ljubljanski pokrajini založilo odgovarjajoče prijave tujcev, delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetjih. Prijave so vsem interesentom od 8. t. m. v pisarni Združenja trgovcev na razpolago. — Mraz je naglo odnehal. V torek je pritisnil hud mraz. Na praznik pa jc že nekoliko odnehal. V torek je mraz še podnevi dosegel — 5''C, v sredo, 6. t. m., na praznik sv. Treh kraljev, pa je bil zaznamovan jutranji temperaturni min:mum — 10.6" C, v četrtek ziutraj, 7 t m. samo — 6.9" C. V četrtek zjutraj je nastopilo malce južnejše vreme. Po oknih ni bila lepih, lednih rož. Na praznik je znnšsl dnevni temperaturni maksimum — 3.8" C. Zračni tlak fe stalen in barometer je v četrtek zjutraj do«egel stanje 766 mm. Praznik sv. Treh kraljev je bil meglen in oblačen. Proti večeru se ie zjasnilo, noč je bila lepa in čista. »Kadar so Triic kralji oblačni, niso jeseni kmetje mračni,« pravi star vremenski rek, ki pomeni kratko, da nam Trije kralji obetajo dobro letino, zlasti sadno. ^čju&žjdKa 1 Sodni tolmači. Apelncljsko sodišče v Ljubljani jo tudi za leto 1943, kukor poprej druga leta, sestavilo splošen seznam vseh sodnih tolmačev, ki so vpisani v imenik okrožn.-ga sodišča v Ljubi j ani in v imenikih nekaterih okrajnih sodišč. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani so vpisani za sodne tolmače: 3 za latinski jezik, 10 za italijanski, 21 za nemški, 10 za francoski, 1(1 za srbohrvatski, 2 za |wljski. 2 za španski, 1 za nizozemski, 5 za angleški, 2 zu ruski, 3 za češki, 2 za madžarski in 1 za slovaški. Pri okrajnih sodiščih na Vrhniki, v Logatcu in Ložu je vpisun po 1 tolmač za italijanski jezik, pri okrajnem sodišču* v Ribnici 2 za italijanski jezik. 1 Društvu slepili, Ljubljana, so darovali: ožji prijatelji pokojnega gospoda Ivana Jurca 300 lir namesto venca, bivši lovski strelski klub Ljubljana. 200 lir v počastitev spomina i>okoine gospe dr. Novak o ve in tvrdka Žalta Jos. & Comp., LJubljana. 100 lir. _ Iskrena hvala! 1 »Trije kralji romajo po mestu«. V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v nedeljskem ?S!o-vencu pod gornjim naslovom, naj omenim sledeče: Prav in lepo |e. da se naši narodni običaji ohranijo in prenašajo iz roda v rod, toda ohraniti se morajo pristni, taki, kakršne smo od svojih prednikov sprejeli. Zadnja lela pa opažamo zlasli pri šegi »Treh kraljeve, du se ta naš naroden običaj silno kvari. Predmestni fantiči se poslužujejo te navade zgolj znlo, da si na ta način naberejo denarja, katerega mnogi niti ne zaslužijo: Ne rečem, saj je tudi tu nekaj izjem, ki se res zavedajo, kaj predstavljajo in se temu primerno opremijo, toda v splošnem so ti »pobalinU in celo — spobalinkc — bolj podobni pustnim šemam kot pa »Trem kraljem'. To spake ponižujejo naše lope običaje na stopnjo navadne norčije in koristolovslva. Potrebno bi bilo, da se v liodoče izvaja nad tem stroga kontrola in da se pripusti k nastopanju samo dostojno opravljeni mladini. — Ljubljanski meščan. 1 Pri padcu so se ponesrečili. Zelo pogosle nesreče so pri raznih padcih. V Ljubljani so pri padcih ponesrečili; Hrovat Ciril. 35 letni čevljarski mojster je pade! na Poljanski cesli in se potolkel po glavi. — Z lestve je padel in se hudo poškodovnl 37 letni steklar Matija Strle. — Levo nogo si je pri padcu zelo poškodoval 57 letni delavec France Zaje. — Kuhar, 52 letni Karol Umek si je zlomil levo roko. — Z lestve jo padel in si poškodoval roko in nogo zasebnik, 5(5 letni France Poljanšek. — Dijak, 12 letni Peter Majer je drsal, na ledu pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. 1 Na sporedu V. simfoničnega koncerta je kot prva skladba, ki se bo izvajala Corellijev Con-cerlo grosso. Concerlo grosso je glasbena oblika, v kateri tekmujeta dve skupini godal. Prvo skupino tvorijo v tem koncertu trije solisti: dve violini (Karlo Rupel in Leon Pfeifer) ter čelo (Ce-nek Šedlbauer). Solisle podpira klavičembalo, v naših razmerah klavir (Bojan Adamič). Drugo skupino pa tvori ves ostali godalni orkester na- šega simfoničnega orkestra. Začetek to skladba, katere celotni naslov je Concerlo grosso za »veto božično noč, jo izredno mručon, težak, v molo-vem tonovskein načinu, kakor bi nam hotel slikati veliko tegobe v katerih je živelo človeštvo pred rojstvom našega Odrešenika. Konec skladbe pa izzveni popolnoma drugače. Gln.sbu je svetla, osvežujoča, v prelepem pustojalu nam slika nastop pastircev, ki hitijo v sveti noči proti hlevcu, v katerem se je rodilo nebeško Dete. Toliko v lažjo razumevanje delu samega. Poleg Corelllje-vega Concerlo grosso, jo na sporedu Cajkovskega Pota simfonija in Adamičev Scherzo. Dirigent koncerta io Drago Mano šijunee, Vršil pa se bo v ponedeljek, dno 11. t. m. točno ob pol 7 v. veliki unlonski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. I Licitacija zastavljenih predmetov bo v torek. 12. t. m ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. Spet opozarjamo, da traja zastavna doba posameznih predmetov samo natanko ti mesecev ter po preteku tega roka predmeti zapadejo. 99 Roža sveta" bo kmalu izšla. I Zemljiške kupčije I. 1942. Zemljiškoknjižni urad je po splošnim seznamu lani zaznamoval 436 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 26 mi-lijonov 833.933 lir. V lanskem dactmbru je bilo sicer zaznamovanih 57 kupnih pogodb za vred- . nost 4,422.664 lir. I Samo še ta mesec lahko kupite KERAMIČNE IZDELKE! potnem b prodaja po odredbi v is. Kom. ustavljena utue, Hipe, pepelnike. sirelnlKe, plakete, scetrtse itd. V PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE 1'red ško'iio 5 m v podružnici N I K M A N na Miklošičevi cesti 5 Pohitite / Iz cle3a in živšjercga - oci imb in lam Z Gorenjskega Življenje in smrt v Bohinjski Sredini vati. V Bohinjski Srednji vasi so umrli v decembru: Matija Zalokar iz (iorjuš, Frančiška 2van iz Slude, Martin Žvan iz Bohinjske Srednje vasi in Katarina Langus iz (Iorjuš. V decembru se jo rodilo 5 otrok. V vsem lanskem letu se jo rodilo v Bohinjski Srednji vasi 47 otrok, novih grobov pa je bilo 49, porok 12. Zbirke za zimsko pnmnč. Četrta državna cestna zbirka prispevkov za zimsko pomoč je vrgla v pokrajini Koroška 438.024.75 mark, predlanskim 279.000 mark, v radovljiškem okraju je nabrala Hitlerjeva mladina 21.495.57 mark, v kranjskem' 28.021.40 mark, v kamniškem pa 21.000 mark. vljudno Sporoču lastnikom radio-aparatov, da imate priliko spremeniti hrambo svojega radio iiptirain za prodajo ali komisijsko prodam v mo.i trgovini. V tem primeiu se zgladite osebno s potrdilom od mestnega poglavarstva pri tvrdki PHILIPS-RADIO I). ZIllUdEK Ljubljana. Ulica -1 maia B kalera bo takoj dvi^uiia radio iz hrambe! Nesreča na planinskem travniku. Pred nedavnim so se odpravili iz Boh. Srednje vasi oče Ivan Svctek s sinom Jožefom in Matijem na planinski travnik v Praprotnico poleg Uskovnice. Oče je hotel povleči že pognojeni travnik. Ko so prišli pred planinsko stajo ob travniku, so našli tam nek razstreljeni predmet. Ko so ga pregledovali, je nepričakovano eksplodiral. Sina Jožefa je eksplozija ranila na levi roki, manj hudo pa na desni in po obrazu. Očeta pa je izstrelek zadel v desno nogo. S težavo so se vsi trije spravili v dolino, od koder je rešilni avtomobil odpeljal oba poškodovanca v bolnišnico na Golnik. Dom za uslužbence v Skofji Loki. Pred božičem je odprla tovarna «šcšir« v Škof ji Loki dom za uslužbence. Vsi uslužbcnci z obratnim vodjem tvrdkc, g. Kmetičem na čelu so se zbrali v prijaznih prostorih, ki so jih krasili stenski napisi. Dom je bil urejen iz stare strojnice. Po pozdravili obratnega vodje je spregovoril član stranke g. Ne-chiba, ki je izrekel svoje veselje nad tem, da je tovarna "IcJir« že četrti obrat na Gorenjskem in brvi obrat v kranjskem okrožju, ki je s preureditvijo prostorov za uslužbcnce na zgleden način izpolnil zahtevo državnega komisarja za utrditev nemške narodnosti Naslednji govornik dr Friedl je jpisal socialno politične ukrepe na Gorenjskem in izročil obratnemu vodji ključe doma za uslužbence. Nato se je razvila vesela božičnica. S Spodnie*a štajerskega Organizacija štajerske mladine jc podrobno izvedena. Ob obisku državnega voditelja nemške mladine Axmanna na Spodnjem Štajerskem, je bila na gradu Vurberg prirejena razstava, ki je prikazala razvoj spodnieštaierske mladinske organizacije v okviru štajerske domovinske zveze Razstava ie nazorno piikazala ves rajvoj, začenši i aprilom predlanskega leta, ko jc bilo od "5 000 spodnještajerskih mladeničev in mladenk vpisanih le en in pol odstotka v nemškem Kulturbundu. Organizacija mladine jc bila že predlanskim spomladi hitro izvedena in so bile že poleti prirejene večje mladinske prireditve, od katerih je bila največja 23. septembra leta 1941 v Mariboru Minulo leto se jc delovanje mladinskih organizacij znatno razširilo in konec leta 1942 je snodnješlaicrski mladina bila vsa že organizirana, saj ie vpisanih članov in članic že 92 500 Vse le so povezane v mladinskih organizacijah in krožkih katerih je vsega skupaj 822 Za mladino je bilo vsega skupaj prirejenih 570 tečajev in taborišč. Teh se ie udeležilo vsega skupaj 22 470 članov in članic Kot pomožno sredslvo mladinskemu vodstvu izhaja mesečnik > Der Fiihrerdlenst«, ki ima naklado 8000. Kot čtivo za posamezne organizacije in za šole pa izhaja »Untersteirischcr .lii^inddienst■<, katcreila je izšlo že 28 številk v celotni nakladi dveh milijonov izvodov Mladinske organizacije se poleg ku1-turnega udejstvovanja posvečajo zlasti šporlu Lani je nastopilo na raznih športnih tekmah 64 000 udeležencev Poletna taborišča pa so imela 1400 udeležencev. Mladenke so imele 105 različnih tečajev. na katerih je bilo 8830 udele?.cr.k Mladenke so zlasti delovale na socialncm polju, bile v pomoč v poljedelstvu in vodile božično akcijo za izdelavo igrač, ki je vrgla vsega skupaj 60 000 igrač. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 44 letna tovarniška delavka Cokl Marija: upokojeni profesor m«gr. Ivan Vre/o v starosti 80 let: kovačeva hčerka C.izola Simonič iz Voska pri Sv. Marjeti ob Pesnici: Mihael Adam v taborišču v rožnem: delavčeva hčerka Jožefa Fric. iz Maribora; viničar Anton Kušer iz Zgornjo Bistrice. CIHEMJ* - U N 1 © M — K B Drobna l.ufoifaraska kronika Kongregaelja Marijo Pomočnice prt 00. frančiškanih bo imela dunes v petek,1 dno 8. jauuurja ob 8 sv. mašo zadušnieo , za rajno čluuico go Frnnetič s skupnim obhajilom članic. — Popoldne ob 4 bo običajni mesočui sestanek za mesec januar. — Odbor. t Mladinska predstava Vonibergcr jeve božične Ure »Vrnitev« bo v nedeljo 10. januarja ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Cone vstopnicam za to zadnjo pred-slavo so znižane. 1'rcskrbite si pravočasno vstopnic« v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. V veliki fllharinoulčnt dvorani bo drevl oh pol < komorni koncert pianista Antona Trosta in violinista .Jana Slaisn, ki tvorita umetniško skupino: Ljubljanski komorni dno. Poleg Verncinijovc Sonato v c-molu ln Beethovnovo v c-molu, je na sporedu Bortkieviezova sonata op, 20. Bortic-vlez je bil rojen 1877, leta v Harkovu in je v glasbi učenec Anutola Ltadova. Udejstvo-vnl se je kot izboren pianist, bil od lela 11)04 do 1014 profesor klavirja na Sarvenko-vem konservatori.iu v Berlinu ter se potem po več letnem koneerlnem potovanju za stalilo naselil lela 1022 na Dunaju. Kot skln, datelj jo izredno plodovi! in sprda k kla-sično-romnntični smeri. Polet; simfoničnih del in ene opere, je napisal mnogo učinkovitih klavirskih skladb, pesmi in več sonat. Pomembna so tudi njegova dola, ki spadajo v n'I mlinsko literaturo. Borlikovlez ljubi melodlko in vpleta v njo domače, folklorne motive. Njegova dc'n Imajo veliko umetniško vrednost. Na kr>ti"'>4t opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matico. GletlaliSčo OPERA. Petek. S. januarja ob 17: »Tliats«, Red A. — Sobota, 0. jnnunrja ob 17: »Ln nolicttie«. Red B. — Nedelja, 10. januarja ob Iti: »Sestra Angcllka« — 7. simfonija. — Izven. Cone od 24 lir navzdol. DRAMA. Petek, 8. januarja ob 15: »Vdova Rošllnka«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Sobota, 0. januarja ob 17.30: »Učiteljica«. Izven, Zelo znižane cone od 12 lir navzdol. — Nedelja. 10. januarju ob 14: »Malt lord«. Mladinska pred- stava. Izven. Zelo znižane ceno od 12 lir navzdol. — Oli 17: »Hamlet«. Izven. Ceno od 18 lir navzdol. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 10. januarju ob 5 popoldne: Trije kralji«. Opozarjamo Da predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred prlfietkom v društveni pisarni, Pclrarkova " ' "»Sedaj sem šele doživel božič«, s tcinl besedami se Je poslovil nek obiskovuluo uprizoritve Tlinmerinansovib -Treh kraljev« na Rokodelskem odru iu tako najbolj jedrnato označil miselno globino In umetniško proprlčovalnost lega dela. Iz nepotvor-jene robatosti življenja je pesnik izluščil najlepše, kar premore človeška duša in nam v tesnobi naših dni odprl večnoslne razglede. Pri treh dosedanjih razprodanih uprizoritvah jih jo mnogn našlo svoj božični mir, zato opozarjamo na poslednjo ponovitev, ki bo v nedeljo oh 5 popoldne. LEKARNE. Nočno službo Ima to lekarne: dr. I* i cenil. Blelve.sovn cesta 1(1; mr. Hočevar. Celovška c. (12 In mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Radio RADIO. Petek. 8. januarja 1I«-XXI. 7..10 Operetna glasba — 8 Napoved časa -Poročita v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napoli-tanske pesmi — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.13 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini -13.20 Radijske pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročilo v itnlijanSčini — 14.1» Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D M šijanee. Glasba za godalni orkester — 14.50 Simfonična glasba — 15 Po-ro"lln v slovenščini — 17 Napoved čnsn. Po. ročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.1") Prenos za Romunijo — 1» •Govorimo italijansko?. — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 10.30 Porodila v (dnvnnščl-nt -- 10-15 Pisana ginsbn — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert ljubljanskega komornega tria: M. Lipovšek — klavir. A, Deruielj — violina, C. Šedlbauer - čelo - 21.30 A. NICOTEUA: Pogovor s Slovenci — predavanjo — 21.45 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.10 Koncert kvartetu sSeala« — 22.43 Po-ročiln v italijanščini. Parliamo l'italiano! LA PASSIONE I)I SVEGLIARSI PRESTO. Ln sera andarouo a letlo iin'ora prima del sulito, por polersl Bvegliaro appenn giorno. Dormivnno tulti c uuattro nella slessa caincra, iu quattro Icttini sepurali, in a vi-einlsslml fru loro. II prlnio cho st sveglin, si rlcordt tli ehiamiiro uucho gli altri, disse Ernosto, luscinndo mezz'uperta uu'imposta delta fi-neatni. K it prlmo a svegliarsi fu Oigctto. SI svcglio, mu gli occiii gli pesuvano sempro o noti gli volevatio stare uperti. »Conie s'e fatto giorno prestoli disse, vedcmlo la eantera tutla risehiurata dalla luce, cho passava dalPiniposta »ocehiusa. Quindi, voltandosl verso il lettino accnnto, comineio n dlrc: »Urnesto, su! Svcgliatl, Ernestot.. ., gli 6 tardlt« Krnos-o si svegllo: c sbadigliando fino ogli orecohi, borhotto fru i denti: »Come s'č falto giorno presto!« >Chlnmn Adolfo,« dlsso Glgetlo. »Adolfot Adolfo!« disse Ernesto serol-lando con la mano Paltro lettino, oho oru aoeanto al sno. »fc Imitlle... non ini riesee d'impa-rnria! . . .« rispose Adolfo, fra 11 sonuo; M Ot-rci sapere clil e queli'uggioso chc.. ha . .. Inventnta ln mitologia. -La mitologia t ... dove soi ora eol eupol« »Son aul!. ..« dlse Adolfo, sveglian-dosi, -Come s'e fatto giorno presto!...« »Cblamn Mlnuzzolo.« 'Obe. Mintizzolo! grido Adolfo. E Mintizzolo non l-lspondeva. fSul sveglinti! da'rettn! ...» • Noj posso . . . dar... retta . .. Ora dormo! . .>, rispose Minuzzolo, voltandosl dalTaltra parte e segultando n dormlre. Atlorn Adolfo. nllungnudo il braccio fuor! del lett" nrese il fralolllno tninorc lier la punta det našo. e dtmenandogl) il naso con poca grazin, come se fosse un ram-jianello. riprese a dire: 3l)unque, II svegll o non ti sveglit-»Ciie o belParrivuta!« »Cliit« »La carrozzat« domando Minuzzolo, ■ altando n sedete »ul letto »Amora no, ma pub star poco.« I ouattro ragazzi, 1'uno dopo Paltro, snltorono giu dni letto c oomlnclarono a vestirsi Ma cho sin proprlo giorno! domando Minuzzolo infilandosi gli stivaletti e pi-gliando in mano il sito cappelto di pagtia. »O cho cosa dev'e8seret< roplied Krne-fito, spaliuicaiido la finestrn. I ragazzi ntesscro 11 capo fuorl delln finestrn, e dopo aver dnto un oeehiata in su. e dopo essersi accorli di nver preso ttn fiaseo per un fisehio, dissero con voec lungh e lainentevole: -Oh Oio! . . la luuunnt...« E io chc erodovo elie fosse giorno!-agglunse Gigetto mortlflealo. Ma 11 giorno dev'essere vlolno seoiu-motto elie sono le einnue.« »Altro cho le olnque! io seomiiielto elie č tiiii delle sel!...« »E io scominetlo elie sono le sei c mezzo.' , •Zliti f nt ti! disse Minuzzolo: I ovnlo-gio di sala lin dnto II segnale rlelle orn.« T ragazzi si posoro in grnnd'oroeebio, e nizata unn mano per nrln. si preparnro-110 a eontare lo ore silila punta delle ditu E l'oro!ogio comineio n ballerc: sTun!« E unn!i dlssero i ragazzi, rizzando un ditlo. >Tnn!» — 'E rtu?!...« — T;in — E Irci... E quattro! E cinque! E sei! E sette!' — Arrivnll nlle sette. si sentlrono eonsnlnrp; ma 1'orolo-rlo, dl«™"'1' "1'nnientP. s"E otto! .. .r — iTan! . . « — »E nove!,.. — Tini... — »E dieel . .« — »Tan! . . — »E nndi-ci!.. - »Tan!» — >E dodlcit« I ragazzi nllora "i »unnlarono in vlso, p t nt ti nffjitti c seonsnlall dissero ion la solila lungnennt.i tnmentevole: • Oli! Oio! . . . Vfez7nnoootte? . . •E ora cbe eosa si stillat domnndft uno di loro. >OiuM et vuol pazlenzn!. . .« »E spoglinrsi .. »E tornnrc a letto.f Ouando furono rienlrati sotto lo len-zuolu principiarono a dire: »Io non ho pln sonnol« »NeaneliMo.« ^Io son sleuro elie non mi nddorincnlo slno a doniani .. .« »Figurati iot . . .« F.d era tanto vero. cbe non avvevano piii Pombra del sonno. elie dopo un mezzo minuto dormivano tutti o quuttro. come j quattro gliiri. (C. Cotlodl.) IMPERFETTO DEL CONGIUNTIVO pag-nre ered-ere sped-lre jing-assi e.reil-ePsi nped-itsi pag-ussi ered-eosl speil-issi pug-asse ered-esse sped-iesc png-HSfliino ered-esslino spod-isslnio pag-uste eced-este sped-isle pag-assepo ered-essero sped-isscro av-ere av-essi nv-essl uv-esse nv-essl nio av-este av-essero esscr« Vosal 1'oSll fosse fnssl mo l os te fossuro Tu nntlsnjeno besedilo je samo kljue. za vse oue. ki slede pouku Italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob pi-t-kih pu zu liste, ki že imajo predznanje, vedno ob 'O. IMcfi križ sporoča V polzvcdo\alnem oddelku Ritcfpga križa, Via Ariplla Ren 2 11 (Gosjiosvelsl-a e.l. sohn 3, nuj ^e med urnilninil urami od S 12 javijo niistedn.il: BonaS Pepi, BosniO Dmitar, Cerne Andre.ikn. ll.inlovič Aburajt, Gertiee Vera, Grnselli Majda, tiiiil Andrej, Ivane Ivnn (svojci), Knpetnn Ljnhlšn, Jo-I vnnovič, Petkovlč. Knie-i - Pavla Kiun Ludvik. Koželj Stanko, Kraje: Janko. Mngdift Neža. Mlbajlov Božo, Muha Metod, Pertot. Genovefn Pogačnik Mira. Popov Obrnd. | Klovnik \ntnn. ftral Alojz f-;\oJ"li Sknber-ne Mllkn Sinitek l.-izko štrukelj Valen- II i il - Teodorovič .1 Btngoje, Trudni Anion (svojcll. Vr5|č Justina dr Vrhn'ek Stav. ko, ?.uiiac-Log«r Zofija Svojci nli znanci Pnzol.- \ne in Straus Frnilen. Stran £ »SLOVENEC«, petek, 8. januarja 1943-XXI. Štev. 5. A. Fogazzaro: 77 Palača ob iezeru Pritegnil je k sebi njeno roko, ki io |e še vedno trdno držal v svoji in celo njeno postavo »Jutri,« je zacepetala Marina m se mu ustav 1 jata; »jutri zvečer po enajsti, na stopnicah, ki vodilo v oristun. Ou pa ni hotel izpustiti ujene roke ter jo ie neprestano strastno pritiskal na svoie ustnice, islaktceelž F;salateid mnl umi umi umi »Pojdiva,« je nenadoma deiaia Marina vsa razburjena; »ostanite nekolike oddaljeni od ment in ne govorite. Pri vratih me zapustite Vse sem že vedela.« Silla io je razumel iu ubogal. Naredila sta komat nekaj korakov, ko sta zagledala nekoga pred seboj Bila ie Kati. »Ste tukaj, markiza? Povsod sem vas že is kala Gospa grofica mi ie dala ta šal za vas« Marini se ni zdelo vredno, da bi odgovorila niti ni pogledala služabnice. Ob vratih je hladne pozdravila Silla in izginila v veži Silla ie šel oreko dvorišča in navzgor po stopnicah Ko ie dospe: že precei visoko, 'e sede* v travo pod visoko cipreso, kjet ie »sta! dolge časa. vsrkaval vonj dreves iu gledal navzgoi proti zvezdam Pozneje je grofica Foska, ki se je skupaj z Nepoin umaknila v svojo sol>o, jokala in se jezila na patra, ki je prii>ovedoval one strašne stvari in na svojo prijateljico, ki ji je prva poročala o Marini. Vpraševala se je, kaj neki je moralo biti med Marino in njenim stricem, kaj je rekla in kaj jo storil v tisti usodni noči. Izjavljala je, da se hoče otresti vsega tega in da hoče rešiti tudi sina. Nič več noče slišati ne o tej hiši ne o njenem gopodarju, ne o gosj>odinji, ne o denarju, ne o not«'n i drugi stvari. Ko je končala, je zučela zopet znova. Nepo je ves čas molčal in se grdo držal. Le če je mati začela govoriti preveč glasno, ji je s kretnjo dal razumeti, naj govori liše. Ona se mu je v začetku ustavljala; dejala mu je: »Kaj dosežeš ti s svojim molkom?« Tedaj je tudi Ne|io postal besen Uboga ženska pa je potem postala ponižna in je jokajoče ponavljala: Saj jo nora, Nepo, saj je nora. Hotela je poklicati odvetniku in se jiosveto-vati i njim. Nepo se je uprl s toliko odločnostjo, da se ji je zdelo, da ima že pripravljen čisto določen načrt. Vprašala ga je, kaj namerava storiti. -Počakati hočem/ je izjavil, »in ničesar j)0-dreti.c »Kar se daritvene |>ogodbe tiče, se bojim, de ne bo nič. mu je ugovarjala. Zdaj še toliko manj.«; Počakajmo,- je ponovil Nepo. »Lepa reč.« Nepo je stresel naočnike z nosu, prijel mater za obe rameni, jo ostro j>ogledal in dejal: »Kaj pa, če ni oporoke?« Grofica ga je gledala in nekaj časa pomiSljnla. Nalo je dejala: »V tem primeru ostane vse Marini, kaj ne?« Nepo se je odmaknil in razprostrl roke. -■Hm 1« je dejal in pristavil: 3Dovolj časa ho pozneje, da mislimo na vse.« Nekaj časa sta oba molčala. »Gumb se ti bo odtrgal, ljubček,« je dejala grofica nežno. Ne|x> jo pogledal gumb, ki mu je visel z obleke na eni sami nitki, in odgovoril prav tako ljubeznivo: »Momolo nikdar nič ne opazi. Grem pogledat h grofu.« Kaj pa lo, kar so jo zgodilo nocoj?« je še dejala grofica, medtem ko se jo Nepo odpravljal iz sobe »Lepa reč!« »To me niti malo ne skrbi,« ji je odvrnil Nejjo. »Predvsem sem slišal Kali, ki mi je povedala, kako ju jo videla, ko sta se vračala. Tudi sklepam iz Marinlnega vedenja in iz njenih besed, da se mu ni opravičevala, niti se mu skušala prikupiti. Videla boš, da bo jutri zjutraj odšel, če že ne ponoči. Kaj si moreš neki mislili ix> tem. kako je prvič odšel in zaradi česa? Saj je povedal odvetniku, kako je prišel sem. Povedal je, da je v neki bližnji vasi zvedel za gro-fovo bolezen. Zdaj pa grem.« Ne|>o je naletel v loži na Kati, ki je klepetala z odvetnikom in Vezzom. Ko je zagledala gospodarja, je takoj izginila. Ostala dva nista vedela nič več o, bolnikovem stanju, odkar je zdravnik odše! Nepo je liho odšel proti bolnikovi sobi, medtem ko sta ona dva nadaljevala z razgovorom. Nepo se je kmalu vrnil. Kako je?« ga je vprašal odvetnik. »Slabše, žal. mnogo slabše,« je odvrnil Nepo in odšel. »Kako neprijetna zadeva,« je vzdihnil odvetnik. — »Hm!« Nekaj časa jo govoril samo vodomet za njima. »Zelo slab je bil videti zadnje čase,« je dejal Vezza. »Res.« »Zdaj pa naj bi ostal še sam,« je zopet |io-vzel Vezza. »Tudi to je res.« »Skoraj, skoraj . « »Tudi jaz mislim tako.« Zopet se je oglušai samo tih in sonjav glas vodometa. ♦ Grof Cezur jo ležal nepremično v svoji sobi, ki jo je le malo razsvetljevala majhna svetilka, postavljena na tla. Ni videl Ivanke, ki je sedela lioleg postelje vsa skrušena, z rokami sklenjenimi na kolenih m očmi uprtimi v njegov obraz. Zdelo so mu >e, da vidi nečakinjo, visoko vzravnano sredi sobe. Bila ie njegova nečakinja in obenem neka druga oseba. Zdelo se mu ie lo popolnoma naravno. Premikala se ie, govorila in ga gledala z velikimi očmi, polnilni blaznosti. Kako ie to bilo mogoče, ko pa ie ta oseba umrla že pred tolikimi leti in ie že davno bila ookopana Dobro ie vedel tla ie bila pokopana. Pripovedoval mu ie o tem oče. A kje neki? Mučna pozabljivost! Sai ie vendar bil v njegovem spominu la kraj, to ime! Čutil je, da se premika, da se dviga vedno više in više, dokler ni prišlo na dan. Zdelo se mu ie tedaj, da je potegnil desnico izjxid odeje, jo iztegnil in s prstom pokazal na žensko in ii rekel, da laže, da je bila pokopana v družinski kapeli v Oleggiu. A ona mu ie še vedno grozila, izzivala ga ie in mu vrgla rokavico. Zdelo se ie. da ie Marina, a je bila prva žena njegovega očeta, grofica Cecilija Varrega. Umrla je previdena s sv. zakramenti moja zlata ženku, dobra sestra in teta gospa v Štefka Ogrin roj. Pavločič Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Liubliana, dne 7. januarja 1963. Rafael Ogrin in rodbine: Pavločič, Poljanoc, Schmidt, Oblak. Mali oglasi §Kmumo| Suhe gobe in pomaranče prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveiso-va cesta št. 29. Divji zajec! Sadjarji! Škode na sadnem drevju vas obvaruje inženir Prezljevo LEPU-SlN-maz!lo — Ljubljana, Wolfova ulica 3. (1 Cementne vreče kupujemo. Plačamo dobro. »Petronafta«, Bleivveisova cesta 35 a. (k Otroško mizico s kloplco na obeh straneh, kupim. Ponudbo na i upravo »Slov.« pod »Mizica« št. 11S. (U Umrla nam je naša dobra mamica, gospa Slavica Necemar roj. Križnic Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 9. januarja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. januarja 1943. Družini: NECEMAR in KRIŽNIC. UMRLA NAM JF. NAŠA LJUBA MAMA, STARA MAMA IN PRASTARA MAMA. GOSPA URŠULA ARKO HOTELI RKA IN POSESTMI CA N\ ZADNJI POTI JO SPREMIMO V PETEK, 8. JANUARJA 1013, DOPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NA FARNO POKOPALIŠČE. RIBNICA, LJUBLJANA ŽALUJOČI RODBINI: DR. VUK, DR. PJETERLIN Ugodna naložba kapitala je priložnostni nakup parcel v najbližji periferiji Ljubljane, blizu cestne železnice v Izmeri i40 do 760 m". — Vsa pojasnila daje Prlstavec Franjo. realitetnn pisarna. Ljub-'Jana, Cesta Arlella Rea št i. (p Stavbne parcele v Ljubljani, Iščemo. — Upoštevane bodo tudi ponudbe posredovalcev. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Meta« St. 112. (p Stanovanjsko hišo po možnosti s skladišči, kupim v Ljubljani. Do-plso na upravo »Slovenca« pod »Solidno« 113. Velike stavbne komplekse event. njivo v Ljubljani ali periferiji, kupim. — Ponudbo upravi »Slov.« pod »Nujno« št. 114, (p Električni gramofon brez ojačevalca, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10S. (e Pohištvo Ugodno naprodaj: kuhinjske kredence, črna predsobna garnitura — otroške posteljco, staro pisalne mize, starejšo pisarniško omaro za akte in razno drug) pohištvo. V TRGOVINI »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 3 Oli nedeljah 10.30, 14.3« ln 18.3»: oh delavnikih 14.30, 1C.30. lfCtfl Pretresljiva ljubezenska drama o blazni lepotici po romanu Edmonda dc Amioisa CARMELA V glavnih vlogah: Pal Javor, Doris Duranti Privlačna, ganljiva vsebina, krasni naravni posnetki KINO MATICA - TEl 22-41 Dva svrtova v enem romanu ljubezni »Med Hamburgom in Haiti« po znanem romanu I. M. Franka V glavni vlogi: Gustav Knuth, Gisela Uhleu predstave ob delavnikih od 14.30 ure dalje ob nedoljah in praznikih 10.30. 14.30, 16.30, in 18.30. — Konec ob 20.15 KINO SIOGA - IEI 2» SO Odličen film po Fognzzarovom romanu Palača ob jezeru V glavni 'vlogi: Isa Miranda in Audrea Cheehi. — Zarodi izredno dolžino filma predstavo vsnk dan ob 15 in 17.30 uri; ob nedeljah in praznikih matineja oh 10 viri KINO UNION - tft 22-21 Vsem sočustvujočim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod MATEJ ROZMAN POSESTNIK V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO v torek, 5. januarja 1943, po dolgem trpljenju, v 84. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 8. januarja 1943, ob 10 dopoldne na šentviško pokopališče. Št. Vid nad Ljubljano, dne 6. januarja 19A3. VIKTOR, STANKO, MATEJ, PAVLA JELOČNIK, JUSTI ČEKADA, OTROCI mfmmsmmmm Edgar VVallace: 41 Skrivnost skrivljene sveče Roman "Denar?'; mu je podsmehljivo odgovorila. »Ne, ne gre za denar. Rada bi vam pokazala neko pismo,« je rekla po kratkem premoru. In je vzela iz torbice pismo in mu ga dala. Prižgal je vžigalico in ga s težavo bral. Bilo je pisano zelo neokretno. Cenjena gospodična, vem, kdo ste. Policija Vas išče, a Vas ne izdam. Cenjena gospodična, sem popolnoma suh in 'JO sterlingov bi mi prišlo neznansko prav in bi Vas več no nadlegoval. Cenjena gospodična, položite denar na polico pred oknom svoje sobe. Veni, da spite v pritličju in pridem in ga vzamem. Ce ne, tudi prav, res Vas ne bom nadlegoval. Vam odkrito vdani Neki prijatelj. »Kdaj ste ga dobili?« je vprašal T. Ks. »Davi,« je odgovorila. Takoj nato sem poslala brzojavno oglas in sem vedela, da pridete.« >0, res!" je vzkliknil. Njena gotovost mu je ugajala. Zaupanje, ki so ga izražale njene besede, ga je opogumilo in osrečilo. »To se pa lahko dožene, kdo je,« je dostavil. Dajte mi svoj naslov in ko bo oni gospod prišel...« »Nemogoče,« je nenadno odgovoriln. »Opro-stite in ne mislite, da sem vam nehvaležna ali da sem neumna. Gotovo mislite, da sem neumna, kajne?« »Nikdar nisem izrazil kake tako žaljive misli/ »Da, res ne,« je nadaljevala, »a vendar vam ne morem povedati, kje stanujem. Imam poseben razlog, da vam ne povem. Ni to zaradi mene, za življenje nekoga drugega gre.« Izjava je bila nekoliko dramatična in zavedela se je, da si je upala nekoliko preveč. Morda ni prav tako, kakor sem se izrazila,« je dostavila in še rekla tiše: »Je pa nekdo, ki mi je zelo ljub.« 0!« je vzkliknil T. Ks. razočarano. Iz sončnih rožnatih višin je padel v dolino senc in teme. »Nekdo, ki vam ,je zelo ljub?« je T. Ks. čez trenutek vprašal. :>Da.« Zopet dolg pretnolk, nakar je T. Ks. spet spregovoril: »O, kaj res?« Znova kratek odmor in nato je Belinda Mary tiho rekla: »Ne v takem smislu.« .Ne v takem smislu?•<: je ostro vprašal T. Ks., a se le nekoliko pomiril. »Ne tako, kakor mislite vi,« je pojasnila. »O!« se je oddahnil T. Ks. Spet se je vrnil v višine, kjer je ožarjala rožnata zarja snegove, da, vzpel se je po omotični poti na najvišji montblanški vrh upanja, od koder pa ga je takoj strmoglavila. »Seveda, saj se nikdar ne poročim,« je odločno izjavila. Ta. Ksa. je bridko zndelo, ko je ugotovil, da so bili njegovi ožarjeni vrhovi mrzli in gladki ledeniki. »Kdo pa je rekel, da se poročite?«, je vprašal tfho. kakor bi se hotel opravičevati. »Vi,« je odgovorila in ob njeni drznosti mu je zastal dih. »Torej dobro, a kako naj vam pomagam?« je vprašal čez trenutek. »Da bi mi kaj svetovali,« je odgovorila. »Ali naj bi položila denar pred okno?« »Ne, odločno vam to odsvetujem,« je odgovo-voril T. Ks., ko se je spet nekoliko obvladal. »Izsiljevanje je to in spravili bi se le v nove zadrege, ako bi se podali. Ce mu uspe, da bi na tako lahek način prišel do dvajsetih šterlingov, bi drugič zahteval štirideset. Sicer pa, zakaj stanujete izven doma? Zakaj se ne vrnete domov? Saj ni zoper vas nikake obtožbe in niti sence kakega suma.« »Ker moram nekaj izvesti, kar sem sklenila,« je odgovorila z odločnim glasom. »No, pa bi mi vendar zaupali vsaj svoj naslov,« jo je vzpodbujal. »Po vsem tem, kar se jo zgodilo med nama, Belinda Mary, in po tolikih letih, odkar se poznamo ...« »Zdaj pa izstopim in odidem,« mu je trdo zagrozila. »Toda za vraga, kako pa naj vam pomagam?-: jo je zadrževal T. Ks. »Ne preklinjajte!« se je delala strogo. »Pomagate mi lahko, ako ostanete vljudni in prijazni.« »Kaj bi radi, da bi so cmeril?« jo je zbadljivo vprašal. »Nič takega nočem, kar bi se upiralo vašemu značaju, samo plemenitega so pokažite,« je rekla. »Hvala za prijaznost,« jc odgovoril T. Ks. in se užaljeno odmaknil in naslonil. »Prepričana sem. da izrabite temo in me boste spet kako smešili!« >Bog varuj, da bi bil tako prostaški,« je brž odgovoril. »Kako pa sto prišli na tako misel?« »Zato, ker sem vam pokazala jezik,« je priznala, nakar je šofer zaslišal za seboj tako prisrčen smeh, da je preglasil nadušljivo brnenje motorja. * Tisto noč od dvanajstih se je v nekem londonskem predmestju previdno pomikal neki moški v površniku po parku. Oprezno se je usmeril k neki hiši ter šel ob zidu, nakar se je ustavil in segel ■/. roko na polico pred oknom, upajoč, a ne prepričan, da bi kaj našel. Prsti, ki so bili vajeni takega posla, so otipali ovitek, v katerem je bil droben listek. Vrnil se je v park, kjer je našel svojega pajdaša, ki ga je čakal tam blizu pod neko svetilko. »Ali je nasedla?« ga je vprašal. »Ne vem še,« jc za mrmral oni. Odprl je ovitek in bral v kratkih vrsticah. »Nima denarja,« je rekel, »a ga poišče. Juhi popoldne naj bom na oglu Oxford Streeta in Regent Streeta.« »Ob kore.j?« je vprašal drugi. »Ob šesti,« mu je odgovoril oni s pismom. »Tisti, ki naj dobi denar, naj bi imel v rokah ,Westrninsler Gazzetto'.« :;0, to bo le potegavščina!« je menil pajdaš. ■Ne, gotovo naju ne bo potegnila,« se je zasmejal prvi. »Stavim, da je do smrti prestrašeua! Oni drugi si je grizel nohte in zaskrbljeno gleda! v obe smeri ceste. »Tako sva vendarle prišla do nečesa,« je bridko pripomnil. »Prišla sva iz jetnišnlee, dn bi služila tisočake, a zdaj se morava cmeriti za dvajset šterlingov.« Za Ljudsko tiskarno v L|ubl|ani: Jože Kramari« Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenžič