Sovodenjska knjižnica kmalu spet odprta / 16 Še zapleti s špetrsko šo Tržaški režiser Franco Giraldi bo prejel nagrado Darko Bratina -Poklon viziji 2011 /3 Državni posvet geofizikov od ponedeljka na Pomorski postaji M L V T . 41 ^ Primorski Ali bo »kuga« dvojezičnosti končno okužila tudi Špeter? Rado Gruden Zaskrbljenost predsednikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij za Videmsko Luigie Negro ter Giorgia Banchiga v zvezi s položajem špetrske dvojezične šole je povsem upravičena, saj je dobro leto in pol po prisilni selitvi iz zgodovinskega sedeža položaj šole še vedno nerešen. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je to, da nič ne kaže, da bi se stvari lahko v kratkem izboljšale. V zvezi s tem je treba jasno povedati, da se vse skupaj zapleta predvsem na krajevni ravni. Tako občinska uprava ne stori praktično ničesar, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Razpisa za dodelitev del za obnovo starega sedeža dvojezičnega šolskega centra še ni bilo, vse več pa je tudi nejasnosti glede državnih namenskih sredstev za obnovo. Špetrski župan Tiziano Manzini se še naprej spreneveda in se tudi očitno požvižga na pozive pristojnega deželnega odbornika Roberta Molinara, da je treba problem šole čim prej rešiti. Kako občinsko upravo »skrbi« usoda špetrske šole, dodatno priča »škandal« z začasnimi prostori za tri razrede dvojezične nižje šole v poslopju krajevne šole Dante Alighieri. Pri tem ni bilo dovolj, da je Občina Špeter zamudila rok za vložitev prošnje za dodelitev deželnih sredstev za nekatera najnujnejša dela. Svoje je k temu pristavila še ravnateljica italijanske nižje srednje šole v Špetru, ki je najprej dala pisno soglasje za selitev dvojezičnih razredov v prostore »njene« šole, nato pa je, kot da bi bili otroci, ki učno snov poslušajo v dveh jezikih, kužni, občinski upravi sporočila, da za dvojezične razrede tam ni prostora. Glede na vse to je vprašanje, če bo videmski prefekt, katerega sta Negrova in Banchig zaprosila za posredovanje, lahko dosegel kaj več, kot so doslej poleg številnih drugih dosegli vladni komisar, deželni odbornik in tudi ministrica za šolstvo, ki so vsak na svoj način v zadnjem letu in pol skušali pospešiti rešitev zapleta z dvojezično šolo. Kar vzbuja upanje, je to, da se »kuga« dvojezičnosti na Videm-skem počasi vse bolj širi in bo morda v končni fazi okužila tudi špe-trskega župana in ostale, ki še mečejo polena pod noge špetrski šoli. Občine Bardo, Tipana, Naborjet-Ovčja vas in Trbiž, ki so zahtevale uvedbo dvojezičnega pouka v šolah, so lahko znanilke novega vzdušja v vse večjem delu videmske pokrajine. Ni hudič, da se nekaj takega ne bi s časom prijelo tudi v Špetru, in zakaj ne tudi v Reziji, in odpihnilo vso zatohlost ter predsodke, ki danes tam še vedno zastrupljajo zrak. dnevnik ČETRTEK, 10. NOVEMBRA 2011 Št. 266 (20.281) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Včeraj imenovan za dosmrtnega senatorja - Kmalu tudi mandatar za novo vlado? Predsednik Napolitano izbral Maria Montija Hiter postopek za odobritev zakona o stabilnosti že v soboto goriška brda - Danilo Türk na obisku Poziv predsednika države k ohranitvi identitete Brd ïÇi Ti i v - t 1 GORIŠKA BRDA - Občina Brda simbolizira prihodnost Slovenije, je ob včerajšnjem obisku dejal predsednik države Danilo Türk, ki je bil navdušen nad prepletom razvoja kulture in kmetijstva, ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter skrbi za nacionalno identiteto. »V Sloveniji moramo doseči višjo raven kultur-nosti razvoja, kar so uspeli doseči v Goriških Brdih,« je dejal. »Tako moramo delati v celotni Sloveniji in verjamem, da bomo to v prihodnjih, recimo desetih letih, tudi naredili,« je še poudaril Türk, ki so ga Brici seznanili z načrtoma za obnovo gradu Vipolže in gradnjo term; glede tega je predsednik opozoril, da je treba paziti na to, da identiteta Brd ne bo spremenjena. Na 15. strani RIM - Potem ko je Silvio Berlusconi napovedal odstop šele po odobritvi zakona o stabilnosti, predsednik republike in opozicija delata na tem, da bi do tega prišlo čim prej. V senatu naj bi ga odobrili že jutri, v soboto v poslanski zbornici, v ponedeljek pa bi lahko bil znan mandatar za vlado narodne enotnosti. Napolitano je včeraj nepričakovano imenoval Maria Montija za dosmrtnega senatorja. Ob psihološkem pritisku na Berlus-conija naj bi s tem dal signal Evropi in trgom, kjer so se včeraj italijanske obveznice vse bolj pogrezale, da bo Italija naglo ubrala novo politično smer. Na 5. strani Boruta Pahorja skrbi kriza v Italiji Na 3. strani Na Proseku predstavili knjigo 10 let dobrot Na 4. strani Berlusconi ni boter Antonionejeve hčerke Na 6. strani Proces Stanissa: 21. decembra razsodba Na 7. strani Kriminalni roman na tržaški kvesturi Na 8. strani Čas se izteka, odločitve o usodi goriških rajonov pa še vedno ni Na 14. strani IRAN Zahod za nove sankcije TEHERAN - Po objavi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), v katerem trdi, da ima verodostojne dokaze, da je Iran v preteklih letih razvijal jedrsko orožje, Teheran ne popušča glede svojega jedrskega programa. Medtem ko zahodne države zahtevajo nove sankcije proti islamski republiki, iz Pekinga in Moskve prihajajo pozivi k pogajanjem. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je izjavil, da Iran glede svojega jedrskega programa ne bo odstopil niti za ped. Na 13. strani POHIŠTVO MOBIL FURIO ARREDAMENTI POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM NA NOVE RAZSTAVLJENE KOLEKCQE OD 20% DO 50% POPUSTA TRST - ULICA GIULIA 38 TEL. 040-0640123 / FAX 040-0640126 SLOV k Dijaški dom „,„„.„,, Il n J Gorica Javno srečanje Umberto ^jalimberti VI ITI NAStGA v CASA lO. november 2011 ob 18.30 Kulturni dom, Gorica INFO@SLDVIK.DRG WWW.SLDVIK.DRB 2 Četrtek, 10. novembra 2011 ALPE-JADRAN / čedad - Zaskrbljujoč položaj špetrske dvojezične šole Luigia Negro in Giorgio Banchig za pomoč videmskega prefekta V pismu predsednika SKGZ in SSO za Videmsko opozarjata na nevzdržne razmere, v katerih deluje šola ČEDAD - Predsednika videm-skih odborov SKGZ in SSO Luigia Negro oziroma Giorgio Banchig sta v zvezi s težavami špetrske dvojezične šole pisala videmskemu prefektu Ivu Salemmeju. V svojem pismu opozarjata na nevzdržno stanje, v katerem že tretje šolsko leto zapored deluje šola, razmere pa se bodo kratkoročno zelo težko izboljšale. Pokrajinska predsednika krovnih organizacij sta prefektu najprej opisala prostore, v katerih trenutno domuje-jo vrtec, osnovna in nižja srednja šola, ter ga obvestila, da, kot kaže, so-bivanje dvojezične nižje srednje šole z italijansko Dante Alighieri zaradi tehničnih težav (prilagoditvena dela naj bi trajala vsaj eno leto) in nepripravljenosti italijanske šole, da bi nekaj učilnic odstopila dvojezični (dijaki šestih razredov italijanske šole naj bi za didaktične dejavnosti potrebovali vseh 12 učilnic), ne bo mogoče. Poleg tega pa zgleda, da se birokratski postopek za sprostitev državnega prispevka za popravilo starega poslopja, v katerem je imela svoj sedež dvojezična šola do marca leta 2010, ko so ugotovili, da ne odgovarja varnostnim predpisom, še ni zaključil. Zato se tudi dan, ko se bo lahko dvojezična šola v celoti vrnila v svoj sedež, vse bolj odmika. Luigia Negro in Giorgio Banchig se v svojem pismu sklicujeta tudi na mnenje ministrice za šolstvo Gelmi-nijeve, ki je že lani pozvala celotno špetrsko skupnost, naj bo v znak solidarnosti z dvojezično šolo pripravljena na manjša žrtvovanja, in na prizadevanja Deželnega šolskega urada, ki skupaj z Deželo že od vsega začetka skuša najti ustrezno rešitev, da bi bili vsi čim manj prizadeti. Kljub temu pa je na krajevni ravni prevladalo mnenje, ki ga je večkrat izrazil tudi sam župan, da zaradi težav dvojezične šole ne smejo biti oškodovane druge šole. Na tak način pa so tisti, ki obiskujejo dvojezično šolo, diskrimi-nirani, in kar je še huje, gre pri tem za otroke in najstnike, se v pismu prito-žujeta pokrajinska predsednika SKGZ in SSO, ki zato prosita videmskega prefekta Salemmeja, naj tudi sam poseže, da bi se čim prej našla primerna rešitev, obenem pa spominjata tudi na dogovore, ki so bili 25. avgusta sprejeti na srečanju pri tržaškem pre-fektu in vladnem komisarju Giacc-hettiju. (NM) Predsednika SKGZ in SSO za Videmsko Luigia Negro (v sredini) in Girogio Banchig (spodaj) sta videmskega prefekta zaprosila za posredovanje v zvezi s težavami dvojezične šole v Špetru (desno italijanska srednja šola D. Alighieri) nm Večina strank že vložila kandidatne liste LJUBLJANA - Politične stranke in liste, ki nameravajo sodelovati na predčasnih parlamentarnih volitvah, so imele včeraj do polnoči čas za vložitev kandidatur. Večina strank, ki je napovedala udeležbo na decembrskih volitvah, je kandidatne liste vložila že prej. Kandidatne liste so v vseh osmih enotah vložile vse parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS) ter novoustanovljene stranke Zorana Jankoviča (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant) in Matjaža Hanžka (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije). V vseh volilnih enotah so liste vložili tudi v zunajparla-mentarnih strankah NSi, SMS - Zeleni, Demokratična stranka dela in Stranka enakih možnosti. Kandidature še vlagajo v Gibanju za Slovenijo. Vse stranke sicer ne bodo nastopile v vseh osmih volilnih enotah. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oz. zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Če komisija ugotovi, da kandidatna lista ni določena skladno z zakonom, jo zavrne. V primeru, da ugotovi formalne pomanjkljivosti, pa od predlagatelja zahteva, da jih v treh dneh odpravi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel 14. novembra, do 16. novembra pa bodo volilne komisije z žrebanjem določile vrstni red kandidatnih list na glasovnicah. manjšina - Po zgledu predsednikov pokrajin Trento in Bocen Gabrovec pozval predsednika FJK Tonda, naj poseže za RAI in Primorski dnevnik TRST - Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je posegel pri predsedniku Dežele Ren-zu Tondu za ohranitev neokrnjenih finančnih dotacij za slovenske radijske in televizijske programe RAI in za Primorski dnevnik. V prvem primeru gre za napoved zmanjšanja dotacije kar za tretjino sredstev, ki so vezana na uresničevanje konvencij med predsedstvom italijanske vlade in podjetjem Rai, ki omogočajo sporede v slovenščini, nemščini in francoščini v treh avtonomnih deželah. S tem v zvezi sta že uradno posegla tako predsednik Doline Aoste Augusto Rollandin ter predsednika avtonomnih pokrajin Trento Lorenzo Dellai in Bocen Luis Durn-walder. V zaključnem delu svojega posega Gabrovec predsednika Tonda poziva, naj se pridruži kolegom ostalih dežel, kjer so tudi prisotne zaščitene narodne manjšine, da s skupnimi močmi in poenotenim Predsednik FJK Renzo Tondo glasom dosežejo preklic nesprejemljivih rezov. Deželni svetnik SSk prav tako opozarja na vprašanje preživetja Primorskega dnevnika kot edinega slovenskega tiskanega dnevnika v Italiji, ki je ogroženo zaradi napovedi zmanjšanja sklada za podpore dnevnikom in drugim občilom. Italijanska vlada se pri tem nagiba, da bi breme zaradi zmanjšanja dotacije v skladu enakomerno prenesla na vse dosedanje prejemnike, kar je ne- Deželni svetnik Igor Gabrovec pravično in skregano s samo logiko tovrstnega prispevka. »Vlada naj se raje loti reforme kriterijev porazdelitve sredstev, saj je na dolgem seznamu prejemnikov kar nekaj takih naslovov, ki so že od nekdaj vsaj vprašljivi,« meni deželni svetnik Gabrovec. Predsedniku Tondu bo v prihodnjih dneh tudi neposredno izpostavil vlogo in pomen slovenskega tiskanega dnevnika v okviru dobro organizirane narodne skupnosti, kakršna je slovenska. koper - Uspešna preiskovalna akcija koprskih policistov Zaradi trgovine z belim blagom in prostitucije priprli štiri osebe KOPER - Policisti Policijske uprave Koper so v torek izvedli več hišnih preiskav in pridržali štiri osebe osumljene trgovine z belim blagom in prostitucije. 53- in 32-letna Izolana ter 40-letnega Ljubljančana so včeraj privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišč v Kopru, 29 letno Izolanko pa so po zaslišanju izpustili. Kot je v izjavi za javnost povedal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper Dean Jurič, so v večmesečni preiskavi uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Med preiskavo so ugotovili, da je šlo za klasičen način zavajanja deklet iz tujine, ki so se javljale na oglase, objavljene preko interneta, v katerih so jim obljubljali delo plesalk v Sloveniji z dobrim plačilom. Ob prihodu v Slovenijo pa so bila dekleta postavljena pred dejstvo, da se bodo morala za obljubljeno plačilo vdajati tudi prostituciji in drugim oblikam spolnih zlorab, je še pojasnil Jurič. Skupina ljudi je dekleta pripeljala in nastanila ter jih uradno zaposlila kot plesalke v nočnih lokalih. Dean Jurič Konkretnih lokacij sicer ni mogel navesti, dejavnost pa naj bi potekala v nočnih lokalih na območju občin Piran, Izola in Sežana. Kot je še povedal, sta bila dva od prijetih osumljencev, ki sta še vedno v pripo- ru, zaradi tovrstne problematike že obravnavana in tudi pravnomočno obsojena. Aktivnosti omenjene združbe je policija preiskovala od leta 2009 in ugotovila, da je združba od takrat zaposlila najmanj od 70 do 80 deklet, predvsem tujih državljank, v torek pa so imeli v postopku 17 deklet. Po Juričevih besedah gre večinoma za državljanke Dominikanske republike, Ukrajine, nekaj manj pa iz Moldavije, Srbije in Hrvaške. Kot je še dejal, dekleta sebe ne prepoznavajo kot žrtve, vsa imajo tudi urejen status v republiki Sloveniji in so po zbiranju obvestil odšla domov. "Na policiji tovrstni problematiki namenjamo veliko pozornosti, saj gre za večinoma zelo mlada dekleta iz tujine, ki si zaradi socialne stiske iščejo zaposlitev tudi v Sloveniji, ko pa pridejo sem, postanejo žrtve tovrstnih izkoriščevalcev. Zavedamo se, da to ni osamljen primer, še nekaj takšnih nočnih lokalov oziroma delovanje takšnih skupin spremljamo. Takoj, ko se nam bodo potrdili sumi o izvrševanju tovrstnih dejanj, bomo tudi ustrezno ukrepali," je zaključil Jurič. slovenija - Kandidati za decembrske volitve Zares s pisano sestavljanko znanih in novih obrazov LJUBLJANA - Lista kandidatov Zares je heterogena sestavljanka znanih in preizkušenih v politiki, pa tudi takšnih, ki doslej niso ne na lokalni ne na državni ravni vstopili v takšno tekmo, je ob robu predstavitve kandidatk in kandidatov na listi stranke povedal njen predsednik Gregor Golobič. Po njegovem mnenju bodo tudi novi obrazi na kandidatni listi stranke z delom, ki so ga doslej opravljali na svojih strokovnih področjih, skušali dati "en odtenek s skupni oranžni barvi, ki je bara vstranke, ki se ne ustraši iti v nobeno borbo in znotraj tega tudi ohranja jasno smer". Golobič bo kandidiral v Zagorju ob Savi. Poglavitni dejavnik pri tej odločitvi je bila potreba po uravnoteženju kandidatov v volilnih enotah, da se ne bi "pohodili po prstih". Pojasnjuje, da ima stranka v Ljubljani vrsto zelo močnih kandidatk in kandidatov, kot so Majda Širca, Pavel Gantar in Vito Rožej, medtem ko v "šesti volilni enoti ni takšne gneče". "Želja okolja je bila, da bi jim pomagal okrepiti celo zasavsko ekipo in ekipo v šesti volilni enoti," ki Golobiču, kot pravi, ni tuja, saj iz Dolenj- ske tudi prihaja in je tam že kandidiral. Predsednik Zares pravi, da ne bi šli na volitve brez vere, da lahko pridejo v parlament in da ta vera ni nič manjša kot pred tremi leti, "ko nam tudi niso prerokovali posebnega rezultata". "Vemo pa iz lastnih izkušenj, da so volitve nekaj drugega kot telefonske ankete," je dejal. V stranki so tudi pripravljeni skupaj z drugimi strankami oblikovati koalicijo, vendar pa ne "s preizkušenimi slabimi izbirami", ki so v preteklih mesecih kazale interes po medsebojnem povezovanju oz. veliki koaliciji. Možne zaveznike, kot pravi, vidijo predvsem v novih pobudah, vsaka izmed njih namreč prinaša delček programa, ki je zanimiv in nov, čeprav tudi mnogi povzemajo predloge, za katere se je Zares kot edini v tem mandatu vlade borila. Tako je "možno sodelovanje v koaliciji, ki bo programska in bo v tem smislu omogočala, da bo prihodnja vlada bolj učinkovita, kot je bila ta", je dejal. Sicer pa Golobič še pravi, da je "stranka takšne narave, profila in ne-popustljivosti, ki je nujno potrebna v novem parlamentu". (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 10. novembra 2011 3 nagrada darko bratina/poklon viziji 2011 - Včeraj predstavitev Počastili bodo vizijo režiserja Franca Giraldija Bogato dogajanje v Guminu, Vidmu, Gorici, Divači, Trstu - Prvič tudi slovenski podnapisi TRST - Za zavzeto, rahločutno in prepričljivo oblikovanje pomembnih tem sobivanja, ki jih je velika zgodovina pogosto postavila ob rob; za pozorno obravnavo obmejnih tem in prepričanje, da je boljši svet mogoč ... Zaradi tega in še marsičesa bo nagrado Darko Bratina - Poklon viziji 2011 letos prejel režiser Franco Giraldi. Ime osemdesetletnega tržaškega režiserja, rojenega v Komnu na Krasu tržaški Slovenki in istrskemu očetu, so včeraj dopoldne razkrili na tiskovni konferenci v tržaški Palači Gopčevič, kjer imajo sedež občinske službe za kulturo. In ravno prisotnost odbornika Andree Marianija je bila prva prijetna novost razglasitve, ki običajno poteka v Gorici. Poudaril je, da nagrada Bratina združuje dve poglavitni vodili sedanje občinske uprave: podpiranje filmske kulture in večkulturnosti, ki sta v Trstu še kako prisotni. Za mizo so ob njem in predsedniku Kinoateljeja Alešu Doktoriču sedeli predstavniki številnih tržaških filmskih ustanov, ki sodelujejo pri letošnji izvedbi nagrade: Annamaria Percavassi (Alpe Adia Cinema), Mario De Luyk (FilMakers), Daniele Ter-zoli (Cappella Underground), Livio Jacob (Cineteca del Fiuli). Kot je pojasnil Dokto-rič, je za nagrado Darko Bratina značilno, da skuša okrog sebe združiti različne komponente z obeh strani nekdanje meje; kdor je poznal goriškega sociologa in ustanovitelja Kinoateljeja ve, da bi bil vesel tako široko zastavljenega sodelovanja, ki je obrodilo res bogat spored. To se zrcali tudi v osrednjih pokroviteljih nagrade, ki so letos Dežela Furlanija Julijska krajina, fundacija CR Gorica in Občina Nova Gorica. Francu Giraldiju bodo nagrado za življenjsko delo na področju televizijske in filmske režije podelili 24. novembra v Gorici, spremljevalni program pa predvideva predvajanje njegovih filmov tudi v Guminu, Vidmu, Divači in Trstu. Kot je pojasnila Mateja Zorn, so se odločili za prikaz tistih Giraldijevih filmov, ki se redkeje pojavljajo na platnih in ekranih, pri tem pa upoštevali tudi režiserjeve želje. Njegove filme je treba restavrirati in iztrgati pozabi, je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci. Že prihodnjo sredo si bo mogoče v Guminu ogledati film La rosa rossa, v torek, 22. novembra, pa bodo v Vidmu zavrteli La giacca verde. 23. in 24. novembra se bo dogajanje preselilo v goriško Hišo filma, kjer bodo tako dijaki in študentje kot ostali ljubitelji filma lahko prisluhnili Gi-raldiju in njegovi filmski govorici. Na ogled bo na primer njegov doslej zadnji Na spodnjem arhivskem posnetku letošnji nagrajenec Franco Giraldi, desno včerajšnje omizje v palači Gopčevič kroma videm Furio Honsell bo še enkrat kandidiral VIDEM - Župan glavnega mesta Furlanije Furio Honsell se bo na volitvah 2013 znova potegoval za izvolitev. Seveda v primeru, da bo doživel podporo celotne levosredinske koalicije, ki ga je leta 2008 uspešno kandidirala. Honsell, ki pripada Demokratski stranki, je leta 2008 odstopil kot rektor videmske Univerze in šele nato sprejel ponujeno župansko kandidaturo. O Honsellu se je svojčas govorilo tudi kot o možnem kandidatu za predsednika Furlanije-Julijske krajine. V zvezi s tem je videm-ski župan dejal, da o kandidaturah odločajo drugi. »V zvezi s tem ne mislim dajati izjav, saj imam dovolj dela s svojim mestom in mislim, da je to moja prava vloga,« je še dodal Furio Hon-sell in s tem v bistvu povedal, da o tem ne razmišlja. film, zanimiv dokumentarec o sindikalistu in partizanu Brunu Trentinu, ter televizijski film Il lungo viaggio, na katerega je Gi-raldi posebno navezan. V soboto, 26. novembra, bo nagrado Bratina gostil Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, kjer bodo zavrteli film Un anno di scuola (Šolsko leto), ki bo na pobudo Kinoateljeja prvič opremljen s slovenskimi podnapisi (isto velja za film La frontiera - Meja). Naslednjega dne čaka vse, ki bi si radi ponovno (ali prvič) ogledali Gi-raldijeve filme, pravi maraton: v tržaškem gledališču Miela bodo namreč zavrteli njegovo »tržaško trilogijo« - La rosa rossa, La frontiera, Un anno di scuola, predvideno pa je tudi srečanje z avtorjem. (pd) koroška - Lotili so se ga s strelnim orožjem Neznanci oskrunili spomenik V • ri • V I v« žrtvam nacističnega zločina CELOVEC - Protinacistični boj ima očitno še vedno mnogo nasprotnikov na Koroškem: v okviru polaganja vencev po partizanskih grobiščih ob letošnjem dnevu mrtvih so se morali člani Zveze koroških partizanov (ZKP) namreč spet soočiti z oskrunitvijo spomenika, ki spominja na an-tifašistični boj na Koroškem v drugi svetovni vojni. Skrunitev, pet strelov na spomenik, je ZKP že prijavila avstrijski policiji. Spomenik spominja na strahoten zločin julija 1944 na domačiji »Pri mamici« na Svinški panini (okraj Velikovec), ko je SS-ovska policija pri kmetu Karlutu zaradi sodelovanja s partizani ustrelila očeta in nosečo mater, domačijo pa požgala. Pri najbližjih sorodnikih te družine se je kake tri mesece zdravil tudi partizan Cvetko, ki je imel prestreljeni obe koleni. Gospodar, Avstrijec s Tirolske in vnet antifa-šist, je partizanom nudil pomoč, jim dajal hrano in hodil v dolino po obvestila o premikih nemške vojske. Toda nek domačin ga je izdal SS-ovski policiji, ki je ubila gospodarja in nato še člane domačije »Pri mamici«. Zločin je kot edini preživel takrat de- Oskrunjeni spomenik na Svinški gori na Koroškem vet mesecev star sin umorjene Margarete Mally in njenega prav tako umorjenega partnerja Martina Slemenška. Dečka so od- vedli k neki družini na skem, po letu 1950 pa se la vsaka sled. (I.L.) vzhodnem Tirol-je za njim izgubi- slovenija - Predsednik vlade Borut Pahor o krizi v sosednji državi »Italija prevelika, da pade, toda...« »Nihče si ne predstavlja, kako bo lahko Evropska centralna banka pomagala Italiji za izhod iz krize, ne da bi sama zašla v težave« Nasmejana Silvio Berlusconi in Borut Pahor v časih, ki so ansa LJUBLJANA - »Nihče si ne predstavlja, kako bi Evropska unija z mehanizmi, ki jih ima, pomagala Italiji, če bi ta zašla v resne težave«, je na predsinočnjih Odmevih TV Slovenija dejal predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Italija je pomembna za Slovenijo, saj je njena tretja trgovinska partnerica in soseda, je voditelju Odmevov Igorju Bergantu med drugim dejal še Pahor. »Bolj kot vladna kriza voditelje držav EU skrbi finančna kriza Italije. Njihov dolg je 120 odstotkov BDP-ja v dolgu. Za primerjavo: slovenski je 45, grški 180. Tisto, kar nas najbolj skrbi, je nezaupanje finančnih trgov, da si bo Italija opomogla, pribitek na referenčno ceno obveznice se ta hip bliža psihološki meji sedmih odstotkov. Če se bo to zgodilo, bo potrebno posredovanje. Nihče si ne predstavlja, kako bi Evropa z mehanizmi, ki jih ima, morda celo s posredovanjem Evropske centralne banke, pomagala Italiji tako, da ta ne bi zašla v resne težave,« je dejal Pahor. Pri Italiji velja po njegovem načelo načelo »to big to fall«, torej »prevelika, da pade«, in je treba iskati neke posebne instrumente, drugačne od tistih, ki veljajo za Špa- nijo. Za zdaj Evropska centralna banka kupuje španske državne obveznice. Če bi začela to tudi z italijanskimi, bi se Evropska centralna banka in celotno evroobmočje znašla v hudi zagati, tako da pričakujem, da bo v prihodnjih dneh veliko telefonskih pogovorov med voditelji evroobmočja, kaj storiti, če se zgodi tisto, česar smo se najbolj bali. In to je, da Španija in Italija, ki predstavljata 32 odstotkov BDP-ja v evroobmočju, hkrati zapadeta v finančno krizo. Gotovo je, da je zavlačevanje politične negotovosti Italiji v škodo, je prepričan Pahor. To bo poglobilo nezaupanje finančnih trgov v prihodnosti Italije in Pahorjeva napoved je, da se bo finančni trg odzval tako, da se bo približal magični meji sedmih odstotkov. Evropska centralna banka in hkrati evroobmočje z obema mehanizmoma - mi smo na zadnjem sestanku dvignili višino možnosti za posojila državam do enega trilijona - se ta hip ne moreta odzvati. Italijanski dolg znaša dva trilijona tristo milijard evrov. »To je ta hip nemogoče na hitro sanirati, ne da bi celotno evropsko gospodarstvo zašlo v krizo,« je prepričan Pahor. za nami 4 Četrtek, 1G. novembra 2G11 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Goriška pokrajinska uprava predstavila študijo izvedljivosti Pristanišču v Tržiču se obeta razvojni pospešek V teku priprave na začetek del za poglobitev pristopnega kanala - Usklajenost institucij Jutri v Trstu javna skupščina deželne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere FJK TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bo jutri ob 16.30 javna skupščina deželne zveze zbornic Unioncamere FJK, na kateri bodo predstavili raziskavo SWG z naslovom Vloga trgovinskih zbornic in zadovoljstvo uporabnikov. Ugotovitve bo orisal predsednik družbe Roberto Weber, še prej pa bosta zbrane pozdravila tržaški župan Roberto Cosolini in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Nato bosta govorila predsednik Unioncamere FVG in tržaške zbornice Antonio Paoletti in predsednik nacionalne zveze Unioncamere Ferruccio Dardanello, po predstavitvi izsledkov raziskave pa bo sklepna beseda pripadla predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu. Tondo sklical seminar o upravljanju sprememb PALUZZA - »V spreminjanju kot protagonisti - Nihče naj se ne umika« je geslo, pod katerim se je včeraj v Paluzzi v Karniji začel dvodnevni seminar, ki ga je sklical predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Nacionalne in mednarodne razmere zahtevajo spremembe, ki ne zadevajo samo finančnih sredstev, ampak se dotikajo sistema, načina življenja družbe in posameznikov, je Tondo utemeljil svojo iniciativo. »Sedanja kriza mora postati priložnost, da se pripravimo na trenutek, ko bo kriza popustila,« je dejal na včerajšnjem prvem dnevu srečanj in razprav s predstavniki javnih in zasebnih institucij, s predstavniki infrastrukturne-ga sektorja, lokalnih avtonomij, finančnega sektorja in sindikalnih organizacij. Tržaška poslovna šola MIB School of Management prejela pomembni akreditaciji TRST - MIB School of Management je kot edina poslovna šola v Italiji prejela akreditaciji AMBA in EPAS. Gre za najpomembnejši evropski instituciji za podeljevanje akreditacij, z njunimi certifikati pa se lahko ponaša le nekaj deset poslovnih šol v vsem svetu in nobena v Italiji. Illyjeva »čokoladna« družba z ambicioznimi cilji TRST - Domori, družba iz skupine Gruppo Illy, ki proizvaja čokolado visoke kakovosti, si je postavila cilj, da v naslednjih letih podvoji poslovne prihodki - od sedanjih 10 na 20 milijonov evrov. Za dosego tega cilja so v poslovnem načrtu predvideli zmanjšanje teže italijanskega trga (danes na njem ustvarijo 90% iztržka) in povečanje izvoza. O tem je včeraj na predstavitvi zbornika Camille Baresani Alla ricerca del cacao perduto (V iskanju izgubljenega kakava) govoril pooblaščeni upravitelj družbe Domori Stefano Giubertoni, medtem ko je knjigo v Expo Mittelschool predstavil predsednik skupine Riccardo Illy. Furlanska kisla repa pridobila znamko DOP TRST - Evropska unija je odobrila nekaj novih zaščitenih blagovnih znamk v agro-živilskem sektorju, med njimi tudi za tipično furlansko kislo repo - brovado. V Italiji sta znamko IGP prejela še parmski suhomesnati izdelek Coppa di Parma in artičoka iz Brindisija. Veliko zadovoljstvo je ob tem izrazil deželni odbornik FJK za kmetijstvo Claudio Violino, ki je čestital iniciativnemu odboru in ga pohvalil za njegova uspešna prizadevanja. O finančnih instrumentih za internacionalizacijo TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici bo v sredo, 16. novembra ob 15. uri seminar o finančnih instrumentih za internacionalizacijo. Prijave sprejemajo do 15. novembra na tel. 040 6701220 ali po e-pošti promo@ariestrieste.it. Pretovarjanje z ladje v tržiškem pristanišču GORICA - S sredstvi, ki jih je dala na razpolago deželna uprava, in z izdelavo pristaniškega prostorskega načrta bo mogoče čim prej začeti dela za poglobitev vstopnega kanala v tržiško pristanišče, je prepričan predsednik goriške pokrajinske uprave Enrico Gherg-hetta, medtem ko tržiška županja Silvia Altran zagotavlja največjo možno zavzetost svoje uprave. Predsednik pristaniškega podjetja v Tržiču Emilio Sgarlata je ob tem dodal, da bodo dela predvidoma končana v letu 2013. »Gremo torej naprej, z usklajevanjem med vsemi subjekti, ki so zainteresirani za razvoj pristanišča v Tržiču,« je zagotovil deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi na predstavitvi študije o izvedljivosti na Pokrajini v Gorici. »Ob tem pa se moramo zavedati, da vsaka nova situacija rasti pretovora, vsaka možnost razvoja ne zadeva samo enega pristanišča, ampak celoten pristaniški sistem Severnega Jadrana,« je opozoril Riccardi, ki je imel v mislih Trst, Tržič in Porto Nogaro. arhiv V nasprotnem primeru se Riccar-di boji, da načrtovani Baltsko-jadranski koridor, ki »smo ga uspeli povezati z deželnimi pristanišči«, ne bo razvil potencialnosti, zaradi katerih naj bi nastal. V to smer gre osnutek zakona o deželnem pristaniškem sistemu, ki ga je deželni odbor sprejel pred dvema tednoma in ki »nas kolektivno zavezuje k sprejemu pomembnih odločitev«, ki »nas prisili, da ne bomo več računali na pozicijske rente«, je dejal Riccardi in dodal, da so v Tržiču in Gorici pokazali, da so to razumeli. Zakonski osnutek, ki ga je Gherghetta pohvalil, je po Riccardijevih besedah »pogumno dejanje«, vendar zahteva sodelovanje vseh subjektov oziroma kolektivno prizadevanje institucij in pristaniških operaterjev. »Nov normativ predstavlja izziv za naš deželni pristaniški sistem, zato se nihče ne more potegniti nazaj. Gre namreč za strateški razvoj celotne Furlanije-Julij-ske krajine,« je opozoril odbornik in tako posredno pozval politične sile, naj bodo konstruktivne med obravnavo zakonskega osnutka v deželnem svetu. OKUSI KRASA - Na večeru o zdravi prehrani v KD Prosek Kontovel Deset let dobrot v lični publikaciji Knjigo je pripravilo SDGZ, izdala pa založba ZTT - Poleg predstavitve gostišč, trgovin in proizvajalcev so v njej tudi izvirni recepti TRST - Letošnja jubilejna izvedba Okusov Krasa, ki se je končala 6. novembra, je imela pretekli torek na Pro-seku slovesen epilog s predstavitvijo knjige 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa, ki jo je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ), izdalo pa Založništvo tržaškega tiska (ZTT). Lično oblikovano in koristno brošuro, ki poleg tekstovnega in slikovnega gradiva o desetih letih prirejanja Okusov Krasa ponuja tudi vrsto receptov sodelujočih gostinskih lokalov, bralcu pa ponuja tudi seznam gostišč, prodajaln in proizvajalcev, so predstavili na srečanju Zdrava prehrana z Okusi Krasa ob prazniku sv. Martina v kulturnem domu Prosek Kontovel. Zbrane so pozdravili predsednik rajonskega sveta za Zahodni Kras Roberto Cattaruzza, predsednik pokrajin- Sodelujoči na večeru o zdravi prehrani na Proseku so se za naš dnevnik skupaj postavili pred objektiv kroma skega sveta Maurizio Vidali in tajnik SDGZ Davorin De-vetak.Osrednjo besedo je imela etnologinja Martina Re-pinc, ki je predstavila pomen kruha in njegovo zgodovino. Povedala je, da je prvi zapisi o kruhu na Slovenskem segajo v 13. stoletje, najstarejši omenjen dokument na Tržaškem pa priča tudi o trgovanju z moko in kruhom. »Zasledimo tudi nekatere vrste pogač, ki so se v slovenskem prostoru ohranile do današnjih dni,« je povedala. Posebnost letošnje izvedbe niso le jedi s svinjskim mesom, ampak tudi kruh iz ekološko pridelane pšenice, ki ga na domačiji Žagar v Bujah v Vremski dolini melje-jo na tradicionalen način. Iz te polnozrnate moke so pekarne Okusov Krasa pripravile polnozrnat kruh in kruh z ocvirki, ki sta posebnost letošnje izvedbe. Domačijo Žagar je predstavil Igor Dekleva, Nataša Štoka iz pekarne Bukavec na Proseku in njen brat Peter Štoka iz openske pekarne Čok pa sta predstavila sodelujoče na letošnji izvedbi. Predstavili so se tudi proizvajalci vin in oljčnega olja. Knjigo o desetletni zgodovini Okusov Kasa je predstavila urednica na ZTT Martina Kafol. Fotografije so prispevali Marko Civardi, Damjan Balbi in Davorin Križ-mančič, da je knjiga nastala, pa gre zasluga predvsem pobudniku, predsedniku SDGZ in gostincu Niku Tenzeju, predsednikoma trgovske in gostinske sekcije Ervinu Me-zgecu in Paoli Zivic. Knjiga bo na voljo v obratih Okusov Krasa in na sedežu SDGZ v Trstu. (OK/vb) EVRO 1.3633 $ -1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 9.11 8.11. ameriški dolar 1,3633 1,3788 japonski jen 1G5,96 1G7,51 kitajski juan 8,6323 8,75G6 ruski rubel 41,562G 41,6468 indijska rupija 68,39GG 68,223G danska krona 7,4446 7,4445 britanski funt G,85385 G,858G5 švedska krona 9,G753 9,G355 norveška krona 7,7645 7,725G češka krona 25,452 25,172 švicarski frank 1,2322 1,2382 madžarski forint 31G,5G 3G7,36 poljski zlot 4,397G 4,3545 kanadski dolar 1,39G8 1,3974 avstralski dolar 1,333G 1,3339 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,355G 4,3565 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats G,7G25 G,7G28 braziljski real 2,3863 2,4G48 islandska krona 29G,GG 29G,GG turška lira 2,4428 2,4494 hrvaška kuna 7,492G 7,4913 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) g,24778 g,44139 g,63667 g,g2333 g,g4333 g,g8917 1,223 1,476 1,695 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.892,90 € -433,91 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,50 INITEDIII IDr»DA 1 DQ +G,GG +1 89 KRKA I I IKA KOPER 51,8G -2,26 -1 G6 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,3G 17G,GG 159 GG +G,GG TELEKOM SLOVENIJE 61,75 -G,62 -1,98 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,19 AERODROM LJUBLJANA 11,55 DELO PRODAJA 21,GG rrm ccnn +7,93 +G,G9 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,41 +3,57 +19 52 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,GG 4,GG -1,23 KOMPAS MTS NIKA 3,3G 7,5G 165G -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,5G +G,GG PROBANKA CA! I K L J |R! IANA 5,3G 1G,22 261 GG -- SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 21,GG 179 GG +G,GG TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 82,6G 11,4G +G,36 -1,13 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. novembra 2011 -3,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA G,915 72,2 1G25 -2,14 -4,62 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS G,95 -6,22 -5,31 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON G,28 G,34 -4,92 -6,11 EDISON ENEL ENI G,82 3,15 15 68 -2,26 -5,35 -1 88 FIAT FINMECCANICA 4,GG6 -5,G7 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,298 12,2 -5,83 -3,63 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,149 12 -4,25 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 2G,56 -7,62 -2,G5 -12G4 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,2G6 5,47 1 53 -4,29 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,475 1G29 -2,85 -G,G8 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,68 -2,92 -1,55 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,326 5,235 -2,52 -2,6G TENARIS TERNA G,828 12,83 -4,5G -G,16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7G G,G4 -2,8G -4,93 UNICREDIT 2,5G6 G,75 -5,86 -6,81 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 96,20 $ +0,48 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 623,4G -1,G6 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.829,8G FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 924,G2 1.967,8G C3Q AA -G,24 +G,G6 _n in LiuicA i j(utuyiau jju,Tt SRX, Beograd - - un _>ci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.1G8,11 -G,G6 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.832,79 2.323,14 -2,77 -3,2G S&P 500, New York 1.236,11 -3,12 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.2G4,97 5.829,54 5.46G,38 +G,89 -2,21 -1,92 CAC 40, Pariz 3.G75,16 -2,17 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.923,GG 9G4,2 2.249,39 -3,8G -G,54 -2,34 Nikkei, Tokio 8.755,44 +1,15 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.858,66 2G.G14,43 2.524,92 -G,27 +1,71 +G,84 Sensex, Mubaj 17.362,1G -1,18 / ITALIJA Četrtek, 10. novembra 2011 5 politika - Predsednik republike in vse stranke opozicije si prizadevajo za hitro reševanje krize Pod pritiskom Evrope in trgov hiter postopek za zakon o stabilnosti Morda odobritev že v soboto - Mario Monti od včeraj dosmrtni senator: bo sledil tudi mandat za vlado? RIM - Potem ko je v torek Silvio Berlusconi napovedal odstop, vendar šele po odobritvi zakona o stabilnosti in protikriz-nih ukrepih, so včeraj med strankami že potekala intenzivna pogajanja o prihodnji vladi. Predsednik republike Giorgio Napolitano je medtem dejal, da je potrebno čim prej presekati nezaupanje v italijanske finance. Zlasti opozicija si prizadeva, da bi čim bolj pospešili sprejemanje zakona o stabilnosti z maksi amandmajem s protikrizni-mi ukrepi vred. Za to so pripravljeni delati noč in dan ter tudi konec tedna, pojasnjujejo v Demokratski stranki in dodajajo, da razlog za to ni želja po čimprejšnjem odstopu Berlusconija, ampak nihanja na finančnih trgih. Po optimističnih napovedih, ki se opirajo tudi na dogovor med predsednikoma obeh vej parlamenta Schifanijem in Finijem, bi do glasovanja v senatu lahko prišlo celo že jutri nato pa že v soboto v poslanski zbornici. Še isti dan, naj bi Berlusconi odstopil, predsednik Napolitano pa naj v nedeljo nemudoma izvedel posvetovanja in morda že v ponedeljek imenoval novega mandatarja, da preveri možnost sestave vlade narodne enotnosti. Mudi se. Tržišča so bila tudi včeraj neizprosni pokazatelj dramatičnosti italijanske krize, ki je politična še prej kot finančna in gospodarska. Indeks ameriške borze je v torek, ob vesti o Berlusconijevem napovedanem odstopu, krepko poskočil. Morda so ameriški brokerji mislili, da je tudi v Italiji odstop pač odstop, se pravi takojšnje dejanje. Včeraj pa so tudi oni razumeli, da se dogajanje razpleta »po italijansko« in da bo treba na odstop še čakati. Ta perspektiva nestabilnosti najbolj skrbi mednarodno javnost in tržišča. Evropa navija za novo vlado, po možnosti pod vodstvom Maria Montija, ki bi s svojim ugledom jamčil za resnost prizadevanj za izhod iz krize. Prav včeraj ga je predsednik Napolitano povsem nepričakovano imenoval za dosmrtnega senatorja. Po drugi strani pa se trgi zavedajo, da se Berlusconi noče odlepiti od oblasti in da bo skušal ostati v sedlu, dokler se da. Vse to je včeraj povzročilo kataklizmo na tržiščih. Indeks milanske borze je padel za skoraj 4 odstotke in s sabo potegnil vse evropske borze in tudi Wall Street, kjer so popoldne povsod beležili okrog 2-od-stotne izgube. Italijanski javni dolg pa se je vse bolj pogrezal v brezno nezadržno rastočih obresti, ki so za desetletne obveznice krepko presegle 7 odstotkov, zloglasni spread, se pravi razlika z nemškimi, pa je poskočil na več kot 570 točk. Predsednik republike Giorgio Napo- Predsednik Napolitano z Mariom Montijem, ki je od včeraj dosmrtni senator, kmalu pa bi utegnil dobiti še mandat za sestavo vlade ansa litano je zato skušal nekoliko pomiriti trge in mednarodno javnost. »Nobenega dvoma ni, da bo predsednik vlade Silvio Berlusconi odstopil. Ta odločitev bo operativna z odobritvijo zakona o stabilnosti v parlamentu«. Uradno sporočilo s Kvirinala še pojasnjuje: »V zelo kratkem času bo imenovana nova vlada, ki bo z zaupnico parlamenta sprejela vsako potrebno odločitev, ali pa bo parlament razpuščen, zato da se čim prej izvedejo nove volitve«. Spročilo je jasno. Nobenega slepomišenja, nova vlada takoj ali pa volitve v najkrajšem času. Predsednik republike jamči pred Evropo in svetom, da bo naredil vse za hiter izhod iz krize. Čeprav se Berlusconi z vsemi štirimi upira imenovanju nove vlade, je ta možnost včeraj spet pridobila privržence. Za takojšnje imenovanje nove vlade se odločno zavzema vsa opozicija. Tudi Di Pietro, ki je sicer bolj naklonjen volitvam, bi pristal na vla- do, ki bi poleg ekonomskih ukrepov imela le še eno točko programa - spremembo volilnega sistema - in bi nato prepustila izbiro volivcem. Zadnjo besedo o možnosti, da bi nova vlada dobila večino v parlamentu, pa bodo po vsej verjetnosti imeli odpadniki iz vrst desne sredine. Mnogi med njimi bi v primeru predčasnih volitev ne izpolnili pogojev za poslansko pokojnino in tudi ponovna izvolitev bi zanje bila malo verjetna. Zato imajo konkreten interes, da si čim bolj podaljšajo parlamentarno izkušnjo in jih najbrž niti grožnje niti obljube Berlusconija ne prepričajo več. Ob poslancih, ki so zapustili Ljudstvo svobode in z Robertom Antonionejem snujejo novo skupino, da bi podprli novo prehodno vlado, se oglašajo tudi nekadnja krščanska demokrata poslanec Claudio Scajola in senator Beppe Pisanu ter glasnik skupinice poslancev Veliki jug Gianfranco Micciche. Včeraj so vsi trije razlagali, da bi bila perspektiva takojšnjih volitev pogubna za državo in da je zato potrebna vlada, ki bo sposobna delati še celo prihodnje leto. desna sredina - Po odstopu ne bo več kandidiral za premierja Po Berlusconiju Alfano Ameriški ekonomist Roubini: »Prvi Berlusconijev hlapec ni primeren, bil bi le lutka« RIM - Vsi komentatorji se sprašujejo, kakšne namene ima Silvio Berlusconi glede napovedanega odstopa. Predsedniku Napolitanu je premier zagotovil, da bo odstopil takoj po odobritvi zakona o stabilnosti. Včeraj je dodal, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za premierski stolček. »Vidim samo možnost volitev v začetku februarja, na katerih pa ne bom kandidiral,« je izjavil za turinski dnevnik La Stampa. »Kandidat desne sredine za premiera bo sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano, ki ga podpirajo vsi,« je še dejal Berlusconi, ki je po izgubi večine v poslanski zbornici napovedal, da bo odstopil po potrditvi zakona o stabilnosti in protikriznih ukrepih, ki jih je obljubil Evropski uniji. Zakon o stabilnosti je trenutno v obravnavi v senatni komisiji za proračun. Njegovi politični nasprotniki sumijo, da bi Berlusconi utegnil namenoma zavlačevati s postopkom za odobritev zakona, da bi čim dlje ostal na Angelino Alfano ansa sedlu, zato pa si sami prizadevajo za odobritev v nekaj dneh. Po odstopu pa bo skušal preprečiti oblikovanje prehodne vlade, tako da bi sam vodil volilno kampanjo z vladnega položaja. V tem primeru bi lahko nadzoroval in usmerjal državne televizijske mreže, kar bi gotovo pomagalo njegovemu političnemu delfinu Angelinu Alfanu. O morebitni novi vladi ali takojšnjih volitvah bo vsekakor odločal predsednik republike Giorgio Napolitano. Potem ko bo prejel Berlusco- nijevo odstopno izjavo, bo začel posvetovanja s političnimi strankami o prihodnji vladi. Težke ocene na račun Berlusco-nijevega naslednika pa je twitterju zaupal ameriški ekonomist Nouriel Rou-bini, ki je zaslovel, ko je predčasno napovedal nepremičninski špekulativni mehur v ZDA in svetovno krizo leta 2008. »Italija potrebuje sposobno vlado. Nadomestiti Berlusconija z njegovim prvim hlapcem je nesprejemljivo,« je napisal Roubini, ki je prepričan, da Al-fano ne bi bil sposoben predsednik vlade, ker je »odvetnik brez vsake ekonomske podlage in je kot minister skrbel le za to, da je pisal zakone, ki bi Berlus-conija rešili procesov«. Njegovo napredovanje v palačo Chigi bi pomenilo, da bi še naprej bil Berlusconijeva lutka, pripominja Roubini in spominja tudi na njegove stike s sicilsko mafijo, saj menda obstaja video o zelo prisrčnem srečanju Alfana in botra Crocea Napolija na poroki hčerke slednjega leta 1996. misija eu v rimu Evropa zelo zaskrbljena zaradi Italije BRUSELJ - Evropska komisija je tudi včeraj izrazila zaskrbljenost nad strmo rastjo obrestnih mer na desetletne državne obveznice Italije, ki so že presegle sedem odstotkov. V Rimu je sicer včeraj začela delati misija Evropske komisije za nadzor nad izvajanjem ukrepov za zmanjšanje dolga in krepitev rasti, ki naj bi od Italije terjala dodatne ukrepe. Obrestne mere na desetletne državne obveznice Italije so včeraj dosegle rekordnih 7,35 odstotka. Za Grčijo, Irsko in Portugalsko je bila takšna stopnja že nevzdržna raven, ki jih je prisilila, da zaprosijo za mednarodno finančno pomoč. V Bruslju so na to dejali, da je bil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn »zaskrbljen včeraj in da ostaja zaskrbljen tudi danes«. Rehn je v torek izrazil veliko zaskrbljenost nad finančnimi in gospodarskimi razmerami v Italiji. Zato je komisija v Rim tudi poslala misijo za preverjanje izvajanja ukrepov in reform, ki naj bi od Italije zahtevala še več, kot je doslej obljubila. Vprašalnik, ki ga je v Rim poslal Rehn, namreč kaže na to, da država brez dodatnih ukrepov ne bo dosegla proračunskih ciljev za leto 2013. Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio je sicer poskušal karseda zmanjšati pomen tega vprašalnika, češ da gre za delovni dokument, ki nikakor ni končna ocena. To bo namreč podala misija ob koncu obiska v Rimu. V Bruslju sicer še vedno ne želijo posegati v notranjo politiko Italije, kot so storili v primeru Grčije, od katere so zahtevali vlado narodne enotnosti, ki se bo zavezala k spoštovanju zavez. »Nimam posebnega komentarja,« je dejala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahren-kilde Hansen v odgovoru na vprašanja glede odstopa Silvia Berlus-conija in vpliva političnih dogodkov na dolžniško krizo. slabo vreme Nalivi in poplave hudo prizadeli vzhodno Sicilijo MESSINA - Potem ko je opu-stošila Ligurijo, se je vremenska fronta pomaknila na jug Italije. Tako je včeraj dopoldne posebno hud naliv prizadel Messino in sploh severovzhodni del Sicilije. Potok Le-tojanni je prestopil bregove in avtomobilski promet je marsikje zabeležil težave zaradi poplavljenega cestišča in blata. Med neurjem je v Catanii strmoglavil helikopter reševalne službe 118, pri čemer je umrl eden izmed pilotov. Strele so poškodovale električno omrežje, zaradi česar je bilo okrog 20 tisoč prebivalcev za uro ali več brez električne energije. Medtem je včeraj Liga za okolje objavila dosje, po katerem naj bi nalivi in poplave stale Italijo 875 tisoč evrov dnevno. Ob tem pa naravovarstvena organizacija poudarja, da oblasti niso v stanju financirati programa za hidrogeološko varnost. mont blanc - Pogrešali so ju teden dni Včeraj odkrili trupli ponesrečenih alpinistov AOSTA - Na najvišji gori v Alpah, Mont Blancu, so včeraj našli trupli ponesrečenih alpinistov, ki so ju pogrešali teden dni. Helikopterska posadka je trupli Francozov odkrila na 4050 metrih nadmorske višine, nato pa je zdravnik iz Ao-ste na kraju samem ugotovil smrt obeh. Alpinista Oliviera Sourzaca iz Chamoni- xa in Charlotte De Metz iz Fontainebleua je prejšnjo sredo na nadmorski višini 4208 presenetilo slabo vreme. Telefonski stik z njima prek mobilnih telefonov je bil prekinjen od petka dalje. Alpinista, ki sta veljala za zelo izkušena in trezna, naj bi si kot zaščito pred mrazom in hudim vetrom izkopala zavetišče v snegu. Število prometnih nesreč pada, a premalo RIM - V letu 2010 se je število prometnih nesreč v Italiji zmanjšalo za 1,9 odstotka, število smrtnih žrtev za 3,5 odstotka, število ranjenih pa za 1,5 odstotka. Tako ugotavlja osrednji statistični zavod Istat v včeraj objavljenem poročilu. Nedvomno gre za pozitiven trend, z doseženimi rezultati pa se Italija ne sme zadovoljiti, saj ni še dosegla cilja, ki si ga je pred 10 leti postavila EU, da bi namreč prepolovili število smrtnih žrtev na cestah. Italija je število mrtvih znižala za 42 odstotkov, tako da je s tega vidika 14. v EU. Lani se je v Italiji pripetilo 211.404 prometnih nesreč, ki so zahtevale 4090 mrtvih in 302.735 ranjenih. To pomeni, da na italijanskih cestah vsak dan umre 11 ljudi. Aretiran še en udeleženec rimskih izgredov RIM - Policisti so včeraj priprli še enega udeleženca hudih izgredov, ki so minulega 15. oktobra opustošili rimsko mestno središče. Gre za 19-letnega mladeniča iz Rima, ki so ga agenti prijeli že med protesti. Naknadne preiskave so ugotovile, da je nasilnež lučal granitne kocke proti policajem in sodeloval pri napadu na policijsko vozilo, pri čemer je skušal odpreti vrata. Zaradi teh in še drugih kaznivih dejanj je preiskovalni sodnik Riccardo Amoroso na predlog javnega tožilca Pietra Saviottija včeraj odredil pripor za mladeniča pod obtožbo pu-stošenja, plenjenja in upiranja predstavnikom javne varnosti v obtežilnih okoliščinah. V Avellinu so četverčki osrečili mlajši par AVELLINO - V bolnišnici Malzoni v Avellinu so se minulega 3. oktobra rodili četverčki. Novico so objavili šele včeraj, potem ko so štirje malčki uspešno premagali razne dihalne in druge zdravstvene težave. Gre za tri dojenčice in za dojenčka, ki se po vrsti imenujejo Sofia, Nicole, Monica in Raffaele. Njihova starša sta 29-letni jetniški čuvaj Daniele in 32-letna hišna gospodinja Annalisa. Zakonca nimata drugih otrok. Kaže, da je ženska naravno zanosila. Pri porodu s carskim rezom je sodelovala 13-članska ekipa zdravnikov in bolničarjev. 6 Četrtek, 10. novembra 2011 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pomorska postaja - Državni posvet geofizikov od 14. do 17. novembra Od potresov do energije, mimo človeka in narave V okviru posveta tudi dve »poljudni« konferenci o potresih in o arheološki geofiziki Na tržaški Pomorski postaji se bodo prihodnji teden - od ponedeljka, 14., do četrtka, 17. novembra - na tridesetem državnem posvetu, ki ga prireja državni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Trsta, zbrali najvidnejši znanstveniki s področja geofizike. Posvet, ki so ga včeraj predstavili v Starem pristanišču, se bo letos lotil predvsem treh tem, in sicer geo-dinamike, seizmičnih karakteristik teritorija in geofizike, vsaki izmed teh pa bodo posvečene po tri specifične debate. Prav gotovo bodo potresi, energija in odnos človeka do teritorija med najbolj aktualnimi temami. Doslej se je na posvet prijavilo 380 raziskovalcev, veliko pa jih bo prišlo kar na lice mesta, je povedal seizmolog pri OGS in organizator posveta Dario Slejko. Med novostmi velja opozoriti na prvo mednarodno okroglo mizo, ki se je bodo udeležili znanstveniki iz Velike Britanije, Francije, Švice in seveda sosednje Slovenije in bo posvečena seizmičnim nevarnostim za strateške strukture kot so nuklearke ali odlagališča industrijskih odpadkov na primer. Posegla bosta tudi slovenska inženirja, ki sta projektirala krško nuklearko. Da bi znanost nekoliko približali »navadnim smrtnikom«, so si zamislili dve javni srečanji bolj poljudnega značaja. Prvo bo v ponedeljek, 14. novembra, ob 10. uri, ko bo Romano Camassi predaval o potresih v Italiji, drugo pa bo v četrtek, 17. novembra, ob 16.30 Michele Pipan spregovoril o arheološki geofiziki oz. o arheološkem izkopavanju s pomočjo posebnih geofizičnih procesov. Za mlade nadebudne znanstvenike so si letos zamislili t.i. Challenge Bowl oz. tekmovanje v geofiziki, ki bo zmagovalca popeljalo v ZDA, podelili pa bodo tudi nagrado v vrednosti 2000 evrov v spomin na geofizika Licia Cernoborija. Seveda pa bo posvet enkratna priložnost za razpravljanje še o marsičem, še posebno o človeku in zemlji oz. odnosu med njima. Geologinja Giu-liana Rossi je opozorila na primer na debato o seizmično odporni gradnji, o najboljših pogojih za ureditev vinograda ter o primerih usadov v naši in drugih deželah. Posveta, ki je brezplačen, se lahko udeleži kdorkoli. Vsak se bo lahko na lastne oči prepričal o velikem znanstvenem delu in želji po napredku, ki pa ju na žalost politika preveč prezira. Popoln spored posegov je na voljo na spletni strani www.ogs.trieste.it/. (sas) Utrinek z včerajšnje predstavitve posveta v skladišču 26 v starem pristanišču kroma občina - Podžupanja Martinijeva sprejela ruskega odvetnika Lapteva Nevarna Čečenija Skupina odvetnikov »Joint Mobile Group« se v zelo nevarnih pogojih bori za človekove pravice Tržaška podžupanja Fabiana Martini je včeraj dopoldne sprejela ruskega odvetnika Dimitrija Lapteva, ki se zavzema za zaščito človekovih pravic v Čečeniji. Laptev je član združenja odvetnikov »Joint Mobile Group« in se je mudil v Trstu na pobudo organizacije Amnesty International (AI), na srečanju pa so ga spremljali član AI Giulia-no Prandini ter prof. Elisa Plisca in Silvano Magnelli. Irska fundacija Mary Robinson Foundation-Climate Justice je združenju »Joint Mobile Group« v maju podelilo posebno priznanje za izredno raziskovalno delo v Čečeniji. Laptev je poročal o hudi nevarnosti za vse, ki se v Čečeniji zavzemajo za pravice. Njihove domove sežigajo, sinove ugrabljajo, večkrat pride do trpinčenja in ubojev. Odvetniki delujejo v skupinah po tri, ki se zadržijo v Če-čeniji največ en mesec. Fabiana Marti- ni je poudarila pomen delovanja združenja, ki se zavzema za to, da pravo prevlada nad nasiljem. Laptev je o stra- tegijah za zaščito pravic v Čečeniji popoldne govoril tudi na javni konferenci v državni knjižnici. unesco - Danes Vrsta pobud ob tednu vode Voda in ozemlje: problemi in rešitve je naslov celodnevnega javnega srečanja, ki bo danes v veliki dvorani Tržaške trgovinske zbornice. Pobuda je v okviru tedna za trajnostni razvoj, ki ga prireja komisija organizacije UNESCO na zunanjem ministrstvu in ki je letos posvečen vodi. Konference se bo udeležila vrsta govornikov, ki bodo obravnavali vodo iz različnih zornih kotov. Srečanje prireja fundacija Fon-dazione Internazionale Trieste v sodelovanju s tržaškim centrom Unesco in se bo začelo ob 9.30, ko ga bosta uvedla Paolo Alessi (tržaški center Unesco) in Stefano Fantoni (FIT/An-vur). Klimatolog pri mednarodnem centru za teoretsko fiziko ICTP Filip-po Giorgi bo nato poročal o ciklusu vode, Nicola Bressi pa bo v imenu mestnih znanstvenih muzejev govoril o površinskih vodah. Podzemne vode bo obravnaval Sergio Dambrosi, medtem ko se bo Paolo Guglia osredotočil na vodnjake. Popoldne ob 15. uri bo ravnatelj znanstvenih muzejev Sergio Dolce govoril o zgodovinskih vodovodih, Enrico Altran (Acegas-Aps) bo razlagal način dobavljanja vode, Franco Meriggi bo govoril o vodometih, Paola Del Negro pa o vodi v Tržaškem zalivu. Srečanje bo približno ob 17. uri zaključil novinar Fabio Pagan. Javno srečanje o vodi bo danes popoldne ob 17. uri tudi v dvorani Millo v Miljah. Konferenco prireja naravovarstveno združenje Legambiente, na njej pa bodo govorili Oscar Garcia Murga (tržaški Legambiente), nekdanji član nadzornega odbora Kraškega vodovoda Marco Pieri in Tiziana Ci-molina v imenu Odbora za vodo javno dobrino. Na zavodu Max Fabiani in v laboratoriju Trgovinske zbornice pa bo danes in jutri mogoče analizirati vodo, ki priteka iz domače pipe. Dovolj je, da občani prinesejo pol litra vode na zavod Fabiani (Ul. Monte S. Gabriele št. 48) danes od 8. do 19. ure in jutri od 8. do 12. ure ali v laboratorij TZ (Ul. Travnik št. 14) danes od 8.30 do 12.30 in jutri od 8. do 13. ure. Analiza stane 15 evrov. italijanska politika - Premier ne more odpustiti tržaškemu poslancu, da ga je zapustil Berlusconi ni bil boter Antonionejeve hčerke Botra je bila Antonella Baolini Puzzer, predsednik vlade je bil le častni gost na krstu leta 2002 v Miljah, ki je sedaj postal predmet politične polemike Silvio Berlusconi ne more na noben način »prebaviti« torkovega poraza v poslanski zbornici, zlasti pa ne »izdajstva« svojih nekdanjih somišljenikov. Na vrh »izdajalske« lestvice predsednik vlade postavlja tržaškega poslanca Roberta An-tonioneja, ki mu je v torek dokončno obrnil hrbet in sedaj ustanavlja novo parlamentarno skupino. »Vse lahko razumem, ne morem pa sprejeti Antonionejeva odločitve, ki je neverjetna in absurdna,« je Berlusconi potožil direktorju Stampe Mariu Calabresi-ju. »Pomislite, najprej sem ga imenoval za državnega koordinatorja Forza Italia, potem je postal predsednik Dežele FJK in ko je bil izvoljen v parlament sem v Trstu le zaradi njega organiziral vsa mogoča mednarodna srečanja. Namesto, da mi bi bil hvaležen, me je izdal,« se je premier še pritožil nad Antonionejem. Ministrskega predsednika najbolj boli, da ga je »izdal« oče hčerkice, ki ji je bil decembra leta 2002 za »botra« v Miljah, kar pa ni res. Poslanec je sinoči razkril, da je bil premier »le« častni gost na krstu, botra njegove hčerkice pa je bila v resnici gospa Antonella Baolini Puzzer. »Antonioneja sem večkrat poklical po telefonu in ga zaprosil za sestanek. Stalno se je izmikal in mi na koncu poslal pismo. Očitno se me boji oziroma si ni upal pogledati me v oči,« je Berlusconi dejal še odgovornemu uredniku turinskega časnika. Antonioneju niso všeč besede, kot so »izdajstvo« ali »zahrbtno me je zabodel v hrbet«, všeč mu ni tudi dejstvo, da v polemiko stalno vpleta miljski krst. Raznim lokalnim in državnim občilom je včeraj spet povedal, da ni nikogar izdal in da je njegova izbira sad politične analize. Tržaški poslanec je namreč prepričan, da se je Berlusconijeva vlada izpela in da Italija v teh naraščajoči finančni in gospodarski krizi nujno potrebuje vlado narodne enotnosti, ki bo izpeljala prepo-trebne reforme in po možnosti tudi spremenila volilno zakonodajo. Antonione pojasnjuje, da se ni nikoli izogibal pogovora s predsednikom vlade, kot trdi Berlusconi. »Prvemu, ki Antonione, Dipiazza in Berlusconi po krstu Antonionejeve hčerkice leta 2002 sem sporočil moje izbire je bil prav Berlusconi, s katerim sva imela prijazen telefonski razgovor. Osebno spoštovanje ostaja, čeprav sva se politično razšla,« dodaja poslanec, ki je še kar naveličan tega stalnega »ping ponga« z ministrskim predsednikom. Marsikdo se v teh urah sprašuje, kaj ima za bregom Antonione, če sploh ima kaj. V prihodnjih dneh bo najbrž postal predsednik nove poslanske skupine, njegova politična prihodnost pa se bo odločala v Rimu in tudi v Trstu. Poslanca, ki je po poklicu zobozdravnik, menda ni strah odhoda iz parlamenta, izjava, da bo ohranil mandat v tržaškem občinskem svetu, pa dokazuje, da njegove politične poti še ni konec. Antonione, kot znano, ne uživa nobene podpore med krajevnimi zastopniki stranke Ljudstva svobode, nekaj več podpore ima v Furlaniji, kjer sta »razumevanje« za njegove korake pokazala predsednik deželnega odbora Ren-zo Tondo in senator Ferruccio Saro, ki se vsekakor doslej še ni upal uradno obrniti hrbta Berlusconiju in njegovi koaliciji. Z Antonionejem »sočustvuje« Roberto Dipiazza, čeprav ga pri tej parlamentarni zadevi ni javno podprl. Nekdanji župan Trsta je bil edini v desni sredini, ki je na volitvah do konca stal ob strani poraženemu županskemu kandidatu Antonioneju, vsi ostali so ga pustili na cedilu. Dipiazza je po upravnih volitvah izkazal simpatijo stranki FLI Gianfranca Fi-nija, nato se ni več oglasil. Če bo pri nas nastal nek razširjeni »tretji pol« z Anto-nionejem, Robertom Menio in UDC obstaja možnost, da se mu bo pridružil tudi Dipiazza. Bomo videli. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. novembra 2011 7 sodišče - Obravnava pred tržaškim kazenskim sodiščem Cunja proti Stanissi: razsodba 21. decembra Stanissa obtožen nezakonitega prisvajanja denarja - Včeraj spet zaslišali Lukiča Razsodba procesa proti slovenskemu podjetniku Walterju Stanissi, obtoženemu nezakonite prilastitve denarja, bo znana 21. decembra. Tako je ob koncu včerajšnje že sedme sodne obravnave odločil sodnik Paolo Vascotto. Sodišče je včeraj - na zahtevo ob-toženčeve odvetnice Marie Genovese - ponovno zaslišalo Stanissovega beograjskega poslovnega partnerja Bogdana Lukiča. Ta je posredoval pri nepremičninskih poslih Danila Cunje v Srbiji, ko je slednji kupil celo vrsto ne-zazidljivih parcel z namenom, da bi jih potem, ko bi postala zemljišča zazidljiva, prodal in s tem zaslužil. Lukič je pojasnil, da Cunja, kot tujec, na podlagi srbskega zakona ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč. To bi lahko postal, ko bi zemljišča postala zazidljiva. Lahko pa se je bil vpisal v zemljiško knjigo. Na ta način je bilo kupljenih kakih 20 parcel. Pri vsakem nakupu je bila tretjina zemljišča vknjižena na ime Bogda- Walter Stanissa kroma na Lukiča, preostali dve tretjini pa na ime Danila Cunje. Njegov odvetnik Giulio Quarantotto je hotel izvedeti, zakaj ni mogel Cunja postati lastnik zemljišč, ko pa sta bili dve tretjini vsake parcele vpisani na njegovo ime. Lukič je pojasnil, da naj bi to veljalo za vse parcele razen za zadnjo, tisto, ki je izzvala sod- črna kronika - Na mestnem avtobusu Prijeli žeparja Srbski državljan že star znanec sil javnega reda Tokrat ni bil tako spreten, kot ponavadi. 54-letni srbski državljan Srba Tomič (na slikah) je v torek dopoldne stopil na avtobus št. 20. Potnikov je bilo veliko, med njimi mnogo priletnih. Moški je enemu od teh izmaknil denarnico ter se napotil proti vratom, da bi v Ul. Salata izstopil. Okradenec pa se je pravočasno zavedel kraje in začel kričati ter klicati na pomoč. Na avtobusu sta se nahajala tudi policijska agenta v civilu iz policijskega komisariata od Sv. Sobote. Njihova prisotnost ni bila naključna: zadnje tedne so na mestnih avtobusih zabeležili več kraj, zato je policija poostrila nadzor nad javnim prometom, predvsem ob urah, ko so zabeležili največ kraj, kar se je v torek obrestovalo. Agenta sta ustavila moškega in kaj kmalu pri njem našla ukradeno denarnico. Po opravljenem pregledu sta jo vrnila lastniku. Policista sta odpeljala Tomiča na komisariat. Tu so ugotovili, da je imel pri sebi večjo vsoto denarja, za katero pa ni vedel povedati, kako si jo je bil prislužil. Zaradi suma, da je denar sad drugih kraj, so mu ga zasegli. Tomič je star znanec miljskih policistov. Leta 1998 so ga prav agenti s komisariata od Sv. Sobote ustavili na mestnem avtobusu, medtem ko je skušal priletnemu potniku suniti denarnico. Agenti domnevajo, da je žepar opravil v zadnjih dneh in tednih več kraj na mestnih avtobusih. Zaradi tega so posredovali fotografiji dolgoprstneža, z upanjem, da bi ga lahko kdo od oškodovancev prepoznal in posredoval po- liciji podatke o kraji. Slednje vabijo, naj se predstavijo na sedežu policijskega komisariata pri Sv. Soboti v Ul. Mas-cagni 9 ali pa naj telefonirajo na tel. št. 040/8322100. pokrajina - Fai »Pripravimo prihodnost za našo preteklost« Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je včeraj predstavila pobudo »Pripravimo prihodnost za našo preteklost«, ki jo prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z italijanskim skladom za okolje FAI. Prireditev, ki je nastala leta 2006, je posvečena višjim srednjim šolam, njene značilnosti pa sta ob pokrajinski predsednici predstavili deželna predsednica FAI Tiziana Sandrinelli in deželna koor-dinatorka FAI Scuola Mirella Pipani. Namen projekta je spoznavanje mesta in njegovega umetnostnega bogastva, v zadnjih petih letih pa je sodelovalo veliko število dijakov in dijakinj. Letos so v okviru niza lekcij na šolah v oktobru »usposobili« 120 vodičev, ki bodo prihodnji teden od 16. do 18. oktobra vodili sošolce in sošolke na spoznavanje znamenitih krajev mesta, kot so vila Necker in njen park, palača Vivante in palača Brambilla-Morpurgo. Projekt podpirajo Dežela Furlanija-Julijska krajina, deželni šolski urad, ministrstvo za kulturne dobrine in deželno spomeniško varstvo ni spor in obtožbo Stanisse zaradi nezakonite prilastitve denarja. Lukič je posredoval pri poslu; pojasnil je, da je bil on naslovnik vseh dokumentov o plačilu davčnih dajatev. Sta-nissa je poskrbel za plačila. V ta okvir sodi tudi ček v višini 12 tisoč evrov, ki ga je bil prejel leta 2006 od podjetja Danila Cunje. Po izjavah slednjega, naj bi z njim krili davčne obveznosti po nakupu enega od zemljišč blizu Beograda. Ček pa naj bi izginil, prišlo naj bi do zavlačevanja, enoletne zamude pri dejanskem nakupu zemljišča, kar naj bi podjetju - ki se je pri poslu kreditno izpostavilo pri eno do bank v Sloveniji - povzročilo veliko gospodarsko škodo. Lukič je na izrecno vprašanje odgovoril, da je tisti ček služil za kritje odvetniških stroškov, stroškov za vknjižbo in za pogodbo, »nikakor pa za plačilo davčnih dajatev.« Dodal je, da je Cunja »vse te parcele vključil v lastništvo podjetja, ki ga je nato 27. decembra 2007 prodal z aktom na beograjskem trgovskem sodišču.« Danilo Cunja kroma Danilo Cunja je - kot prizadeta stranka - sledil obravnavi. Po prvih Lu-kičevih odgovorih pa je vstal in zapustil dvorano. »Vse, kar je izjavil pred sodnikom, je lažno,« je poudaril po obravnavi, in omenil možnost tožbe proti Lukiču. M.K. Aretirali Hrvata, ki je streljal v Rovinju Januarja 2004 je poskusil v Rovinju umoriti Hrvata, v torek so ga aretirali v Trstu. Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so po večtedenski preiskavi prišli na sled 53-letnemu hrvaškemu državljanu Franju Lukiču. V torek dopoldne je kakih 10 policistov, opremljenih z neprebojnimi jopiči vdrlo v njegovo tržaško skrivališče in ga aretiralo. Daktiloskopski odtisi so potrdili njegovo istovetnost. Lukič je 3. januarja 2004 v baru Lea v Rovinju s pištolo kal. 6,35 dvakrat ustrelil proti rojaku, da bi ga ubil. Drugi strel je moškega zadel in mu povzročil hude telesne poškodbe. Sodišče v Pulju je leta 2003 obsodilo Lukiča zaradi poskusa umora, moški pa je pravočasno zbežal iz države. Hrvaške sodne oblasti so izdale za njim mednarodno tiralico, na podlagi katere so tržaški policisti obtoženca aretirali. V Sloveniji ustavili v Trstu ukraden avto Slovenska policija je na avtocesti v smeri proti Ljubljani ustavili avtomobil, ki je bil nekaj ur prej ukraden v Trstu. Voznika, 30-letnega madžarskega državljana L.H.-ja so priprli. črna kronika - Agenti mejne policije so ga ustavili pri Fernetičih Mercedes poln blaga Tri moldavske državljane prijavili zaradi prekupčevanja z oblačili, obutvijo, mobiteli in televizorjem Trije moldavski državljani so z mercedesem bolgarske registracije skušali iz Italije prepeljati v Slovenijo cel kup ukradenega blaga in predmetov znanih trgovskih znamk. Njihovo potovanje pa se je - po posegu agentov mejne policije - ustavilo v torek popoldne na Krasu v bližini Fernetičev. Agenti mejne policije so opazili, da je bil zadek avtomobila zelo nizek, zato so domnevali, da vozilo prevaža dokajšen tovor, in ga ustavili. V bolgarskem mercedesu so se peljali 36-letni V.T., 34-letni S.To. in njegova štiri leta starejša žena I.T. Ko so agenti mejne policije ugotovili njihovo istovetnost, so kaj kmalu odkrili, da so imeli v preteklosti že večkrat opravka s pravico zaradi kraj v trgovskih centrih po severni Italiji. Zato so avtomobil pregledali in v njem našli kakih 50 različnih oblačil in obutve znamk Levi's in Gas, pet mobitelov znamk Samsung in Nokia, dva fotografska aparata znamke Olympus, te- levizor znamke LG in kakih sto kosov kozmetičnih proizvodov znamke Diego Dalla Palma (na sliki). Vse je bilo povsem novo. Tuji državljani niso imeli pri sebi nobenega računa o nakupu blaga in predmetov, zato so ga zasegli, trojico pa prijavili sodstvu zaradi prekupčevanja. pošte - Pobuda Skupaj za prihodnost otrok Finančna institucija Cassa De-positi e prestiti bo za svetovni dan varčevanja v sodelovanju z italijanskimi poštami prispevala 10 evrov za vsakega otroka, ki se je oz. se bo rodil med 1. oktobrom in 31. decembrom. Za to bo dovolj, da njegovi starši odprejo hranilno knjižico na njegovo ime pri italijanskih poštah v okviru pobude »Skupaj za prihodnost tvojega otroka«. Poseben varčevalni račun »Io Cresco« (Jaz rastem) bo treba odpreti v enem od 34 poštnih uradov v tržaški pokrajini do najkasneje 31. marca leta 2012. Starši bodo morali posredovati potrdilo o rojstvu in davčno kodo. Finančna institucija bo v aprilu vložila na račune 10 evrov, ki bodo vinkulirani za 12 mesecev. Dodatne informacije in podrobnosti nudijo v poštnih uradih in na spletni strani www.poste.it. Naj dodamo, da beležijo danes v tržaški pokrajini več kot 62 hranilnih knjižic. zgonik - SSk Kaj bo s šolo v Kaj bo s poslopjem osnovne šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda v Sa-ležu? To v bistvu sprašujeta zgoniška občinska svetnika Slovenske skup-nostiDimitrij Žbogar in Tomaž Špa-capan v svetniškem vprašanju, ki sta ga zastavila zgoniškemu županu Mirku Sardoču. V premisi sta zapisala, da so bili pred leti šolski prostori zaprti, učenci pa so bili premeščeni v poslopje osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku. Občinska uprava je odredila preselitev, da bi opravila potrebna obnovitvena dela. Investicija je znašala 101.000 evrov, dela pa so bila dokončana. Svetnika Slovenske skupnosti sta opozorila, da je v prostorih šolskega poslopja redno volilni sedež, ter dodala, da stavba že več kot leto sameva. Ob tej ugotovitvi sta vprašala župana, »ali namerava občinska uprava spet odpreti šolo Lojzeta Kokoravca-Gorazda v Saležu oziroma, kaj namerava s tem poslopjem?« Aretirali Deganuttija Karabinjerji so včeraj aretirali starega znanca tržaških zaporov 55-let-nega Gerarda Deganuttija. V zaporu mora zaradi pravnomočne obsodbe odsedeti nadaljnje leto 5 mesecev in 10 dni. Odpeljali so ga v zapor. Razgrajal v igralnici V igralnici Bingo na Trgu Goldoni je 26-leni romunski državljan C. Ion S. pod očitnim vplivom alkoholnih hlapov tako prepričljivo motil prisotne, da je upravitelj poklical ka-rabinjerje. Ko so prišli, se je zagnal proti njim vse prej kot ljubeznivo (eden od mož postave se je moral zateči na prvo pomoč v bolnišnico, okreval bo v sedmih dneh ...). Zato so ga onesposobili in aretirali zaradi grožnje, upiranja javnemu funkcionarju in vinjenosti. Nasilni mož za zapahi Romunski državljan Viziante Ion Cristi se je od decembra dalje večkrat znesel nad ženo in drugimi družinskimi člani. V torek so ga aretirali, ker je bil obsojen zaradi nasilja v družini. 8 Četrtek, 10. novembra 2011 ŠPORT / književnost - Predstavitev nove knjige nemškega pisatelja Laurenti-Heinichen se na kvesturi počuti kot doma Množica napolnila atrij policijske uprave, ki jo je na prireditvi zastopal kvestor Padulano Atrij kvesture je bil sinoči pretesen, da bi sprejel vse, ki so želeli biti na predstavitvi novega kriminalnega romana Veita Heinichena Nessuno da solo (Nihče sam). Bil je to nevsakdanji kulturni dogodek, za katerega je najbolj zaslužen kvestor Giuseppe Padulano. To ni prvič, da se vrata policijske uprave odprejo ljubiteljem knjige in kulture, to pa je prvič, da se je pobude udeležilo toliko ljudi. Heinichen, »nemški« Tržačan, je namreč v Trstu zelo priljubljen, kar seveda velja tudi za njegove knjige. Po uvodnih besedah kvestorja in občinskega odbornika za kulturo Andree Marianija je predstavitev potekala v obliki intervjuja pisatelju, ki ga je vodil novinar RAI Giovanni Marzini. Protagonist knjige je znova policijski komisar Proteo Laurenti, ki je dejansko pisateljev »alter ego«, čeprav Heinichen to stalno zanika. Laurenti se tokrat zaplete v ljubezensko zgodbo s svojo zdravnico, nakar z grenkobo ugotovi, da ima tudi njegova žena ljubimca. To vsekakor ni erotična zgodba, temveč roman o ukanah in spletkah, ki se dogajajo v Trstu, Gradežu in Istri. Pisatelj, ki stanuje na obali pod Predstavitve nove knjige Veita Heinichena se je na kvesturi udeležilo veliko ljudi kroma Križem, je zelo navezan na tržaško okolje. Trst je po njegovem istočasno vase zaprto in odprto mesto, v katerem se prepletata provincialnost in multi-kulturnost. Laurenti, kot sicer Hei- nichen, je ljubitelj dobre hrane, zato se v njegovih romanih pojavljata restavraciji Scabar na Kolonkovcu in Pet-tirosso (nekdanja Verena) v Križu, kjer je tudi stalni gost pri Bibcu, kjer go- baklada - SKD Vigred in Združenje staršev COŠ in vrtca Šempolaj Spomin na tiste, ki jih ni več V galeriji Skerk krajši kulturni program - Izkupiček pobude namenili organizaciji Via di Natale Baklada je štartala v Šempolaju janko kovačjč SKD Vigred in Združenje staršev celodnevne osnovne šole Stanko Gruden in otroškega vrtca Šempolaj sta v ponedeljek, 31. oktobra, priredila že tretjo baklado v spomin na tiste, ki jih ni več. Jesenska otožnost namreč kar sama po sebi prikliče v spomin vse pokojne, tako da so se v Šempolaju odločili, da se bodo tudi letos poklonili spominu dragih in prijateljev ter vaščanov s tovrstno solidarnostno pobudo. Udeleženci so se zbrali pred šempolajsko Štalco. Vsak je s seboj prinesel svojo lučko oz. baklo, svetilko ali lanterno in ob spremljavi nabrežinske godbe na pihala je sprevod krenil proti Trnovci, kjer se je baklada zaključila v galeriji Skerk s krajšim kulturnim programom. Udeležence je pozdravil Sandi Paulina, ki je besedo prepustil predstavniku dobrodelne organizacije Via di Natale Gilbertu Persiju. Tako kot vsako leto so namreč organizatorji baklade celoten izkupiček pobude namenili dobrodelni organizaciji iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo na onkološkem centru in njihovim svojcem. V sklopu baklade so letos poskrbeli tudi za likovni natečaj na temo Moje sanje: vabilu so se odzvali malčki iz vrtcev iz Šempolaja, Gabrovca, Nabrežine in Mavhinj, učenci osnovnih šol Gruden (Šempolaj), Šček (Nabrežina), Sirk (Križ), 1.maj 1945 in Kokoravec (Zgo-nik-Salež) ter srednješolci šole Gruden iz Nabrežine. Strokovna žirija je pregledala nad 150 risb, ki so bile razstavljene v galeriji in za vsako kategorijo izbrala tri nagrajence. V kategoriji otroški vrtec je tretjo nagrado prejela Anna Santagata (Nabrežina), drugo Pietro Claudio Simone (Šempolaj), prvo pa Borut Pupulin (Gabrovec). Med osnovnošolci (1. in 2. razred) so bili nagrajeni Ilias Babic (3. mesto, Sirk), Erik Bordon (2. mesto, Stanko Gruden) in Irena Gruden (1. mesto, Šček). Med učenci 3., 4. in 5. razreda pa so slavili Tina Hussu (3. mesto, Sirk), Nina Benedetti (2. mesto, Šček) in Matteo Limonta (1. mesto, 1 maj 1945 - Kokoravec). Med srednješolci pa so bili nagrajeni Karen Breganti (3. mesto), Jan Grilanc (2. mesto) in Martina Bear-zi (1. mesto). Komisija pa je posebno priznanje podelila Nini Colja. Sledil je nastop pevske, glasbene in plesne skupine Vigred (pod vodstvom Nikol Starc, Aljoše Saksida in Jelke Bogatec), okteta Rožmarin z zborovodkinjo Zulejko Devetak. Na koncu pa so vsi lahko segli po odličnih sladicah, ki so jih pripravile članice društva in Združenja staršev. ne bombe le bomboni - Obisk v Kragujevcu Pomoč šolskim otrokom in odprtje zgodovinske razstave Prostovoljci nepro-fitnega združenja Ne bombe, le bomboni so sredi oktobra obiskali družine nekdanjih delavcev tovarne Zastava v Kragujevcu (Srbija) in begunski center za pribežnike s Kosova v Trmbasu v Kragujevcu. V centru deluje tudi osnovna šola od prvega do četrtega razreda. V sodelovanju z OŠ in OV dolinskega ravnateljstva, z NSŠ Simona Gregorčiča-Dolina ter OŠ I. Grbca iz Škednja, je združenje zbralo nekaj šolskih potrebščin in igrač, ki so jih prostovoljci razdelili otrokom in njihovim učiteljem; oni pa so zanje priredili prisrčen kulturni program s petjem in recitacijami. Predsednik združenja Gilberto Vlaich je poudaril pomen delovanja združenja in dodal, da le s skupnimi močmi in medsebojno pomočjo lahko gradimo mir in prijateljstvo med narodi. V imenu otrok in učiteljev se jim je ravnatelj zahvalil za pomoč pri obnovi šole ter za zbrani material in darila, ki so jih razdelili otrokom. Bivanje v Kragujevcu je popestrilo tudi odprtje zgodovinske razstave Ko je umrl moj oče... - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943). Razstavo v prostorih gimnazije v Kragujevcu sta odprla avtorja, zgodovinar Boris M. in Metka Gombač. 21. oktobra 1941 so Nemci v Kragujevcu storili strašen zločin: postreljali so nad 7000 Srbov, med katerimi je bilo več dijakov in profesorjev gimnazije. Tragičnega dogodka se vsako leto spominjajo s slovesnimi komemoracijami ob prisotnosti državnih in krajevnih predstavnikov oblasti. ■M.u 11 'KL--■■« TRŽAŠKA KNJIGARNA in vabita danes, 10. novembra ob 18. uri na predstavitev knjige ROŽMARIN iN ROŽEN KRAVI Prisotna bosta avtorica Neva Zaghet in zgodovinar Milan Pahor TRST- Ul. sv. Frančiška 20 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. novembra 2011 ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 16.10 in zatone ob 6.35 Jutri, PETEK, 11. novembra 2011 MARTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1022,3 mb raste, vlaga 70-odstotna, veter 3 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. stom strežejo domačo ribjo hrano. Heinichen pozorno spremlja tudi tržaško politično sceno, glede Silvia Ber-lusconija pa je dejal, da bo verjel v njegov odstop, le ko bo predsednik vlade res odstopil. Do tedaj ne verjame, da bo premier resnično odšel. Heinichena v Nemčiji kdaj pa kdaj zamenjajo za predstavnika piva Heineken. To ga ne moti, pač pa ga je gotovo prizadel poslanec Roberto Menia, ki ga je v neki politični polemiki zmerjal »kot tistega od nemškega piva«. S.T. Zbor iz Podbrda drevi gost na Proseku Oktet Bača Podbrdo bo drevi ob 20. uri gost Kulturnega doma na Proseku. Osemčlanska skupina ima raznolik program, ki vključuje slovenske in tuje ljudske sklabe, pa tudi moderne, povsem popevkarske pesmi. »Ta raznolikost niti ne preseneča, ko pa smo v zasedbi tako predstavniki različnih starosti, kot tudi poklicev. In ravno ta raznolikost daje poseben čar. Predvsem želimo peti pesmi, ki so nam všeč, saj lahko publiki prenesemo svojo razposajenost in dobro voljo le, če sami uživamo,« pravijo pevci. [13 Lekarne Do sobote, 12. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do danes, 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v soboto, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. novembra 2011 9 TFSSTULEDI vabi v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu NA VEČERA sgez tri gore, čez tri dole... V soboto, 12. novembra, ob 20.30 I V nedeljo, 13. novembra, ob 17.00 Çevski večer ^ r*n L, Katerina Srebotnik (desno) je letos s svojo partnerko, Čehinjo Kveto Peschke, zmagala tudi v Wimbledonu. V karieri je Slovenka zaslužila že več kot 5,7 milijona dolarjev ansa imam težave z ramenom, potem lažje prilagajam program in izbiram turnirje. V igri parov sem precej napredovala, to je potrdil tudi mož Peschkejeve, ki je najin trener. Predvsem v sami tehniki igre, na katero žogo iti, katero prepustiti partnerici, v komunikaciji na igrišču ... Težko je razložiti. Tudi nastop na olimpijskih igrah je moja želja, tam bi nastopila v ženskih in mešanih dvojicah, saj imam zaradi letošnje zmage na Wimbledonu lepe spomine na igranje na travi, kjer bo potekal tudi olimpijski turnir,« je na novinarski konferenci dejala Srebotnikova. »Priprave se mi bodo začele že čez nekaj dni, ko bom v Dubaju najprej delala kondicijske vaje, nato pa se selim v Švico, kjer naju s Kveto čaka trening igre. Sezono bova tako kot letos začeli v Aucklandu. V Pokalu Fed ne želim igrati, to je moje osebno prepričanje, saj se ne želim izpostavljati morebitnim nevarnostim, ki so posledice hudega potresa meseca marca,« je še dejala Srebotnikova. Turnir v Aucklandu se začne že 2. januarja, potem pa sledi nastop v Sydneyju. V programu so tudi nastopi na vseh štirih turnirjih za grand slam. (STA) nogomet - Državni pokal Kras napredoval v polfinalno fazo Pro Fagagna - Kras 0:3 (0:1) Strelci: Pizzini v 10., Kneževič v 80. in Alejnikov v 83. min. Kras: Dovier, La Pasquala, Batti, Barbetti, Pikiz (od 70. Rossone), Capalbo, Alejnikov, Modolo (od 85. Carli), DAlie-sio (od 65. Kneževič), Favero, Pizzini. Kras je v tekmi četrtine finala italijanskega pokala brez večjih težav premagal Pro Fagagno, ki sicer nastopa v promocijski ligi. V prvem polčasu je bila premoč gostov vidna. Pizzini je z lepim diagonalnim strelom zadel že po 10. minutah, do odmora pa si je Kras priigral še nekaj priložnosti. V drugem polčasu je bila tekam bolj izenačena, čeprav Pro Fagagna ni bila nikoli posebno nevarna, tako da je Kras pred koncem še dvakrat zadel: s Kneževičem po podaji Pizzina in z Alejnikovom po podaji Kneževiča. V polfinalu se bo Kras 30. novembra pomeril z Manzanesejem, ki je z 1:0 premagal Azzanese. (Kilo)metri boris sila V telovadnici je od jutra do večera Borut .Sila, 29 let, že vrsto let trenira mladinske ekipe pri Bregu. Bivši igralec je po poklicu profesor telesne vzgoje, zaposlen je na osnovni šoli v Divači. Koliko ur dnevno preživiš v telovadnici? Od jutra do večera, torej približno od sedem do osem ur. Včasih pa tudi kaj več. Zjutraj učim v šoli, nato grem na kosilo domov, potem pa se spet vrnem v telovadnico. Letos vodim dve ekipi Brega, začetnike in U15, tako da imam na teden sedem treningov. Kako vzdržuješ formo? Ker imam res poln delovni urnik, bolj slabo skrbim zase. Včasih grem v fitnes, v Lipico ali pa v Dolino. Vendar malokrat, le dvakrat tedensko. Do leta 2010 si tudi igral košarko v članski ekipi (takrat pri Boru Radenski). Ali si to zdaj opustil dokončno? Zaenkrat to miruje, treniram samo priložnostno, rekreativno. Ali vsekakor kdaj pa kdaj treniraš tudi s svojimi varovanci? Včasih z ekipo U15, ko treniramo taktiko in niso v popolni postavi. Tako se še sam malo razmigam. Kaj pa poleti? Poleti imam veliko več časa, tako da sem športno bolj aktiven. Košarko igram in včasih nastopam tudi na turnirjih tri proti tri, rad tečem, plavam, bolj poredko tudi igram tenis in nogomet. Izbiraš vsekakor raje aktivne počitnice ali si privoščiš popoln relax? Relax, med morjem in hribi pa imam raje morje, vendar so mi tudi hribi všeč. hokej na rolerjih - Začenja se sezona Poleta Samo s svojimi V B-ligi bo ekipa nastopila izključno s svojimi igralci - Za krmilo se vrača Dejan Rusanov S pokalno tekmo proti tržaški ekipi Tergeste (ob 20.45) bodo hokejisti na rolerjih openskega Poleta Kwins uradno začeli novo sezono. Povratna tekma bo 26. novembra. Po-letovci, ki jih letos vodi novi trener Dejan Rusanov (ekipo openskega društva je vodil že ob ustanovitvi, ko je bil tudi igralec), bodo sicer prvenstvo B-li-ge začeli šele 14. januarja prihodnjega leta, ko bodo na openskem Pikelcu gostili Bujo. Polet se je med poletjem odpovedal A2-ligi. »Zaradi prevelikih stroškov in predolgih gostovanj smo se odpovedali A2-ligi in se tako odločili, da bomo začeli skoraj od začetka v nižji ligi, izključno z igralci, ki so zrastli v naših mladinskih ekipah,« je dejal hokejist in odbornik Mojmir Kokoro-vec. Z lanskim trenerjem Acijem Fer-janičem, ki je člansko ekipo vodil od leta 1999, pri Poletu niso prekinili sodelovanja. Ferjanič bo še naprej treniral mladinske ekipe Poleta. Rusanovu, ki je v zadnjih sezonah treniral lanskega državnega prvaka, tržaško Ede- www.primorski.eu 1 Dejan Rusanov ro, bo pomagal kondicijski trener Michele Teghini. Tržačan je bil nekoč poklicni ragbist pri prvoligašu Petrarca iz Padove. V B-ligi (vseh skupin je skupaj štiri), ki združuje ekipe iz naše dežele in iz Veneta, bodo poleg Poleta in Buje igrali še Tergeste, Sacile, Gorizia, Corno, Padova, Legnaro in Sacile. V A2-ligo bo neposredno napredovala le prvouvrščena ekipa. Drugi na lestvici se bo v končnici za napredovanje boril še za eno mesto v A2-ligi. »Letos bomo skušali napredovati, saj naj bi bili nasprotniki slabši. Glavni cilj društva je, da naši fantje napredujejo in dokažejo na igrišču, da si zaslužijo višjo ligo. Tudi zaradi tega smo se odpovedali višji ligi,« je še povedal Mojmir Ko-korovec in dodal: »Pomislili smo tudi, da bi se vpisali v slovensko prvenstvo, ki pa ni zanimivo, saj je vse skupaj koncentrirano v nekaj dnevih.« Regularni del B-lige se bo končal 28. aprila. Pri Poletu bodo letos veliko pozornosti posvetili mladinskim ekipa. Nastopali bodo v državnih prvenstvih U20, U19, U 15 in U10. POSTAVA 2011-12 - Vratarji: Mojmir Kokorovec, Andrea Gallessi Quarantotto, Davide Bilucaglia, Ares Beorchia, Alberto Viola; napadalci: Davide Fabietti, Mattia Montenesi, Doriano De Jaco, Samo Kokorovec, Alessio Pompili, Jakob Jugovic, Daniele Miazzi, Gianmarco Berquier; branilci: Gianluca Cavalieri, Gabriel Hdidou, Paolo Cavalieri, Davide Battisti, Michele Poloni, Loris Vocchi, Alessandro Sironich. Trener: Dejan Rusanov. Športni vodja: Sergio Battisti. A1-LIGA - Zaostala tekma: Ede-ra - Monleale 6:4 Kam konec tedna L. J U Ü1 J Gremo na izlet KVALIFIKACIJE ZA EP MLADIH 2013 Danes, 10. novembra ob 18. uri v Športnem parku v Novi gorici Slovenija - Litva Tekma je za Slovenijo pomembna, ker ima možnost, da se uvrsti v naslednjo fazo 14 najboljših ekip (10 zmagovalcev skupin in 4 najboljše druge) na direktno izpadanje. V svoji skupini vodi s Švedsko z 10 točkami. V naslonjaču pred TV ITALIJANSKA KOŠARKARSKA A1-LIGA Nedelja, 13. novembra ob 20.30 (Raisport 1) Armani Milan - Montepaschi Siena Milanski Armani Jeans, ki ga zdaj trenira Sergio Scariolo, zanj pa igra tudi NBA-jevec Gallinari, že od začetka sezone ne skriva, da bi želel prekiniti dolgoletno vladavino Siene. Zdaj ima priložnost, da to dokaže. Oboji so na lestvici prvi. Navijamo za »naše« MOŠKA odbojkarska c-liga Sobota, 12. novembra ob 20.00 v Sovodnjah Soča ZBDS - Olympia Slovenskih derbijev v tej moški ligi je bilo zadnja leta ogromno, vendar se bosta Soča in Olympia med sabo srečali prvič po šestih letih. Soča je na papirju boljša, toda Olympia je začela boljše. Skratka, obeta se zanimiv dvoboj. 20 Četrtek, 10. novembra 2011 ŠPORT / nordijska hoja - SPDT že četrtič priredilo tečaj Primerno za vse Vztrajnostni trening ima veliko koristnih učinkov - Primerna tudi za zahtevnejše športnike Nordijska hoja je športna disciplina, ki izvira iz teka na smučeh in se je razvila na Finskem. Zelo hitro se je razširila pri skandinavskih sosedih, vse hitreje se uveljavlja tudi po Evropi in drugod po svetu. Za tako hojo potrebujemo le par posebnih palic, ki imajo priročne ročaje s pentljami in kovinsko konico, dobro obutev in primerna oblačila, da se lahko ob vsakem vremenu odpravimo v naravo in z dinamično hojo izboljšamo vzdržljivost in krepimo telo. SPDT je letos že četrtič priredilo tečaj nordijske hoje, ki ga je kot prejšnja leta vodila vaditeljica nordijske hoje Sara. Med vadbo, ki je potekala ob petkih, je tečajnike seznanjala s tehniko hoje, s primernimi vajami za ogrevanje ob začetku ter za raztezanje ob koncu vadbe, pa še s pozitivnimi učinki te vztrajnostne vadbe. Tečaju je letos sledilo 25 navdušenih udeležencev. Nordijske hoje se ni težko naučiti. Usklajeno gibanje nog in rok je pogoj za pravilno izvajanje nordijske hoje. Za razliko od hoje brez palic je tukaj korak daljši in hitrejši. Prav uporaba izredno lahkih palic s posebnimi ročaji s pentljami, ki jih pritrdimo na zapestje, daje tej hoji dodatno varnost in užitek. Kot začetniki lahko prve korake prehodimo, ne da bi zabadali palice v tla. Roke same sledijo gibanju nog kot pri normalni hoji. Vsak korak začnemo s postavljanjem pete na tla. Potem pa primemo ročaje palic, ki so vedno v diagonali ob telesu in začnemo z odrivanjem. S prednjo roko stisnemo ročaj in vbodemo palico, zadnja se roka odpre in iztegne. Ko z roko zamahnemo v nazaj, poskusimo tudi razpreti dlan. Nordijska hoja je učinkovit trening za vse telo. Primerna je za vse PLANINSKI SVET Predavanje o tujerodnih rastlinskih vrstah Planincem je narava posebno blizu, zato so še posebno pozorni na vsakršno rušenje naravnega ravnotežja. Prav tej temi posveča Slovensko planinsko društvo Trst nocojšnje celovečerno predavanje. V svojo sredo je povabilo uglednega tržaškega botanika, strokovnjaka, ki s pozornim očesom opazuje spremembe v naravnem okolju in zna s svojo izkušenostjo prepoznati, laiku nevidne, pokazatelje rušenja naravnega okolja. Prof. Livio Poldini, največji poznavalec flore in vegetacije dežele Furlani-je Juljiske krajine, bo govoril na temo Invazivke - zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Tujerodni invazivni pleveli se v zadnjem času neverjetno razširjajo in razraščajo tudi pri nas. Teh vrst človek ni vnesel namenoma v naše okolje, kot je to storil z nekaterimi kulturnimi in okrasnimi rastlinami, ki so obogatile naš jedilnik oziroma so popestrile naše vrtove. Te vrste smo vnesli nehote s pospešenim medcelinskim prometom. Naselile so se na degradiranih površinah, kjer niso imele konkurence in se razrasle. S svojim boho-tenjem izrinjajo domače, zahtevnejše vrste in rušijo naravno ravnovesje, kar vodi v globalizacijo rastlinstva. Poleg tega so tudi zdravju škodljive, nekatere so močni alergeni, druge pa vsebujejo nevarne alkaloide. S svojo prisotnostjo kažejo tudi na stanje naravnega okolja pri nas. Predavanje bo nocoj, 10. novembra 2011 ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Vabljeni. Zaključni večer SPDT Slovensko planinsko društvo Trst zbira slikovni material za Zaključni društveni večer, ki bo v četrtek, 15. decembra 2011. Ob tej priliki odbor vabi člane in prijatelje, ki so se udeležili društvenih dejavnosti v letošnji sezoni, da posredujejo slikovni material, s pomočjo katerega bo postal prikaz pesterejši, vse bolj popoln in doživet. Planinci, ki se bodo v nedeljo, 13. novembra udeležili društvenega martinovanja, lahko material posredujejo kar ob tej priložnosti. V slovenskem šolskem centru razstava Življenje pod Triglavom Pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici se ob koncu prihodnjega tedna pripravljajo na pomemben dogodek, ki se tudi uvršča v niz prireditev ob 100-letnici društva. V slovenskem šolskem središču v Puccinijevi ulici 1 bodo v petek, 18. t.m. ob 18. uri odprli fotografsko in dokumentarno potujočo razstavo Življenje pod Triglavom. Razstavo pripravljajo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije ter Slovenskim planinskim muzejem iz Mojstrane. Ob odprtju razstave bodo predvajali tudi najnovejši slovenski gorniški film Sfinga, ki ga na Goriškem še nismo videli. Vstopnine ne bo. Lepa priložnost torej za ogled zanimivega filmskega dela tudi za planince in ljubitelje narave tudi iz sosednjih planinskih društev. Razstavo Življenje pod Triglavom so ob koncu prejšnjega tedna postavili na Reki, še prej je bila na ogled v Trstu, v sodelovanju s tamkajšnjim SPD, v začetku decembra pa jo bodo prenesli na Koroško. Družabni večer in martinovanje izletnikov v Bolgarijo Ob povratku z devetdnevnega izleta v Bolgarijo so udeleženci z navdušenjem osvojili predlog, da se v jeseni srečajo na družabnem večeru in podoživijo vtise s planinskega izleta in popotovanja po zanimivi balkanski deželi. Obljuba dela dolg. Družabni večer bo v petek, 25. novembra ob 18.30 pri Štekarju v Števerjanu. V prvem delu bo predvajanje fotografskih posnetkov z izleta, drugi del pa bo potekal bolj v prazničnem martinovem vzdušju, ob domačih dobrotah Štekarjeve domačije. Vabilo na druženje je v prvi vrsti namenjeno izletnikom in njihovim najožjim družinskim članom. Udeležbo je, zaradi organizacijskih zahtev, treba najaviti, oziroma potrditi koordinatorju (Vlado), najkasneje do 19. novembra. starostne stopnje ne glede na kondi-cijsko pripravljenost, ponudi pa lahko veliko tudi zahtevnejšim športnikom kot npr. skoke in dele, ki jih pre-tečemo ali hitro hojo po gričevnatem terenu. Vztrajnostni trening kot je nordijska hoja ima veliko koristnih učinkov za naše telo. Oskrbi celoten organizem s kisikom in spodbudi srce in krvni obtok, aktivira presnovo maščob, krepi imunski sistem, povečuje vzdržljivost in gibljivost telesa z okrepitvijo mišičja, kit in vezi, izboljšuje našo uravnoteženost in dobro počutje. Vse te učinke lahko dosežemo z redno vadbo. Kako redno bomo vadili, je odvisno od naše kon-dicije, prostega časa in počutja. Telesna aktivnost vselej pripomore k boljšemu počutju. Odpravimo se zato v naravo s palicami! Če smo v družbi še s prijatelji, bo hoja še bolj prijetna in zabavna. (Tatjana Miletic) šah Štirje naši mladi gredo na DP V nedeljo je bil v Devinu mladinski turnir, ki ga je organiziralo tržaško društvo Accademia degli scacchi. Njaboljši v vsaki kategoriji so se kvalificirali tudi za državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ragusi na Siciliji. Nastopilo je tudi veliko mladih zamejskih šahi-stov, ki so tudi dosegli zelo dobre uspehe. Najmlajši kategorij U8, U10 in U12 so imeli skupen turnir. V konkurenci štirinajstih šahistov iz cele dežele je absolutno prvo mesto dosegla Lejla Juretič pred Boštjanom Petarosom (oba 4/5). Oba sta se seveda uvrstila na državno prvenstvo. Zelo dobro 4.mesto je osvojil Andraž Štoka (3/5), ki je bil v moški kategoriji U12 drugi, prav tako kot Sebastjan Pieri (3/5) v kategoriji U10. Absolutno najboljši rezultat celotnega turnirja (4,5/5) in seveda prvo mesto ter uvrstitev na državno prvenstvo je v moški kategoriji U14 dosegel Matej Gruden. Tu je zelo dobro tretje mesto dosegel Liam Visentin (4/5). V ženski kategoriji U16 pa je v skromnejši konkurenci prvo mesto in kvalifikacijo dosegla še Urška Petaros (2/5). Štirje kvalificirani na državno prvenstvo so zelo dober skupni izid naših mladih šahistov, ki vadijo v šolskih in društvenih krožkih. Pred nekaj leti zastavljeno delo se tako sedaj bogato obrestuje ne le na šolski, temveč tudi na absolutni ravni. Kdor se tokrat ni uvrstil na državno prvenstvo, bo imel še veliko priložnosti, začensi s turnirjem v Spilimbergu čez dva tedna in nato pokrajinskim prvenstvom, ki bo 8.decembra v Trstu. Marko Oblak košarka - Promocijska liga Sokol za vrh, Bor NLB zunaj konkurence Jutri se bo s tekmo med tržaškim CUS-om in Santosom začela promocijska liga. V tržaški skupini bo enajst ekip, med njimi tudi Sokol in Bor Nova ljubljanska banka, ki bo sicer igral zunaj konkurence. Ker je bilo v prvenstvu U21 premalo prijavljenih ekip, je zveza borovce vključila v promocijsko ligo, slednji pa ne bodo vključeni v končno razvrstitev. »Naš nastop je bil nujen, saj moramo po pravilniku deželne C-lige registrirati vsaj tri mladinske ekipe,« je pojasnil trener Lucio Martini. Sokol je priprave na prvenstvo začel že septembra. Največja novost je novi trener Zoran Lazarevski - Lazo, bivši slovenski prvoligaš, ki bo pri Sokolu ob članih treniral tudi mladinsko ekipo U13. Ekipa je v primerjavi z lansko sezono nekoliko spremenjena. V ekipi ni več Vidalija, Umka, Emilija in Spadonija, pridružila sta se Denis Doljak in Andrej Guštin (zdaj je poškodovan), »starosta« Marko Hmeljak pa se je iz igralca prelevil v športnega vodjo. Kot igralca ga še niso registrirali, tako da bo ekipi, morebiti, priskočil na pomoč v nadaljevanju prvenstva. Igralci Sokola so do-selj trenirali trikrat tedensko, z začetkom prvenstva pa bodo imeli trening manj in tekmo. Domače tekme bodo igrali v občinski telovadnici v Nabrežini ob petkih ob 21.15. Prvič pred domačim občinstvom bodo sicer igrali šele v sredo, 23. novembra, prvi krog pa jih čaka v ponedeljek ob 21.00, ko bodo igrali v Trstu proti Don Boscu. Cilj je čim višja uvrstitev, skrita želja je tudi napredovanje. Bor NLB pa bo prvo tekmo igral prav tako v gosteh pri Libertasu (v soboto ob 20.30). Glavnina igralcev pripada letniku 1991, trije pa so še osemnajstletniki in igrajo tudi v prvenstvu U19. Ko se termini tekem ne bodo prekrivali, bosta Galocchio in Pertot igrala v promocijski ligi, sicer pa s člansko ekipo v deželni C-ligi. Varovanci trenerja Martinija trenirajo dvakrat tedensko, domače tekme pa bodo igrali ob sredah ob 21.15. Kot Sokol se bodo predstavili domači publiki na domačih tleh v sredo, 23. novembra ob 21.15. Sokol: Erik Piccini, Gregor Budin, Zoran Lazarevski - Lazo kroma Lucio Martini kroma jadranje Matej Guštin, Alex Vitez, Damjan Košuta, Niko Sossi, Jan Sossi, Jure in Primož Ro-gelja, Ivan Semolič, Andrej Guštin, Denis Doljak, Matija Trampuž, Kevin Sedevcic, Erik Moscati. Trener: Zoran Lazarevski -Lazo, spremljevalec: Marko Golemac, športni vodja: Marko Hmeljak. Bor Nova ljubljanska banka: Marco Mase' Lorenzo Pallini, Luca Galocchio, Andro Pertot, Leonardo Manta, Giulio in Marco Liccari, Giulio Bassi, Matjaž Deluisa, Enrico Peretti. Trener: Lucio Martini. Luca Carciotti se je izkazal Čupini optimisti so se pretekli teden preizkusili v zahtevnih morskih razmerah: na regati na Lošinju so jadrali z jakostjo vetra do 30 vozlov, val pa je dosegel tudi pet metrov. Zaradi takih razmer so organizatorji 13. Kupa Lošnja izpeljali tri plove samo v petek, v soboto in nedeljo pa je tekmovalni del odpadel. Od 130 regatantov je vse tri plove zaključila samo trideseterica optimistov, med katerimi je bil 22. Luca Carciotti, edini optimist Čupe. Med jadralci iz Italije je bil tretji, saj sta bili boljši evropska prvakinja Francesca Bergamo (Triesina del-la vela, absolutno 4.), druga pa Maria Vitoria Marchesini, zmagovalka različnih re-gat po Italiji. Čupin jadralec Sebastian Cet-tul je zaključil samo en plov, Samuele Fer-letti pa niti enega, čeprav se je cel dan trudil na vodi. Prvi plov je skušala dokončati tudi kadetinja Giorgia Sinigoj, ki je kot ostale jadralke pod 12. letom starosti naposled ostala brez uvrstitve. Nina Benedetti in Jan Pernarčič pa sta ostala na kopnem. Čupini optimisti so pod vodstvom Matije Spinazzole v soboto, ko ni bilo re-gat, trenirali v zalivu Čikat, kjer je bil veter nekoliko šibkejši, naslednji konec tedna pa bodo nastopili na Martinovi regati v Izoli. KOŠARKA - UNDER 19 DEŽELNI Začeli s porazom Bor Nova Ljubljanska banka - Alba Cor-mons 55:79 (12:25, 28:37, 39:51) Bor: Bassi 28, Bole 4, Buzzi 4, Igor De Luisa 1, Matjaž De Luisa, Faiman 4, Mat-tiassich, Perco 2, Sternad 12, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Združeni mladinci Bora in Brega so začeli deželno prvenstvo s porazom proti starejšemu in močnejšemu tekmecu. Gostitelji so nastopili nepopolni: dolgo časa bodo predvidoma igrali brez poškodovanega Diega Celina, po nekaj minutah pa so ostali še brez Patrika Mattiassicha. Kljub vsemu so se domači nasprotniku iz Krmina upirali po svojih najboljših močeh. Gostje so se sicer v rezultatu kmalu odlepili, vendar Borova četa se ni predala in je z veliko požrtvovalnostjo uspela nadoknaditi skoraj ves zaostanek ter se približati na samih sedem točk. V zadnjem delu pa je Alba uveljavila svojo premoč in večje število menjav ter ponovno vzpostavila varno razliko. ODBOJKA - UNDER18 ŽENSKE Zalet drugič zmagal Lucchini - Zalet 2:3 (15:25, 21:25, 25:21. 25:20, 10:15) Zalet: Bembi, Budin, Cabrelli, Ghez-zo, Klobas, Malalan, Škerl, Vidoni, Žerjal, Kneipp, Paoli (L1), Devetak (L2). Trenerka: Tania Cerne Igralke Zaleta so tudi v drugem krogu slavile, tokrat pa so morale skromnejšim nasprotnicam prepustiti točko. V prvih dveh nizih so naše odbojkarice igrale zelo dobro. V prvem so z ostrim servisom večkrat spravile v težave svoje nasprotnice, drugi pa je bil nekoliko bolj izenačen, čeprav zmaga naše ekipe ni bila v dvomu. V tretjem in četrtem setu je združena ekipa popustila v napadu, Lucchini pa je odlično igral v obrambi in izsilil tie-break. V petem nizu so boljše začele domačinke, a so se gostje pravočasno zbrale in osvojile potrebne točke za novo zmago. Škoda le, da se je prav na koncu srečanja poškodovala Anna Paoli. Ostali izid: Olympia - Eurovol-leyschool 0:3. Vrstni red: Eurovolleysc-hool 9, Oma in Virtus 7, Coselli 6, Zalet 5, Breg 3, Lucchini in Olympia 1, S. Sergio 0 (Olympia s tekmo več, Coselli in Zalet s tekmo manj). □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni Openday v Innichenu od četrtka, 8. do nedelje, 11. decembra 2011 s smučanjem na smučiščih Helm, Croda Rossa,Baranci. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. Danes, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: jutri, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. novembra 2011 21 GLOSA Siva eminenca slovenske politike in gospodarstva Jo2e Pirjevec Prejšnji teden je v Ljubljani umrl Niko Kavčič. Dosegel je častitljivih 97 let in imel bogato življenje. Vendar me je novica o njegovi smrti - čeprav ni prišla nepričakovano - hudo prizadela. Z njim sem izgubil sogovornika, ki me je vedno presenečal z ostrino svoje misli in z jasnovidnostjo, s katero je presojal ljudi in razmere pri nas. Kljub razlikam v letih in izkušnjah, sva se nenavadno dobro ujela pri ocenjevanju slovenske zgodovine in sodobnosti ter drug drugega spoštovala. Jaz sem Ni-ka Kavčiča smatral za enega najbistrejših Slovencev, kar sem jih srečal, zaradi naklonjenosti, ki mi jo je vedno izkazoval, pa upravičeno lahko trdim, da me je tudi on imel rad. Naj se mu oddolžim s tem kratkim zapisom Niko Kavčič se je rodil 7. decembra 1915 v Škofi Loki v obrtniški družini, ki mu je vcepila močno nacionalno zavest in ljubezen do svobode. Tema vrednotama je ostal zvest celo življenje. V mladosti se je oblikoval znotraj liberalno usmerjenega telovadnega društva Sokol, katerega idealom se nikoli ni odpovedal, čeprav je v zrelih letih deloval v okviru Komunistične partije Slovenije. Po maturi na Trgovski akademiji v Ljubljani se je zaposlil v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo, ko pa je izbruhnila druga svetovna vojna si ni pomišljal, da bi se ne pridružil Osvobodilni fronti. Od leta 1942 je bil borec v Škofjeloški in Poljanski partizanski četi, organizator partizanskih tehnik in kasneje med vodilnimi v varnostni službi na Gorenjskem. V tej funkciji se je izkazal predvsem pri lovu na gestapovskega obveščevalca Helmutha Rozu-meka, ki je napravil veliko škode narodnoosvobodilnemu gibanju, pa tudi pri zbiranju vojaških podatkov, za katere so bili zavezniki še kako hvaležni. Ob koncu vojne je Kavčič deloval v Trstu, kjer je ostal vse do leta 1946. Tu je skrbel predvsem za zaščito gospodarskih interesov Slovencev, saj je bilo treba po fašističnem opu- stošenju v tem smislu začeti vse znova. Čeprav je v naslednjih letih prenesel težišče svojega dela v Ljubljano in v Beograd, je treba reči, da Primorske, tako v domovini kot v zamejstvu, ni nikoli izgubil izpred oči. Ni slučaj, da je odločilno sodeloval pri ustanavljanju Splošne plovbe in pri načrtovanju koprskega pristanišča, kar ni bilo enostavno, saj so te pobude vzbudile v Jugoslaviji marsikateri odpor. Potem ko se je sredi petdesetih let poslovil od Udbe, je Kavčič našel novo zaposlitev na področju bančništva, na katerem se je angažiral z vso zavzetostjo, prepričan, da je treba zagotoviti predvsem eno: gospodarsko čim bolj samostojno Slovenijo. Šlo je za projekt širokih, tudi ideoloških razsežnosti, saj je Kavčič dobro razumel, da je treba uveljaviti nov tržni model ekonomije, ki je odklanjal vsako doktrinarno togost. V tem smislu je prav on v času gospodarske reforme po letu 1964 svetoval Borisu Kraigherju, naj Jugoslavija odpre meje in preusmeri odvečno delovno silo na Zahod. Kazalo je, da bo liberalna usmeritev prevladala, posebno ko se je v Sloveniji utrdil na oblasti Stane Kavčič (s katerim Niko ni bil v sorodstvu). Naš Kavčič je bil v tem času pobudnik in direktor Ljubljanske banke, ki je nastala predvsem iz nuje, da se Slovenija čim bolj odtegne beograjskemu centralizmu. Ta drzni projekt je prekinila odstrelitev Staneta Kavčiča z oblasti, ki sta jo leta 1972 zrežirala Tito in Kardelj. S Stanetom je padel v nemilost tudi Niko, ki se je pri petdesetih znašel v pokoju. To seveda ne pomeni, da je miroval. Ko se je v naslednjem desetletju zgodila »slovenska pomlad« je v zakulisju aktivno sodeloval, kakor tudi pozneje po naši osamosvojitvi. V določene smislu je bil zares siva eminenca slovenske politike in gospodarstva, pri čemer ga ni motilo, tudi če je prišel s somišljeniki v navzkriž. Do zadnjega je bila njegova skrb preživetje, razvoj in blagostanje našega naroda. Zanj je veliko storil. Slava njegovemu spominu! VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon bo od severovzhoda k nam postopoma usmerjal hladnejši celinski zrak Darko Bradassi Po jesenskem dežju je sedaj na vrsti anticiklon, ki nam bo prinesel več dni s stanovitnim in povečini sončnim vremenom. Deževje je bilo pri nas po pričakovanjih skromno in le občasno ter na srečo ni imelo nič skupnega z zelo obilnimi padavinami, ki so hudo prizadele italijanski severozahod in nekatere druge predele države. Naši kraji so se znašli le na daljnem obrobju vremenske fronte, ki se je dalj časa zadrževala nad Ligurijo in nekaterimi Tirenskimi predeli. Fronta je ponekod na italijanskem severozahodu, še zlasti na območju Genove in v njenem zaledju, prinesla izredne količine padavin. V nekaterih predelih so v nekaj urah padle večmesečne količine dežja, prišlo je do tragičnih posledic. Za tako močne padavine sta bila kriva predvsem dva faktorja. V prvi vrsti za ta čas toplo morje, v drugi pa stacionarnost vremenske fronte. Fronto so namreč spremljali južni vetrovi, ki so se nad toplim morjem napajali z zelo vlažnim zrakom. Po drugi strani je fronta tudi več dni mirovala na istem mestu, ker jo je na vzhodu zaustavljal anticiklon. Pojavi so bili zato močni in dolgotrajni. Temu je treba dodati še vrsto obtežil-nih faktorjev, v prvi vrsti orografska lega Genove in Ligurije nasploh, ki ju naokrog obdaja občutno višje gorato zaledje. Tam se je vlaga, ki so jo prinašali okrepljeni južni vetrovi, še dodatno kopičila in so se padavine dodatno krepile in na novo generirale. Genova in nekateri drugi predeli v Liguriji so med drugim geološko oporečni, ker so bili grajeni na nekaterih bonificiranih rečnih strugah. V normalnih pogojih seveda ni težav, ob tako izjemnem dežju pa je prišlo do tragedije. Ozračje se sedaj povsod občutno umirja. Nad osrednjim Sredozemljem se že krepi anticiklon, ki se bo v prihodnjih dneh vzpenjal do Skandinavije. V višinah ga bo spremljal za ta čas zelo topel zrak, njegovo osrčje pa bo ravno nad evropskim severom, kjer bodo v prihodnjih dneh, ob sončnem vremenu beležili za ta čas zelo visoke temperature. Anticiklon bo tudi naše kraje dalj časa obvaroval pred morebitnimi vremenskimi frontami bodisi na zahodu kot na vzhodu. Njegov vpliv pa bomo pri nas občutili tudi zaradi padca temperatur. Od severovzhoda bo namreč v nižjih plasteh ozračja preusmerjal proti nam postopno hladnejši celinski zrak. Zapihala bo šibka do zmerna burja, živo srebro pa se bo začelo spuščati. Šlo bo za postopno dogajanje, iz dneva v dan bomo beležili kakšno stopinjo manj. Od sobote ali nedelje se bo živo srebro spustilo pod dolgoletno povprečje, najnižje temperature se bodo na Krasu spuščale pod 10 stopinj Celzija, predvidoma, ko bo najhladnejši zrak nad nami, do okrog 5 stopinj Celzija. Občutek mraza bo nekoliko povečala tudi burja. Občutno hladneje bo kot v zadnjih dneh, pa čeprav še ne bomo beležili ravno zimskih temperatur, ker se bo glavni del mrzle zračne mase zaustavil nad Balkanom. Od danes do vključno nedelje bo prevladovalo sončno vreme z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo. Burja se bo postopno nekoliko krepila, temperature pa se bodo spuščale. Tudi večji del prihodnjega tedna se bo nadaljevalo podobno vreme. Na sliki: nad večjim delom Evrope se krepi anticiklon urad vlade rs za slovence na tujem Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela o Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: - A: Slovenci v zamejstvu - B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zago-varjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaju Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zago-varjana v obdobju od 1. novembra 2010 do 31.1 oktobra 2011. Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja iz-seljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi za večje število nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in denarnega sklada 4.000 evrov. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: - izvirnost teme - pristopa, - uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo - strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komenskega 11, 1000 Ljubljana s pripisom "ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 15. decembra 2011, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2012. Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi/poleti leta 2012. Dodatne informacije na tel.00386(0)1 230 80 18 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). ljubljana - Razstava 20 del Alenke Slavinec na bregu Ljubljanice Fotografije lipicancev bodo do konca novembra lepšale podobo Ljubljane Od leve direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, predsednica sveta javnega zavoda KL Maja Simoneti, podpredsednica sveta javnega zavoda KL Vida Čadonič Špelič, avtorica razstave Alenka Slavinec in pomočnik direktorja za marketing in prodajo KL Bogdan Capuder na predstavitvi razstave V umetniško fotografijo ujeta lepota lipicancev na bregovih Ljubljanice v teh dneh krasi ambient jesenske Ljubljane. V galeriji na prostem na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici se je namreč vse do konca meseca moč sprehoditi skozi razstavo 20 fotografij svetovno znanih belih lepotcev iz Lipice, ki jih je v objektiv v okviru projekta ob 20-letnici slovenske države in fotografske razstave Slovenia in US ujela avtorica Alenka Slavinec. Fotografska razstava, ki si jo je bilo najprej moč ogledati v najstarejši kobilarni v ZDA, Tempel Farm, gostovala pa je tudi v galeriji slovenskega veleposlaništa v Washingtonu, nato pa še v New Yorku, na Festivalu Ljubljana, v Lipici in na Ptuju, se tako ponovno vrača v slovensko prestolnico, kjer je tokrat na ogled kar na prostem. Gre še za en dogodek, s katerim Kobilarna Lipica v letu 2011 močno povečuje svojo prisotnost in promocijo v slovenski prestolnici. V marcu se je namreč v Ljubljani predstavila z odmevnim spektaklom Lipica v Ljubljani, s katerim je kar dvakrat v enem dnevu napolnila dvorano Stožice, v galeriji Kresija je prav tako marca gostovala z razstavo del Avgusta Černigoja, izjemnega umetnika, ki je vsa svoja dela zapustil Kobilarni Lipica, kjer je danes tudi njegova stalna galerija, v središču Ljubljane se je v sodelovanju z veleblagovnico Nama konec poletja predstavljala z izvirno predstavitvijo v njenih izložbah, fotografska razstava na prostem pa tako zaokrožuje letošnjo lipi-ško ljubljansko zgodbo. Serija razstavljenih fotografij je sicer nastala na posestvu Kobilarne Lipica in odseva podobo kulturne krajine Lipice ter več kot štiristo let njene zgodovine. Dvajset fotografij skozi zgodbo lipicanca v njegovem naravnem okolju predstavlja dvajset let samostojne Slovenije, zadnja fotografija, detajl konjske svilene grive, ki kaže na belino in nebeško čistost lipicanca v urbanem okolju, pa ponazarja, da je lipicanec tudi konj graščin in soban. Fotografije, ki si jih je moč te dni ogledati ob Ljubljanici, so tudi naprodaj, Kobilarna Lipica pa je izdala tudi umetniški koledar za leto 2012, v katerem je zbranih 12 fotografij iz cikla razstave, ki odražajo lepote lipicanca. Koledar v stenski ali namizni izvedbi je na voljo tudi v prosti prodaji, naročiti pa ga je moč tudi preko spletne strani www.lipica.org. 22 Četrtek, 10. novembra 2011 AVTOMOBILI / vozili smo - Najmanjši SUV bavarske hiše Novi BMW X3 je odločno bolj vabljiv od prejšnjega Za 18 stotov težak avto je dvolitrski turbodizel nekoliko prešibak Če bi ga pogledali samo znotraj, bi se lahko tudi zmotili: novi BMW X3 je še kar podoben staremu. Armaturna plošča je enaka, z vsemi merilniki in sredinsko konzolo: vse je lepo pregledno, voznik pa se za volanom počuti kot doma: sedenje je udobno, položaj pa nekoliko višji, kar zagotavlja odličen pregled nad cesto, kar je sicer značilnost vseh SUV. Med prednjima sedežema je seveda kot pri vseh be-emvejih tudi krmilnik sistema iDrive. Barvni zaslon na vrhu sredinske konzole je pregleden in dobro berljiv v vseh svetlobnih razmerah, iDrive pa je eden boljših sistemov upravljanja funkcij avtomobila. Če imamo kakšen pomislek, slednji gre na račun sicer odličnega osemstopenjskega samodejnega menjalnika, ki pri vseh modelih s trilitrskim motorjem (od serije 5, preko X5 do serije 7) deluje brezhibno, ob dvolitrskem motorju, ki je poganjal X3 , ki smo ga vozili, pa je po našem mnenju nekoliko prepočasen. BMW X3 je dokaj udoben SUV srednjega razreda, v katerem potniki na prednjih sedežih sedijo udobno, tisti na zadnjih pa morajo samo upati, da spredaj ne sedita dva dolgina, sicer bodo imeli bolj malo prostora za kolena. Novi X3 je daljši in širši od svojega predhodnika, kar zagotavlja športni videz, tudi pločevina pod stranskimi stekli je širša, ostale linije pa so še kar ostro odrezane, kot je pač sedaj trend pri skoraj vseh oblikovalcih. Avto tehta obilnih 18 stotov in torej 185-konjski turbodizel (380 Nm) skupaj z 8-stopenjskim ZF menjalnikom, ki sicer prenese do 500 Nm navora, ni najboljši recept za športni avtomobil, kar X3 hoče biti. Po našem mnenju je kombinacija s 6-sto-penjskim serijskim menjalnikom boljša, čeprav smo odločni zagovorniki avtomatike. Se pa avtomatika pri X3 odlično obnese v mestu: deluje skoraj neopazno, tako da bi le s težavo zaznali kdaj pretika iz ene prestave v drugo. Ko smo že pri motorju, naj povemo, da je s sistemom Efficient Dynamics novi X3 še kar varčnem tudi ob upoštevanju teže in obilne čelne površine. Akumulator se polni ob odvzetju plina, motor pa se ob semaforjih samodejno ugaša in spet prižiga (start&stop). Pogonski sistem xDrive deli navor v normalnih pogojih 60 od sto zadaj. A če nas vprašate, če bi X3 kupili, bi kljub nekaterim negativnim platem, odgovorili jasno in glasno DA, ko bi seveda imeli tistih 50 tisoč evrov, kolikor tak avto stane, z vso dodatno opremo vred. saab Kitajci bodo v • ■ • rešili Švede Švedski Saab, ki zadnjih nekaj let umira na obroke, se je letos že drugič znašel pred bankrotom, z milijonskimi dolgovi do delavcev in dobaviteljev. Da bi se rešili iz hude krize, je lastnik znamke Saab Automobile, švedsko podjetje Swedish Automobile N.V. (Swan), pred dnevi podpisal memorandum o soglasju, po katerem nameravajo 100 % delnic prodati kitajskima podjetjema Pang Da in Youngman. S prodajo naj bi sedanji lastniki zagotovili dolgoročno financiranje te nesrečne švedske znamke. 100 milijonov evrov kupnine naj bi podjetji Pang Da in Youngman plačali v obrokih, hkrati pa sta se obvezali, da bosta v Saab vložili še nadaljnjih 500 milijonov evrov. Veljavnost memoranduma je do 15. novembra, pod pogojem, da Saab ostane v reorganizaciji. Predkupno pravico do Saaba ima General Motors, ki za Saabove avtomobile dobavlja številne komponente, zato se pričakuje še soglasje tega velikana. Švedi s svojo avtomobilsko industrijo nimajo sreče - večinski delež Scanie ima VW, lastnik Volva je kitajski Geely, očitno pa bodo izgubili še Saaba. Stran pripravil Ivan Fischer renault - Zmaga na javnem razpisu in prehod na elektriko Električni kangoo za francosko pošto Okolju prijazen dostavnik je v Franciji cenovno zelo ugoden - Velik tovorni prostor V naslednjih štirih letih bo več kot 15 tisoč električnih vozil kangoo zero emissions predanih 19 največjim francoskim organizacijam, ki so sodelovale v javnem razpisu. Renault je zmagal na javnem razpisu, ki se je pričel pred poldrugim letom pod vodstvom francoske La Poste. Ta je okrog sebe zbrala še 18 drugih podjetij, zainteresiranih za prehod dela svojega voznega parka na okolju veliko prijaznejša električna vozila. V prvem koraku, imenovanem tudi »konkurenčni dialog«, so se proizvajalci električnih vozil vsak mesec srečali z nabavnimi predstavniki skupine, jim predstavljali modele vozil, odgovarjali na njihova vprašanja in se odzivali na njihove potrebe. Renault kangoo Z.E. je v Franciji s ceno 15.000 evrov brez davka in vključeno državno subvencijo v višini 5000 evrov že na voljo zainteresiranim kupcem. Namenjen je predvsem poslovnim kupcem, ki želijo gospodaren in do okolja bolj spoštljiv dostavnik. Renault kangoo Z.E. je prvi cenovno dosegljiv povsem električen mali dostavnik na trgu. Na voljo sta tudi različici maxi z dvema ali s petimi sedeži, vse pa ohranjajo funkcionalne odlike modelov z motorjem z notranjim zgorevanjem, torej od 2,4 do 4,6 m3 velik tovorni prostor, nosilnost 650 kg in enako raven udobja. sponsorstvo Igralci Juventusa se vozijo z grand cherokeejem Partnerstvo med nogometnim klubom Juventus in Fiat Automobiles bo trajalo do konca prihodnjega leta, v tem času pa se bodo nogometaši in nekateri funkcionarji vozili z jeepi grand cherokee. Glavni trener Antonio Conte je povedal, da je pot do uspeha velikokrat dolga in strma, a ceste bo zdaj veliko lažje premagovati s pomočjo izjemnih terenskih sposobnosti grand cherokeeja. michelin - Zanimivi izsledki dresdenske univerze Nove gume primacy 3 zagotavljajo varno vožnjo na vseh podlagah Michelin je predstavil svoj novi avtoplašč primacy3, ki nadomešča dosedanjega primacy HD, istočasno pa so predstavili raziskavo dresden-ske univerze, ki je dokazala, da nova guma bolje zavira od konkurence tako na suhem kot na mokrem cestišču, z njo pa se boste tudi varneje vozili v mokrih ovinkih. Sicer pa je dres-denska univerza razkrila nekatere zanimive ugotovitve, in sicer, da se 70% nesreč zgodi na suhih cestah, 60% nesreč se zgodi v mestih in pri nizkih hitrosti, 75% nesreč se zgodi na ravnih cestah (od katerih je le 20% mokrih), 25% nesreč se zgodi v ovinku (od tega 50% na mokrih cestah), in to so nesreče z najhujšimi posledicami in končno, da se 99% nesreč na mokrih cestah zgodi v zelo plitvi vodi. Michelin primacy 3 se ponaša z novo podobo tekalne površine, poleg tega pa jo sestavljajo zmes elastome-rov, ojačevalca na osnovi silike in mehčalca na osnovi raznih smol. Sicer pa je treba vedno imeti v mislih, da tudi najboljše gume ne morejo pomagati, če niso pravilno na- polnjene. Pravilen tlak v njih, pa naj bodo zimske ali letne, je prvi porok za njihovo učinkovitost. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu! - Volk 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Delo osvobaja - režija Damjan Kozole; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 6.55, 7.45, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes: Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due Rai Tre Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Una sposa per due (kom., ZDA, '62, r. H. Levin, i. S. Dee) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La versione di Banfi (v. A. Banfi) 23.30 Film: U-571 (vojna, ZDA, '00, r. J. Mostow, i. M. McCona-ughey) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.20 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik 20.30 0.40 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.20 Aktualno: Nonsolomoda 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Variete: Uomini e donne (v. M. De Fi-lippi) O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke, vmes LAl-bero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-017.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Indiana Jones e il regno del tesc-hio di cristallo (pust., ZDA '08, r. S. Spielberg, i. H. Ford) 23.25 Aktualno: Delitti Rock 0.25 Aktualno: I nuovi Mille 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Dr. House Medical Division ' 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 16.50 Nogomet: Turčija - Italija 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole t ^ Tele 4 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Camurri) 23.30 Nan.: Boris 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Ma-gazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: La 7 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Show: G'Day 0.50 Aktualno: Prossima fer-mata (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Ko pomaranče dozorijo (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.10 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.25 Dok. felj-ton: Soline (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Ba-bilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Dok. film: Tujec v mestu 0.20 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 13.20 18.55 Videozid (pon.) 14.05 Misija Evrovizija (pon.) 16.10 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem 16.40 Mo-stovi-Hidak 17.10 Nad.: Doktor Martin 17.55 Evropski magazin 18.25 Univerza 18.55 Videozid 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Tahan, deček z bombo 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Film: Un'impresa da Dio (kom., ZDA'07, r. T. Shadyac, i. S. Carell) 23.05 Film: Pile al balzo (kom., ZDA '04, r. R. Marshall, i. V. Vaughn) 1.00 Pokerlmania 2.05 Nan.: Rescue Me 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 14.35 Variete: Archeologie 14.45 Vi-deomotori 15.00 Aktualno: Archeologie 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 22.15 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: The visit (dram., r. J.W. Pearlman, i. M. Gibbs) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Una vita in perocolo (dram., ZDA, '01, r. N. Gomez, i. D. Delany) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 21.35 Nad.: Komisar Rex 0.00 Video-zid (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 9.30 Novice 11.05 Ne Tretjem 12.30 Poročila TVS1 16.50 Kronika 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 K2 - dok. oddaja 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Slovenski magazin 18.00 22.45 Izostritev 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. odd.: Kras, meja, literatura in film Franca Giraldija 20.30 Film: Rebus 22.30 Primorska kronika 23.15 Minute za... 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.35 Tv prodaja 7.05 Nad.: Ko se zaljubim 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.40, 17.10 Larina izbira (nad.) 12.0017.50 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Volitve 2011 22.00 24UR zvečer 22.45 Film: Pozabi Pariz (ZDA) 0.45 Nan.: Zvezde na sodišču 1.20 24UR (pon.) 2.20 Nočna panorama A Kanal A 7.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet 9.15 Tom in Jerry (ris. serija) 9.30 Ve-veriček Squirrel Boy (ris. serija) 9.55 Razred 3000 (ris. serija) 10.35 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.45 Nan.: Na kraju zločina (pon.) 12.0016.10 Faktor strahu (resn. serija) 12.55 TV prodaja 13.50 Film: 20.000 milj pod morjem 15.40 Hum. nan.: 10 razlogov zakaj te sovražim 17.05 Na kraju zločina - CSI Miami (krim. serija) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Manekenka in detektiv (ZDA) 1' 1 • - ¿ Jk- 20.00 Film: Forrest Gump 22.35 Film: Predsednikov mož) 1.15 Film: Policijska akcija radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Vlasta Nussdorfer); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide - 1. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Za zdravje, svetovalna odd.; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.3022.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 -lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 10. novembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/12 M CELOVEC O 2/14 TOLMEČ O 5/18 TRBIŽ O 3/12 o 2/11 KRANJSKA G. o 3/11 S. GRADEC O TRŽIČ 5/12 O KRANJ O LJUBLJANA 5/14 POSTOJNA O 2/12 KOČEVJE REKA 6/17 CELJE 3/13 O MARIBOR o 4/12 PTUJ O M. SOBOTA O 4/12 N. MESTO 3/13 O ZAGREB 4/13 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno. Na območju Trbiža bo dopoldne bolj oblačno zaradi nizke oblačnosti ali megle, ki pa se bo razkrojila tekom dneva. Ob morju bo pihala šibka burja, ki pa se bo od večera krepila. Danes bo na Primorskem in v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Na Primorskem bo začela pihati šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod bo rahlo rosilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 6, v alpskih dolinah okoli 0, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 19 stopinj C. Ob prisotnosti anticiklona nad Baltikom, ter ciklonskega območja nad Črnim morjem, bodo nad našo deželo začeli dotekati bolj suhi vzhodni tokovi. Jutri se bo ozračje začelo ohlajati ter bo « začasno bolj vlažno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 9.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 7.35 Nad zahodnim Sredozemljem je še plitvo ciklonsko območje, nad Skandinavijo, srednjo Evropo in tudi našimi kraji pa območje visokega zračnega tlaka. S šibkim vzhodnim vetrom doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih ljudeh se bodo v notranjosti države pojavljale manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 3.09 najnižje -22 cm, ob 9.14 najvišje 46 cm, ob 16.01 najnižje -57 cm, ob 22.22 najvišje 31 cm. Jutri: ob 3.37 najnižje -25 cm, ob 9.33 najvišje 43 cm, ob 12.26 najnižje -54 cm, ob 22.53 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............9 1000 m ..........11 1500 m............6 OC 2000 m............3 2500 m............1 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. grAdec M. SOBOTA O-1/6 K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo prevladovalo lepo vreme; na vzhodu bo jasno, na zahodnem pasu pa bolj spremenljivo. V hribih bo spremenljivo, več oblačnosti bo na območju Trbiža in v Karnijskih Predalpah, kjer niso izključene rahle padavine. Ob morju in na Kraški planoti bo pihala okrepljena do občasno močna burja. Najvišje dnevne temperature bodo nižje. Jutri čez dan se bo zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V soboto bo precej jasno, jutro bo hladno. Še bo pihala šibka do zmerna burja. zDa - 23. novembra bodo protestirali pred Kongresom in Belo hišo »Okupatorji« Wall Streeta peš iz New Yorka v Washington Pripadniki gibanja Okupiraj Wall Street na newyorškem parku Zuccotti ansa vesolJe - Sonda zašla s smeri Težave pri ruski misiji na Mars NEW YORK - Pripadniki gibanja Okupiraj Wall Street so se včeraj opoldne po krajevnem času iz newyorške-ga parka Zuccotti peš odpravili na 380 kilometrov dolgo pot proti prestolnici ZDA Washingtonu, kamor bodo predvidoma prispeli do 22. novembra. Naslednji dan bodo protestirali pred kongresom in Belo hišo. Na pohodu, ki spominja na podobne pod vodstvom borca za državljanske pravice Martina Luhtra Kinga mlajšega v 60. letih prejšnjega stoletja, bo uvodoma sodelovalo okrog ducat newyorških protestnikov, spotoma pa se jim bodo za nekaj časa pridružili drugi podporniki gibanja. Spali bodo v šotorih ali v domovih podpornikov. Namen pohoda je opozoriti na 23. november, ko se izteče rok za kongresno komisijo republikancev in demokratov za identificiranje 1200 milijard dolarjev proračunskih prihrankov v naslednjih desetih letih. Delo komisije poteka v znamenju prepirov med demokrati in republikanci. Slednji bi radi le krčili porabo, demokrati pa želijo ob tem tudi povišati davke za bogate Američane. Pohodniki bodo na dan prehodili povprečno 32 kilometrov, hodili bodo od devete ure zjutraj do pete ure popoldne, sledile bodo debate ali prireditve. Hodili bodo po lokalnih cestah in avtocestah, kjer je to dovoljeno, zato so pohod poimenovali "Okupiraj avtocesto". V Washingtonu jih bodo 22. novembra zvečer pričakali pripadniki gibanja "Okupiraj Washington", naslednji dan pa bodo protesti pred sedežema zakonodajne in izvršne oblasti. (STA) VESOLJE - V oddaljenosti 324.600 km Asteroid mimo Zemlje najbližje v zadnjih 35 letih LOS ANGELES - Približno 400 metrov velik asteroid je včeraj ob 0.28 po srednjeevropskem času letel mimo Zemlje s hitrostjo 50.000 kilometrov na uro. Tako velik asteroid je bil Zemlji najbližje v zadnjih 35 letih, vendar nevarnosti, da bi trčil vanjo, ni bilo. Astronomi so let asteroida 2005 YU55, ki je mimo Zemlje letel v oddaljenosti 324.600 kilometrov, kar je bližje kot Luna, izkoristili za natančno proučevanje. Med drugim so ugotovili, da je površina asteroida večinoma iz ogljikovih spojin, njegovo površino pa so tudi natančno kartirali. Po napovedih znanstvenikov se kaj podobnega ne bo zgodilo pred letom 2028. (STA) MOSKVA - Rusija je v torek ob 21.16 po srednjeevropskem času uspešno izstrelila sondo brez posadke, ki naj bi dosegla Marsov naravni satelit Fobos in od tam na Zemljo prinesla vzorce (na sliki). Vendar je sonda zašla s smeri in se ji ni uspelo utiriti, so sporočili iz ruskega vesoljskega centra Roskosmos. Domnevno naj bi bila za težave kriva pokvarjen motor ali napaka programske opreme. V Roskosmosu imajo zdaj tri dni časa za utir-jenje sonde. "Gre za izredne razmere, a imamo stik s sondo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal vodja Roskosmosa Vladimir Popovkin. Več kot 13 ton težka sonda, na kateri je več kot 120 milijonov evrov vredna merilna naprava, naj bi Mars in Fobos dosegla prihodnje leto. Prav tako naj bi sonda v Marsovo orbito utirila kitajski satelit. V začetku leta 2013 naj bi sonda pristala na Fobosu, na Zemljo pa naj bi se vrnila avgusta 2014. Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo te misije pridobili nova spoznanja o nastanku našega sončnega sistema. Prvotno je bilo predvideno, da se bo misija na Mars začela leta 2009, a so jo morali zaradi tehničnih težav preložiti. (STA)