PRIMORSKI DNEVNIK ^iiina - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 222 (4996) _ Žalovanje v OZN prav pred začetkom 16. zasedanja glavne skupščine Hammarskjoeld zgubil življenje pri letalski nesreči j? je bil namenjen v Rodezijo na sestanek s Čombejem Postavlja se možnost sabotaže - Počastitev tajnikovega spomina na seji Varnostnega sveta - Načelnik evropskega urada OZN Spinelli dobil nalogo, naj takoj odpotuje v Kongo - Pričakujejo se velike težave v zvezi z imenovanjem novega tajnika zaradi sovjetske zahteve o tristranskem vodstvu glavnp^iJ®' -~7 Prav na navečer začetka 16. zase-v^ovatif, OZN, ki se začenja jutri, je ne. tu 5aiamarql1fia,Jnovica- da ->e glavni tajnik OZN Hodeziii z.?ul:)il življenje pri letalski nesre- či W ’ .k0 3e iz Leopoldvilla potoval v Ndolo v fl/- kJer se je imel sestati s Čombejem. fcs £eriJaVlU’ da le-SStttaSi se Je vozil Ne pa ji ’ .PogreSajo, L Se je ,0FrJsl0 Poi;rdi-■‘ To sn „iet.al° Ponesre- 7» OZNUradno sP°ročili ?M^ldaS°šebiJj. P.oIeg Ham-funkcio-s*uptio S petimi so z©ubili >len eSesa’ ki ie i * Funkcionarji ».N p“m0;£'-Ijnarskioeldov 5® „ Američan pravni Linnerl f abry- Lin‘ 'N AHce t ta)n'ca Ka- r’ ki P°ročn;i5Jaiande in a- i!lli rw princi Harold Ju-varnostni ville, kamor je prepeljalo generala McKeowna, pripeljalo Gizengo iz Stanleyvilla v Le-opoldville, zatem pa Gizengo in Adulo v Rim, ko sta potovala na beograjsko konferenco. Z istim letalom sta se Gizenga in Adula vrnila iz Rima v Kongo. Člani posadke so bili vsi Švedi. Takoj ko je v New York prišla novica o smrti Ham-marskjoelda, so dvignili na pol droga 99 zastav držav članic OZN in zastavo OZN. Novica, da so našli razbitine letala in truplo Hammarskjoelda in njegovih sodelavcev, je prišla na sedež OZN kmalu po 11. uri. Predsednik indijske vlade Nehru je nocoj izjavil v Novem Delhiju, da ni izključeno, da gre za sabotažo. Izjavil je: »Ne vem, ali je treba nesrečo pripisati incidentu ali sabotažnemu dejanju. Pogoji v Kongu so taki, da je vse mogoče«. Ameriški predsednik Kenne-dy je izjavil, da bo Hammar-skjoeldovo ime «ostalo v spominu med tistimi, ki so mnogo prispevali k človeški zgodovini«. V Leopoldvillu so v krogih, ki so blizu OZN, mnenja, da bi dejavnost katanških lovskih letal utegnila biti povezana s smrtjo Hammarskjoelda. V i-stih krogih omenjajo, da so Combejeve oblasti prepovedale leteti podnevi letalom OZN nad ozemljem Katange, in u-gotavlja se, da je Hammar-skjoeldovo letalo zapustilo Leopoldville včeraj pozno popoldne, tako da je prišlo ponoči nad ozemlje Katange, zato da se izogne katanškim lovskim letalom. V Leopoldvillu domnevajo, da je Ham-marskjoeldovo letalo morda napravilo krog in letelo nad Angolo ter s tem porabilo precejšnjo količino goriva. Osebni pomočrik načelnika operacij OZN v Kongu Lin-nerja Jacques Poujoullat je izjavil v Leopoldvillu, da smrt Hammarskjoelda ne bo prinesla nobene spremembe v politiko OZN do Katange. Razen tega je OZN odredila preiskavo, da ugotovi, v kakšnih pogojih je bilo letalo, s katerim je potoval Hammar-skjoeld, popravljeno v Leopoldvillu. preden je odletelo Zaradi daljše prekinitve električnega toka je naš list izšel danes z znatno zamudo. v Ndolo. V letalu je bilo 16 oseb in od teh šest članov posadke. Di sedaj so vedno govorili o deve‘ih potnikih in petih članih Dosadke. PoujoullaL ki je po rodu Švicar, je imel tiskovno konferenco na sedežu OZN v Lea poldvillu namesto Linnerja. Izjavil je, da je skrivnost zakasnitev, s katero je Hammar- skjoeldovo letalo priletelo nad letališče Ndolo. Priti bi moralo dve uri in pol prej. Odkar je letalo odletelo, niso dobili od njega nobenega sporočila. V Ndolo bo odšla skupina švedskih strokovnjakov, ki bo sodelovala pri preiskavi o nesreči. Predvideva se, da bo dejavnost skupščine verjetno paralizirana, dokler ne bo rešeno vprašanje Hammarskjoeldove-ga naslednika. To pot bo to še težavnejše, ker bo sovjetska delegacija verjetno izkoristila priložnost in znova postavila svojo zahtevo za reformo tajništva na podlagi načela tristranskega vodstva. Listu na OgN ne vsebuje nobene določbe glede nasledstva glavnega tajniKa v primeru njegove smrti. Zato spada zadeva avtomatično v pristojnost Varnostnega sveta. Varnostni svet mora priporočati tajnika soglasno. Prvo sejo Varnostnega sveta so napovedali že za nocoj. Pozneje so javili, da se sovjetski delegat ni hotel pri- Danes prvi sestanek Gromika in Rnska ob otvoritvi zasedanja sknpščine OZN Kennedy je napovedal govor na skupščini - JMongi Mlini verjetno predsednik - Nkrumah zahteva nepristransko preiskavo o smrti Hammarskjoelda sadki je po- tis* ‘r?ki paot. kmaiu p° > valJ Če v Nd°“ HtiS t>0lp I z letali- >i kmal, je nad 2 niit».2atem S° $»viia ki°klkh°VJ ki ie o-ie ^arsltjoeld tl f* ^ *a- ».NSen* Pristan- Vlač >»aiie uka ‘C?01 ie smer. i^aS.k.V5ta.1"5“- h* letalo Hanjenca letajo d°P°ldne CN^noči kakih 6 de^ m, ■Or i" se Je imel v. &S* * NBW YORK, 18. — Predvideva se, da se bo zasedanje skupščine QZN, ki se bo začelo jutri, začelo s počastitvijo spomina glavnega tajnika Hammarskjoelda. V tajništvu OZ1N poročajo, da bodo podtajniki nadaljevali svojo dejavnost vsak na svojem sektorju, kakor so to delali po odhodu Hammarskjoelda v Leopoldville. Iz Akre javljajo, da je predsednik Gane Nkrumah zahteval takojšnjo preiskavo o smrti Hammarskjoelda, ki naj jo izvrši povsem neodvisen in nepristranski organizem. Nkrumah je dodal, da so okoliščine, v katerih je Hammarskjoeld izgubil življenje, skrivnostne. Tudi afriško-azijska skupina ki je imela danes popoldne sejo, je zahtevala takojšnjo in natančno preiskavo, da se ugotovi odgovornost za Hammarskjoeldovo smrt. Indonezijec Sastroamidjojo je umaknil danes svojo kandidaturo za predsednika skupščine QZN in prepustil mesto edinemu kandidatu Tunizijcu Mongiju Slimu. To je Sastroamidjojo sporočil na privatnem sestanku afriško-azijske skupine. Dodal je, da so na sestanku poudarili, da bi bilo pravično, da bi bil predsednik zasedanja predstavnik Bela hiša je sporočila, da je Kennedv sklenil govoriti v glavni skupščini OZN, katere zasedanje se začenja jutri. Dan njegovega govora bo določen, ko do znan program dela skupščine. Mogoče je, da bo Kennedy govoril v petek. V Beli hiši izjavljajo, da se je Kennedy odločil, da pride osebno v skupščino OZN zaradi smrti Hammarskjoelda, da pokaže, da ZDA podpirajo Združene narode. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je ob prihodu v New York izjavil, da bo Ken-nedy ali pa on sporočil »važen predlog o razorožitvi v Združenih narodih«. Dodal je, da do sedaj ni bil določen niti kraj niti čas njegovih razgovorov z Gromikom. Verjetno pa se bosta sestala jutri ob 10. uri. Kar se tiče razgovorov o Berlinu, poroča «New York Times«, da je francoska vlada obvestila ameriško vlado, da ne bo sodelovala pri razgovorih s Sovjetsko zvezo. Beograjski komentarji o Hammarskjoeldu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Smrt generalnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda je potisnila v ozadje vse ostale današnje dogodke. Nocojšnja beograjska lista »Borba« in »Politika« ob- $^u,£v!‘vi se po-na f5 sS g°eld, f nspel tudi .-98etini:_ n v zato so ^e. javile, KLT Vdol* pp£ Ses.N^arsl6 javil' 'V U.N in «Skjoeld m ' Hi9 Da Vltvi «e sP°razu-V;>tn9 8je izraznosti. letafkioel(j azalo da ki jPOtova> * K S ,°2N. t»3S v službi -k0 > fi T?nie ,tlk’. so °r- i\a ^zi*S anjn Volaškimi Lso.sodei°- ,7 So ska let?. riaka in i1 « ° Hi Ni letala ? so na- javljata na prvih straneh poročila v zvezi s tragičnim dogodkom, življenjepis pokojnega generalnega tajnika in med drugim poudarjata misije, ki jih je Hammarskjoeld med svojim službovanjem o-pravil, ki so imele za cilj u-reditev raznih sporov na miren način. Na podobni misiji je Daga Hammarskjoelda doletela tragična smrt, ki jo je tem bolj za obžalovati, ker bo ta smrt postavila pred svetovno organizacijo poleg drugih važnih vprašanj ne le izvolitev novega tajnika temveč, kot to napovedujejo prva poročila iz Moskve, tudi vprašanje reorganizacije generalnega tajništva. Sovjetska vlada, kot je znano, je že prej sporočila, da ne prizna Daga Hammarskjoelda za generalnega tajnika OZN in da prekinja z njim vse odnose zaradi načina, kako je tolmačil sklepe generalne skupščine o Kcngu, in zaradi tega, ker je — po mnenju sovjetske vlade — bil odgovoren za smrt Lu-mumbe. Pred tremi dnevi je »Pravda« v zvezi s sedanjimi akcijami OZN v Katangi očitala generalnemu tajniku Hammai« skjoeldu, da začenja to akcijo, da bi se izognil ostri kritiki na bodočem zasedanju generalne skupščine. Nekatere okolnosti v zvezi s tragično smrtjo generalnega tajnika v OZN dajejo nekaterim povod za ugibanja in sumničenja, da ne gre za nesi ečo, temveč za sabotažo o-zircma za napad na letalo ge- ................................ Izidi političnih volitev v Zah. Nemčiji Adenauer je izgubil večino in mesto zveznega kanclerja Nova vlada bo koalicija med demokristjani in liberalci, novi kancler pa bo verjetno minister za gospodarstvo Erhard 10 »C? WeanZen telfuj2bleaJ.n<> u- K ■hi »•ve aik Ko vojaških irski ^¥^1^10 se bii “,L°_vsk? V9‘o v P°šk Jden <>d 'r da je 1 letala’ v L teža,,. lraala ,9r'en-'ha » *dijsiri,2araai Sr po- po- ln na 90 Bh obla-kfrNHtehii'ie,,razpolaSo Ab ‘b z v??0-36 bilo ;»3 H. Nrebni "d apara-C1V,X*Ven rea3 noina pot>orab ,1n?, ,s‘už- 9 ‘udi za Ota Vpfal,° i* husabeth- RONN 18. — Preteklo nede-lin so se v Zahodni Nemčiji vršile splošne politične volitve, na katerih je združena demo-kristianska stranka prejela H.239 984 (45,4 odst.) glasov in 241 poslancev; ska stranka 11.406.253 36,3 odst.) in 190 poslancev, ibe-rulna stranka 4.009.988 G 2,/ odst.) in 66 poslancev. V volilnem okrožju Cochen se bodo volitve vršile 1. oktobra in bodo izvolili enega poslancu. Ostale manjše stranke niso dosegle pet odstotkov predpisanih glasov in so zato brez predstavnika v Bundestagu. Demokristjani so izgubili 24 poslancev in s tem absolutno večino v Bundestagu; socialdemokrati so pridobili 21 poslancev, liberalci pa 25 poslan-cev. Glavno vprašanje, ki se sedaj postavlja, je nova vlada, ki bo po vsej verjetnosti koalicija med demokristjani ln beralci. Gotovo je, da Adenauer ne bo več zvezni kancler ker liberalna stranka zahteva odstop Adenauerja za syoje sodelovanje X .vladi. Hkrati liberalci predlagajo dosedanjega podkanclerja in ministra za gospodarstvo Erhar-da za novega kanclerja. V de-mokristjanskih krogih pa zatrjujejo, da je edini pogoj za sodelovanje med demokristjani in liberalci «vzajemna obveznost, da bodo nadaljevali z dosedanjo zunanjepolitično linijo«. Tudi bavarska «Kr-ščansko-socialna zveza«, ki je zaveznica «Krščansko-demo-kratične zveze« v Adenauerje-vi vladi, in ki ji predseduje dosedanji obrambni minister Strauss, je že izjavila, da je naklonjena Erhardu kot nasledniku Adenauerja. Dopisniku agencije «Reuter» je kancler Adenauer izjavil danes, da je z rezultati volitev ((zadovoljen z mednarodnega stališča«. Na tiskovni konferenci pa je Adenauer zatr” dil, da je izključena koalicijska vlada s socialdemokrati. Kancler je nadaljeval, da volitve ne spreminjajo v ničemer mednarodnega položaja, ki da je skrajno napet.« Le če bo Zahod ostal združen in odločen, bo ZSSR pristala na po- neralnega tajnika OZN. Po nekaterih trditvah so za smrt Daga Hammarskjoelda odgovorne sile, ki so hotele pre-1 padla prečiti normalizacijo razmer v " Kor.gu. Kdo so konkretno te sile in komu gre v račun, da se na navečer samega zasedanja generalne skupščine O ZN, ki ima na dnevnem redu važna mednarodna vprašanja, položaj še bolj zaplete, komentatorji ne povedo, temveč prepuščajo bralcem možnost samih ugibanj. V beograjskih političnih krogih upajo, da zastopniki 99 držav, zastopanih na zasedanju generalne skupščine, posebno pa velike silo zaradi resnega mednarodnega položaja 'ne bodo dovolile, da bi se zasedanje zgubilo v razpravljanje o spremembi strukture generalnega tajništva, in zanemarila vprašanja, od katerih je odvisen mir na svetu. B. B. gajanja, ki ostajajo še nadalje cilj politike moje stranke« je dejal Adenauer, Župan zahodnega Berlina Willy Brandt je izjavij novinarjem, da bo socialdemokratska stranka predlagala predsedniku republike sestavo vlade «na najširši možni podlagi« in dodal, da bodo ((potrebo vlade nacionalne enotnosti vedno bolj občutili v bližnjih dneh in tednih«. Na vprašanje, ali bi njegova stranka sodelovala v vladi, ki bi ji predsedoval Adenauer, Brandt ni hotel dati odgovora, ampak je le dejal, da je zelo malo verjetno, da bi mogli liberalci pristati na Adenauerja. Sovjetska agencija TASS je takole komentirala volilne rezultate: ((Značilnost treh strank — demokristjanske, socialistične in liberalne — je v tem, da branijo iste pozicije. To je preprečilo volivcem, da bi glasovali za neko drugo politiko Demokrisljanska stranka kanclerja Adenauerja je zgubila absolutno večino glasov, največ pa je pridobila libeij" stranka.« Demonstracije proti atomskemu orožju LONDON, 18. — Včeraj je bila v Londonu velika demonstracija proti jedrskemu orožju kljub temu, da so proti demonstrantom mobilizirali več tisoč policajev. Demonstracije so trajale pozno v noč. Policija je postavila kordon 1500 agentov okoli Trafalgar Square, da prepreči demonstrantom dohod pred parlamentom. številni demonstranti so se posedli po ulicah in s tem ovirali promet. Tedaj je policija nastopila in aretirala veliko število demonstrantov. Med aretiranimi je tudi kanonik John Collins, ki je predsednik organizacije »kampanja za jedrsko razorožitev«. Skupno so aretirali 1314 demonstrantov. Razen kanonika Collinsa so bili aretirani tudi dramaturga John Osborne in Shelag Delanej, igralka Vanessa Redgrave in pevec George Melly. Aretirali so tudi laburističnega poslanca Fennerja Brock-waua, Brockway je skupno s številnimi laburističnimi in konservativnimi kolegi z neke strehe opazoval demonstracije. Izjavil je, da je demonstracija imela nepričakovan uspeh kljub prepovedi notranjega ministra. Danes so 1314 aretiranih demonstrantov obsodili na zaporno ali denarno kazen pred raznimi sodišči v Londonu in na Škotskem. Filozofa B. Russella, ki so ga bili aretirali prejšnji teden, pa so danes zjutraj izpustili. O demonstracijah proti a-tomskemu orožju poročajo tudi iz Osla. Večja skupina demonstrantov je danes izvršila ((simboličen« pohod miru med Vzhodom in Zahodom. Demonstranti so s transparenti, na katerih so bila gesla proti a-tomskemu orožju, korakali od ameriškega do sovjetskega poslaništva. Pohod se je končal z javnim zborovanjem v središču mesta. Na zborovanju so govorili številni govorniki in protestirali proti obnovitvi jedrskih eksplozij. Medtem Pa javljajo, da so v Sovjetski zvezi povzročili nes zjutraj novo eksplozijo drskim orožjem. družiti pohvali Hammarskjoelda, ki jo vsebuje izjava, ki so jo objavili po seji. Sovjetski delegat se je pridružil samo sožalju, ki so ga člani Varnostnega sveta izrekli švedski vladi, Hammar-skjoeldovi družini in družinam Hammarskjoeldovih sodelavcev, ki so tudi izgubili življenje. Izjavil je, da se ne more pridružiti poveličevanju Ham. marskjoeldove osebnosti m njegove mednarodne vloge kot tajnika OZN, ker ga S'Z ni priznavala več kot takega in ker se ne strinja s politično dejavnostjo pokojnika, kakor jo navaja skupna izjava članov Varnostnega sveta. Razen tega poročajo, da je načelnik evropskega urada OZN Spinelli dobil nalogo, naj takoj odide v Kongo. Se večja negotovost vlada tudi glede tega, ker ni nobenih določb, sar se tiče začasnega tajništva. Običajno je Hammarskjoeld pred svojim potovanjem v tujino poslal u-radom okrožnico, s katero je imenoval svojega začasnega namestnika. Toda to pot je odpotoval tako naglo, da ni niti napisal okrožnice. Ce se bodo delegacije strinjale, bo morda mogoče začasno poveriti posle tajnika enemu od dvajsetih podtajnikov ali pa Ircu Bolandu, dosedanjemu predsedniku skupščine. Toda najbolj kvalificiran je Indijec Narasimhan, ki je sedaj na dopustu in se bo takoj vrnil v New York. Najresnejše vprašanje pa je imenovanje stalnega naslednika. Ce ne bo sovjetska delegacija povezovala vprašanja Hammarskjoeldovega naslednika s svojo zahtevo o reorganizaciji tajništva, so nekateri mnenja, da bi morda (____ izbira na Tunizijca Mongija Slima, ki bi bil sprejemljiv tako za ZDA kakor za Sovjetsko zvezo. Do sedaj ni noben član O-ZN zahteval, naj se na dnevni red skupščine postavi vprašanje imenovanja novega tajnika, Verjetno pa je, da bo ta predlog v kratkem postavljen tudi zaradi tega, ker je na dnevnem redu tudi sovjetska zahteva o tristranskem vodstvu. 'f Pohod na Bari" BARI, 18. — Na glavnih cestah, ki vodijo v Bari, je prišlo danes do spopadov med policijo in kmeti, ki so hoteli uprizoriti protestno manifestacijo v mestu. Najprej so hoteli priti v mesto na traktorjih, nato pa so se odločili za navadne avtomobile, tovor. TRST, torek 19. septembra 1961 Dag Hammarskjoeld fekt prepovedal do danes vsakršen promet s traktorji po vseh pokrajinskih cestah. Vse glavne ceste je policija blokirala. Ker so kmetje kljub temu skušali izsiliti prehod, jih je policija razgnala, pri čemer je bilo več kmetov laže ranjenih. Do spopadov je prišlo na več krajih. Policija je priprla kakih 50 demonstrantov. ki jih zaslišujejo na kvesturi. Do manjših spopadov je prišlo tudi na velesejmu, pred paviljonom Blagajne za razvoj italijanskega Juga. Kmetje so izbrali današnji dan za demonstracijo verjetno tudi zato, ker je bil danes v Bariju tudi predsednik republike, ki si je ogledal termoelektrarno v bližini Barija in velesejem. Dag Hjalmar Agne Carl Hammarskjoeld se je rodil 29. julija 1905 v Jankpmgu na Švedskem. Oče Hjalmar Ham-msrskjoeld je bil konservativni ministrski predsednik švedske vlade v prvi svetovni vojni. Pokojni Hammarskjoeld je študiral pravo in gospodarstvo na univerzi v Uppsali. Od leta 1930 dalje je imel postranska mesta v javni upravi in je nadaljeval študije pod vplivom Alberta Schweitzerja in pod vplivom angleškega e-konomista Keynesa. Leta 1934 je doktoriral v gospodarsko političnih vedah in je bil imenovan za tajnika Švedske tanke. To mesto je zapustil leta 1936 in ie postal državni podtajnik v finančnem mini strstvu. Leta 1941 je bil imenovan za predsednika Švedske banke, leta 1946 pa je prišel v zunanje ministrstvo kot 'finančni svetovalec. Pozneje je postal stalni podtajnik v zunanjem ministrstvu in leta 1951 je postal član vlade kot državni minister. Novembra 1952 je Norvežan Trigve Lye zapustil tajništvo OZN in aprila naslednjega leta je skupščina OZN odobrila imenovanje Hammarskjoelda. Hammarskjoeld je leta 1955 začel celo vrsto mirovnih poslanstev, ko je odšel v Peking, kjer se je razgovarjal s Cuenlajem o izpustitvi e-najstih ameriških letalcev, ki so bili obsojeni zaradi vohun- min .........."»»c.. Izjava kongoške vlade o smrti Hammarskjoelda Nehru obsoja tuje vmešavanje v Kongu LEOPOLDVILLE, 18. — Kon-goška osrednja vlada je sklenila, naj bo jutri dan žalovanja zaradi smrti Hammarskjoelda. Uradno poročilo pravi, da je osrednja vlada »to sklenila, da počasti spomin velikega pokojnika, ki je postal žrtev sramotnih spletk zahodnih držav, in da javno manifestira svoje zgražanje do škandaloznega vmešavanja nekaterih tujih držav v kongo-ške zadeve«. Pojočilo dodaja, da se je vlada sestala na izredni seji, da »prouči posledice smrti človeka, ki je bil vez med Vzhodom in Zahodom, zaščitnik majhnih držav pred imperialističnimi in neokolomalistični-mi grožnjami zahodnih držav«. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da bi pomenilo zadati hud udarec OZN, če bi opustili akcijo, ki se je pravkar začela v Katangi. »V Indiji in kakor sem prepričan, v številnih drugih državah, bi javno mnenje odločno reagiralo proti taki odpovedi.« Nehru je dodal, da se je Hammarskjoeld šele po dolgem razmišljanju odločil izvajati resolucije OZN o Kongu, ki temeljijo na enotnosti in suverenosti dežele in ki zahtevajo izgon tujih plačancev. »Zadovoljni smo, je dodril Neliru, da je krenil na to pot, njake in avtobuse, ker je pre- in za nas je bilo veliko prese- „i, ....................................................................................... nečenje, ko smo videli, da se nekatere države temu upirajo. Zdi se, da so boje proti OZN v Katangi organizirali in da jih vodijo evropski plačanci, ki so napovedali vojno Združenim narodom in tistim, ki jih podpirajo. Rodezijska vlada ima v tej zadevi še posebno odgovornost. To ustvarja skrajno resen položaj za OZN« Combe, ki je čakal v Ndoli na Hammarskjoelda, se je vrnil v Katango. Pred odhodom je na tiskovni konferenci trdil, da je do sedaj zgubilo življenje med boji v Katangi tisoč ljudi, ter je obtožil ZN «napada.» V Elisabethvillu so se danes nadaljevali boji med silami OZN jn Combejevimi žan-darji. Predstavnik OZN v Leopoldvillu je izjavil, da je irska posadka v Jadotvillu od včeraj ujetnica Combejevih žan-darjev. V soboto so se Com-bejevi žandarji uprli evropskim častnikom in so se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti z irsko posadko. Toda niso se držali sporazuma in so nepričakovano izvršili napad ter ujeli irske vojake, ki jih imajo sedaj za talce. Osrednja kongoška vlada je odredila tudi zaporo meje med Kongom in bivšim francoskim Kongom, ker tamkajšnji predsednik Julu podpira Combeja. Nad Fanfanijcm se zbirajo oblaki V novembru bodo odrekli podporo «konvergend» Levita PSDI ta takojšnjo krito vlade - Fanfanijevo sožalje uli smrti Hammarskjoelda - Martino odpotoval v New lork, Hare prispel \ llim (Od našega dopisnika) RIM, 18, — Vodstvo republikanske stranke je na nedeljski seji sklenilo pospešiti akcijo za dosego nove vladne večine in novo vlado levega centra. V pričakovanju sklepov, ki jih bodo sprejeli v bližnjih tednih vodstveni organi ostalih strank vladne večine in spričo okoliščine, da je treba omogočiti odobritev «e preostalih državnih proračunov, je vodstvo PRI sklenilo ponovno sestati se v zadnjih dneh oktobra, da bi izpopolnilo proučitev celotnega položaja in sprejelo ustrezne sklepe. Tako je vodstvo PRI Dovsem jasno povedalo da namerava povzročiti vladno krizo v novembru, ko predsednik republike ne bo imel več možnosti, da bi v primeru vladne krize razpustil parlament in razpisal nove splošne volitve. PRI smatra namreč, da je dozorel čas za sestavo vlade levega centra spričo «jasnega stališča PSDI«, spričo »večjega uveljavljenja avtonomističnih sil PSI«, pa tudi snričo dejstva, da se tudi s strani KD v vedno večji meri poudarja potreba po razširitvi demokratične podlage vlade. Glede tega pa vodstvo PRI ni enotno: desničarsko usmerjena manjšina (Pacciardi, Bor-ruso, Sanmartino, Cifarelli, Mpmbelli, Ravaioli in De An-dre) je nasprotovala tem tezam tajnika stranke Realeja; zlasti Pacciardi je podčrtal «nevtralistično» stališče PSI, kar naj bi preprečevalo, da bi socialisti mogli biti vključeni v vladno večino, in za- hteval, naj se pred spreje-mom tako važnega sklepa skliče ne le glavni odbor stranke, ampak celo kongres. Preteklo nedeljo se je sestala tudi levica PSDI in sprejela resolucijo, v kateri »smatra za neodložljiv izstop stranke iz parlamentarne večine, da bi povzročili krizo konvergentne vlade in omogočili sestavo vlade levega centra s podporo PSI«. Prihodnji petek se bo sestal centralni odbor PSDI in videli bomo, kakšno stališče bo zagovarjal Saragat. Znano je namreč, da je c>ara-gat proti takojšnji krizi vlad - I" '1 Veterinar nekega ameriškega oporišča v Novi Mehiki pregleduje enega izmed šimpanzov, ki se vežba za izstrelitev na polet okrog Zemlje tehniških šol. V tem pogledu je znašal porast v primeri z letom 1959-60 tri tisoč študentov. PULJ, V Pulju gradijo ladjo za Sudan 18. — Včeraj so slovesno splavili eno od dveh ladij, ki ju giadi ladjedelnica za sudansko trgovinsko mornarico — za podjetje Sudan Shipping Lines. Ladja, ki je prva plovna enota sudanske trgovske mornarice, se imenuje «Sennar» po istoimenskem mestu, ki je bilo nekoč prestolnica sudanskega cesarstva. Splavili ladje je botroval sudanski mini- puljski ladjedelnici «Uljanik» j ster za promet Ahmed Mag- i|iriiiiiaiiiiisiiiiiiiiiiiiaitiiiBiiiiiiiiiiBiiiiii|I|f||||||,||||||||l,|IB,,|,||,|l|,a||,,|,,|||||||||a|a||i|t|a||||g V kratki odsotnosti staršev Strop se je podrl in ubil dva otroka Nad stropom je bilo podstrešje, ki je bilo najbrž preveč obremenjeno MANTOVA, 18. — Mala Giu-seppina in Franco Pelizzola sta bila sama doma. Oče je spremljal ženo na postajo, ker se je morala peljati v Brescio. Otroka — deklica 7 let in deček 4 let — sta se nahajala v kuhinji, ko se je nenadoma zrušil stropni tram, ki je bil obenem opora podstrešja. Na podstrešju je bila kašča, ki je .bila najbrž preveč naložena, tako da je na kuhinjski strop pritiskalo pretežko breme. Tako se je vse skupaj zrušilo na otroka. Pritekli so takoj sosedi, da bi o-trokoma pomagali, vendar je bilo vse zaman. Deček je bil takoj mrtev, ker mu je prebilo lobanjo, deklico pa je pod ruševinami zadušilo. Karabinjerji so uvedli preiskavo o vzrokih porušenja. Mumija v smeteh BESANCON, 18. — Močno vznemirjenje je nastalo včeraj v Besangonu, kjer so pometači našli med smetmi truplo mlade ženske. Po najdbi so takoj obvestili policijo. Ostanke trupla so prenesli v medicinsko šolo. Ugotoviti so hoteli, ali gre za zločin ali za samomor. Policijski zdravnik pa je bil kmalu silno presenečen. Truplo je bilo zavito v tanke ovoje. Bila je namreč neka mumija, ki so se je hoteli v muzeju odkrižati, pa niso našli drugega boljšega načina, kot da so jo vrgli v smeti. Nenavaden doživljaj na poročnem potovanju TRENTO, 18. — Ko sta se dva mlada zakonca peljala z «1100 TV» od Agorda proti Pian Fedaia, ju je nenadoma zaneslo, da sta zletela v veliko jezero za jezom hidrocen-trale. Avto se je pogreznil v globoko vodo, ko je na neki način mlada žena uspela priti iz avtomobila in z veliko hladnokrvnostjo pomagati še možu, da je prišel iz vozila. Oba sta na srečo odlična plavalca. Splavala sta na vrh, odšla v bližnjo kočo ter povedala, kaj se jima je zgodilo. Prišli so potapljači ter avtomobil našli v globini 23 m; pozneje so ga tudi spravili iz vode. Mlada zakonca, ki sta se po- ročila 9. septembra, pa sta odšla, da nadaljujeta svoje poročno potovanje. doul El Bahari. Navzoči pa so bili še sudanski ambasador v Jugoslaviji Baghir El Sayed, Mohamed Baghir, predsednik ladijske družbe, Adel Vahab, direktor kabineta ministra za promet Muhamed Fati Fiapa-ra in direktor sudanske ladijske družbe — Sayed Meki El Sayed Alia, več domačih funkcionarjev in nekaj tisoč meščanov Pulja. V reški ladjedelnici «3. maju Sc v soboto svečano splavih motorno linijsko ladjo «Rio Coloradou, g 10.500 tonami nosilnosti. To je druga ladja iz serije treh, ki jih ta ladjedelnica gradi za argentinsko lad-djedelniško podjetje ELMA. ((»-------------------- NICA, 18. — Policija je aretirala neko Suzanne Chien. Izdajajoč se za bolničarko je stregla bolni igralki Sylviji Lopez v njenem stanovanju v Cannesu. Ko je Sylvia Lopez za levkemijo umrla, je lažna bolničarka pobegnila z več kovčki obleke in drugih stvari. Sedaj je Suzanne Chien že nekaj mesecev delala v bolnišnici v Courbevoiu, izkazujoč se s ponarejenim spričevalom. Gasilci in reševalne skupine iščejo žrtve med razbitinami letala «E!ectraa, ki Je eksplodiralo takoj, ko Je odletelo z letališča 0’Hare pri Chicagu. Vseh 36 oseb na letalu je našlo smrt gletitMli&ce •«a tj Iti,'tt'n ^ blilinbfrtvo Nagrada RAI-TV za jugoslovansko delo PISA, 18. — Danes so v univerzitetni zbornici proglasili zmagovalce za ((Nagrado Italija 1961» za televizijska in radiofonska dela. «Nagrada Italijan za glasbeno radiofonsko delo je bila dodeljena delu ((Skozi ogledalo». Avtorja sta Italijana Nicold Castiglioni (glasba) in Alberto Ca’Zorzi No-venta (besedilo). Enako nagrado za radiofonsko dramsko delo je pripadlo Irski, in sicer za ((Grob tkalca». Po noveli Seumasa 0’Kellyja je delo napisal Michael 0’Hoadha. Obe nagradi znašata 2 milijona lir. Nagrada italijanske radiotelevizije za radiofonsko glasbeno delo v znesku 1 milijona lir je bila dodeljena delu ((Resnična zgodba Jakca», za katero je napisal glasbo Maurice Ohana (Francija), tekst Camillo Jose Cela, priredil pa Alain Trutat. Enako nagrado italijanske radiotelevizije za radiofonsko dramsko delo je prejel jugoslovanski avtor Nebojša Nikolič za delo ((Monsieur Josephu. Nagrada italijanske zveze tiska (1 milijon lir) za radiofonski dokumentarij je dobila Velika Britanija za delo «Evropska anketa» Johna Shenvooda. eNagrada /talija« za televizijo (2 milijona lir) je bila za glasbeno delo dodeljena Švedski za ((Hudobno kraljico«; glasba: Dag Wiren, koreografija: Birgit Cull- berg. eNagrada Italija» za televizijo (2 milijona lir) je bila za dokumentarij dodeljena ZDA za delo «Resnični Zahod» Donalda Hyatta; besedilo je prispeval Philip Reis-man ml., pripovedovalec pa je Gary Cooper. Nagrado mesta Pise za glasbeno delo za televizijo (350.000 lir J je prejel «Proces» po romanu Franza Kafke. Glasbo je napisal Gott-fried Einem, besedilo pa Boris Blacher in Enz von Kramer (Avstrija), Nagrado mesta Pise za tel levizijski dokumentarij je prejela Švica. Dokumentni-rij se imenuje ((Življenje ji praznik«, avtor je Felice Vitah, izdelal pa ga je Roman Brodmann. Tržačan Peressoni osvojil nagrado »Ettore Pozzolin SEREGNO, 17. — Žirija II. mednarodnega pianističnega natečaja •Ettore Poz-zoli* je sklenila, da dodeli prvo nagrado v višini 700.000 lir ex aequo kandidatoma Pier Narcisu Masiju iz Siene ter Fabiu Peressoniju iz Trsta. Drugo nagrado 300 tisoč lir prejme kandidatka France Redon iz Pariza. Tretjo nagrado — zlato kolajno — pa je osvojila Li-dia Rocchetti iz Savone. Žirija pa je določila še četrto nagrado v znesku 70.000 lir; prejela jo je Laura De Fu-Sco iz Neaplja, ki je bila tudi najmlajša udeleženka natečaja. Dve tolažilni nagradi ex aequo pa sta prejela Augusto Parodi iz Genove ter Guido Salvetti tz Varese ja. Končno je žirija dodelila 50.000 lir Rotarg Cluba za najboljšega tujca, ki se uveljavi med nagrajenimi, pianistki France Redon. Nadaljnjih 50.000 lir, ki jih je dalo na razpolago tržišče pohištva v Seregnu za najbolje plasiranega Italijana, sta dobila Masi in Peressoni. Jugoslovanska filma tudi v Italiji MILAN, 18. — Družba Me-dio Film Distribuzione, ki je bila ustanovljena pred kratkim, je objavila svojo prvo skupino filmov za sezono 1961-62. Prvi od štirih filmov je «Maeist proti Her-kutu v dolini težav«. Režiser je Mario Mattoli, igrajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiu,t,,,,!!,,,,miiiiiiiimni,, m,,,,,!!,IIIM||||||1|||||| iiiifiiiitiiiiiiiiiftiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Vitali 13, Caldera pa 21 let ječe MILAN, 18, — Zdravnik Pie-ro Vitali, ki je 18. julija 1959 s pištolo ustrelil Lice Cazza-ni, svojo ljubimko, je bil danes obsojen na 13 let ječe in na razne dodatne kazni. Tako bo moral tudi plačati sodne stroške ter odškodnino hčerama umorjene, kar bo pa določilo civilno sodišče. Preden se je sodni zbor u-maknil v posvetovalnico, je predsednik po navadi vprašal Vitalija, če ima še kaj dodati. Dr. Vitali je dejal: • Nimam poguma imenovati teh ubogih deklic*. Mislil je hčerki umorjene. »Prosim ju odpuščanja, da sem jima ubil mater. Vem, da mi ne bosta nikoli odpustili, vendar pa vseeno prosim. Skušal bom s kesanjem popraviti, kar sem storil.* Po okrog dveurnem posvetovanju je sodišče izreklo omenjeno kazen, državni tožilec pa je zahteval 25 let. Dr. Vitali je poslušal čitanje razsodbe, ne fla bi pokazal kak znak zmedenosti. Potem je karabinjerju ponudil roke, da mu je nataknil lisice ter ga odvedel. Sodišče je spoznalo Vitalija za krivega umora, pri čemer pa je odklonilo obteževalne o-kolnosti namernosti ali namerne pijanosti. Obenem je sodišče obtožencu priznalo splošne olajševalne okolnosti kakor tudi duševno polomrače-nost v trenutku zločina. Pred prizivnim sodiščem pa se je končala razprava o zadevi, ki jo je kasacijsko sodišče vrnilo v razpravo apela-cijskemu sodišču. Gre za hotelskega natakarja Giovannija Caldero (31 let), ki je 1. 1956 zadušil brazilsko turistko Eli-so Ferreira Machado, ki je imela 39 let. Po obtožnici se je Caldera splazil v sobo Brazilke, da bi odnesel dragulje in denar. Pri tem ga je pa Ferreira Machado presenetila. V strahu, da bi ga prijavila oblastem, je Caldera žensko zadušil. Pred prvostopnim sodiščem so Caldero spoznali za krivega umora in ropa in obsojen je bil na 25 let ječe ter 3 leta nadzorovanja v svobodi. Pozneje je bil Caldera pred prizivnim porotnim sodiščem o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov. Na pritožbo državnega tožilca pa je bila razsodba drugostopnega sodišča razveljavljena in določena, je bila ponovna, današnja razprava. Tožilec se je zavzemal za potrditev prvotne razsodbe: 25 let ječe, obramba pa se je zavzemala za potrditev razsodbe prizivnih sodnikov. Sodišče je izbralo srednjo pot ter je Caldero obsodilo na 21 let. pa v njem Raimondt lo, Mario Carote// Orfei, Bice Va° '«t'j Croccolo, Francescs s drugi. V sfcup,m 0|j,|ii f rih filmov je se e ((:,• režiserja Andr*)11 ^ p «Naivni rem igra tudi & M bulski. Ostala dva sta jugoslovansko^ ^ ti vohunom» -. (jr- 2323». Prvi film J *> František Cap,'S’ „) iko Janičijevio, letič, Stevo Zi0°n> tp{ ka in Kurt L'n/0 j«J' poveduje zgodb0 „1 vanskem Pa^T’°^’inij uspelo vriniti so „ - je postal mojster gre. Drugi filrn ,e. p/ gor Pretnar, 19* ^/), vo Žigon, Lojze ra Nikolič, MN«" j, k Boris Kralj in ja se v času v borb in nefnsKiu cijskih taborišč. v soboto v ^ nagrade TURIN, 18. ^ ,‘iji ' *Marzotto». ki / __ letos razdelili (|r deljujejo že prireditev ob žitne Italije. (# delitve nagrad nost, zgo dovino časnikarstvo ter - o** v palači MadatnS t f ob navzočnosti 2 j#, rona. V žiriji 2 ^ nost, zgodovino " ji > stvo so: Cecchi, ^ salberti, ^onta^prPl’l Spadolini, m gledališče: GasS :TH5*’ 1 ce, Ricci, Strehle'^ ^ za medicino P°; . gliotti, Chiaranf' jf Zuco. Slovesnosti j ležil sam predse ^ ra nagrade Pa0 Razstava o PARMA, 18- " ski knjižnici v f pravljajo razstav • no Gian Domen'0, gnosiju, ki se 1 . 200 leti. P°d..l „ stvom akadeuiiJe ^ cei in univerze v v Salsu od 30. do 3. oktobra 2“ ,l\ Romagnosiju, raz, se bo prav iedalicl)t,‘/ trajala do 15. jllf^i stava naj sko učenost >0 pravno - P°sp0,.l(ef'' p;’ dogoškem, fH°z .ijiti11 kdlf tičnem in fizl' ročju. j V Celju raziskovalceV a lrit* CELJE, 18. "T „r0d’1' ut začel F. medn° ^ gres raziskovaie^it limesa - obra0' nekdanjega r'r7lS|j(, iKl rija. Trajal b0j„(i">(J tembra. Po en° s( )< j sedanju v Ce„,10 kongresa nada 1 p v Ptuju, potem dinski Banji, v_ jod11’ / sijeku., v Novem gtol ski Mitroviči 'n^gnj/ Beoff Ljubljani P^feafi tirnimi raziš* v naši držav'- , goni' j Končan 0nfl ■ bizantologov _ „ XII. Mednaro^jjh,! bizantologov v ) .g dn'j -flO*; trajal teden o*" ^^ naslednji, to jf |P< gres, Prav tako so ^ _ organizacije ^ log, da bodo p/aci<>' . T- moj mite bolgarskih in ciprski^ati^ Nemško demo-bliko in ZveZ pi>i :i, publiko bo narodnem K° :skot J/ zantološka raz to’/ en delegat* J dokler ne šanje Neviei) ' Za predsed^ ^ * ->>c% % različnih znanega 1ra p,,«!«. tologa Pro/'„tol°^0!,y Znani ,, * Gregoar, Ge° peW 1 ski it FTaJlZedmK''Ji' častni pred ^ P jt1 r S kongresa (t>Jf hvalna Pisv'0^ goj, tl goslovanskem fj '< - i VIA bizantologi)0- hvaljujejo^J fO^ at V,' ntzacijo lcv s° .fjt/) znanslvenegagj(l Fj še Pr,fJ giju Ostrog00^ l.Ji sebno pa Osli mu bodo, novi preds*A* nega kom'i'1 r le' Posvet 'ajvel)e i zanima«, nal iso. J loškega ia*°V-s/ f/ Pri o<„panjg d se sedaj ne vodi h 01 se razumnt- Ptekalili Pa se Prevzgajali, lf®' da to vztraJa Prt' tS^7Č iptelektual-1 ttiaiSi , mla3simi in da ** 'tdeči. n * ktuatct ne bili ^<1" "dl ?,01‘3fetelektoViilne kamPanie k Proti int., alcem, posebno !• ‘beračije m stareP 1U aameta V*°-7 po pisa‘ T Pu«ile za :!!a3Ske?a t,ska De Poslea- J tudi neSa- * “ Satlf’ Predvsem 80 ;«tie v" lvne posledice od-!?' i'iteleictn°S1'k med starej-hcvi»ti in med nji- panjih lam1"1 • k0legi- V Metoda ,, mPanjah je bila ^ str0kn?reVZg°30 “buržoaz-t>r‘iev* le "3^kov in profe-r*tika», ki dlocna in drzna f'oti tem „je.bila “Perjena S n°*ilci Pr° esorJem, glav-“ “ « pa so i ••‘•vi v« C\ *n mladi znan-J d»bi n,..f!ednie «iev Pisalo, da še nima-' ^So sicer ^ ^ teoretično po*l- ‘50 Sposobn lo it kb !k 50 šposnb8 'maj0 talent Vn iCazt"i*2asesti trd"ia- lr>es pa ne«a akademizma t V “‘laulia ^“tavlia, da so ^ in sta' ■1.etih med mlaj-ejsimi razumniki, i strok stareišo gene- ^ •■>5ubVniak0v p°3avl1* ci mi*- Mi’ aC6l° žalostnl ’ Polni 1 intelektual- .^stskega S ,Varialnega in no-k4a„?^* v mnotio-,-.?P delu „ ‘n v praktič-p’1 dovoli a!tlre^ niso posve-in?”1 in zi P°zornosti izkuš-tlr k°legovanjU sv°iil1 starej-, vali mi.’. niso dovolj spo-k-^nikov .Jen.ia starih ra-■' ' 1 st*rih strokovnja-pa so šli u so svoje iz-ee]o sposobne starejše i« S da°,Satnezniki '* “ ^ in !u P°Polnoma odkla-a»k.Jl11 odtujili. ^N»Vrtam frjšlo do «pri-klui eni n°težja», se se-*t 'hum ,rani kritizirajo i« .!Sširn •’ na dru®i Pa tarje. V najavljenih ukrepih ter v navodilih vidijo opazovalci v Pekingu temeljito spiemembo dosedanje politike do intelektualcev. Slišijo se tudi mnenja, da je do te korenite spremembe prišlo tudi zaradi tega, ker se stari intelektualci, posebno stan sttakovnjaki v posameznih vedah v znanstveno raziskovalnem delu nočejo kdove kol'-ko uveljaviti, pač pa ostajajo izven te dejavnosti; so nekako «le pasivni opazovalci velikega napredka*. Toda — in to je najbolj zanimivo — te pasivnosti staTim strokovnjakom, starim znanstvenikom n s očitajo kot nekakšne njihove odtujenosti do vsega, kar se na Kitajskem dogaja, pač pa pripisujejo njih pasivnost zgrešeni dosedanji politiki, ki se je vodila nasproti njim. Kkrati velja tukaj splošno prepričanje, da so bili mlaj- ši razumniki, posebno mladi tehnični strokovnjaki preveč angažirani v politični dejavnosti, v raznih kampanjah, v javni dejavnosti in da so zato poklanjali premalo pozornost; znanstvenemu delu, Težko je reči, ali gre sedaj dejansko za neke korenite spremembe v politiki naj-višjih organov v Pekingu, ali gre spet samo za trenutno kampanjo. Do sedaj smo namreč v kitajski praksi že večkrat naleteli na liberalnejša stališča do razumnikov, toda stališča, ki so veljala le za kiajšo dobo, stališča, ki so bila le kampanjskega značaja in ki so se kaj kmalu sprevrgla v zelo, včasih mnogo preveč oster kurz. Zato je upravičena vprašanje, ali bodo te nove pekinške cvetice, ali bodo dolgo cvetele, ali pa jih bo že v kratkem pomoril;, ponovna slana V. M. V nedeljo svečana otvoritev Ob otvoritvi obnovljenih prostorov prosvetnega društva v Barkovljah je bil tudi krajiši kulturni program, na katerem so nastopili člani društva. Med drugimi je nastopila tudi pianistka Tatjana Uršičeva Drobne zanimivosti nekaterih državnih himen Izredno lepo himn (glasbo in besedilo Kako so si v sedanjem «živem» času pomagali v Indoneziji - Spodrsljaj na Angleškem - Najkrajšo himno ima Burma - Ljudske popevke postale himne V času po zadnji vojni smo priče nastanku kar cele vrste novih držav. V Aziji in Afri-ši je kar cel niz samostojnih držav, ki so še pred desetletjem, ali celo pred kakim letom bile le kolonije, ali *.ro-tektorati. Poleg tega imamo v zadnjih letih izredno živah- no, včasih skoraj kar preveč živahno diplomatsko življenje, ki nas more privesti tudi do dokaj zanimivih, včasih celo neprijetnih primerov. Samo en primer; Pred meseci je obiskalo indonezijsko glavno mesto Dja-karto več ministrov, različ- nih azijskih držav. Na sprejemu je sodelovala tudi godba, ki je strumno odigrala indonezijsko državno himno. Ko pa so prišle na vrsto himne držav, katerih zastopniki so bili prisotni — Indije, Pakistana, Burme in Ceylona — so godbeniki le delali tako, % *t,(W m *ntelektualcem »am avnosti. preteklosti li Hl«~d ‘amPanjah, ki so ii Nebno ga za drugo, bi-^tiK razumni“ •C »ChJaki tarža ne- 6iib ’ se ri ln izključno h. bp°Vseir, ”es dajejo o tiki Vinški dru£aene oce-^ t Dr *^u^ski dne v-o' prinaSa članek, ** stitl miad nosih med sta‘ 'e * r»„.d razumniki. pravi, da večini imen fCp>nike *žni *'sV imen C* in d?nos* do nove Ki- J(tj.' ’n da Sbo^lucije, dia*Simpatl' Nitv[tie 1 nekajkrat sko- ir^nS0zi so «po ne •" ne,"-*’— kampanje, pred-antidesničarsko za tb.hi,. deiu,',<< 'zboljšanje sti-1%.' v paM- a so nekateri v SoVVe{ina in da ‘pre-it!'1.'zetn» i1 slediti P°ti bi maj0 “° oceni lista XiStt<>lcovna!a3ži razumniki ** "tv, spoziti. ’ da pa se \ ' V d 'vna stran. ;z baS s0S ° boljša ln ’ ,yzeI° v celo- Veiiltehk korak’ d0‘ N»1 C|ie ra„..uspeh, mlade «Kolektivna» v baru Moncenisio V baru »Moncenisioii v Ul. Carducci so pred dnevi odprli razstavo, na kateri so dela kakih dvajsetih tržaških slikarjev. Razstava je vsekakor zelo zanimiva in vredno je, si jo ogledati. Na sliki slike na stenj oz. vhodu % Vlt*, Stari’ ^ naPredek i!, "alcoDi!an intelektualci er°nino ?° boSato zna-tc u. 8 Velik, . no dedi- tbii: Ušnje , nske znanstve-r6t'»ltnS svoi,' so si jih pri-S dValnitn • d°l£°letnim fc,roč-e*0ln. T ln znanstve- tVi,i..n'.ladimega ~ se pri- pa bi kitajskim s^ , Mha vati. ne bi S> kita očita ranumni-hpš{m °leae 8 svoje “CN0 z J^moio in uSor' Pr*tekWt0 njihove 1ektu , "e s-, *tl‘> česar Dl Nva!ci bi 61*' Mladi in-S at* in . ,smeli pod- Zanikau'm Stari" ^ ^Cjjih°Veg Torek, 19. septembra 19H1 Radio Trst A in ,„;..smeli P°d-,, °Jim starim a ^ nekih . usPeha t>a j.; ‘nujnih lco- Š *! ^ed ,**. utrdila Štej “1 de'o >1 s? nujno in še i*1 pospeše-cvetovih znanstveni ,av. Solak ‘sto S V°kraci]l *poP°ln raz-i!kS “Nsijah! V. akadem-da bi na 7.00: Koledar; 7.30: Jutra- nja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi: 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra orkester Guido Cergoli; 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umet- nost književnost in prireditve; 18.30: Brkanovič: Sarajevska suita; 18.45: Votoček: Tri balade za violo in klavir; 19.00: Mladinska glasbena oddaja; 19.30: Življenje in usode; 19.40: Sestanek z «Four Fresh-rnen»; 20.00: Šport; 20.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 2100: Alpske legende; 21.30- Baritonist Dietrich Fi-scher-Dieskau; 22.00: Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti; 22.20: Piesna glasba; 23.C0: Orkester Matanzas. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Julijska Benečija v letih združitve Italije; 14.40: Pesmi brez besed’ 15.10: Italijanski arhiv redkih skladb; 15.40: Pianista Russo in Sat red. N >a izr ^ ? > to !^.Zlti svoje rnne- pozitlSVeraini lini-IiNwtev zn- n pomen h^ v. razv, VS •"zVoj"St,V'n6ga - CicHi-.e Kital tl za na* ""Iški a)Ske- “Pako pi-ljudski dnev- hiSilni ,. aL:lv-pom-: Pekingul 80 iz. 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RU; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Na programu Lisinski in Gotovac; 12.00: G,as-ba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Otroški zbori; 15.30: V ritmu pol-Ke- 16 00: Orkestri Westor„ Msleller in Gleasom; 16 30: Tretja stran; 16.45: Operni pevci; 17.40: Vaughn in njegov cikesiei; 18.00: Prenos RL; 19.00: Mc Partland in njegov orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester RTV Ljublja- na; 22.35: C. Franck: Sonata za violino in klavir; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme ria ital. morjih; 9.00: Angelinijeva pesmarica; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Zt iski operni liki; 11.30: Naj-novejše pesmi; 12.00: Glasbeno življenje v Ameriki; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.30: Z glasbo na počitnice; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16 00: Program za najmlajše; 16.30; Nove airiške države; 17.20: Simfonična glasba; 17.40: Zanimivosti od vsepo- vsod; 18.00: poje Natalino Otto; 18.30: 18.30: Sinje potovanje; .19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledal,ške novosti; 20;.00: Glasbeni al- bum; 21.00: Gogoljev «Revizor». //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Mi in pesem; 11.00; Glasba za vas, lei delate; 14.00: Naš; pevci; 15.00: Kratek simfonični koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Staro in novo; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje: 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Na programu sklad- be Vivaldja, Mozarta in R. Siraussa; 18.30: Filmski pregled; 18 45: Skladbe Sandora Veressa; 19.15: Politične elite in sociologija; 20.00: Vsakove-černi koncert; 2130: James Joyee; 22.00: Na programu skladbe Roberta Schumanna ln Maurica Ravela; 22.45: Nove uporabnosti sončre energije. Slovenija 8.05: Iz manj znanih oper; 8.35: Plesni orkester Mueller; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Klavir v ritmu; 9.40: Mariborski ženski vokalni kvintet; 10.15: Orkester Slovenske filharmonije; 11.00: Pevka Jacqueline Francois; 11.15: Branje za vroče dni; 11.35: Glasbeni spored; Iz Španije; 12.00: Glasbena oddaja za otroke; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30: Od arije do arije; 14.05: Radijska sola za višjo stopnjo; 14.35: Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.40: Nekaj skladb Mihaela Rožanca; 16.00: Počitniška zgodba — B. Nu-šič: Pasja sezona; 16.20: S sprejemnikom na dopust; 17.15: C. Franck. Simfonija v d-mo-lu; 18,00: Človek in zdravje; 18.10: Od plesišča do plesišča; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Sekstet Luca Marenzio; 20.30: Radijska igra; 21.19: W. A. Mozart: Koncertantni ron- do za violino in orkester; 21.25: Zvočni kaleidoskop; 22.15: Al-tistka Marija Biten zapoje tri pesmi; 22.24: Josef Suk: Iz življenja in sanj; 23.05: Plesna glasba Ital. televizija 17.00: Program za najmlaj- še; 18.30: TV dnevnik; 19.05: Dokumentarij: Gozd divjih konj; 19.20: Simfonični koncert; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Film: «TragiČna negotovost)); 22.40. Današnje teme; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija Italija - 2! 00: Zabavno reklamna oddaja; 21,15: Stalni naslov — TV film; 22.00: Zabavno glasbena oddaja. kot bi igrali, v resnici pa je za njimi odigral gramofon himne teh držav. Glasbeniki namreč niso mogli pravočasno nabaviti pravilnega notnega materiala za odigranie teh himen in so si morali torej pomagati na ta način. Sicer pa ni bil to nikak ((spodrsljaj«. Veliko huje je bilo pred časom, ko so na Angleškem pred nogometno tekmo med angleško in italijansko reprezentanco zaigrali namesto italijanske sedanje državne himne staro in že poldrugo . desetletje izobčeno himno «marcia reale«. Ko smo tedaj pred televizijskimi sprejemniki nervozno čakali na tekmo, nas je »spodrsljaj« nekoliko zabaval, ni bilo pa tako prijetno kapelniku, ki so ga prav gotovo pošteno ošteli, saj bi bilo lahko prišlo do diplomatskega sporčka, saj vendar tokrat ni šlo za kako novo afriško ali azijsko državo, ki si je himno šele izbrala, pač pa za državo sredi Evrope, ki je stara že sto let, pa čeprav je komaj poldrugo desetletje republika. Poleg tega je sedanja italijanska himna zelo stara. Razumljivo je, da ob naglem nastajanju novih držav niso v vseh teh še našli dovolj časa ali priložnosti, da bi pripravili k svojim državnim himnam tudi besedilo. Tako še nimajo besedila za svoje hLmne Gvineja, Maroko, ZAR (melodija njihove himne je zelo podobna neki Verdijevi melodiji), Kuvait, Irak in Saudska Arabija. Tudi Vatikan še nima besedila za svojo od leta 194,9 kot državno himno proglašeno pesem «Ma-ricia Pontificale«. Kljub temu ne manjka med besedili različnih državnih himen prav zanimivih pojavov. Tako je n .pr. napisal besedilo za državno himno republike Liberije sam njen predsednik Tubman. Za siamsko himno je napisal besedilo kralj Rama VI., v Malaji pa so imenovali za sestavo e-sedila državne himne posebno komisijo. Izredno lepo himno ima In dija. Tako besedilo kot glasba sta delo velikega indijskega pesnika in misleca Ra-bmdranatha Tagoreja. Na Japonskem je še zdaj v veljavi državna himna, katere besedilo je bilo sestavlja, no v devetem stoletju. Ljudska republika Kitajska je pre. vzpla kot državno himno besedilo nekega govora, ki ga je imel leta 1929 revolucionar Barkovljanska prosveta v obnovljenih prostorih Številnemu občinstvu je bil prirejen primeren program - Svečanosti so se udeležili generalni konzul FLRJ m predstavniki raznih ustanov Sun Jat Sen. Nihče verjetno ne pričakuje, da bi ob slavnostnih priložnostih zapeli vse kitice grške državne himne, saj jih je kar 158. Najkrajše besedilo na državno himno pa ima nedvomno Burma. Vse besedilo obsega en sam verz, vendar se morajo pevci po starem običaju na koncu pesmi rahlo prikloniti. Kenija že ima svojo narodno himno, ki pa jo zdaj pojejo navadno na velikih športnih priredityah. To je tudi pojasnilo za nekoliko nenavadni tekst besedila, ko pojejo: «Kaj nas brigata čast in slava? Važna je igra!« — V Afriki poznajo tudi vseafri-ško himno, ki naj bi bila nekaka ((kontinentalna himna«. Njen izvor je v plemenu Ban-tu, v neki angleški zbirki pa je moč najti fonetično zapisano besedilo v jeziku Zulu. Podobno kot besedila himen so tudi melodije marsikdaj presenečenje. Angleška himna, za katero pravijo, da ni znan avtor, ima isto melodijo kot neka stara nemška pesem, mimo tega pa so si isto pesem izbrali kot himno tudi v kneževini Liechtenstein v Švici. Leta 1921 so v Albaniji vpeljali državno himno, ki jo pojejo po melodiji nemške popevke. «To je mornarska ljubezen«. V Bolgariji pojejo državno himno po melodiji, ki jo je skomponiral revolucionar Georgij Dimitrov. Miniaturna republika Andora v Pirenejih je izbrala za državno himno melodijo neke nemške narodne pesmi. Jugoslovani in Poljaki imajo v svojih državnih himnah isto melodijo. To je starodavna vseslovanska narodna pesem «Hej Slovani«, ki so jo peli poljski revolucionarji že med napoleonskimi vojnami in ki je prav tako lastna vsem jugoslovanskim narodom. I-zraelska himna kaže mnogo sorodnosti z glavnim motivom iz «Vltave», znane skladbe češkega komponista Smetane. Najstarejša melodija je verjetno nizozemska himna, ki so jo skomponirali že pred 1572. letom. Ameriško himno so skomponirali in napisali že leta 1814, vendar so jo proglasili za državno himno šele ieta 1931. Navadno uživajo avtorji državnih himen povsod čast in slavo. Pesniku in komponistu venezuelske himne pa je to njuno delo prineslo žalosten konec, kajti oba so ustrelili leta 1814. Minulo nedeljo so v Barkovljah imeli prisrčno slavje: otvoritev obnovljenih prostorov prosvetnega društva, na katero je prišlo zelo mnogo domačinov in raznih povabljencev ter zastopnikov sorodnih društev in ustanov, tako da so bili prostori polni do zadnjega kotička. Priznati je treba, da je bil odbor barkovljanskega prosvetnega društva zelo podjeten, hkrati pa da je imel dokaj sreče, ko je izbral mladega domačega arhitekta, tov. Daria Jagodica, ki je tako rekoč brez sredstev pretvoril hladne prostore lesnega skladišča v zares lepe, tople, vabljive prostore. Predsednik tov. Lučo Žnideršič je v svojem nagovoru najprej pozdravil zastopnika matične domovine generalnega konzula, dr. Ziga Voduška, vse zastopnike kulturnih in gospodarskih ustanov in, seveda, domačine, Barkovljane, nakar je v svojem pozdravnem govoru med drugim rekel : «Ustrezno našim močem, bo novi odbor, dedič barkovljan-skih prosvetarjev, tudi sedaj, ko imamo nove, lepe prostore, nadaljeval po začrtani poti. V teh prostorih se bo začelo novo delovanje našega prosvetnega društva, ki ga vodijo izkušeni prosvetni delavci, katerim stojijo ob strani nove, mlade moči, ki bodo v najkrajšem času sposobne vzeti vajeti v svoje roke in s tem razbremeniti starejše tovariše dolgoletnega delovanja. Imeti moramo v vidu, da so prosvetna društva kraj, kjer se zbirajo vsi Slovenci, da tako ohranijo svoj narodnostni obstoj in to ne glede na ideo-ološka gledanja in prepričani smo, da se bomo srečali tu, pri delu in zabavi, z vsemi tistimi Barkovljani, v katerih ni še izumrla zavest, ki so jo nam zapustili naši očetje, ki so bili tako priklenjeni na našo zemljo, na najlepši košček slovenskega morja. V borbi za narodnostni obstoj in pravice ne sme biti nobenih ovir ideološkega značaja. To mora biti vsakemu Slovencu jasno, ker samo tako se bomo ohranili pred potujčenjem, pred tujerodno večino, kateri smo vsekakor — čeprav ne vsem — trn v peti. Ker pa z ideološkega vidika obstajajo še vedno ovire, bodimo v okviru prosvetnega društva enotni, ker se bomo le tako lahko vsi razživeli v narodnem duhu in bo generacija, ki se bo tako vzgajala, morda bolj popustljiva v svo- jih osebnih gledanjih in se bo s tem postavil temeljni kamen za bodočo enotnost vseh Slovencev v naših krajih. Zato skušajmo Barkovljani prvi dati zgled za tako enot nost na kulturno r prosvetnem področju, saj smo vendar osi sinovi slovenskih mater in o-četov — torej sinovi in hčere iste slovenske zemlje. To pa lahko dosežemo tako, da izključimo iz društva, ki ima narodnoobrambne težnje, vse, kar bi nas pri teh naših naporih lahko razdvajalo. Ce hočemo zares krepko poprijeti za enotno akcijo, ne smemo hkrati misliti na svo• je posebne akcije. Ce hočemo in resnično želimo soglasje, moramo biti pripravljeni na kompromise, še posebno, če le-ti niso načelnega, pač pa prej tehničnega značaja. Zato dobro premislite in pridite ob vsaki priliki v te prostore. Kakor so bili do sedaj, tako bodo tudi v bodoče društveni prostori na razpolago o prosvetne in kulturne namene vsem Slovencem, ker se dobro zavedamo, da bomo jirišli do zaželenega smotra edinole, če ne bomo hodili ločena pota in zato se lahko srečamo na tej poti vsi zavedni Barkovljani kakršnegakoli prepričanja. Naj bi postali društveni prostori vredni dedič starega bar-kovljanskega Narodnega doma, ki je bil uničen pred 40 leti, a je z letošnjim letom spet obujen in stopa v novo življenje». Predsedniku so sledile čestitke od strani našega mestnega svetovalca tov. dr. Jožeta Dekleve in priporočilo (Nadaljevanje na 6. strani) Otvoritvi obnovljenih prostorov prosvetnega društva v Barkovljah je prisostvoval tudi predsednik Slov. prosvetne zveze tov. Ubald Vrabec, ki je predsedniku PD Barkovlje tov. Luču Žnideršiču poklonil v znak priznanja sliko tržaškega slikarja Bogdana Groma iiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiifiinuiMiiiiiiHimiiiiiiiiiinimniiHiiiiiiiitiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiii Letošnja bienala antikvariata v Firencah V SALONU ’500 PALAČE STROZZI STARIN V VREDNOSTI 10 MILIJARD Razstavljen tudi neki Michelangelo - Vaza, ki je vredna 50 milijonov - Stenske preproge, ki se vračajo cez Atlantski ocean > Antikvarji iz vse Kvrope eksponate v st: 10 milijard lir. Med naj- IIIIIIIIIIIIIIIMIMIHIIMIIIIIIIIIIIIIHIHHIHIIIIII,n,|,m,m,lmt|„n„„,mm,n,m,mm,m,HI,|||||Mf||■||||lll|llltll(IIMIIM■■ teljstva po 145 in stavke. K I Nazionale 14.00 «Spartacus», teo^^V Douglas, Laure_o«f ^ Jean SimmonS. P^jj »f Fenice 15.30 yjjt morja« Barve J0»» ter Pidgeon, Frankie Aval— jo;,, Excelsior 16.00 mcolor, Gl.vnis Miitchum, Peter Grattacielo 16.00 «*j„eti» ljubiš«. Evropa noči. Prepovedano j* Arcobaleno 16.00 ry Lewis, Judit*1 technicolor. Supercinema 16-00 za 100 deklet«, nello. Virna Alabarda 16.30 pad na Evropo«-pretekle vojne. , /i Aurora 16.30 «Stra> cem». Cristallo 16.30 Jean Sorel, L®3 , povedano m'ad‘0 • .t,t Garibaldi 16.30 morij«. Rock Huu Capitol 16.30 «Siavil<0' technicolor. Impero 16.30 <r. Prepovedan® M Moderno 17.30 «W (! stvaril satana«- -ps mladini. Spencer jJKj aric March, Genfjh) uiiu. iviijiviii -Hna * Astoria 17.00 Gary Cooper, trt ^ pr Astra 17.00 «Krv3V0 J Alan Ladd. , 30 »V Vittorio Veneto vi dvoboj«. S3r3jmi. Prepovedano ‘,,-Li Ideale 16.30 «27 fd ma», G Barry, Voskovec. 0rOstj ^ Marconi 14.30 na gf »Pravica Koj®'3 ’ zar, Gloria Abbazia 16-30 varno)rov» - dan, technicoi®r> ^ mladini. .fl/i .-rtD ’ Odeon ‘ 16.00 «^eVy L)e Sica PreP^^. Skedenj 16.00 «^}l ‘V'1' scagiione, Panel11, Klim itn linča Uk predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18- in na prostem film: otu Plačati a (Pagare o morire) «| !grajo: ERNEST BORGNINE, ZOHRA LAMPERT. A TEDEN POTROŠNIKA OD 17. DO 24. SEP Člani in potrošniki so vabljeni, da obiščejo 96 navadnih prodajala■ ^jjld prodajaln s samopostrežbo Delavskih zadrug v tržaški, videmski in hia*? pokrajini, da se tako prepričajo o njihovi nenadomestljivi vlogi 2 ilčilr cen. Vsi se bodo lahko prepričali o popolnoma ugodnih cenah in 0 koviti postrežbi. ! NEKAJ CEN: Testenine Napoli «Di Nola« — zavoj pol kg Surovo maslo Valpadana — 10 dkg . . . . , Olivno olje — liter............................... Olje iz tropin in oljk — liter ..... f , Semensko olje — liter Krompir — 3 kg........................ Sir Torvis —* 10 dkg . . ;..................; . , «Pince» (lastna proizvodnja) 750 g kos : . -Belo in črno vino — litrska steklenica . . , Jajčna maršala Pellegrino — litrska stek. . , Pražena kava za dom — 10 dkg ..................... Sladkorčki Elah — 10 dg . , «« J« ■S i i i i PONUDBA ASBORNO: Kos mila «Martello giallo« (300 g), kos mila «Mar-tello verde« (300 g), kos milu 3B (100 g), zavoj' ček lojevca (50 g)..................................... • ,2» ZAVOJ POTROŠNIKA: vsebuje razna živila vredna 2.300 lir in Sa .ft> dobite za samo DELAVSKE ZADRUCj U.flr in iirile Orožn. v Doberdobu 7-36-71 Sirski dnevnik 19. septcmb*. 15G1 Grozna najdba v vodah Sakete ^upelce dojenčka ftajnorskl gladini Otrok, ki ga je mati vrgla v morje, je _ rojen s šestimi ali sedmimi meseci ribj-iu‘r8J ok°H 10.30 je 6?ki ribič krjir-“1V,,1U 38 v0*na 12 svojega kktti, T;," }°vil ribe v 5ladi»i tr ed8 na morski ka’ Ribič £”ekega dojenč- !e*lal ČJf ,sf.^da takoj od-?raici, od tam glavni fi- “'taI na nnii ™ ,Pa ie telefo- ”a »»morsk. ?3 i..komisariat ?aria obvectii ter komi-k sul o grozni najd- !?di Sasili*in i*®?1 obvestila 1“ ‘r.V. s° z mo- N* CdlL« ^ so z »o-'« oojenčKovn ? 1 na mesto d v čoln truPelce poteg-^ličila •' HU Prei35 seveda takoj u- ? 81 5 II’ ki pa d°slei !!ea nezuba^ enaga Pozitiv-»e6ledal snria’ Trupelce je Jelini ki £ zdravhik dr. k d«ienč*J ug°tovil, da je ja s!Ctr v f al? 7CaSn° ,rojen’ » Je bil 1, • niesecu in noči V7di naidlie od j, v«, če ,> Ča sedaj se še ll I*]* mrtev To v"o5u lr,Sskcm ,eb: >bu injf »a « T FStU Se VrŠl Hiitk flan od o ,Sko let0 196 b62 4,7“ Zavori, d° 1Z- ure v taj-feeklnTenoVrt01 Caravaggio bra 196° 0 vkljočno 25 ^t0 Državne nižja CS ufn i° e Sole S slo-V'b Prl ‘® jezikom v Trstu ^flpovanie * «Starše’ da se orihl UCenCev in U-& 3 ij . h°dnje šolsko leto iltun ln ti1- razred 0 Z5. septembra t. 1. c ^ D * ♦ # kov ' »love!®,. znanstvenem li- N\T,**u kllm učnlm )ezi' "ton, Znan« a P°‘eg raz-kl5J? Ni 5iVenim učnim na-*' »N> iičnu?”1”6 razrede s Ifc ®vanie ' načrtom, se vr-* tu ,k da, dolsko leto 1961-U,,V° Industrijskega Sn, s« vrši , , v Dolini Jav- ^',So ,VPIS0VanJe Za Pr" % v 13. Ur. to vsak dan od Zart'Su mor,V tajništvu šole. JnjaS?1« šolsk u ec Predloži-kse ko, . »o spričevalo in ^ Hi!®26 listin” d°bi V 50li' iHn " d0 30e lahko Predlo-tllj • ki lr® Septembra. !i,i ta, SeDternhai° P°Pravl]alne S Do nbrU’ se bodo vpi-ODravljenih izpitih. prni!le trgovske i biake, a, ’ Ivanu °P-« i( d- 'n tr«7< Se vpisovanje "Jv!? «• s n!tn razfed nada. °d m ®bra 1961 vsak Hum kis ™ do n. ure. 1 tiiti. Poirebni naslednji bUjistni , » trdilo ana8ratSkega !■ tta"o o° ,Prec6P‘jenJu; 3 !le 5oiskdravib oCeb: tnisa *a n!n° spričevalo. tsjnlštvu* 56 d°blJ° •truHtei, * * * N> rX ' , i,V a Se Vredl v Sv. Križu bN le" Pčenu Vpisovanje u-St^ted '96l-'962 M »"Pednje 1» ra t« do vkii„* *•, II. m ^ la let, ^ 25- sep-2 u.e. ak dan od l^isSnje *** f)3to Vs;r-st? “'“venskem uči- ij * uti »o 25 Je začeio. Za-So vSak sePtembra, U-ak dan od 10 do pravi, da Barducci ni ustavil niti ni zmanjšal brzine tramvaja, čeprav je Videl, da je pešec — Bomenico Fiorencis — zaradi svoje starosti le s težavo hodil. Tako je tramvaj Fiorenctsa podrl na tla in 'ko so ga prepeljali v bolnišnico, so ugotovili , da ima zlomljeno desno roko ter nekoliko pobit nos. Toda nekaj časa zatem je Fiorencis umrl, zdravniki pa so ugotovili, da zaradi srčne kapi. Barduccijev zagovornik je zaradi tega zahteval, naj sodišče najprej ugotovi, če obstaja sploh kakšna zveza med posledicami nesreče in smrtjo. Sodišče je zahtevi ugodilo ter odredilo, da se razprava odloži, med tem časom pa bo posebna komisija zdravnikov ugotovila, če obstaja kakšna zveza med nesrečo oziroma njenimi takojšnjimi posledicami ter Fiorencisovo smrtjo. Zakasnele posledice nočnega padca z vespe V noči od sobote na nedeljo se je na cesti Sempolaj-Gabrovec zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 21-letni Srečko Štolfa iz Saleža št. 46. Približno ob 1. uri se je peljal na zadnjem sedežu vespe, !si jo je vozil 23 let stari Ivan Budin, prav tako iz Saleža, a stanujoč na št. 1, proti Gabrovcu. Toda že blizu vasi je nenadoma počila guma na prednjem kolesu in oba vespista sta se naenkrat znašla na tleh. Budin je nepoškodovan vstal, Štolfa pa si je pri padcu ranil in poškodoval desno koleno. Kljub temu pa je prišel domov in legel v posteljo. Mislil je, da se bo rana zacelila in da bo s tem zadeva rešena, toda koleno je oteklo, bolečine pa so postajale vse hujše. Zato je včeraj zjutraj nekdo telefoniral na Rdeči križ in okoli 9. ure so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki so namreč ugotovili, dr. si je Štolfa pri padcu verjetno poškodoval Kost in tudi mišične vezi na kolenu, tako da bo za okrevanje potreboval kakih 40 dni. Ob odhodu z dela si je zlomila komolec Sinoči ob 18.30 je prišla v splošno bolnišnico 55 let stara Elvira Cesar iz Ul. Vergerio 16, kateri so zdravniki ugotovili zlom levega komolca in rano na njem. Cesarjeva je povedala, da je približno uro prej končala delo v Novem pristanišču in se je skozi glavni izhod namenila domov. Toda v prehodu, kjer je carinska kontrola, je nenadoma izgubila ravnotežje in padla. Zdravniki so jo poslali na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 45 dni. «»-------- Usoden padec Pred štirimi dnevi je v sobi svojega stanovanja padla 86 let stara Margherita Paoli vd. Giugovaz od Sv. M. M. spodnje 875. Pri padcu se je udarila, vendar je mislila, da ne bo nič hudega. Toda bolečine niso ponehale in tako so njeni sorodniki poklicali avto RK, s katerim so jo včeraj popoldne odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so takoj ugotovili, da si je zlomila levo stegnenico, in tako so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Goriško - beneški dnevnik Proslava 20. obletnice revolucije v Brdih Odkritje spomenika padlim partizanom slovenske in italijanske narodnosti Spomenik simbolizira mir in medsebojno sodelovanje - Tov. Boris Kraigher: Ustvarjeni so bili pogoji za najbolj odprto mejo v Evropi - Slovenska manjšina v Italiji lahko opravlja neprecenljivo vlogo v zbliževanju dveh sosednih narodov Prometna nesreča Med vožnjo po Nabrežju Gulli je z vespo včeraj ob 13.40 padel 26 let stari Santo Bonin iz Kraške ulice 1075 na Opčinah. Ker se je nekoliko poškodoval po glavi, so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja 7 dni sprejeli na o-pazovalni oddelek. Slovenski in italijanski partizani, ki so se bojevali in padli na področjih Benečije, Rezije, Brd, Furlanije in Goriške, so dobili svoj spomenik, ki simbolizira bratstvo, skovano v hudi in krvavi borbi. Odkrili so ga v nedeljo nad Gonjačami, majhno vasjo v jugoslovanskem delu Goriških Brd. Poleg spomenika je razgledni stolp, ki meri v višino skoraj 25 metrov, in bo ponoči razsvetljen. Videti ga je po vseh Brdih, v Benečijo, Furlansko nižino, Gorico, na Kras in Vipavsko dolino. Odkrili so ga v nedeljo na velikem partizanskem taboru, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi. ki so prihiteli v ta lepi kraj slovenske zemlje ob zahodni meji z vseh krajev Goriške in Slovenije ter iz Furlanije, Gorice in Trsta. Krasnega septembrskega dne se je ta množica zbrala na gričku, kjer stoji spomenik, da bi se poklonila spominu ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za to, da je revolucionarni val zajel tudi te kraje in prinesel ljudem svobodo in boljšo družbeno ureditev. Na partizanski tabor so prišli tudi Franc Leskošek, Lidija Šentjurc, dr. Marjan Brecelj, dr. Joža Vilfan, inž. Karmelo Budihna in toliki drugi. Svečanost je otvoril okrajni sekretar Z KS Tine Rem-škar, ki je naprosil delegacijo, naj bi ponesla vence na grobove padlih v Peternele in Cerovo; pozdravil je vse piisotne, med katerimi je bil tudi poveljnik garibaldinskih enot Mario Lizzero iz Vidma, ter predal besedo Borisu Kraigherju, ki je imel slavnostni govor. Dejal je, da se lahko malokateri kraj v Jugoslaviji ponaša s tako vsesplošno vstajo vi ega prebivalstva, kot je to ravno Primorska, kjer med vojno, pa tudi pod zavezniško okupacijo ni prišlo do formiranja razbijaškega delovanja protiljudskih skupin. Včasih je bilo slišati, da je bilo to stanje odraz manj razvite razredne borbe in razvitih nacionalističnih stremljenj. Takšno razlaganje tega pojava pa je nesmiselno, ker se je ravno na tem področju ustvarilo trdno bratstvo med slovenskimi in italijanskimi paitizani, ki so najtesneje sodelovali med seboj. Vseljudski upor pa ni nastal sam po sebi, brez zavestnega posega ljudi. Nastal je kot sad prizadevanja najboljših sinov komunistične partije Slovenije, ki je poslala na to področje, se pravi v Goriška brda, narodne heroje Oskarja Kovačiča, Lemuta, Veluščka, Špacapana in druge, ki so v težkih pogojih borbe in organizacijske dejavnosti v teh krajih pustili svoja življenja. V dolgoletni borbi naprednih sil tega področja, je na- V nedeljo popoldne v Krminu 13 vozov sodelovalo na prazniku grozdja Prvo nagrado je dobil voz z geslom «S tokajem greš na Luno» Del ogromne množice ljudi, ki se je v nedeljo udeležila partizanskega slavja v Brdih, kjer so odkrili slovenskim in italijanskim padlim partizanom spomenik imuni................................................ Minimumu....................... minulim V nedeljo je lepo vreme pripomoglo tudi k uspehu pokrajinskega praznika grozdja, ki ga je priredilo v Krminu domače tujsko-prometno društvo ob sodelovanju s pokrajinsko ENAL in s pokrajinsko ustanovo za turizem. 2e v dopoldanskih urah je prišlo v mesto precej okoličanov, predvsem Furlanov, ki so se ustavili pri številnih paviljonih v glavni ulici in pokušali pristno domačo kapljico ali gledali avtomobile, ki so po blagoslovu na Trgu 24. maja šli v sprevodu skozi mesto. Glavna privlačnost pa je bila povorka alegoričnih vozov za katere so bile določene posebne nagrade. Ob določeni uri se je popoldne zbralo na trgu pred železniško postajo 13 lepo okrašenih vozov, ki so šli v povorki skozi mesto ter mimo predstavnikov oblasti na Trgu 24. maja, med katerimi so bili tudi prefekt dr. Nitri, pokrajinski predsednik dr. Chientaroli in krminski župan dr. Godeas. Povorka se je ob živahnih komentarjih občinstva zaključila na trgu pred županstvom, kjer so bile razdeljene tudi nagrade. Prvo nagrado je prejel voz št. 12, ki ga je opremil Klub 3 P ter je nosil geslo «S tokajem greš na Luno»; dobil je 30.000 lir, občinski pokal in srebrno kolajno. Drugo nagrado v znesku 25.000 lir in srebrno kolajno je prejel voz iz Ul. Udine, tretjo 20 tisoč lir in srebrno kolajno pa voz iz San Mur. Sledil je koncert godbe in nastop domačega pevskega h, Sloj ned<.i,Jv bolnico C nedeiio'n V bolnico v Tv®sk« m 4’ l-m- Pn-“ S1" Dianin”,.nsk0 druš- na » »»i a^Ko »m l.m. i uStu Dlanianinsko dr Ta J“SDoam”ski lzl« - H JahsknarJa- Pot svetom li* > k 8a' kjer J*re preko ^ si jJ*r bodo izsto- Dj Oje 3'nico “Sedati par-"■ v1 “b^ain a”3a>>’ Vpi- Urada>b VahU1- Gep- 2M4° - sNa- ’ V‘a S Za *Bran \ ' rancesco 44. >iiu *>f * Z'A _ >”n" £ HljHfa l25-kuh , °br°kl od VV veSD • Vozila. Veli- 'Voj tudj tovornikov a vse listine Napis posvečen padlim partizanom daljeval svoj govor tov. Boris Kraigher, je ljudstvo dobilo zaupanje v socialistično, komunistično gibanje, kar dokazujejo zmage komunistov na občinskih volitvah, ki jih je vodil Jože Srebrnič, revolucionar, ki je dal življenje v narodno osvobodilni borbi. «Če danes odkrivamo spomenik revoluciji tega področja, mislim, da je prav, da ga odkrivamo na mestu, ki je najskrajnejša točka, na kateri je ljudska revolucija u-spela, in ki obenem simbolizira moč in silo osvobodilnega, demokratičnega, protifašističnega gibanja, in v današnjih pogojih moč socialističnega gibanja ne samo teh področij, ne Samo Brd, Vipavske, Goriške in Soške doline. Ta spomenik naj bo obenem s.mbol bratstva in enotnosti italijanske in slovenske narodnosti tega področja in sosednih krajev v Italiji«. *Ce danes, ob 20-letnici socialistične revolucije, govorimo tudi o vprašanju življenja ob meji, moramo ugotoviti, da smo dosegli zavidanja vredne uspehe, saj smo ustvarili pogoje, da imamo tukaj mejo, ki je ena najbolj odprtih meja v Evropi. Ustvarili smo pogoje za najboljše sodelovanje prebivalstva z obeh strani meje, pogoje sožitja in medsebojnega razumevanja. Zato je spomenik, ki ga danes odkrivamo, ne samo spomenik zmage, ampak tudi spomenik bratstva in e-notnosti, spomenik miru in medsebojnega razumevanja obeh narodnosti, ki živita na tem področju, na tej in drugi strani meje«. V nadaljevanju svojega govora je tov. Boris Kraigher poudaril samoiniciativnost posameznih skupin, ki so delovale v revoluciji, demokratični centralizem, ki jih je preveval pri sprejemanju sklepov. V skladu z načeli osvobodilne borbe, da se bo ljudstvo osvobodilo narodnega pritiska in izkoriščevalskega jarma, se je že v času borbe izvajala agrarna reforma in so se odpravili kolonski od-rr;i, kar je omogočilo tesno sodelovanje s protifašističnimi ■dlami italijansKe ga prebivalstva. V tej borbi je šlo za združitev vsega slovenskega naroda v enotno republiko. • Kljub raznim slabost m pri neposredni razdelitvi, smatramo, da je to vprašanje danes •" načelu rešeno in nikakor ne more biti kamen spotike za dobre sosedske odnose na tej meji. Vsa vprašanja, ki nastajajo zaradi ponekod ne povsem normalno potekajoče meje, naj se rešujejo z medsebojnim razumevanjem in ustvarjanjem takega stanja na meji, da to čim manj ovi-la sožitje prebivalstva na obeh strani meje. S tem pa se ne more reči. da je rešeno vprašanje obstoja in razvoja slovenske manjšine v Italiji. Manjšine morajo biti element kulturne bogatitve in most zbliževanja v odnosih med obema državama. Slovenska manjšina kot celota pa lahko opravlja ne-| precenljivo vlogo v tem zbil-ži vanju dveh sosednih na-I rodov«. Na koncu je govoril o pomenu beograjske konference, o nevarnosti nemškega militarizma in revanšizma, francoskega in belgijskega kolonializma. Foveljnik garibaldinskih divizij Mario Lizzero je v svojem pozdravnem govoru dejal: »Danes proslavljate 20. obletnico slavne revolucije, ki je odprla pot socializmu. Proslavljate jo z odkritjem spomenika, ki nas spominja tako na vaše kot na naše padle partizane, ki so se skupaj borili v teh krajih proti fašizmu in nacizmu. Ta spomenik simbolizira bratstvo in enotnost prebivalstva v teh krajih«. V imenu mladinske delegacije Gane je prinesel pozdrav m adenič, ki je sodeloval s svojimi sonarodnjaki na izgradnji avtomobilske ceste • Bratstva in enotnosti«. Združeni pevski zbori so ob spremljavi rudniške god- Uspelo gostovanje S G v Štandrežu Čardaška kneginja navdušila številno občinstvo Tudi ponovitev «Sneguljčice» je med mladim občinstvom naletela na prisrčen odmev Spominski stolp, del velikega spomenika partizanom, ki so ga odkrili v Brdih nad Šmartnim pri Kojskem be iz Idrije zapeli pod vodstvom Cirila Siliča več partizanskih pesmi, ki so jih prisotni poslušali z velikim zanimanjem. Dopoldne je bilo na istem kraju zborovanje kurirjev in kurirk, na katerem je govorila Lidija Sentjurc. Po končani slovesnosti so si številni udeleženci zborovanja ogledali partizanski spomenik, ki prikazuje borbo prebivalstva v borbi in v izgradnji. Mnogi so se povzpeli na razgledni stolp, zgrajen v obliki polžastih stopnic s štirimi ie-rasami, od koder je krasen razgled na vse štiri strani neba. Dopoldne so odprli za piomet nad 10 km dolgo a-sfaltirano pot iz Plav v Dobrovo, ki je izrednega pomena za vse prebivalstvo Goriških Brd. vsako leto je bilo tudi za letošnjo poletno sezono sklenjeno, da pride Slovensko gledališče iz Trsta na gostovanje na Goriško in nam s predstavami na odprtem prikaže nekatera dela, ki jih za-radr pomanjkanja primerne dvorane ne bi mogli drugače videti. V tem okviru na programu predstava «Car-daške kneginje«, ki je že toliko uspeha doživela na Tržaškem in ki naj bi jo posredovali goriškemu gledališkemu občinstvu v nedeljo 2. julija na vrtu konzumne gostilne v Štandrežu. Zal je takratna prireditev morala zaradi obolelosti enega izmed igralcev odpasti. Spričo neugodnega vremena, ki se tako rado pojavi proti jeseni, je obstajala nevarnost, da bodo letošnje prireditve na odprtem popolnoma odpadle. Na srečo pa imamo letos izredno lepo vreme v septembru, kar je omogočilo dve predstavi, ki sta prav lepo uspeli. Preteklo soboto zvečer so igralci SG iz Trsta prikazali na letnem gledališču v štandrežu Golijevo »Sneguljčico«. Čeprav je bilo to mladinsko delo že večkrat podano tudi pri nas, pa je sobotna predstava privabila lepo število naših malčkov, predvsem iz Štandreža, ki so z velikim zanimanjem sledili vedno privlačni mladinski zgodbi o Sneguljčici in škratih ter pri glavnih prizorih tudi živahno sodelovali. Tudi tokrat sta bila Frice in Frače skoro nekaka benjamina drobne publike, med katero je bilo tudi nekaj starejših, ki so se zabavali ob veselju svojih malih. Še posebno pričakovanje pa je vladalo za nedeljsko prireditev »Cardaške kneginje«, saj je prišel tudi na Goriško glas o velikem uspehu, ki so ga prireditelji, še bolj pa sodelujoči člani dosegli na tržaški premieri v Avditoriju dne 31. maja letos in ob številnih ponovitvah. Zato se je ob napovedani uri zbralo na prostoru letnega gledališča v štandrežu toliko ljudi, kot jih menda nihče ni pričakoval, zlasti ker so prav na ta dan imeli domači prosvetarji avtobusni izlet po Sloveniji in je mnogo drugih ljudi odšlo na slavje v Brda ob priliki odkritja veličastnega spomenika padlim na Gonjačah pri šmertnem. Nekateri izmed občinstva so že videli to znano opereto v izvedbi v tujih jezikih, malokdo pa je imel do sedaj priliko videti jo v slovenski priredbi. Ti so bili še posebno presenečeni in so se zelo pohvalno izrazili o tem. kako se je vodstvu SG in vsem drugim, ki so pomagali pri postavitvi tega dela na naš oder valeč gledaliških predstav, je imela svoje zastopnike med občinstvom in vsi so bili predstavo zadovoljni ter bili soglasni v tem, da pomeni zanje prijetno doživetje. Upamo, da bo to dober u-vod tudi v bližnjo jesensko in zimsko sezono, ter da je ta predstava zopet razširila krog naše gledališke publike na Goriškem. posrečilo, da so izvedli res mojstrsko delo. Pri tem moramo omeniti predvsem dirigenta Oskarja Kjudra, ki smo ga imeli priliko videti že pretekli četrtek s Tržaško filharmonijo v mali dvorani Unione Ginnastica. Nemajhna zasluga, da je vse dejanje tako gladko in prisrčno potekalo je prav njegova, saj je tudi glasbeno partituro povečini sam priredil za zmanjšani orkester, ki se je prav tako dobro odrezal. Režiser Adrijan Rustja in njegov asistent Starešinič sta tudi dobro opravila svoje delo, k dobremu učinku pa je pripomogla scena Jožeta Cesarja, ki se je še enkrat pokazal mojstra v svoji stroki. Kar se izvajanja tiče, so presenetili nekateri igralci, ki smo jih bili vajeni videti v dramskih vlogah in drugi prozi, tokrat pa so se nam pokazali tudi kot dobri in prijetni pevci. Omenimo naj Jožka Lu-keša v vlogi knežjega sina Edwina Ronalda in Staneta Starešiniča v vlogi grofa Boni j a. V naslovni vlogi kabaretne pevke je nastopila Nerina Pelicon iz slovenske glasbene šole v Trstu, ki je s svojim petjem osvojila tudi goriško občinstvo. Posebno ljubka pa je bila Miranda Caharija, ki jo poznamo že kot Sneguljčico, tokrat pa je nastopila v vlogi subretke kot Kontesa Staži. Njena prisrčna igra in šegavost sta ji priskrbeli ploskanje tudi pri odprtem odru. Tako je tudi ta prireditev na prostem uspela v splošno zadovoljstvo vseh. Tudi tista mladina, ki je redek obisko- m .................. Podaljšek poletja Včeraj v Gorici še vedno nad 32 stopinj zbora s programom furlanskih pesmi. Za zaključek pa še tradicionalna tombola in pester zabavni spored na Trgu 24. maja, ki se je raztegnil tja do večera. Tekmovanje lokostrelcev v Števcrjanu V senci zidov starega For-mentinijevega gradu na vrhu števerjanskega hriba je bila nedeljo popoldne tekma med lokostrelci iz Gorice in iz Tre-visa. Oboji so se že pomerili med seboj pred nekaj meseci na goriškem stadionu, ko so sodelovali tudi lokostrelci iz Zagreba. Za nedeljsko tekmovanje so si organizatorji omislili tudi srednjeveške viteške kostume za glasnike in strelce, kot so bili v navadi po Italiji, da bi tako koreografijo privabili več gledalcev. Kljub temu pa udeležba ni bila zelo številna, za kar je vzrok tudi dejstvo, da zaradi stavke uslužbencev niso vozili Ribijevi avtobusi. Pri tekmovanju je med moškimi zmagal Goričan Vinicio Vogrini, med ženskami pa prav tako Goričanka Maria Zonta. Med tekmovalkami sta bili tudi grofica Aliče For-mentini in gospa Luciana Drossi Vso prireditev je zaključila zakuska v grajskem stolpu, ki jo je tekmovalcem pripravil grof Formentini. Nesreča Števerjanca na posestvu v Pevmi Vladimir Hlede, 40-letnt kmečki delavec iz Bukovja v Števerjanu, je zaposlen pri u* stanovi «Tre Venezie» v Pevmi. Okoli 13. ure je razkladal tovornik, ki je pripeljal blago na dvorišče. Ko je tovornik zavozil ritensko, je Hlada izgubil ravnotežje in padel na tla. Zlomil si je desno zapestje in tretje rebro. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Števerjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Štandrežu 38-09 Padec po Stopnicah Ob 18. uri so pripeljali v civilno bolnišnico 23-letnega Franca Giordana iz Kaprive. Mladenič je padel po stopnicah na svojem domu in se potolkel po glavi. Ker so poškodbe resnega značaja, so ga pridržali na zdravljenju. .................... iiiiiiiiiiiiii.... Tudi veleposestniki se pritožujejo Potrebni so nujni ukrepi za omiljenje krize v kmetijstvu Te dni je bil grof Attems, predsednik Zveze Julijskih posestnikov v avdienci pri goriškem prefektu ter mu ob tej priliki prikazal kritičen položaj goriškega kmetijstva v sedanjem trenutku. Prikazal je predvsem težak finančni položaj kmetijskih posestev in s tem v zvezi težave za spremembo kultur in splošno preobrazbo kmetijstva, kot jo zahtevajo sedanji čas in skupno evropsko trži- Kot vse zadnje dni smo imeli tudi včeraj v Gorici pravo poletno vročino, saj je toplo-mei dosegel na letališču kar 31.8 stopinj, v mestu pa še vsaj za dve stopinji več. Tako vreme bo nekaj Izboljšalo kakovost grozdja in s tem tudi vina, tako da se bo manjši količinski pridelek vsaj deloma nadomestil z boljšo kakovostjo. Ce bo lepo vreme še trajalo, bo znatno olajšalo in pospešilo trgatev, vendar pa bo dobro, če ostane grozdje čim dlje na trii, da nabere še več sladkorja in alkohola. Pravtako je sedanje vreme zelo ugodno tudi za koruzo. Sončni m tepli dnevi so prišli prav tudi zamudnim letoviščarjem, Ki so si lahko šele v septembru privoščili letni oddia, pa so, vsaj do sedaj, naleteli na ugodnejše vreme kot oni v avgustu ali v juliju. Vsekakor se je s tem letošnje poletje podaljšalo in čeprav se moramo še nekoliko poUti, se nad tem gotovo malokdo •aCnzojud Mož iz Sovodenj je padel z lestve Okoli 13. ure so z rešilnim avtom ZK pripeljali v civilno bolnišnico 65-letnega Ludvika Tomšiča iz Ul. Favetti 8 v So-vodnjah. Tomšič je dežurnemu zdravniku povedal, da ga je obšla omotica, ko je šel po lestvi. Izgubil je ravnovesje in padel z nje. Ker se je potolkel po glavi in po prsnem košu. so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh, šče. Dejal je s tem v zvezU da kmetijstvo ni več donosna panoga in da ni rentabilno niti ob dobrih letinah. Ce pri tem upoštevamo nujno zamenjave in reorganizacije kmetijskih kultur, potem je nujno potrebno, da priskoči tudi država na pomoč s posebnimi ukrepi. Med temi bi bilo treba takoj ln v znatni meri znižati davčno breme in razne prispevke ter dovoliti odlog pri plačevanju že obstoječih dolgov, umu iiiiiiiiiiiHiiiirii m umni,,,minimumu OD VČERAJ DO DANES v GOItICJ CORSO. 17.00: «Oklopnica se mora potopiti«, S. Amachi, K. Obata. Japonski film. VERDI. 17.15: «2iveti - kakšno . veselje«, A. Delon in B. Lass. Italijansko-francoski film. VITTOHIA. 17.30: »Zmaji Za-pada«, Jack Lord in J. Shi-geta. Crnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.15: «Najbolj nora vas na svetu«, Peter Palmer in Leslie Parrish. Ameriški barvni film. #»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31.8 stopinje ob 14.10 in najnižjo 14 stopinj ob 3.50; vlaga je dosegla 70 odstotkov. DEŽURNA* VeK ARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v gorici lekarna ALE-SANI, Ul, Carducci št. 12, tel. 22-68. Judi v petem kolu prvenstva A lige presenetljivi preobrati A LIGA IZIDI •Bologna-Mllan 1-B •Catania-Palermo 0 0 •Juventus-Roma 1-0 *L. R. Vicenza-Padova i-» 'Lecco-Torino l-i 'Sampdoria Mantova 1-0 Atalanta-*Udinesc 2-1 •VeneziaSpal 2 2 •Inter-Fiorentina 4-1 LESTVICA Inter Ataianta Milan Sampdoria LR Vicenza Bologna Spal Fiorentina Lecco Tor no Roma Mantova Juventus Catania Venezia Padova Udinese Palermo 5 3 2 0 14 4 8 S 4 0 1 9 9 8 5 3 1 1 10 5 3 114 5 3 11 5 3 11 5 13 1 5 2 12 5 0 5 0 5 13 1 5 2 0 3 10 5 12 2 7 5 12 2 5 5 12 2 2 5 113 5 113 5 10 4 5 0 2 3 4 7 2 7 6 7 6 7 4 5 5 5 5 5 8 5 8 4 7 4 5 8 4 2 S 4 9 13 3 3 5 3 6 11 2 3 9 2 Prihodnje tekme (24.9.1961) Atalanta-Vicenza, Fiorentina-Udinese, Mantova-Lecco, Milan-Sampdoria. Padova-Inter, Pa-Iermo-Venezia, Roma-Catania, Spal-Juventus, Torino-Bologna. B LIGA IZIDI Genoa-*Bari 10 •Catanzaro-P. Patria 1-1 •Como-sambenedettese 2-0 •Lazio-Brescia o-o •Napoti-Parma 0 0 A!essandria-’Novara 2-0 'Prato-MoJena 1-1 •Reggiana-Messina 3 0 'S mmonza Lucchese 3-1 'Vercna-Coseuza 3-0 LESTVICA Reggana 3 3 0 0 7 0 Napoli Medena Vercna Simmonza Prato Cetioa Brescia Parma Alessandria Catanzaro Lazio Lucchese Messina Como Pro Patrla Cosenza Sambened. Novara Bari 3 12 0 10 3 1 2 0 5 1 3 2 0 1 5 2 3 2 0 1 7 4 3 1 2 0 6 4 3 2 0 1 4 3 3 1113 2 3 0 3 0 1 1 3 1113 3 3 1113 3 3 0 3 0 3 3 3 1114 4 3 1114 6 3 1113 5 3 0 2 1 2 5 3 0 1 2 2 6 3 0 1 2 0 5 3 0 0 3 0 5 3 0 2 1 2 3 Prihodnje tekme (24.9.1961) Atessandria-Brescia, Catan-zaro-Messina, Cosenza-Bari, Ge-rioa-S. Monza, Luccnese-Napoli, Modena - Lazio, Novara-Como, Parma-Heggiana, Pro Patria-Prato, Sambenedettese-Verona. V Športne stave T0T0CALCI0 Bologna-Milan (1-0) 1 Catania-Falermo (0-0) X Inter-Fiorentina (4-1) 1 Juventus-Roma (1-0) 1 Lanerossi-Padova (1-0) 1 Lecco-Torino (1-1) X Sampdoria Mantova (1-0) 1 Udinese-Atalanta (1-2) 2 Venezia-Spal (2-2) X Bari-Genoa (0-1) 2 Lazio-Brescia (0 0) X Napoli-Parma (0-0) X Verona-Cosenza (3-0) 1 KVOTE: 13 — 34.501 000 lir 12 — 562.000 a TOTIP I, — Occagno — Pullman Stelladea Fidelia Bonaventura Porth Arthur Monticchio Tuscaloosa Paola Diva Kasba — Artena KVOTE: 12 — 1.065.836 lir 11 — 42.919 » 10 — 4.487 i 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — 1 2 1 2 2 X 1 2 X 2 2 1 Po neuspehu Milana v Bologni Interin Ataianta sama na vrhu Prva zmaga Juventusa nad gostujočo Ro-mo - Poraz Videmčanov na domačih tleh Letošnje prvenstvo bi lahko imenovali prvenstvo presenečenj, saj ne mine nedelja da bi ne prišlo do kakšnega preobrata, kar se je z vso točnostjo zgodilo tudi to pot. Naj omenimo samo prvi poaz Milana in zmago Juventusa ter polet Atalante na saaa vrh lestvice, kar se menda v njeni dolgoletni zgodovin; nikdar ni zgodilo. In verjetno za letos tega ne bo tako hitro konec, temveč bomo še pogosto doživljali podobna dogajanja, ki naredijo potek tekmovanja privlačnejši jn zanimivejši. O igri pa za sedaj ne bi mogli reči, da nas zadovoljuje, saj je pomanjkljivosti nič koliko, kar pač ne dela dobre reklame nogo- metni igri. Iz tega kaosa se je nekoliko rešil Inter, ki se je do sedaj pokazal v vedno različni luči, ko je enkrat igral dobro, drugič pa spet tako, da so bili njegovi ljubitelji razočarani. No, to pot pa je spet našel samega sebe in čeprav je bil nasprotnik vsega spoštovanja vredna in vsega zmožna Fiorentina, so Milančani svoje goste tako zrmeva-rili, da jih je bilo komaj spoznati. Njihova igra je bila prava akademija nogometne igre posebno v prvem polčasu, ko so na igrišču počenjali, kar so hoteli in so trije goli padli skoro mimogrede pod običajno res mojstrsko režijo Španca Suareza, ki je gotovo opravičil večstomilijonsko vsoto, ki je stala njegove gospodarje. Tudi drugi del je bil kopija prvega, pa čeprav s to razliko, da so gostje prišli do častnega gola, ki ga je po ironiji poslal v svojo mrežo sam Interjev bek Picchi. Toda (quod licet Jovi non licet bovi) tega to pot ne moremo zapisati o rdečečrnem Milanu, ki je letos prvič okusil grenkobo poraza na tleh muhaste Bologne. Po zmagi slednje na trdih padovanskih tleh je bilo sicer treba pričakovati vsega, a za njeno zmago nad letos visoko kve-tiranim Milanom so bili pač redki tisti, ki bi bili pripravljeni staviti roko v ogenj. To pa se je zgodlo niti ne preveč težko, saj poročila govore, da so bili gostje povsem podrejeni, kar je plod izredno posrečene taktike domačinov, kj so pravočasno uganili šibka mesta nasprotnega moštva ter jih do skrajnosti izkoristili v svoj prid, tako da je bila pot do zmage skoro smešno lahka. Milanu se pozna, da še ni dosegel polne forme ter so bili njegovi dosedanji uspehi v znatni meri plod tudi slabe pripravljenosti nasprotnikov bolj kot njegove superiornosti. Ali naj imenujemo presenečenje Juventusovo zmago nad Romo? Delno prav gotovo, če imamo pred očmi dejstvo, da je bilo to slavno moštvo in lanski državni prvak do sedaj še brez zmage. Naj bo že kakorkoli, pri turinskem moštvu smo že zadnjič opazili znake prebujenja, kar je zmaga nad Rimljani samo potrditev dejstva, da bo kriza kmalu mimo, čeprav bo treba še precej dela, da se doseže predvsem določena trdnost na sredini igrišča, kjer je do sedaj vladala precejšnja zmeda. Proti Romi so zaigrali z vso jezo in ranjenim ponosom ponižanega velikana, kar jih je privedlo do zaslužene zmage, čeprav so bili večji del tekme prisiljeni igrati, zaradi poškodbe Garzene, v desetih. Upati je, da bo prvak kmalu našel svojo staro formo v zadovoljstvo svojih številnih navijačev. In kaže, da je na pravi poti. Ataianta (kdo bi si mislil) se je nepričakovano znašla na samem vrhu lestvice v družbi z Interjem. Po zmagi nad Spalom, ki gotovo ni gostoljubno moštvo, je svoj podvig ponovila tudi na tleh Udinese. Do tega je sicer prišlo na dokaj čuden način, saj so bili domači enakovreden nasprotnik, ki je imel edino šibko točko v vratarju Dinel-liju. In ravno to so gostje izkoristili v polni meri. Presenetili so ga dvakrat v prvem delu, ko so imeli določeno premoč in iniciativo, medtem ko so se v drugem zgolj o-mejili na obrambo doseženega uspeha, kar jim je spričo dobre taktike tudi uspelo. Nagrada za to je tudi prvo mesto na tablici čeprav bo gotovo ta slava kratkotrajna, saj tega luksuza v družbi mnogo močnejših ne bo mogoče dolgo uživati. Od ostalih sta svoj sloves potrdili tudi Sampdoria z zmago nad čudežno Man ovo ter Lanerossi nad Padovo. Prvi so ves čas napadali, medtem ko so se gostje v upaftju na dosego neodločenega izida povsem zaprli v obrambo. Toda iluzije je bilo konec tik pred koncem tekme, ko so domači dosegli povsem zasluženo zmago, kar jih delno rehabilitira po porazu med tednom proti Catanii. Z enakim izidom je morala Padova iz Vi-cenze, čeprav bi po prikazani igri bolj ustrezal neodločen rezultat. Sreča je pač hotela, da so zmagali domačini. V Leccu je bil potek tekme proti Torinu tudi precej čuden. Domači so se močno trudili, da bi si ohranili pridobljeno prednost in to bi jim najbrž uspelo, da se jim ni poškodoval branilec Facca. Njegova odsotnost je pustila v obrambi vrzel, ki so jo gostje pridno izkoristili, da so dosegli izenačenje. Catania in Venezia nista mogla proti Palermu odnosno Spalu preko neodločenega izida, čeprav sta v to vložili velike napore, posebno prva, ki je napadala brezuspešno ves čas, medtem ko je rezultat v Benetkah plod medsebojnih napak in vzajemne zmede. E-dino pozitivno dejstvo tega srečanja je gol Raffina, ki ga je privedel na čelo lestvice strelcev. gib. Zadnja predprvenstvena tekma Triestine TRIESTINA-SANDONATESE 2:1 33’ dosegel prvi gol, medtem ko je drugega dosegel Brach iz enajstmetrovke. Prihodnjo nedeljo čaka Trie-stino prvo prvenstveno srečanje. Prva etapa prvenstva tržaške enajstorice bo v Lodiju. BOKS Kljub dobri igri napad premalo učinkovit V nedeljo je Triestina odigrala svojo zadnjo predprven-stveno tekmo. V San Dona del Piave so Tržačane sprejeli z godbo in cvetjem, a po iz menjavi daril v obliki zastavic, so jih igralci nasprotnega moštva, seveda tehnično šibkejši, sprejeli z brcami po nogah. Rezultat tega je bilo, da so se napadalci bali dotika z nasprotniki. Napadalci so bili sicer dvakrat uspešni, a po izvršenem delu, bi morala biti razlika v golih mnogo večja. Triestina je tik pred začetkom prvenstva pokazala, da je še kar dobro pripravljena, a da napad kronično boleha za neučinkovitostjo. Lahko se reče, da Triestina igra za igro in ne za rezultat. Brez dvoma bo marsikoga zadovoljila, vendar bo treba med prvenstvom najti pot do mreže, ker bo lahko samo s tem osvojila mesto, ki ji brez dvoma po tradiciji pripada. Tržačani so v San Dona zaigrali kot se spodobi in čeprav so se večkrat znašli pred golom, niso znali izrabiti premoči. Šele Mantovani je v PARIZ, 18. — NigerijsKi boksar peresne kategorije Rafiu King je nocoj premagal evropskega prvaka Francoza Gra-cieuxa Lampertija s t. k. o. KOŠARKA COMO, 18. — Včeraj zvečer se je v Comu končal mednarodni košarkarski turnir. Prvo mesto je pripadlo Ignisu, ki je v finalu premagal ekipo Levissima 65:64. Tretje mesto pa je osvojij Beograd, ki je brez težkoč odpravil Ursus iz Vigevana. iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiikiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii V nedeljo zaključene XX. balkanske atletske igre Zmaga Jugoslavije med moškimi in Romunije v ženski konkurenci Lorger že devetič osvojil naslov balkanskega prvaka v teku na 110 m z ovirami llllllllimillllMIIllllIllliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiunuini,,,!,,,,,,,!!,,,,,!!,,,,,,,,,,!!,,,,,,,,!,,,,,!!,,,,! Odbojka za pokal Julijske krajine Zmaga gasilcev nad ŠZ Bor z 2:0 Trema in nepopolna postava glavna vzroka za poraz Borovih igralcev V nedeljo je moška ekipa SZ Bor prvič nastopila na turnirju v odbojki za pokal Julijske krajine. Tekma, ki je bila na obnovljenem igrišču stadiona «Prvi maj» in kateri je prisostvovalo le malo gledalcev, se je končala s porazom domačih barv. Prvi nasprotniki Bora so bili gasilci, ki imajo že preizkušeno in ze- ---------------------------- lo bojevito moštvo, zaradi če- sar ni nič čudnega če so si to pr o srečanje zagotovili z 2:0 (15:8, 15:10). Igralci Bora so stopili na igrišče brez vsakega upa do zmage. V začetnih potezah so pokazali dobro igro, vendar so kaj kmalu popustili, tako da so si gasilci brez posebnega truda zagotovili zmago. Vzrokov za ta poraz je precej. Brez dvoma je imela zelo važno vlogo trema Borovih igralcev pred prvim zelo močnim nasprotniKom. Pri vsakem igralcu je bila očitna bojazen pred pogreški. To je vklenilo posameznike in sploh celo moštvo, da ni moglo sproščeno igrati Brez dvoma spada ta nastop igralcev Bora med najbolj negativne v zadnjih letih. Zaradi premoči gasilcev se je srečanje končalo prehitro, zaradi česar ni mogoče niti analizirati igre posameznikov. Moštvo Bora je igralo prvič na prostem, kar je precej zmedlo ;graice, ker pač niso imeli pred seboj tistih stalnih točk, ki so jim služile za o-rientacijo. Pr, taki igri ni mogoče nobenega pohvaliti a še manj grajati, ker mnogi sploh niso imeli niti prilike pokazati svojih sposobnosti. Lahko bi grajali samo tiste igralce moštva, ki se niso odzvali vabilu in so prepustili svoje mesto manj preizkušenim odbojkarjem. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: GASILCI — Ronet, De Gior. gi, Pečine, Norbedo, Bearci, Skolki, Bearci F., Bertocchi in Simsig. BOR — Šušteršič, Zupin, Mijot, Veljak V., Veljak S., Škrinjar in Vitez. Ostali izidi prvega dne turnirja v odbojki so naslednji: Cacciatore-CRDA 2-0 VIS A-CRDA 2-0 VIS A-Cacciatore 2-1 Libertas-VIS B 2-0 AGI-Gasilci (Gorica) 2-1 BEOGRAD, 18. — Kot je bilo pričakovati, je Jugoslavija uspela obdržati v moški konkurenci naslov balkanskega prvaka. Zadnji dan XX. balkanskih atletskih iger je namreč prinesel jugoslovanskim barvam precej zadoščenj. Najbolj je presenetil Lorger, ki je startal s poškodovano nogo. Kljub bolečinam pa je slovenski atlet napel vse sile in ti tako devetič osvojil naslov balkanskega prvaka v teku na 110 m z ovirami. Tudi nedeljsko tekmovanje je prineslo celo vrsto novih rekordov. Tako je Bolgarka Kerkova dosegla v teku na 80 metrov z ovirami nov balkanski rekord in je istočasno iz- enačila bolgarskega. Tudi v skoku ob palici je bil dosežen nov rekord po zaslugi Bolgara Hlebarova, medtem ko je novi jugoslovanski rekorder Rojko izpadel po skoku čez 4,40 m. Letošnje jubilejne balkanske atletske igre so se končale z zmago Jugoslavije v moški in Romunije v ženski konkurenci. Končna lestvica je naslednja: MOŠKI 1. JUGOSLAVIJA 164,2 t. 2. ROMUNIJA 129 » 3. BOLGARIJA 94 » 4. GRČIJA 79 » 5. TURČIJA 30 » ZENSKE 1. ROMUNIJA 89 t. 2. BOLGARIJA 85 » 3. JUGOSLAVIJA 83 * 4. TURČIJA 3 » Po razglasitvi rezultatov je odposlanec predsednika republike maršala Tita, ki je bil pokrovitelj iger, izročil zmagovalnim ekipam pokale. Izidi tekmovanj zadnjega dne so naslednji: MOŠKI: 110 m ovire: 1. Lorger (J) 14”4, 2. Skurtis (G) 14”6, 3. Petrušič (J) 14”7, 4. Bojinov (B) 14”9. Skok s palico: 1, Hlebarov (B) 4,52 m (nov balkanski rekord), 2. Lešek (J) 4,45 m, 3. Hristov (B) 4,45 m, 4. Rojko (J) 4,40, 5. Girlesnu (R) 4,30 m. 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’ in 12”5, 2. Grčija 3T5”2, 3. Romunija 3’15”6, 4. Bolgarija 3’ in 18”, 5. Turčija 3’20”8. Maratonski tek: 1. Škrinjar (J) 2.33’17”4, 2. Stojanovič (J) 2.38’27”8, 3. Toma (R) 2.46’07”4, 4. Teodosiju (R) 2.46’38”4, 5. Pencev (B) 2.53’25”2. Troskok: 1. Sorin (R) 15,47, 2. Burgušinov (B) 15,69, 3. Pa-tarinscu (B) 15,41, 4. Koichi-na (R) 15,37, 5. Jocič (J) 15,05, 6. Stanišič (J) 15,02. Tek na 5000 m: 1. Barabaš (R) 14’21”6, 2. Hafer (J) 14’ in 25”6, 3. Grecesci (R) 14’25”8, 4. Ivanovič (J) 14'31”, 5. Pa-pavasiliu (G) 14’38”2. ZENSKE 80 m ovire: 1. Kerkova (B) 11” (nov balkanski rekord in izenačen bolgarski rekord), 2. Stamejčič (J) 11"1, 3. Madžarska (B) 11”3, 4. Babovič (J) 11”7. Skok v višino: 1. Balas (R) 180 cm, 2. Gere (J) 167, 3. Bo-ronescu (R) 158, 4. Konvor (T) 158, 5. Jug (J) 158. 4x100 m: 1. Bolgarija 47”7, 2. Jugoslavija 47”8, 3. Romunija 48”8. Met kopja: 1. Tijaseconescu (R) 51,74 m, 2. Ivanova (B) 46,51, 3. Kačič (J) 45,32, 4. Arsova (B) 44,20, 5. Perovič (J) 42,27. Peteroboj: 1. Stamejčič (J) 4372 točk, 2. Sirfu (R) 4238, 3. Kerkova (B) 4202, 4. Pan-dele (R) 4201, 5. Škerjanc (J) 3918, 6. Kirilova (B) 3903. šteje vsidral na prvi stolček lestvice, kjer ima nič manj kot tri točke naskoka pred štirimi zasledovalci. Med temi je tudi Rijeka, ki je v nedeljo po neodločenem prvem polčasu vendarle spravila gostujoči Beograd na kolena in se tako uvrstila v lestvici na peto mesto z istim številom točk, kot jih ima drugoplasi-rani Beograd. Makedoncem je bila v nedeljo usoda mila. Sprejeli so v goste Sarajevčane, a ti so nudili domačinom odpor samo v prvem delu igre, ko so le enkrat klonili. V drugem polčasu pa so domačini ostro pritisnili na njih in jih obsuli še s tremi žogami. Dinamo in Vojvodina pa sta prišla do izrednih točk. Zagrebčani so gostovanje v nevarnem Novem Sadu zaključili neodločeno in isto je storila Vojvodina na igrišču splitskega Hajduka. * * * V drugi zvezni ligi je slovenski predstavnik Maribor ponovno doživel poraz z obilico golov. Mariborčani so gostovali v Sarajevu, kjer se jih je Zeljezničas pošteno privoščil in jim nasul najprej tri in nato še dve žogi v mrežo ter jih tako poslal domov s porazom 5:0. Zeljezničar je ponovno dokazal, da namerava, kot že lani, resno poseči v borbo za prvo mesto in za kvalifikacijo v prvi zvezni nogometni razred. * * * V slovenski conski ligi so Novogoričani tokrat prijetno presenetili lastne navijače, ki so čepeli ob radijskih aparatih in čakali, da bi napovedovalec prečital izide nedeljskih tekem. Novogoriško moštvo je po neuspešnih nastopih v prvih kolih vendar prišlo do prvih dveh točk, ki sta toliko bolj važni, ker so ju Goričani prinesli iz Maribora. V prvem polčasu so bili domači igralci Kovinarja v premoči, vendar niso znali izrabiti te prednosti in so se morali zadovoljiti z neodločenim izidom. V iiiiimiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmimiiiiHimiimiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJ Evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah Portugalska pred Španijo in Italijo Jugoslovansko nogometno prvenstvo S tremi točkami Partizan prr[ Novogoričani zmagoviti na igrišču Kovinarja v Mariboru Peto kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige je bilo zelo razburljivo. Posebno v Banja Luki je bila tekma med domačim Borcem in gostujočim Partizanom zelo napeta in polna golov. Vsega skupaj so igralci spravili v mrežo 11 žog in sicer štiri v vrata gostov in sedem v svetišče domačinov. Partizan se je tako še čvr- Jugoslavija na predzadnjem mestu TURIN, 18. — Evropsko Prvenstvo v hokeju na kotalkah se je v nedeljo končalo s precej razburljivimi dogodki. To je čisto razumljivo, saj go bili vsi igralci italijanske, portugalske in španske reprezentance precej živčni. Vsi so imeli enako možnost za osvojitev naslova, zaradi česar so dali vse iz sebe, da dosežejo cilj. Najbolj je gledalce razburi- lo vedenje portugalskih in nemških igralcev. Prvi so morali zmagati če so hoteli obdržati naslov, drugi pa so skušali ohraniti čim manjšo razliko v golih. To pa zato, da ne bi zdrknili niže v lestvici, s čimer bi izgubili pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu v Cilu. Po stanju. 2.1 sta se obe ekipi dobesedno p-stavili za štiri minute in nista več igrali. Obe sta bili namreč zadovoljni z rezultatom, ki je praktično ponovno prinesel naslov Portugalcem. Tudi tekma med Italijo in Španijo je bila precej razburljiva. Najprej so Španci poškodovali italijanskega vratarja, ki je moral v bolnišnico, kasneje pa so, vsaj po izjavah i-talijanskih igralcev sodeč, dosegli zmagoviti gol na ilegalen način, to je z nogo. Pro- testi niso pomagali ničesar in tako se je morala Italija zadovoljiti s tretjim mestom za Portugalsko in Španijo. Jugoslavija, ki je na tem prvenstvu zasedla predzadnje mesto, je morala še enkrat kloniti in sicer Holandski s poraznim izidom 15.1 (5:0). Ostala izida zadnjega dne sta naslednja: Španija-Nemčija 2:1 (1:1) Portugalska-Nemčija 2:1 (1:0) Končna lestvica je naslednja : Portugalska 9 8 1 0 56 12 17 Španija 9 8 0 1 41 9 16 Italija 9 7 1 1 27 7 15 Holandska 9 5 0 4 36 16 10 Nemčija 9 5 0 4 32 16 10 Švica 9 5 0 4 35 28 10 Belgija 9 3 0 6 24 42 6 Anglija 9 2 0 7 22 42 4 Jugoslavija 9 1 0 8 13 68 2 Francija 9 0 0 9 6 54 0 drugem delu igre so bili gostje boljši in so s Križajem dosegli zmagoviti gol. Goričani so se tako premaknili precej više v lestvici, kjer vodi lanskoletno drugoligaško moštvo Triglav iz Ljubljane. NOGOMET RIM, 18. — V četrtek 28. t.m. bodo oddajali po Evroviziji prenos nogometne tekme Francija - Finska, kibo v okviru izločilnega kola za svetovni pokal. KOLESARSTVO PADOVA, 18. — Italijanski prvak Nino Defilippis je v nedeljo zmagal na kolesarski dirki po Venetu. Za njim so se uvrstili Mealli, Conterno, Massignan, Sabbadin itd. * * * PARIZ, 18. — Jacques An-quetil je na kolesarski dirki za veliko nagrado držav zmagal z rekordnim časom. Francoz je prevozil 100 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 43,591 km na uro. Drugi je bil Desmet, tretje mesto pa je pripadlo Italijanu Moserju. I. ZVEZNA Novi Sad-Dinamo -[(|1 Rijeka-Beograd ^,(1 Borac-Partizan ^ |1J Vardar-Sarajevo -j Hajduk-Vojvodina ^ Partizan * 4 ! Beograu C. zvezda Vojvodina Rijeka Sarajevo Velet Borac Hajduk Novi Saj Dinamo Vardar »liS 5 22 ■ lili: iiijf II, LIGA („ Sloboda-Proleter j4|h Karlovac-Split j.|lr Zeljezničar-Maribof j.j (tj; Trešnjevka-Borovo (H Lokomotiva-Ceiik j.j (H Varteks-Sibenik u št 5 3 \ li' ijjjSl :i * Sloboda Zeljezničar Split Trešnjevka Čelik Karlovac Proleter Varteks Šibenik Maribor Borovo Lokomotiva 9 5 S C b *! i i iJ! Celje-Rudar Slovan-Triglav K Triglav L-Hirija Ljubljana-Krim Kovinar-Gorica Sobota-Kladivar Triglav (LJ) Rudar Slovan Ceije Sobota Ljubljana Gorica Kladivar Kovinar Ilirija Triglav (K) O.-Krim i i« j.i 3 3 33 L 32 W* i!|! S!;!# Sj 3 0 ,1 3« >’ 3 0 «* ltlllllllllllllllll<(IIIIIIIIII>lfllllll>ll|l|lllKI|ll|ll|llll,>,llt OB TU IN TAf ATLETIKA V BERGAMU Lievore 81,12 m v metu kopja BERGAMO, 18. — V nedeljo je bil v Bergamu mednarodni atletski miting, med katerim je svetovni rekorder v metu kopja Italijan Carlo Lievore dosegel izreden rezultat. Lievore je v borbi s Sidlom vrgel kopje 81,12 m daleč, medtem ko je Poljak dosegel znamko 79,84. V drugih disciplinah so zmagali: Piatkowski v metu di- ska (56,78 m) in v metu krogle (16,63 m), Poljak Foik v teku na 100 m (10"5), Poljak Wovalski v teku na 400 m, Italijan Morale v teku na 400 m z ovirami, Cornacchia v teku na 110 m z ovirami, Nemec Kubichi v teku na 5000 metrov itd. ji* NEAPELJ, 18. — Po dvodnevnem tekmovanju si je Milančan Franco Sar zagotovil naslov italijanskega prvaka v deseteroboju. Drugi je bil Rimljan Mario Piccoh, ki je po prvem dnevu prvenstva vodil. V drugem pa je Sar zmagal v treh disciplinah in s 5.856 točkami osvojil naslov prvaka. PLAVANJE MALMOE, 18. — Mednarodni plavalni šesteroboj se je končal z zmago Švedske, ki je s 93 točkami zasedla prvo mesto pred Veliko Britanijo (88), Nemčijo in Holandsko (85), Italijo (54) in Francijo (31). Italijanka Paola Saini je na SZ BOR namiznoteniški odsek V soboto z začetkom ob 15. uri in v nedeljo bo v Ul. Monte Cengio juniorskj turnir, na katerem smejo nastopati igralci rojeni leta 1944 in pozneje. Vpisovanje za ta turnir se zaključi v četrtek. 100 m prosto kj som 1’2”6 italijanS_ ^ medtem ko je * Van Velsen zabel« r 1'83, 5 m hrbtno čas le izboljšala ne ski rekord temveč ki ie z 1’9 pf . kl je guru«1 nega, meričanki Lynn i BarkovljansU f (Nadaljevanje za skupno delo je čestital tuc Slovenske prosveto gr Ubald Vrabec, kl v znak priznanj8 po Gromovo s}lk°;tali tj predsedniku ces stopniki raznih Pj" štev in sorodni spoe Sledil je krfte* rUoVHJ so ga izvajali j # mladinci in Pr'l:j n8 da je program metniški višini- „ m Tako sta nam C* ji la Gregorčiča _ ^ Vladi Vodopivec .p|n kovičeva, ki odobravanja. sta Za sv ■Op , ti' - i- Tatl-W; ski točki je zeia , čeva buren aplaV a8/ naša stara zn ankV N' Glasbene Mat},ce^cjji *. pri vsaki produ lež' ,. pertat0S' s priznati morai”0, j s tem nastop0113 . gi j senetila. Od se je njen s°n ni sopran leP° .-aa'1' sebno v nizkih „ ’ 0i ,» ril vlažne 11 od tihega ^ efj ^ v° ,,il »Renato nec!» je rek^ , njenim gl^ ^ »Da bi lo druge!* Je .1 stil Renato. ^ / »Da bi niko^of 10 druge!* je ponovil Cir“- . »Da bi odsieJ živeli v mm«- Umolknila s Jf> f. la nekam Pre »e# fj jalo ju je P viL no navdaja nenadejano P ” hotni vihar, kar unesel