ISSN 0350-5561
za konmc t«dna
V petak In v soboto dopoldne bo sončno vreme. V soboto popoldne in zvečer bodo v notranjosti Sloveni|e r^tâiale nevihte
Številka 25
četrtek« 4. /ufi/a 2002
250 SIT
"Od vas se lahko veliko naučimo!"
VKLEN.112 - Vrsrtj« se prirediht ob Iťhwnjem slarniv.sktni pni/niku rucl:irjev. O.srvdnju Je l>i« t;i v sc)l)o(4i popoldne, ko so s tradidonalmm skokom čez ko/o sprejeli v knapovski slan mliicle rudarje. V rudarski stanje po stari fia-vadi skočilo rutLirjev, 19 nidarskih Tehnikov. 31 in^.enir.iev rudarstva in 11 dijakov elektn^ sln>Jne stroke« pniO \m se Jim Je pridružilo i«e
31 diplomantov rudarstva in geolehnolr^ije. I'ri red i lev Je prívul)íla na irli>un<» mestnega stadionsi več kol dva tisoč Velei^nov in mito^ Skoste, med njimi tudi pre<lse<lnik:i tir/ave Ml« lana Kuûina.
Po skoku so deklela v narodniti nasnh Ait«ikni-la fantom v Kumbnitc» tudi nauelj.
Na prostoru med reko Pako In pošto
stekla gradnja 110
parkirnih mest
VELI£NJE • V ponedeljek so slekla že nekaj časa napovedovana ^r.tdbena dela na tnivniku meil velenjsko pi»}^lo in reko Pako.
C cljsko(*csUiop<xijcljcjc izvajalcc i/gradnjc 110 novih parkirišč, kijih mesto polrcbujc predvsem zaradi gradnje garažne lîi^ v srcdii^Cu naselja Kardeljev trg, ki naj hi sc začela prihodnje lelo, pa ludi uvedbe iTiodrih con.
C!!cprav je bilo sprva predvideno, da bodo parkirišča le začasna, so se sedaj odloČili, da jih bodo uredili lako, da bodo {"siala. V leli^njcm Iciu bo občinski proračun /agolovil dovolj srcdsicv /a izvedbo v makadaniiiki različici, asfah in zasaditev parkirii^ča pa naj bi, Čc ne bo Slo IcUw, í>pra-víli drugo lelo.
■ bš, Mo: vos
Prototipi jadrnic iz Velenja
Na pc^)udo Alojxa Hudarina (TIC Velenje) in /upana Mestne ohčine Velenje Srečka Meha sla se novcmhnt lani povezali podjelji li^sntech ix Velenja in Sea^vav z Bleda (eno vodilnih razvojnih pml' JeliJ na píHln>čJu navtike). Ke/ullat le^ s<KlelovanJa pa je sobnina otvoritev pn»i/viKlnje /a računalniško i/delavo mtKlelov velikih dimen/ij v p4»djeiju Esoteih.	■
V ponedeljek zjutraf so zabrneií gradbeni stro]i na vetfkem travniku za veienjsko pošto. Mesto bo kmafo bogatejše za 110 parkirišč.
Posnetek s ponedeijkovega 'spoznavanja' skakalnice nekaterih tujcev. (Foto: S. Vovk)
Bronasti Slovenci, Funaki...
VELENJE - V tukajšnjem smučarsko-skakalnem sre-cJii^u l><»jutri 16. tekma /«i ru* darsko .svetilko, pojutrišnjem Sid»»to) pa 6. tekn>a /a pok«d Ciorenja. Hkrali bosta to tudi uvodni lekmi letosi^je^ celinskemu pokala. Obe se bosta ZAVAROVALNICA
pnče(iob2l.un.	MARIBOR
9770350556014
Javni forum Lokalne agende 21 v Velenju
Največji problem - predaleč od glavne poti
Vli:LENJE.27.juny}i-Vscjni dviir.ini Mestne olKincN^lenje jc hil javni forum U^k^lnc »ucncle 21. Slcvilni prisDlni, ki so nn-polnili dvon^no do /^dnjegn ko< tićiui, M» dokazali, d» Jim ni vseeno, knksno l>oVcknjcju(h.
Thitinc jc uvixJonia pozdravi! '/-up;(n Srviko Muh. ki je j/Mzii za-díwnjjsrvo. kcf jc u.spclo McMiii iM\n\ Velenje nicd prvimi izdelali takn MTok pfojckl- ki bo osnova nadaljnjemu riiwju.wSicvrjMya
nekako /,iž iAnjnnio. yAj innou;«
»pi>/}iHry:izeudi^|niximno,« jc poudaril In dodal, da /daj pričakuje 1x1 osiroktftmjakov ludi ktmka'lne rešitve,
Mcílinaobřina Vdenjesejc med prvimi v Sloveniji loiiln izdelave [akSnega doktimciua, lo so zaupali ]iistilutu/:ackiik^<;r:uiskit* vc.la p<i jc povabil k sixlclovanju >J<upjiK> občanov Velenja (skii^li doseči tepre/^ntaiiviil v>iorec). kije iri lela preiiileN'aia probleme in niožniv»!! za dolgoročni Iraj-nosi ni niTvoj. Naasiuwi šicvilnih
uiilvarjalnih pt>g<woa7v in usklj-jevanj raziiùiili interesov, so oblikovali nim^ge ugoioviive, ki so osnovu za iiaMajanje razvojnih Usmcrilcv. s katerimi Homo za-goli will irajnasini razvx'y.
Kako Je delo potekalo?
Na in^ilutii zackolotíce raziskave Erici^ Veitnijtf sonajprej v>blik<v vali osnove in /aCrlali aktivn^ttli. nato pa iUrreprezenialivno skupino prehivalecv Velenja, v kaierosti vključili predstavnike lokalne ob-irtsti.držitvnih in.slilueij.gi^sptxlar-siva, javnih zawxiov, knietcw, oko íjevarslvenilíor^ani/aeij.diuíiev, neN'Jadnifi organ izjcij in prehival-ecv. Skupina je na St i rili delavnicah razpravljala o trkie.setih razliCnih p^>droCjih. Prvo leto so presojidi pn^blcme in opredeljcv:di pred-noslj, Delo je pMekalovmanjših skupinah z nielodo prevelrenja možgimw, priorilele pa sj'^pt^slav-Ijali z metodo analiAi. Lanistivstv dekîvanju s strokovnjaki v manjših
Iz razprave
Herman Mastnalo •Poz^'ibili ste na slaho kvaliteto bivaij'iihpn>s-itjrov. mno^i so po/ddani z EFE zidaki,«
MiyH KovaCj »»Velik potencial na.ši brezpt>«lni, kî prejemajo tuidonwstihi na zavodu za iwp*valovanje, zjikaj j ih nc bi zaptxslilí pri urejanju mesta? Mjiogo prcnialo sjko v ot^Cmi naredili tudi na po-droCju Ic'tienega /hiranja <xlpadkcw. Premalo je ludi postni zii zbiranje sekundam Ih surovin.«
Vvronikîi Sveiiruir -»Kardeljev trg izumira, lokakw tu skorajda ni več. predvsem pa tne skrbijo mladi. Mni so, mnv»gi pť>pi>lnj íxJvÍs-niki- Six^Cimo .se s lom vprašanjem in jim pomagajmo.«
Ojsícršťk: "Govorimo, daje premalo p<i|jcistov, mislim, da jih je kar dovolj, le na prava mesta jih je treba spraviti. Skit>i pa mc tudi to. kako skrbimo za mesto. Cîroho režemo zdrava <lrevesa, suha pa puščamo.«
ŠtťfVsi Kordcž: »Ireba bi sc bilo pt^globili tudi v bodočo organiziranost lega i^kolja. predvsem pa kaj naret.liti, da bi sem pritegnili tudikak-sno državno institucijo.«
delovnih .skupinah ideniilicirali možne rešitve prcdju'istnilîpuible-inw.
NajpomembnejŠe ugotovitve Javnega presojanja problemov:
Onesnaževanj« /rakn • one^ snaževanje iz termoelektrarne à^taiij je hilo v preteklosti edeu TiajvcC)ih lokalnih problemov.a.se je iJanje toi Iko pi^pravilo. daje .sedaj na prvem mestu problema-(i^ili vinw onesna:^evanja zraka promet.
Vode- na prvem mestu je jezerski potencial kol možni^sl za turi-siični in rekreaiiviii razvoj mesta (ta ima prednost pred potrebo po izgradnji eciitrainc èistihie napra-vc)
Urejat||e prostoru • ureditev okolice jezer scxJi na prvo mesto uidi na podn^u urejanja prostora
Tla-i^bCani postavljajo v ospredje <legradae(jii tal kot pc^sledico izkvïpavanja prenîoga in to kljub temu, da sc tAajajo učinkoviti sanacijski ukrepi
K^istlinsivo, /Jv.ilstv{j In naravna dediiîêina -v ospredju je ureditev Skalskega parka na ugrez-ninskem področju (to bi orno-goCilo ohranitev avt^)jitonih vrst
Dr. Marta Svetina: "Pre* pričana sem. da Velenje ima prihodnost, dokaz za to so ŠtevUni prebivahi, tajim ni vseeno, i<ako bomo živeii jU' tri,"
rastlin in živali v bi ižin i mesta)
liiolopi - največji problem jc nciistre/nast biok>i3cega minimuma za reko Pako. kar povzri>Ca. da !?c oh manjših one.snažcvanjÍh prihaja do pomora rib
C lovck - najvcííja pk^majykljivi^.l je iicastrczna v/goja in pt^manj-kljivn izobraževanje v ixlnixsu do narave (ravno to povzroča prekomerno obremenitev in one-sua?evanje okolja)
Odlagališče radÍoaMí>nÍh od-IXKlkov - javnost je y>giiísno proti
Kaj Je Lokalna agenda 21?
Nasvciovni konfercncionkoljuv Riiidc Janciru kla IWMobile dk^iičene smernice o varovanju in ohriuijanju nagega planeta zii naslednje geiîeracîje s «iki:pnimimcnt>m Agenda 21 (načrt rtizvi^a za21. «h.>leljc). K agendi je pristopila tudiSkrvenijii. Ptxl imenom Lokalna Agenda se te okolje varstvene usmeritve pripravljajo na občini i ravni. VVelenjusov tehdnehspomo»5opre<isl:ivmki)v javno^ioblik^v vali iwnutek okolj^kegř^,gl>$poda^skeg;î in wviainega razvc^ja, ki hi ga predstavili na četrtkovi javni tribuni. Dokument ^ ni dokonćeiu za« to vabijo prebivatee. da jim ptisredujej-iî svj^e pript^mbe in pohuiîe.
Marko Vučina: "Zanimivo Je biio soočiti strokovnjake in taično javnost. Priznam, da sem marsikat<sno svoje mnenje po tety razpravah spremenii.fi
0<l|WKlki-najbk^j prohlematiáii so zaradi velikega »levila divjih OillagaliSč, mnogo ptemali> pa jc tudi storjenih na ptxJroêju ločenega zbir:m ja odpadkiw
(fOsptKlars^'« - dobri> skrbi za okoljske probletne. a politika, k zlasti na p<xlročju nialcga gaspo-damva, dolgort^io ni uskiajcna Kmetijstvo - povsem neizrabljene so mo^tosli razvoja turizma na kmetijah
Iwihraževaiijc - pridobivanje /jianjaje neťunkcÍonalnci.p»>inajíj-kliiva pa je tudi iluiiovna rast
Starostniki - mnogo premalo p<izomtw.ti jim po.sveêamo, četudi njihovo števili) narava (poskrbeti je treba zabolj.šokvaliteim)?lv-Ijenja in orgiiniziraii brezplačno ptimt>č slaro-s! n ikoin )
Narodnosti - na javnih mv&tih ne uporabljamo do.sledno slovenski jezik
N^ve^i lokalni pr(»1>lein'0drc-Ziinost Velenja où avttx.'ostne po-vezjvc.
Najpomembnejše je. da so v
Mestni (íbčini Velenje sku.<ikli narediti drugače kot dmgi, ki so se lo-tili zgolj i>kojja. »Dťjstvojc.» pravi <lr. Maria Svetina, vodja pn^jek-ta. »dn ccli»len r.ir\oj ni odvisen iid van)v4jt\|a oko^a ampak eeloini^n driižhcnc}<«i ntehaniz-nui, izohni/ifvarva. i^>lstv2i, knwly-sha — ln.<e>'cda tudi varstv a okrilja. Zato smo se pri ms zadeve lotili lako r>bsi>zn<i in že m\ zn^'1-ku smo tisi)eli v pripravo projekta pritegniti of>nmino ljudi. Moram reči. da sem bila presenećenu nad nevvijetno «Klzivnostjo. nad pripravl.ienostjo in del»vni»stj<u Veliko je tukaj yudt. ki jím ni vseeno. k:iko iKimo živeli Julrí.«
Čemu bo dokument namenjen?
ý.c Številne razvojne projekte smt^ sprejemali v icm<>k4îlju. pa jih je mmigi^ obležalo v predalih. Kaj storiti, da ne bo tako tudi takrat?
Marko Vučina, predslojnik urada za okolje in pn^stor in kíx^rdi-nator projekta me<l naročnikom (Mestno občino Velenje ) in izvajalcem Erieorn:»Tojel)il nsgvečji sinih, Pras mtt> smi» (a dokimienl z!isht\'ill kot /H' dokument, ki je treba nenehno <li)]KilT\jevati. do-gr^ijovati. išpr^mininti. tiik» kot sc spremii\ja tudi drti^>H, Že snnia pnpravaje bila /iistav^enii tak<i. Četrt<i leto žo nastaja. Številne IJu* di smi> prile)>ndi k sodelovar^u in oblikovali znkiločke, kijih bomo do konealeta i^edopt^lnjevali (res računamo mi hodeiovar\je občanovi. potem pa mislim, da lM»div kument 'zrel* za <lokončno niz-pravoinpotrdito na Svetu Mestne občine Velei^e. Dokument ho osn(»va cclostne}<a razvirja. nujno |)<i ga 1m» (reba vs^ý vsaka tri leta temeni ito prevetriti."
■ Mira ZakoŠek
Savinjsko - šaleška regija
Novosti petega srečanja gospodarstva
Prijtravv na letošnje, pelo po vTsti. srečarOe malega in vehlšeca ^(».spodarstva Sflvírý>ki> - šaleške regije so v p<ilneni /umnihu. Na nedavni seji so predstavniki orga-nizjitoijev srečar\ja ( OI>m«h:ni obrtni zbornici Velcr\ja in Mozirja. Območna savíi\}.skí> - .vai€.sk;t gospodarska zbornica, Savlr^j-^ko • šale.ška ruzvcýna agencija 1er Športno - rekreacijski z«v<kí Rťleča dvorana N'elcnje) spr-tjeU okvirni program In v njeni predvideli karnek^O novosli.TeiiU) to* knitnega ho Sodoben pudjetniskl nastop v lokalnem in regionalnem <ikoljn,
Siinja Jamnikar, sekretarka Ob-mtíčne obrtne zbornice Velenje (začetnice srečanja) je ptwedain, da se bo dt^godek zgodil prej kot minula srečanja, predvidoma med 17. in 19. oktobrom (prejšnja so bilavn<wembru). Osrednja prireditev bo poslovna razstava v velenjski Rdeči dvorani, ki bo hkrati tudi prodajna. »Poslovili razstavi oziroma predstavitvi izdelkov malega in velikega gosptxiarslva smo namenili parter R<lecc dvo-rane, balkonski del dvorane trgovcem, stekle pa so tudi že priprave ua zabavni del, mc>dnc re-
vije in ptxli>bno, «
Poleg poslovne razstave bixîo i^rganizatorji srečanja pripravili več kol lani tudi tematskih div godkov, kol Stí delavnice, oknv gle mize. Namen ili jih luxlovpra.^ nnjem: kako spodbudili zanimanje za p^idjetnižlvii. pi^vczov<mje in skupno iiastopanje. kako se organizirati ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, kako predstaviti skupne produkte, kijih ima gospotlarstvi^ iJavinjsko - šale^c regije na ptidročju industrije In turizma. Ptiznm<ist hc-^do namenili Še iztibraževanju za poklice in Sirá i javnosti predsi.ivili poklice, pomembne za malo gospodarstvo.
PosKwna razstava in p len a rti i del srečanja lx> v Velenju, delavnice in okrogle mize pa bodo pripravili po občinah Zgornje .Savinjske in.SalcSkedoline pač glede na specifičnost teme Zii neko
okolje.
Po napovedih .Stxije .laumikat srnijejo or^ani/ytoiji srečanja sc nekaj mwosti. o njili pa bodo spregovorili takrat, ko jili bodo pov* sen'k dorekli.
mrp
Obilna Solčava
Most - trajna vez med ljudmi
SOLČAVA, 1. julija - Usene-ga mostu pri Uogovilcu volK'Inl Solčava, ki Jc zamenjal dotrajani, oh poplavah leta 2IKH» pa še močno po.škodovani most. ni već. Na tem mestu stoji danes sodolR'ti. ki predstavlja veliko pridobitev /a lukaj.šnje ol)èane.
za turiste, ki radi prihajajo v ]>relcstno lepo Logarsko dolino in druge uporabnike ceste, saj tod mimo vodi pot tudi na (anf odprt meddržavni mejni pre* ho4l IHivllčevo sedlo. Most jena kn^j^t priložnostni slovesnosti predal svojemu namenu mini«
.ster /a promet In zve/e Jakob Prcsečnik. Naložba Je veljala L^O mililonov ti^arjev, denar m-njo |>aje poleg države nigotovi-lo ^ ministrstvo /a promet in zveze ter Direkcija RS /a ceste, IzvjiJalecdel je bih» jXKlJetJe CM Celje.
Jakobu Presečniko so pomagati prerezati trak na novem. 35 m doigem in 10 m Širokem mo*
$(u še soičavski župan in predstavniki izvajaica
Po mnenju solčavskega Župana Vojka Klemen.ska so te pridobitve nnjixíij veseli domačini, saj predstavlja vez med ljudmi, med Dolino in notranjostjo države, izrazil je prepričanje, da bo prlponK^gei k razvoju okolja. Zahval il se je vsem. ki so pomagali pri uresničitvi tako vcii-ki^ga projekta, hkrati pa p<">zval driavo. da nbčii^i v bližnji prihodnosti za odpravo pt^sledic ikode po poplavah namcDi Se 7U0 milijonov SIT.
Jakob Presečni k je podčrtal, da je Sloveniji veliko potreb po obnovi, posodobitvi cest. novogradnjah. vendar imajo pred vsemi prednost laki objekti, kot je bil mosi pri Rogovilcu.
»2elhn. da bi driava Imela ra* zumcvanje za reševanje šc nekaterih nerešenih vprašanj v Solčavi. Tudi lakih, ki Jih je dolžna re.šiti.t« Obljubil je. da bo mini.slrslvt». ki gavodi, ures-ničilci tista s prometnega področja.
Otvoritveno slove-snost so s krajSim kulturnim pn>gramom popestrili učenci solčavske po-dnižničneik>lc in domači glaslx'-niki.
■ t p
WÊÉ^IhhJ druibâ. iclo. Vtienie IzTiajaobćiirlUlLC&naposamâzneçai;votlaJ?230SrT rnsseâna naročnina 940 SIT. tnrT>ssâCna nuoiniru 2.7dO SfT. peitetna nsroCnina S 340 srr. lelna mnAnlm d.900 SiT
t^dnlitvo: Bore Z^aHefc {đreUoi In gbvni urednik). Stáné VovK {odgDvotni uiedfiik), Mtenž IOďi£*Planfnc (pomcCnIca uiednika; Jane; Pfesnik, Tatjana PMQorSelc Bo|ana Špa^sl {novina?]!]. Mira Žakoée^ (urednêa radya), Jaii|a Koâuta*^»gei (tatiniïna urednicaf. Danir šnd (obfkovBtœ) Propaganda: Nina Jug Ňdia propa^nd»^ Sâ^
Konečník JureSerKnikipiopagandbia); Sedet uredrMitvainupave: 3320 Vdlen^d, Kdrlćeva 2a. p.p. 202, (elelM (03) 89817 60. (eJeíax {03} B97 46 43. TRR • Nova LB, V^tonjr 024?6^)Đ20133aM
Oblikovan^ in gral. prtprava: ^J^š Cas d ao. TI^TfikamaSETdd NaUafia: S400 EVKtov. Henaroteniti fotografij in rokopis» ne vračamoi Po z&onuo DQV ft *NaS čas* uviSdsn nud iroizvods InTHmatrmga značaja 2a kateit S0 ptiCuje davskpo 8.5% zniianislopiiji.
4. julija 20Q2

OB PRAZNIKU RUDARJEV
42. tradicionalni sl<oii čez kožo
"Od vas se lahko veliko naučimo!"
Mest« VVIenjv i^e vedno mučnu tucJí rudarsko mesto in /iilo rmlaniki pniznik pni/nik vseh. To so Vekr^i'Hiti /novu tU^ k<i/jili .s svojo množično ude-ležlM> na osredr^ji slovesnosti, ki so jo velenjski premojijirji pripravili na mestnem stndionn minulo S44>OtO.
V rudarski stiin je tokrat pa stairi navadi skočilo 23 rudar* jev, 19 rudarskih lelmikov, in/^nirjev rudarstvsi in 11 dijakov elektrostnjjne stroke, letos pn ič pil se Jim je pridru/ilo še 31 diplomantov rudarstva in ^eoleh no lobije. Slovesnosti so se med drugim udeležili ludi predsednik države Milan Kučan, kije častni skok opravil leta 19y7.Vlad<i Dimovski. minister/a delo, dru/ino in socialne /iideve in vnuk Daniela I^ppa (ustanovitelju premogovnika) Bernhard Lu pp.
Prireditve v počastitev rudar-skcgit pra/nikii sosc vrstile vtem okolju že dalj časa, uvod v t«rcd-n\o slcwcsnosi pa je bilosi^bomo dopoldan&ko srečanje jubilantov v domu kullurc v Velenju. Tudi loje ena i/mcd prijaznih tradicij. Lelosst-»ob Icj prili^žno-sli podelili tudi pri/nanjii jubilantom jamske reševalne četc.
Sicer pa seje Icit^nju ^wednja slwesntïil začela ob 17. uri na Titovem Irgu, kjer je bil '/bor uniformiranih rudarjev. Parada je od lu krenila po mcsinih ulicah do osrednjega priredilvenega prostora - mestnega sladKîrw.
Vodja ceremoniala je bil dr. Milan Medved, program pa je vodil duhovito» podprl gii jc s številnimi šalami In zbadljivkami» a mu 'zelenjava*, kakor poimenujejo mlade skakače čez ki^o, nI ostajala dolžna. Obiskovalci imeli laki") tudi obilo možnt'^sii za zabavo.
Slovesnost «> tudi lei<is, tako kol delajo lo H vse od lela 1997, začeli s slavnostnim skokom če/ (la čast pripada nekomu od ynanih Slovencev povezanih s premogovništvom, Premog(w-nikoni Velenje ali Velenjem). Letos je častni skok opravil direktor Pivovarne La.^ko Tone "l\irn$ck- V svojem pi^zdravu rudarjem je poudaril, da pivovarne in rudarje ne veŽeta le pivo, ampak i udi skupna tradicija, to pa je, da so oboji ponasni na delo, ki ga opravljajo in na svoj
S/dvnostni govornik dr. Franc Žerdin.
kraj. »Od vas se lahki» veliko naučimo, med dru$^m to, kako nei^ovati ÍH>};ato tradicijo. Vas» vra.ščen(».st v kraj je lahko v/or vsem, ŽeMm vam SKEÎ'NO in o.stanit« tak.sni kot st«^« je ^ dejal in seveda nazdravil z vrčkom Laškega, ki je že prav tako tradicionalno povezan s skokom čez kožo.
Slavnostni govornikje bil direktor premogovnika dr. Tninc Žerdin. kije kritično ocenil, da
drŽava .s leni pa tudi eleklro-encrgcKka podjelja Skwenije i ik pred zakoasko opredeljenim rokom za popolno odprtje trga z električno energijo nimajo opredeljene nacionalne energetske strategije. »Pa hi jo - m kvalitet* no ruičrt(»viinje naše prilKxInosti -mondi imeti. Monilibi jo imeli tudi /!iradi tega, da bi se izognili številnim manipulacijam posamezjiikov in skupin, ki nimajo nič skupnega i nicional*
Častni skok je ietos opravil direktor Pivovarne Lâs^o Tone Tumšek, pri tem sta mu pomagata dr. Miian Medved in mag.
Marjan Hudej^
nim ni/mi^ljanjem o prihodnosti slovenskega energetskega <40-spodarstva, kot tudi nič skupne* ^a i dolgoročno zanesljivo ter cenovno primerno oskrl>o slovenskih porabnikov električne energije.
Pri tem gre tudi la to, da 7. na-ciimahto strategijo v Sloveniji nismo opredelili interesa države do i/gnidnje elektrarn na reki Savi, do izrahe domačih ener-^etskih virov da nimamo jasnih stsili.^č ^lede Nuklearne elektrarne Krško, ^le<le privatizacije di* striimcijskih in dniuih energet* skih podjetij, razumevanja problema nasedlih investicij, cenovne |M)litike do vehkih in ostalih porabnikov električne ener^^i-je...«
/aradi vsega tega slovensko elektrogospodarstvo, pa ludi drugi sloveaski gospodarski subjekti, predvsem pa veliki porabniki, na popolno liberalizacijo irga 7. električno energijo v začetku prihodnjega lela, ne l>odo dovolj pripravljeni in božalo nujno potrebno i'ppraviii áe kak^n dodaten premislek, predvsem pa upoštevati, kako so svoje gospodarstvo na tem podrcKju raz-rcSik riiTvitc e\Topske drŽave in ZDA-
Koi dt^bro je dr. Žerdin iXenil pred lelom dni ust;miwljcni Holding, ki je »v lelu. ki je /a nami >uigotovo opravil pomeml)no p<»-sîanst\'o na podn>čju zanesljive in cenovno primerne c>skri)e th»sniko> elekl lične energije, mi področju enotnega nastopa do-
Sfovesnosti se je udeležit tudi predsednik države Miian Kučan, sicer pa častni vetenjski knap, čez kožo je skočit teta
1997,
mači h proizvajalcev na trgu z električm» energijo, kiikor Itidi zagotavljanja lehničm» nicion^H-nega (»hratovanja elekinim in premogovnika. Odločitev vlade z.a ustanovitev holdinga je bila dol)ni odločitev; zagotovo pomeni možn<KSt tudi za uveljavitev čim Iwljše preglednosti poslovanja proizvodnih podjetij in možnost za po>'ečanje konkurenčnosti domačih pndzvajal* cev električne energije na /a* htevneni evropskem trgu.«
Direktor premogovnika je z zadovoljstvom ludl poudaril, da se na ncivc nizmcre v lem okolju intenzivno pripravljajo, teimo-logija pridobivanja premoga je na takšnem nivoju, da omogoča
zanesljivo, sproino in cenovno konkurenčno ťwkrbt^ Termoe-lekirarne s premi^gom, omogoča pa tudi varen In za rudarje bolj human način opravlja delovnih priKesov vjami. Veliko so naredili na področju ekolt^ke siina-cije Šaleške doline in zagotovili kar 120(1 delavcem zaposlitev v sedmih hčerinskih podjetij, smele načrte prestrukturiranja pa imajo tudi za prihodnje.
Program je sta pope,si rila Rudarska godba in Rudarski oktel, praznvoanjc pa so sklenili s prav tako tradicionalnim srečanjem na prireditvenem prostoru ob ŠkaLskem jezeru.
■ Mira Zakošek, Stane Vovk
Na svečanosti so progiasiii najboljših pet dijakov tetošnje generacije rudarjev in rudarskih tehnikov, ki jim bodo omogočili takojšnjo zapostitev v Premogevn/f<u Velenje. To so Matej
Bračič, Leon Sili, Mitja Mežnar, Aíeš Zupan in Uroš Htadin.
'Zelenjava' pred odločilnim skokom.
Rudarski praznik ni le praznik rudarjev, za svojega so ga vzeli mnogi Velenjàanl.
Sodelovanje premogovnika, občine in Urada za seizmoiogijo
Iskanje vzrokov za tresenje tal v Šoštanju se nadaljuje
M-LMNJE, 26. junija - Iskar^jc v/Tfikov /jj (rcsenji' (nI na obnimju SoÂUinJa SQ nadnljiijc. Čeprav Pro-mit^oMiíkVdvnjv ta k'(a .sprcni Ij tresenje tal po najstro/Jih Nlun-dijrdih, sv jc v pmcts Iskiinja v-/rih kov 7.a irvsťnjv tul vključil tudi
UnKi 7i%	ki jv iksix>s4>'
hijen 7a:ipreni|jQnje to^TMnili pit-jiivov .s po;<ehnimi napravami.
Ohsožnim m^jriivam je sledilo strcikovm> p<uc5ilo. ki pa o v/T()kili treicnja la) Še ne dnje nćHaniinili od^ovonw. Sirokovnjakí premih-giwnika. OhOinc Si>Sianj in Urada za scizmolagc^jo so zaio od-l^^icni, dH delo. kl bt jasno ugiMo« vilovzrukc Irescnjťilal, nadaljujejo V promogavniku scw ta namen letos pričeli obnavljati sei/-iTiíČntí opremo. Enc^ odolx^iojeiili ptwtajso/amciîjaliz natanćncjso. cert líicirano napravo. V nadaljevanju boúo pove?-«l I ludj pr<iucev<inic seizmičnih pojavov s proučevanjem siru km mega modela velenjske kítdunje, s katerim b<«Jo p^\sku-sili pojaskRili morebilne povezave med scizmii^nimi pojavi jn geo-Ic»!>kimi prelomnicami. Pri icm prf>
cesu jim bodo v si repkov no pi^moè Ézkiii^nje pn^f, dr. Vrabca iz Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, ki jestaiktumi model in s tem povezano tektoniko proučeval J^e v preteklosti.
Predstavniki premogovnika si*» se že pred časom sestali s krajani občine Soslanj» v začetku julija pa so pa>blemaiiko obravnavali tudi na srečanju s posebno komisijt>. Icj so predstavili svoje «ikt ivnosî i v zvezi s seizmičnimi meritvami, likrati pa so podali (îdc(wore na :>levilna druga aktualna vprašanja, ki so zanimal a sogovornike. vPrc-nKt^ovnikVvIvi^cj«: (rescr\|ii talna i>hmočju Šoštanja namenil veliki» pi>xx)rnosti in sv zato tiidi povezal z občino ter Uradom /a sťizmolo-^ijo. Kljub temu. tla tudi zuHnjv |K)n)čilo o seizmoloških du^iKlkih. kigsticpripntvil Uniri scio/nu)-lo^yo. izrecno ne navaja v/n>kov. smo pr<;prjčuni. Ju moramo /. uk-(ivnim sodelovanjem vseh ude> lei^vncvv nadaljevali. Preitiot^ov-nik S! 1)0 v skladu s svojimi zmo^ostnii priza<levai pi»iskaH vznike za tresenje tal. ki >v.ncmir-
Marko Mavec, vodja tehničnih služb: "Premogovnik je tresenju nameníi veiiko pozornosti« (foto: mkp)
juju olK-ane«. je povedal Marko Mavťť, Vizija lehničnili služb v Premogovniku Velenje.
Na sestanku s posebno komisijo, ki v Šoštanju spremlja priiblemati-ko ircsenja. ft) predstavniki prc-mogovnika odgovarjali tudi na druga odprta vpra&inja. Pris<Unim so predstavili aklivmv.li in polck se-
izmičnih meritev ter njihove rezultate. V nadaljevanju so pojasnili sistem odvodnjavanja in ob tem pxsehej pt^udarili. da premvïgiwnik s.svojo dejavnostjo neposredni^ ne posega v ptuUalnico. Skupaj z načni objektov premogovnika m posredovali ludi dolgoročni načrt pHijelja glede dinamike odkt.'jpi^a-nja leta 2'J25. Tj dokazuje, da se premogcwnik s svojimi akltvno.stmi odmika od Šoštanja, Predstavili so ludi prognozo vplívcwodkopa%'iuija na površino, iz katere je razvidno, da v bližini Sj^Štanja ni pričakovati nept^srednih vplivov rudarjenja, ki bi lahko na objektih pt^vzn^čili takine pci^odbe. ki bi zahtCN'iiie njihovo sanacijo. Na koncu so predstaviliáeobscřen rudarski projekt v zvezi s sanacijo ugreznine med Velenjskim in Šostanjskim ježeném. ki predvideva dela na sanaciji ugreznine. obsežne preiskave trdnostnih, fizikalnih in mehanskih lastnosti materialii. s katerimi zapv'lnjujejo ugrezniiu). ter predvidevanja možnosti porušitve v pri-nieru pol resa.
Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih
Povpraševanie raste
Sklud /ii i/.<)bru/x>VHnje dolav-ccv pri samostojnih obrtnikih s scde/em v Zaleti le(<is pniziiuje20 - letnico delovanja. Na nedavni novinarski konferencije vodstvo .sklada .^ir§o javno.st sťZJtanilo i rezultati dela v minulem obdobju in načrti v prihminje.
Ki^l nam je p^wedala sekretarka Majda VeSligaj so ga ustanovile Obmi^jie obrtne zK'>rntce Žalca, Velenja. Mozirja. Šmarja pri JelAali, Šentjurja (do leta 1^92 je bila v njegovti dejavnost vključena tudi Obrtna zbornica C?eljc) predvsem zato. iki bi dvignili kakovost dela zapiTsleiiih v obratovalnicah, zz ÍNÍriiev znanj <lelavcev. «Menimo. daje sklad upravKil njihova pričakovanja. Njq^ova dejavnost je pestra, Iw^ata. Da organi sklada <i]>rHvljaj(» svoje delo od^ov<ir-no. pa Stí med d^t^im odraÂi v vse vvcjem |)ovpraševanju po vseh o!>-likah izj)bra>x'vanja,«< V zadnjih dveh letih gk\k' tega i»i(npa (Obrtna zbornica Velenje.
Ob ustanovitvi sklada je v orne-nje)iih obrtnih zbornicah (opravlja-
lo dejavnost J 765 dek^dajalcev s zapci'iknimi- Danes jih je več kot 450t}, pri njih pa je zaposlenih več kot 6300 delavcev. De-k> sklat.ia financirajo delodajalci, kar jo njegova posebnc^st. Po ktv lektivni pt^godbi nx>rajotxtvesii za te namene odstotek od bruto plače zaposlenih.
V regiji ima obrtnik v p<Aprečju zap<'islenega 2,J delavca. Ti se s pomočjo sklada največkrat od-kJčajo za različne oblike tbmialne-ga ali neformalnega iz^ibraževa-nja, dualni sistem izobraževanja, mi^jstrske izpile, dt »kaj priljubljene so tudi i pori ne aktivnosti in kulturne dejavnosti. V zadnjih petih letih se je s pomočjo sklada vključilo v oblike Izobraî^evanja v«č kot 15500 delavccv, 0<i tega jih je 815 pritlobilo lorm al no izobrazbo {prekvalilikacija. dokvalifikacija. vij>jt> in visoko stopnjo. ludi nazjv magister oziroma v povprečju na leto po 163 zaposlenih, kar je približno pet razredov uCx'n-cev. Pri neformalnem j«>braževa-nju pa je sklad daleč največ denar-
Ob 20'letnlci sklada pripravljajo već prireditev, osrednja pa bo 16. oktobra v Rogaški Slatini, so med drugim povedali na
novinarski konférenci
ja namenil za tečaje varstva pri delu. Lclo.sjc dodatno pinlpisalo pogodbti H5 delavcev. Pri skladu naj bi letaš zbrali 73 milijonov tolarjev ali približno 12 tisoč SIT na zaposlenega. Kar 83 odstotkov zbranega denarja, po mnenju VeŠligajeve. sklad preko izobraževanja delavcev vTne' delodajalcem.
V prihodnje bi radi pri skladu vključili v izobrai^evanje tudi delodajalce- /belijo si več redno zapo-
slenih delavcev, več vU^ zíí pridobivanje dodatnih znanj, več dua-Inega izobraJcevanja, v kalerem vidijo prihodnost obrtništva ... »Sknitka, dejavnost skla<)a hi n^ di še povečali, tako p<» količini kot kakov<isti in s tem (»pravlčiti denar, ki ^h za izol>ra^x*vanje delavcev namenjajo njihovi delodajalci,» ježe pxlčrtala Majda Mi^li-g^j-
mrp
Naš minister Je imei polne rake
će tnut kak fnîiiisUr foÍiki>/akef{a dela. kol fiflje i niti zatlitji: d iti -«o/« «u-ftisiar za prontci Jaka i*rexecmk, je za ljudi kar dohn». 1h je v zadnjih dneh kar dobro drtalikarje v rukah in rezal irakovcs ko so obnavljali najraziicitcjsc ct:sinc odseke. í.abko hi rekli, da .sv je Hftvifriht: do tUvoriivf hnlj prihUiei'ol !^-ojemu dornaimu krvju. odprlju whika drWtx^^ v okoHd Trojan je prise! na oivoriiev ohnmijancfia t>dscka rc^i*malne «wtó .vfeřO Šempeter v Sa^'injskî dolini, v ponedeljek je prišel se î' Solčavo, kjer so pri Rogov ilcu odprli mo^S Cez Savinjo. Jjidnji dve pndohilvi ponwniia veliko za ohiiioćji^ kjer so pridohiivt odprli i/l fiidi za dru^. ko poUijejo .skozi, odsek avioeeste je pomeinheii tudi za driavo, saj has kasiranjem cer^fiùne ita novih oilsckih ntah litflj napolnila mošnjo^ Ibznikc je razen plačila cestnine na iiavih iHl.sekih r začetku juU-ia pifz^tviia w m.sploh vi^a cefSnina. Pras-ijo^ da se za bitrei^e piitownjcxpluča tnalo holj yeéi v zep^ pri nas fo. zal, ne drzi povsem. Kljuh novih <Mlsekom avto mtnri'č aV vedno pofiosii zastoji, predvsem na mestih, kjer se široke ceste zožijo, ali kjer jelreha plačo'ali cestnino, tki ni čudno, da .\o nekateri iz* ročuiutli, da se holj splača voziii po starUi ixstah. Nič kaj počasmje nijvpa veliko ceneje. lxp napredek!
Pani le driava iisni, kiželidrtavljnnom 'zvleči à žepa h/k^ndodaienif>' /lir. Na lo račvmtjo Uidi or^inàniorji nujrnzlivnej^h jmreditew kisi v tem pu-/einein ćusi vryie dni)i(i zii dnif^o. Ne le ttx tudi '^dw^a po drri^i". .saj je po-jt^sto v neposredni bUiim fx> več phrediiei- likniii. fhleini Cos in čas dopustov jepiič kruU'k in trelM je iznihfti. Nu turizem r« h<iljpriselijo trnlf r mnnj.^h knijih tM podâéeljiL O tern, htko trtni li^io. kiirimujo, stttunsiiCni delavci5podeifdjupretidnei'iffAtjrili Tiaku. Želijo pridaNùpredvsefn do-tnaCe turiste, za to pa si manijo prizadejati predvson.wniK stijjim turi.'tVćne
iigeiurije ne stojijo ntijiv/lj ot» sinm f. Te pač iffuijo zànj prc\ eč dchi s letn, kako spraviti mi^ ljudi na ohile hnn^ke^i morju m olxtle nnjrazlíčnej^ih nks-Olivnih držav šimm ivetn. Prethuetnoh takih potovanjih izkiiže. dni miljo mnoff pri nus vcndarie hirpreecjpodpalcem. čas* jepuČprine.vl tudi to. da imamo sloj hoficitih in .doj večine, ki si moni precejpraade^'aii. du hilih) .\luijtK Teđi. h nmjo wliko. niso ivdrv) tudilàu. ki vt^ko deÍap.Ne' knti'ri so prvpn)Si<i znah iznihiii določen čas in A'	Vsuj mi lest\-ia
hogii.sn'a denarja, mnnj nu lesn-ic duhu, O plačah zadnjt ôw nlsn fio^vrih "tieposndni pruizwjalci*, trehu ni hiki o lein več ^n ořili ^tlnikínn. zdriJ\'-stveninidémcetn. uradnikom. Ti'io si ploče Žc uredili. Alojsooplačahi^po' jumndi' meneterji. In kot smo slišak si tudi Gorenjčan Jože .Sumu'&.'li. da bi b/hi njt^tva plača Mj vezami nu dobiček dniSbe, kot je to sedaj, /m to .se je zavzela nu.s/ilah večma \r)d.sivenifi meneieije\' iz družb, kidohm stojijo. Ki iistwtjujo doher dobiček. Turn, kjer jim Se vedno SkHpa^.w Indjziido-vofjni, če imajo inlno za^itiA fjcne mesevjie prejemke, ne da N se immih tresu. ah uspeSno iMislujeju uh na.
Predt}ne\'i sov Ljubljani ne l^oste verjeli, spet ^norih a pokraji nuh. Into na juvm predstavitvi mnenj o ^yremanbi usiuve. predvsem ses eda čtcnov. h žiidevujo tuků dmNjenje države. A fndi tohut ni šlo breznizpmv oventni' lizmu. tudi o stntItH, dti tudr pohvjme. ko jih I'tomo uneli, ne lx)do pnne.'^e û.'ite^o. kar si v stremljenju za decenirahzacijo inenakomemejit f'uz\oj telť rno, umjiok ho tu stopnica med driaw m državljanipredsStiivljalu le še do-duten strošek. Motale pa In. je bih tudi shšau. přehnut sprnkso ^romarske' ga sindrvma" • večnih pofuttovanj žiipanif v k mini.stmm, nntdnikiJm m po-hlik/)m v Ljubfjutiû.	■ (k)

Kje je že moje kolo?
m
Piše: irena Jako* panec
Slovenija predstavlja kolesarjem s svojim pomanjkljivim onuvžjem kolesarskih stez in ^M} pt^^manjkljivo v/gojovo/nik«.w drugih vozil pravi adrenalinski izziv. Vedno več ljudi pa je slednjega pripravljeno sprejeti. Imeti v lasti dvokolcsnik, vreden tudi dvesto tisočakov aii več, postaja vedno bolj niixlno, Kolesarske hlačke, Rokavice. nuijicc. i»icvci so felii^ni objekti, s katerimi je pota'bno capljati okoli, pa najsi k\> icMrite resno al i rckreat iviio. Mimogrede, za tivte brez izušenj: hlačke oblečemo brez perila, sicer tvegamo ^Ije. Na bližnjih gričih in hribih srečate poleg re<lnth klasičnih polvxlnikovšentimi^l^rzeče navduiienee,kise bodo z njih spu.^čali s siiieidalnimi hitrostmi v u^lva^kem molku. In to .sir5->ki5Vîio pc^imenujejo »downhill*-. V <^rni na Kon^šketn tob-^lajaeelo »M TB hotel«, ki pontijy precej takih adrenalinskih podvigov, pa tudi lažje gorsko kolesarske izzive.
Tudi v kolesarstvu sc pojavlja smetana, ki je v îrgiwinah očilno spoM^bn,! pustili gorti denarja, na terenu pa se ka^c v ble?iavi, ne-oblateni deviški opiavi in s kom burno razpravlja» namesto da bi se vozila. Naj za nepoučene pripomnimo, da taksno nasiopastvo ne preprečuje bolezni srca in ořilja, ped alke je namreč treba dejansko vrteli, Nam. nevo^ljivim in plitvejših žei^ov v tolait^of
Kole.sar ostaja vpn^nietuena najranljivejJih /vrsti. Kljub nemajhnemu tveganju z vsakim toplejšim in bolj wetlim dnem prihaja na piano več kolesarjev. K.ar je p4>hvalno- tako ali tako ?ie premalo gibanm in kolesarjenje ima številne prednosti: skoraj ni ti^čke. ki je na kolesu ne bi mogli doseči inje se kakšen meter bližje kot z avtonit^bilom, na sklepe ne deluje tako i^gresivno (zlasi i pa. čc ste si privo§čiU sprednje ali eelo zadnje vzinetenje). starostnih meja skoraj ni. premlade osebke lahko prevažamo v dodatnih košarah. v trgovinah zasačimo stilistično in namensko tako različna kolesa, da eno gotovo ustreza našim kolevarskim navadam. Mo-lant pa priznati, da kljub temu. da sem žc kibčudwala vrhunsky cestna, neobičajnej^a gorska in zaninîiva treking kolesa v^eh ziianîk. cniiserja se jusenî videla »v pogonu«. V trgovinah sloj i bolj kot maskota, t^prav so cene že postale dosegljive. Videla pa sem že >'lezikoU. ki me navdaja z mei^aiiim i občutki strahu, negotovosti in popolne navdušen ost i. Je ^ kaj lepšega kot pri kolesarjenju udobno legati z majhnim zračnim uporom in se razgledovjui naokoli?
In • resnici na ljubo - kol ikoje v resnici praktičen lanski hit ski-ro. če v/amcniii za temelj primeijavvi vkilonictrskeni dosegu? Kam pa se dejansko lahko odpeljete na teh majhnih koleščkih s slabim zaviranjem .' Resnično, da »«iga zložiti, no, kolo se da pusiiti skoraj kjersižebodi, prikleniti na bližnje štrleče vxl p rt ine. samo pHZt-ti je treba, da so na nepremičninah. Na kolesa »«mo nenazadnje opravili Utko policiste kot redaije, ki tako bolj skočnt, opera-bihii, po nekaterih dognanjih bližje ljudem, In naposled (in niti ne zadnje in najmanj pomembno) se po Ljubljani počasi razvija kolesarska mreža - kar želim tudi Velenjčanom.
Resda je nenehno zasuta s pločevij^o, p<'>zimi s snegom, ogrožajo pa jo tako taksisti kot drugi avtomobili, ki nepoboljšljivo na njej ireinrajo dvokolesno vožnjo. Nck.ilere steze tako v.ilujoče spreminjajo višino v kombinaciji z raznimi do in odvozi z dvorišč, da je občutljivejšemu kolesarju lalik*^ kmalu slabo. Dixlajte splošno uveljavljeno mnenje, da se za kojesatjetu, kije v tiHcrn težavnem mrtvem kotu. ni treba ozirati, ko ijnaš enkrat vozniški izpit, tn podoba mestne vožnje je popolna. Pred Namo so postavili hvalevredna posebna stojala, ob katera kolo samo prislonimo, jih s tcaj tažje in poiencialnovarnejte zaklenemo, lahko se torej i/ogncmo tlačenju Širnih pnevmatik v klasična stojala. Vendar pa očitno ni niliče opazil.da je bilo že prej mest premalo - tudi /daj je namreč tako. Stojal ni dovolj in kolesar mora čakati na izpraznjeno mesto!
Kje imeti svojega aluminijastega konjička, da bi ga ne dosegle nezaželjenitaiviivski prsti, je pereče vprašanje. Ali tirugače - si lahko privx^Sčite. da vam ga ukradejo? Celo najprestižnejša kolesa bo-sle namreč pri nas kot običajni smrtnik (netekmovalec) silno težko zavarovali. Zato postaja ntodno ie nekaj - namesto grafik. o\} in koledaijev kolesa razi^site po stenah stanovanja. 7> ustreznim skripčevjem. ki očara, seveda, 7.akaj nekibi žrtvovali balkon? In druga, morda 5e bolj pereča problematika • i/ginotje koles, zavarovanih s ključavnicami za dvatisočaka. V Ljubljani seje moč pri tatovih vpisati na njihiw »»seznam želja-, nakar vam kolov nekaj mesecih «dobavijo-«. Sama kraja je preprosta, saj je potrebno le s kleščami, skritimi v običajni nahrbtnik, v nekaj sekundah ixiščipniti tanko popkoviiio. kije kolo še vezala s prejšnjim lastnikom. Tudi na Nizozemskem, kolesarsko izredno kultivirani in osveščeni dežel ici. je ta sistem kljub ključ,ivnicam nekajkrat višjega varnostnega ranga dodobra uveljavljen, vendar pa se z njim (skoraj) vsi strinjajo in za kolo pravzaprav bolj odštejejo najem-i\ino kot pa ki:pnino, seveda pa oSkcxlovancu ostane vsaj zavarovalnina. Pri nas so tudi uktadena kolesa dragii in mnogokrat ne slutite njihovega porekla. Samo Kuščer. »vodilno pogon'.ki^ kolo« Ljubljanske kolesarske mreže (htip;//ww\v.ljutimila.orglknî,') ali mož. ki mu bradica na kolesu vselej nežno drgeta, skupaj s somišljeniki pripravlja protestne akcije. Težko si sicer predstavljam, da bi v Velenju potekala kakršna koli množična kolesarska protestna akcija, pri če mer večji del razlogov odpade na splošno inbibiranost. vendar pa - če si želite več varnosti, predvsem pa več kilometrov o/jiačenih kolesarskih stez, (morda celo rekreativnih in ptTvsem ločenih od glavnih avto-prometnic!). bo ireba kaj več kol otožno gledati skozi okno na svoj napačno parkirani sti-rikolesnik. kije že večkrai st>deÍoval pri popolnem ogiiljenju zelenice okoli poslopja mestne uprave, Morda pa boleto«^ poleti kijub večjemu številu le končalo manj otrok in ixlraslih kolesaijevvob-tiki živordečih madežev na aslaltu (sredi belega dne!)?
4. julija 20Q2

SEJE
Velenjski svetniki pobude in vprašanja spreminjajo v javno tribuno
Občinski nagrajenci znani, koalicija še bolj skrliana
v lorek dopoldne so se na /i»-dnji prcdpoCUniskI seji /brali svetniki Mestnv občine Velenje. V o(ls(»(n(>sti žuiMin«! srvćkH Me* Ua Je sejo vodí! |KKl2upan Ik)-J;in Kontic. po/.n;ilo pa je 2e« diije ludi m nvk^iteresvelTiikeže napočil poćilniskl řas. Večino ôisa-sej;) Je l>fhi d(»l{>a in iKsed-no vrtiC-A - Je bik» vdvonint pri-M»mlb okoli 26 svetnikov in svet* nic.
ra/pravah sodeč pa lahko mimo 7iipL^mo, da seje ic Ix^Ij ka/alo, dii l^i'ido jeseni lokalne voliivc. ludi pri postavljanju vpra^nj in pobud, kjer so ne-kdleri ocenili, d« se ta ločka spreminja vjavno tribuno, Fninc Av-Iniršek pajepredlagal^dahijih raje oblikovali pl^no. v>dgovoiv pa hi jim podajali ustno. Ker bi ^o vcrjelno hiircjc. Kai^e, da so se na.sprolja med lokalnima ko-alicijskJtna partnerjema - /LSD m LDS - pei (ej seji mt^no pt> rui»ila. Po glasovanju za letoSnje ol>činske nagrajence ^^ krepko bolj, kot je bilo opaziti že nekaj časa.
»Slovenska zavist« do farmacevtskih plač?
Najprej so sveiniki dokončali
majskosejo in med drugim sprejeli sklep o w>glasju k pwečanji delovni aspcî>aosli vjavnem za-vi>du Lekarna Velenje. Tako bodo lahko v lekarni v letoňnjem Ic-Ui xa dekTVno uspesnost zaposlenih namenili ."^99? mase sredstev yn plače, (îrc za sredsiva. ki so jih 7. dobrim delom, viirčevanjem pri materialnih stnx^kih in pt'^^'cčanjcm mamic prodaje /apiwleni v Lekarni Velenje ustvarili sami. S lem pa bodo zagotovili, da plače zaposlenih ohranijo na lanskoleini ravni. Ktn je svetnikom v ol>ra/ložil-vi predloga piwed;ila direkloriea lega javnega zavoda Jožica Bii-lajič. se ic nekaj soočajo s pomanjkanjem kadf<TV, saj mladi farmacevti i&jo službe v industriji in pri/asiopslvihnazdravila, kjer so K>ljc plačani, imajo pa ludi boijSe možnosti /a delo. »IVenutno imamo 15 farmacevtov, dve sla na poroílniškein dopustu, dve ga hosla nastopi» li. Z^iposlilev /a določen čas ne dobimo« ker ni kadrov, l arnta-cevti v lekarnah so najslabije plačani, morajo de/iirali, dnevno so na n<»uah vsaj .«^edem ur in pol ...«. Prav pomanjkanje kadrov je po besedah Bulajičevc največji razlog za občasnih gnečo
v centralni Lekarni-Vnovično-ri na Kidričevi, ki so jo zapcxslc-ni uredili z lastnimi privarčevanimi sredstvi, koi tudi prenovt> eenirćilne lekarne in parkirišča pred nj<ï, pa gneče ponavadi ni. Na očitke dr. Vtadimirja Koruna. da ustvarjajo dobičke, ker imajo monopolni položaj na ir-
gu in smejo edini prodajali po-mo/rui zdravila, ki bi jih bihko tudi povsod drugie. kar najbolj oWuiijo potrc^Sniki, je odgwori-la: »Mon<»p4»l imamo nad zdravili« ki se i>:dajaj(» na recept in lire/ recepta, a lu določa ceno Lekarniška /lx>rnlca. Zaloje ta enotna /a vsevdr/avi. Noliena
skriMiost tudi ni, da naše mar/.e znašajo tMl 10do3(K%.«
V razpravi sta strokovno delo zaposlenili v Lekartu Velenje ptv hvalila ludi zdravnika Ivan Kralj in Jož.e Zupančič. Prvi Je menil, da je v nasprotovanju k razdelitvi lasinili sredstev farmacevtom čuli I i »slovensko zavist» da hi
kdo zaslu/.il več«» drugi pa je prepričan, da je nerazumljivo, »da mon\jo farmacevti svelni* ke prositi, da lahko ra/delijo sredstva, ki sojih s;tmi ustvarili /. uspešnim deliim in pnHiaji) na li^u.«
■ Bojana Špegei
Ivan Atelsek ne bo častni občan
Med pomembnejšimi ujkami julijske seje je )"ilo imenovanje le-lt.)šnjih nagrajcncev ob občinskem prazniku. Nihče pu verjel-no ni pričakoval lako besedno vroče, čustev in poliličnih nasprotij polne ra/prave, ki je na koncu puslila grenak priokus, Z občinskim odlokom je določeno, da lahko vsako Iclo podelijo Irl zlale grbe in tri plakete, izjemo ma pa lahko komisijaza priznanja svelu predlaga, da imenujejo ludi časlnegii občana. Tk za ra^Jiko od ostalih nagrajencev ne prejme deniime nagrade, anv pak le plakeio.
K(jmisija za priznanja, ki jo sestavljajo Ko/:i .\na HrU)ar. h'mnc Spe^el. Dušan .leržha, Jože Zupančič in Jože Dračko—ti so bili prist^ini pri oblikovanju pred-
loga odločanju o nagrajencih, manjkala pa sla člana Marjan Salobir in Ijjnac Novak-je pre-gledala24 prispelih vlogin obli-kiwala predlog za .sprejem v svxï-lu občine. Predlagali da za ča.sinega občana Mestne občine Velenje imenujejo profesorja magislra Ivaiia Marina, /a grb meslnc občine Velenje so predlagali svetovno alJeLsko prvakinjo .Jolando Ćeplak. primarlja AJoJ-za Fijavža, 1er predsednik društva upokojencev Hut)«rta M ni vijaka, /a plaketo mestne občine Velenje so hili predlagani .\malersko gledališče Velenje, Anica Prxilesnikin Pihalni orlie* ster Prenioy<î^'nika za 110-lct-nieo delovanja. To so ludi le-losnji nagrajenci.
Razprava o njihovem imenovanju pa je bila dol^» na ircnutke cdo žaljiva, saj je si ranka LDS, ki je za častnega občana komisi-
ji predlagala gospodarstvenika Ivana Alelšk^i, ki gii kot ustanovitelja svel(wnozminega podjet-jii Ciorcnjc pozna dobršen del sveta, vložila amandma, da ga svetniki p»ilcg Ivana Marina imenujejo za leloSnjega časinega občana. Nikjer namnjč ne pL^, da ne morejo podelili dveh tovrstnih pri/nanj, so p<'>udarjali sveiniki izvrši LDvS. Drajjo Martinček je ob tem za govorniškim l'idfom pcïvedaL da upa, da splet dogodkov ni pixsledica tega, da ga jo za visoko priznanje predlagala prav stranka LDS. In daje čas, da znamo v me.siu íwrcdno-tili z^R^dovino in dali priznanja ljudem, ki sojo bogato soustvarjali. Poleg lega med IctoSnjimi nagrajenci ni nikogar i/ vrsi go-spivdarstva...
V dolgi razpravi so skoraj vsi, ne glede na politično barvo, izražali veliko pCKjport) in spošto-
vanje obemu kandidaii'kma, na koncu pa je pt') Z<ihlevanem|''ei-minutncm premoru svetnikov /.LSD 12svclnikw izvrši LDS in desnice gÍas<walo »za«, 17 svvlnikov iz vrst /LSD in DeSU-Sa pa je glasovalo proti amandmaju in s tem imemwanju Ivana Atelška za častnega ol>čana. V obrazlcržitvi ghtsov »proli« so menili, da bi sicer izničili delo komisije, ki jo je imenoval l^ili Svet občine Velenje v isii sestavi. In da Sil zato dolžni sprejeli njibovprediogza nagiajence.
Naj za ktmec po\'cmo, daje na seji Komisije za priznanja pri oblikovanju predloga za nagrajence pel članov svoje glasove med tri predlagane kandidate za naziv častnega občana razde-lilo takole: trije so fasovali za map. Ivana Marina, dva za iv^a-na AteIŠk«!, tretji predlagani Rudi Ževari pa je ostal brez glastw.
ŠoštanJskI svetniki na zadnji seji pted počitnicami o rebalansu proračuna
Začetek gradnje šole prihodnje leto
SOSTANJ. l.julija-Najbrž Je bila vn^čina kriva, da saš(»štanj-ski svetniki ponedeljkovo sejo Zxičeli točno in Jo ludi hitni, brez prevelikih in predlogih razpniv /itkijučili. Najprej je hila na vrsti obra^Tiava In sprejem |>redlo-^a t> ret)a)ansu proračuna /a le-lošr^e leliK ki vMjučuJe Uitr nekaj popravkov.
Sc pil bo, kar je pomembno p<v udariti, v letošnji pmračun nateklo d(^brih 100 milijonov lolar-jevveč denarja, kot so predvideli s proračunom.
Kostna moka bogati proračun
( eprav ni veliko, pa gre vseeno omeniti, žc zato. ker o tem
projektu kar nekaj časa ni bilo nobenega govora, da bo oličina 6 milijonov tolarjev namenila za projekt Mlinska cesia. V njem sixlelujejo tri občine, nja še ť'rna na Koroškem in /elezna Kapla. Bi.slvo projekta, za katerega glavnino .sredstev prispeva Evropska unija, je privabljanje gc*>tovv občine, kijih bo ta cesta ptwezovala.
Med tistimi večjimi zneski, kijih omenja rebalans, vclj« omeniti zamrznitev 60 milijonov tolarjev, ki so bili predvideni za gnidnjii novo Sole. Do te gradnje, zdaj je Že jasno, letos se zagotovo ne bo priálo. Ostaja pa novi šoli 6t) milijonov, s katerimi bi)do pokrili stranke projektne dokumentaci-
je, odkupa zemljišča in komunalno ureditev proslora, kjer bo ta stala.
Več. kot so predvideli, in to za eelih 72 milijonov, bo v proračunu denarja iz nadomestila za sežig kostne moke. Ker pase letos Peludi ne bo začela lopliH-kacija Oalx'rk, računali pa so, da sc bo, krajani v ta namen še ne bt)do zbirali sredstev.
Na predlog pr( ^računa pripomb ni bilo. Pravzaprav je bila izrečena le ena, Tisia Aniona Skornškji (SLS), ki je menil, da oličina s preveliko lahkolo namenja davkoplačevalski denar za Izveasodne poravnave. Reba-laas pa je bil kJjub tej pripombi, sprejel v prcdJagani obliki.
SavInjskO'šaleska območna gospodarska zbornica
Izobrazba je potrebna
Upravni odl>or Savinjsko-šaleške 4>bm<>čnezJ>omIce Velenje v razširjeni sestavi in Kugioii» alni svet /a |)oklicnom>hnt7x^an-je in usposahljiinje sta med drugim obravnavala aktivnosti v £ve/izusbmavljHnJem Ue^ijskc^ffii študijskima srediSčc v Celju.
Z razvojnimi usmeritvami neskladna kvalilikacijbka struktura v Skwcniji zahteva iniejizfvne naložbe v izobraževanje, ki pa se mora izvajati v decentralizirani izobraiievabii mreži. Odobravan« je n^wih učnih programs in šol je premalo načrtovano. Prcmno-gi»kiâl ni odraz, razvojnih pt>trel\ ampak odraz pi^litične moči.
Zato je regionalnči iniciativa.'^!) občin in CrZS - Obmi^čne zbornica: Ccije in Savinjsko-áaleíke i'ibmiične zbomicc Velenje za tanovitcv Regijskega študijskega srediíiča odraz realnih pcUreK
Obravnava predlaganih izbo-tliSč najširšemu krtJgu siK'ialnih partnerjev iz gospodarstva in negosptidar.stva je bila uvrščena na dnevni red z namenom, da se iz<>hlikt>vani zaključki upoštevajo pri oblikovanju Strategije RSS in zakonskih okvirov za njegfM^ de-kn^anje, ki^r je oboje še v nastajanju.
Soglasno mnenje v'seli prisotnih s področja gospodarstva in
negospodarstva je bilo, daje treba v Strategijo RSS Celje ti jasne in ambiciozjie cilje in d:i je potrebno pričele aktivnosti voditi bolj aklivno. Cilj naj Ix» Univer/H. daleč tmjlxtlj povenma i ^cts]Xidar.s(vom in svetov nimi razvojnimi (rcndi, ki IxkIo v/pod-hujati inovativnost in ki bodo vključevali ludi predavatelje-đrokovnjake ii prakse naših ixkJ-jcOj in ki se ho i/.vajala v oh-močjih skladni» / njihovimi prostorskimi in kadrovskimi p<ilen-ciali. rako /iislavl|ene akti\7tos« li Kr)S|XKJarstv<i ]>r1pravljeni> |)od-preli/aktivnim so<lcli>vanjcm in ludi s sofinancira njem. ■
Osnutek UN Družmirje pod streho
'/. zanimanjem so sveiniki prisluhnili razlagi krajiaske arhitektke Saše Piano iz Ateljeja krajinske arhitekture Piano, ki jo je podala ob d^ravnavi osnutka odtoka o ureditvenem načrtu Drii?mirjc. Od javne razprave na to temo je preteklo žc kar nekaj ča.sa, včasu nastajanja dokumenta pa je bilo potrebnih ludi veliko usklajevanj. Ureditveni načrt, v grobem rečeno, (Obravnava prosi or med Cankarjevo, ribL^ko kočo. travnik proti Goricam, c^loino jezero in pas do roba ureditvenega načrta odlagališča pepela.
Posebej je bilo poudaijeno, da je osnutek- Uik pa bo najbrž ludi predlog - prcccj ohlapen in dopušča možnost prilagajanja različnim interesom, s katerimi pa se bo navczcwal na mesto Šoštanj. Svetniki imajo možncwi, da osnutek šc píxlajo sToje pripombe. v občinski upravi jih bodo sprejemali do vkijučno 12. julija. 'Ikko koi ludi pr7p<.)ml>e na začav ne spremembe treh prostorsko ureditvenih pogojih z območja mesia Šoštanj.
Brezplačen prevoz v šolo tudi za otroke Lokovica - vrh
Svetniki so na lej zadnji seji pred »svojimi« počitnicami mislili ludi na začetek novega Šolskega leta. Med drugim so .se .seznanili z inlbrmacijo oorganizaci-ji in financiranju prevcyziw »x^w-niiSoLskih oirok v novem Šolskem lelu. O tem je bilo v svcui že pred
lem precej govora zl«sti ob zadnjih točkah, ko je šlo z^ vpras-iinja in pobude. P^vebej zavzeta pri lem sta bila Anion Skomšek (SLS) in Drauo Koren (NSii.
Marjana Cekïfijia iz družbenih dejavnosti je poudarila, da so proge, ki bodo veljale ludi v novem .Šolskem letu. večji del žc utečene. Na leh progah imajo možnost prcviva tudi tičenci, ki so ("»d sole oddaljeni manj kot 4 kiliimetre, če je na avtobusu dovolj prostora. Na zahtevnejših progah, običajno je (am tudi učencev manj, pa bi>do otroke v šolo in iz nje vozili ?. manjšimi vozili.
So se pa svcmiku tudi tokrat soočili z zahtevo krajanov Lokovica-vrh in se seznanili sšc vedno nerešenim primerom prevoza dveii učenk iz Belih Vod.
V »zadevi« Lokovica gre za znan primer 15 otrok, od katerih nihče ni (Oddaljen od šole več kot
kilometre. Starši poudarjajo, da je njihova pol v Šolo nevarna in zaU)z.ahtevajo organiziran prevoz, ki bi občino .'^lal med 1.6t)0.(K)(3 in l.8(HUKH) tolarjev letno. Stari^m je bilo sicer žc ponujeno delno sofinanciranje pnjvtizov od občine, del pa naj bi sofinancirali sami, a so tak.šno rešitev odklonili. Prepričani, da so zaradi nevarnosti na poti od >Sošianja mimo graščine do Križnika, otroci upravičeni do brezplačnega prevoza.
Na izrecno željo staršev so o lenivptînedeljek odločali svetniki in odločili, da bodo s prvim šolskim dnem v novem Šolskem letu začel vozili tudi avtobus na
progi SiiŠtanj - Križnik: obenem pa odk)čili, daje treba temu primemo rediti tudi prevoze otrok v Belih Vodah. Dodali pa, da bo nujno v občini v bodoče zago-i»'lja]! več pozornosti vurnim stilskim potem.
Za dotrajane stavbe višje nadomestilo?
Najbolj zanimivo pii je vedno na koncu, ob svetniških vprašanjih in pobudah, ki na neknačin kažejo na listo, kar ol^čane najbolj teži. Mag. Cvelkjt Imauer (Lista za ra/voj občine Sošlanj) je najprej ugotavljala, da so neka-icfi z{ipu.ščcni objckii v mestu nevarni in predlagala, da se v novih <5dlokih zanje prcdvidij<î višja nado?nc-stila za uporabo stavbnih zemljišč. Obenem je predlagala, da otičinapri pripravi novega proračuna vanj vgradi ludi denarna sredsiva, skaterimi bi občina take objekte lahko odkupila. Ptisebej jezna pa je na laslnike šiirinožcev. Njihovi ljubljenci namreč lulajo in kakajo povsod, samo lam, »kjer so doma«, ne. Izrazila je pričakovanje, da bo odlok o javnem redu in miru. ki ga občina Se vedno nima, naposled je pripravljen in da bo v njem kaj ludi na »to temo«.
Šielan SzalH)(LDS) je vprašal, kdo je odgovoren za javno razsvetljavo pri zdravstvenem domu, kjer je popotna lema. Mal-Jaz Cesar (LDS) pa bi v proračunu za leto 2003 rad videl ludi denar za gradnjo večnamenskega igrišča vrop<ilšici.
■ Milena Hfstiè - Planine
v SREDIŠČU POZORNOSTI

4. julija 2002
Poslovno šolo premogovnika uspešno končalo 19 udeležencev
Tudi študij eiconomije
VELENJE* S slovesno iHHidit-viju |)(»tr(líl so v STťdv oklenili poslovno šolo Premouovnika VVlenje. ki jo je obiskovalo 19 vodilnih in vodstvenih dvhiv* cev. Prípnnili .sojo v sodelovanju / Ekonomsko fnkultelo i/ LJuhljiine, polek^hi p^ Je lako. da so udele/enci pole^ klasične-^ii i/o bra Sevanju, v sodelovanju s prolesorji l/debll poslov* n<; načne, ki naj bi bili osnova 7M preslru klu rira nje prem<H uovnik^. ki milje življenjska d<»b<i šteta.
Polrcnulnih projekcijah naj bi deloval pnbiii:no 25 let. V premogovniku so s prcsirukiu-
trua nu splošno in i/delafi nekuj poslovnih načrtov. Mor^im reći. da smo bili. kosonsim jib udelť/encí predstavili, prijetno presenećeni in vsaj štiri bomo udejanjili. Kar nekaj poslovnih načrtov pa je bilo taksnih, tla bomo i njimi lahko i ^bo y šal i obstoječo organ i/tičijo delil o/.lroma obstojeći sistem delovanja in s tem pri« spevali k učinkovitejšem ii po« slovanju sistema premogovnika o/iroma hčerinskih podjetij,« je dejal direklor premogovnika dr. Frane Žerdin.
Nad taksno obliko sodelovanja je bil navdušen ludi dekan Elko-
sier ya energetiko, to področje seveda dobro po/na in se zaveda ludi loga, da prebilrukturira-nje energetskih podjetij ni enostavno. >»I/<)elava |K»slovnih nać-rtovje /iiu<itovo pniva |)(>f,« p<v udarja. Najbolj dobrodošli .•;o seveda tisli načrti, ki jih bo mogoče uresničiti, pa ludi vsi ostali st>pomembni, tudi listi, ki počakali, da pri doloćcnih Idejah ni smiselno v/irajall. Poiskati bo pač ireha nove.
Dr. Franc Žerdin je zagotovil, da bodo lovrslno izobriiževu-nje na v premogovniku nadulje-vall tudi v prihodnje, dr. Maks 'lajnikar pa dodal, daje bil eden
Udeleženci poshvne Šote so zadnje ieto trdo deiati, za izobraževanje so žrtvovali veČino pro' stega časa. Pa jim tega ob sfovesnem prejemu potrdit o uspešno končan/ posiovnt šoti ni bi*
lo žal.
riranjem žc začeli, naslaloje sedem bêerinskili podjetij, vka-lenh je fc naSlo delo več kot 1200 zaposlenih-S tem pa bodo nadaljevali ludi naslednja leta-
Poslíwne načrie so avtoijl predstavili vodstvu podjcïja. kí se je že odločilo, da štiri uresniči. »S poslovno šolo smo želeli izpolniti dva cilja, pridobiti d(N datria /nanja na podnrcju eko* nomije, trženja, na področju
nomske fakultete iz Ljubljane dn Maks Tajnikar. Med drugim je dejal: »Za nas je taksno sodelovanje s prakso izjemno pomembno. 'l\idi mi dopolnjujemo znarya. te|:a pa je uresničite^' takšnega projekta tiKli presojanje našega znai\|a v praksi. Menim, da smo vsi s kuluj delo dohro opravili, saj so nastali Številni dobri poslovni načrti.« Glede na l<\ daje bil dr. Makii Tajnikar nekaj časa mini-
najuspešnejših poslovnih načrtov, ki ga bodo skuhali skupno i/peljati dodiplomsko, specialistično in podiplomsko izobraževanje ekonomije. Ravno v teh dneh bodo te dogovore konkretizirali in morda že jeseni, v,«ekakor pa prihodnje leto, naj hi {>od okriljem premogovnika zaživelo podiplomsko središče študija ekonomije na daljavo.
■ Mira Zakošek
Vegrad gradi velik nakupovalni center Interspara
30. oktobra letos otvoritev
Na pmstoru nekdanje proizvodne bale DOM 101 ^radi (»radheno industrijsko p<»djelje Ve-urad kar osem tisoč kvadratnih ntetrcn' velik tr-jfovski kompleks.
V ich dneh je na gradbišču zelo i^ivahno, saj bodo gradbena dela kot je dejal vodja gradbišča Janko Krunšek zaključili do konca prihodnjega meseca. Okoli 40 gradl^nih delavcev Vegrada in3U koopcranliwsc trudi, da dosledno izpolnjujejo zadane naloge.
»Roki i/gradnje so kratki, kasnitve pa ned<v pustne«, poudarja vodja projekta Intcrspar Karel Stnihovnik. Vskl^^^^adnjesodi tudi nova do-
vodna cesta od tegii ki.'jmplekba do glavne ceste Velenje - Slwenj Ciradec ter izgradnjaSTfl parkirišč.
Irgovski center bodo predvidoma c^dprli oktobra letos. Največja v njem bo Intcrsparova trgo vina {na približno 4000 kvadratnih metrih se bo razprostirala), velika bo ludi šporina trgovina Mervis (1100 kvaidratnih metrov bo obsegala).
V sklopu centra bo tudi tradicionalna Interspa-rova restavracija, raz prost ira la se bo na40tî kvadratnih meirlh, tu pa bo še nekaj manjših trgovinic in lokakw.
■ Mira Zakošek
V Setah nastaja največji velenjski nakupovalni center
Šolski center Velenje
»Biti moramo ne le dobri, ampak najboljši«
Tako ko( nek^t Ivi 7^i>ored mt tudi letos na šolskem centru Velenje (iiCV) ob koncu »dskc^a leta pripravili ključno sl<»vc5-nost, na kateri so {hkIcIíIí priznanja nekaterim clelavccm centra (ur dijakom iiol.
Na sliwesntvsti, ki so jo pripravili v orgelski dvor»ini velenjske glasbene «^le za delavce In zunanje sotleiavcc centra, sc je direktor ŠCV Ivan Kotnik med drugim vpra.šaL ali so v preteklem obdobju izpi>lnilj svt>je poslanstvo? So lahko zadovoljni? So bili z njimi zadíwljnl dijaki, Sliidcntjc In drugI udelcženci izobraževanja, starci. okt»ljc? »»Prav je, da se záiveda-mo, da postaja znanje vse bolj pomemben ra/vojni dejavnik. Njejiov |Hmion je So posctwj poudarjen z izzivi in tveganji, kijih v delo ter življenje prinašajo teh-noUi^ki ra/voj. }»lid)aliz2ic(ja in
o'mpski integracijski t(»kovi. Za* lo moramo dijake m študente graditi v celovhe osebnosti z občutkom iHimembnosti in potreb v družbi.« Kol je Se naglasll, mi^r.v jo bili ob dejstvu, da jc v Velenju v zadnjih petih letih 11XH) osnovni )Sc>lccv m^nj. število srednjih k^] v nepi^sredni okolici pa ^ ve Jno narašča, ne le dobri, ampak najboljši. »To pa pomeni, da učitelj-sivo ne bo ve^ le |mklic, ampak poslanstvo.« Menil je, da rezultati na maturi In zaključni maturi potrjujej(5. da so kol |x'isrednikl znanja dobri. Níi ptHi. na kateri bodo v vseh položajili vsi zmagovalci, pa imaji^i^c precej možnosli.
V -kilskem letu 2001/2002 zaključuje Izobrai^Aivanje na centru 800 dijakov in 75 i^ludcnltw. Med njimi je tudi prva generacija dija-
kov tehniške (35) in umetniške gimnazije (19). Dobili pa so tudi pive inženirje rudarstva in geo-lchn<>logije. »Njihovi uspelii, ki jib ni malo, nas delajo prepoznavne v širšem okolju» česar smo posefwj veseli. Pričajo, da smo ob pouku i>(>čeli i^e marsikaj drugega, predvsem pri dopolnilnih deju>'ni»stili. ki iidctezencv nap4»l-njujejo s pozitivno enei^ijo, s kii-(erimi H koristno in aktr\'no zapol-ngo prosii čas, potrjujejo pravit* ne usmeritve,« je med drugim zbranim v dvorani Kullumega diJ« ma v Velenju dejal Ivan Kolnik, Ob koncu zaključne slovcbnosti si^ podelili nekaterim dijakom priznanja. priložnostni kulturni program pa so pripravili dijaki k^l Šolskega centra Velenje.
mtp
Kdo so Izjemni dijaki?
Izjemen tlijak Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2001/20i)2 je Klemen Steblov-nik. dignes že biviîi dijak SpHne in sirokovne gimnazi-
IzjenmI dijaki po pt^samez-nili Šolah pa so: Poklicna in telmiika rudarska Sola: Matej Braćić; Poklicna in leh-niî^ka la za storitvene dejavni »sli: Andreja Sirnik: Poklicna In leliniška strojna žola: Andrej Krt: Poklicna In tehniška elekirc> in računalnika ^>la: AleS Mijatovič; Splošna in strokovna gimnazija: Nina Stalekar In Jenu^ MazAj.
V Esotechu /zde/ufe/o v sode/ovdn/u s Seawayem modele velikih dimenzij
Prototipi iadrnic iz Velenja
Nadftljeviinje s I. sin/ni (ire zii visok telmoloSki posits pek. popolnoma računalniško podprto Izdelovanje modelovve-likili dimenzij. 'Tukajšnji robot,*' je na otvoritvi pi'judaril .lapec ja« kopin, predsednik nadzornega sveta Seawaya," kije nHjvečji in tudicHlini te vrste v Evropi, je izjemnega pomen» /a trdno uveljavitev Slovenije kol ene v<Kjil-riib dr^iiv v raz.\'oju seryskib pio* vit. Obenem se s lo napravo odpirajo možnosti širitve deta / nav-(ičnega na oslabi področja indu-strijskei^a dizajna v avtomobilski, letalski, jiradlK*ni in ostalih indusinjah. Ni naključje, da .sc je ta veja visoke tcbnrilogije z bogato vsebnostjo vrhunskih /nanj i najvišjo dodano vrednos^o vnesla prav v Šaleški dolini. Za to območje je namreč značilna visoka koncentracija visoko izobra/^va* nib strokovnjakov in mnrda tudi
najbolj ugodno oklje /a razvoj ambiciozjiih ra/>'ojnih projektov;"
/adov<Mjna (^b otvoritvi je bila tudi direktorica Es<iiecha Z(»tijH Mazej Kukoviâki je poudarila, da s(>sc v tem področju naučili živeli s stalnimi spremembami in jih tudi obvladtivaii. Sodelavcem seje zahvalila, ker zahtevne načrte sprejemajo kol nt>vo priložnost, loka In i.skupnost I pa za vzpostavitev îK^tÎcIovanja s podjetjem Seaway. Rezultat vsega je vsekakor dobra p<»>k>vna pcjvczava pcxljet Ij na strokovnem pi>drt>čiu In nov (îddclek podjetja Seaway na lokaciji Esi'>tccha."NaS cilj je organiziranje in izvajanje inženirskih storitev 7A (ridimen/.ionalno pro« jektiranje in programiranje rač un a In i?^ko vodone izdelave mo« delov fn potrebe navtike in drugih industrij. Pri tem je )M)membna priložnost Zii nastajanje novih delovnih mest, ki lM)d<i senisirale fí«
ualno proizvodnjo mi>delov podjetja Sea>v»y;B)slovati 7 vrhunskimi strokovnjaki, ki obvladujejo specialna znanjH na globalnem nivoju, je nas v Esotechu izziv /a evropko prihodnost, kije pred nami."
V novo proizvodnjo je podjetje Seaway vložilo milijon in pol cvrov. vso infrastrukturo pa jc zagotovil Esotech, ki bo za delo na tem področju tudi izMal 20 do 30 vrhunskih strokovnjakov.
Pridobitev jc namenu predal mi-nlsterza delo. dru?ino In stxiulne Ziídeve dr. Vlado Din^ovski, pripravili pa so tudi zanimiv In izviren program, med drugim so v goste privabili »morsko deklico, ki se je na prizorišče spustila zvrha sU'che, za zabavo pa je pi^skr-bcl Ic velenjski raper 6 Pack C-u kur.
■ M. Zakošek. Mo: S. Vovk
Zofija Mazej Kukovič, Japec Jakopin, dr. Vlado DImovsM so simbolično prerezali trak.
4. julija 20Q2

NASE SOLE
Osnovna Šola Antona Aškerca Velenje
Bera je bila tokrat še posebej dobra
PoiikH konec Je. ^remu n:i počitnice so si prepevali učenci ni/Jilt ra/redov osnovne šole An(<»nu ASkerca .sredi prejšnjega tedna. Na stopnicali pre<l šolo je bilo /ivahno, v notra-njosli uČilne zidane nic manj. »Učiteljica, ali lahko }*reni po dru^e«je zanimal«» fanl» kratko prístrí/enlh las, kije na ramenih nosil na pol pra/cn na* hrbtni k.
Nckaicri so podili gor in dol po siopnicah. ura pa - komaj ascm. Učcnci Sole, ki so minulo šolsko leto večkrat poudarjali »če hočemo, ludi/morcmo<», so (tako kol drugi njihovi vrst-mkl ) pred dnevi odkr/ili solskc torbico v kol in pomahali oh-vc/nostim v slovo za dva mcsc-ca. Oh pogjcdu na spriCcvalo sc jc mnogim »odvricl« Tilm o tem, kaj sc doî^ivcli, kako so premagovali ovire, kje so ga morcbili pok>mili. In po čem se
bodo spominjali Sciiskcga Icia 2001/201)2?
Ravnatelj §o|c Zdenko (iorísek sc ga med drugim sporni njal po lem, daje bilo jubilejno in ludi naporno. »Praznovali smo M) letnico naše učilne /idane, ogromno Je hilo tekmovanj, tudi dru^etia dela, da posehej ne omenjani priprav na uvajanje de\etietneKa izobraževanja.«
Prizadevanja so obrodila željene sadove
Je hilo minulo Šolsko leio uspcSno? Po besedah (ioriSka zelo. Da vloJ^en iruJ ni bil zaman, med drugim polrjuje bera pri/nanj i/ različnih tekmovanj i/ /nanj ter i>porinih dosežkov, ki je bila v minulem šolskem letuže pm'bej dobra: 192 bfonaslih, 27srebrnih in 15 zlatih.
Kar nckiij je bilo stvari, ki so na-
rekovale življenja in dela na šoli. Vsaka po svoje je bila zanimiva in tudi zahtevna. »Ko se s kolegii ravnatelji na aktivu po-Uovarjamo o proj^ramih. kijih i/vajam(^ hist>'enih ra/lik med šolami ni. Mogoče hi bila pri primerjali / ostalimi v Mestni olnini Veler\|e na^a posebnost tuj Jezik na ni/Ji stopnji. Ta projekt smo uvedli pred tremi leti. pokazal seje kot uspek'n. Zadovoljni s«» tako učenci kot tudi njihovi starši.» /<inesljiv<') ga bodo nadaljevali naslednje šoLsko lelo. Nisti pa še povsem prepričani, ali bodo vanj vključili (udi učencem devellet-)iega izobra/ovanja. Bolj se na-giliajo k temu, da bi ga ponudili kol interesno dejavnost.
Devetletka pred vrati
Vzajeinem poročilu oj^olskcm letu 20tJ 1/21)02 imajo priprave
na uvajanje devetletnega programa posebno mesio. Razumljivo, saj so bile le -je podčrtal /denko (iorišek- zelo temeljite. Ogromno je bilo načrt<Tvanj, sodeKrvanja z vrlci in îNolanii. ki so novost }.c uvedle, Njihove učileljicc, ki bodo vključene v program, so tudi ze izvajale pouk z bodočimi i>es-iletniki. Priprave na novost v [prihodnjem šolskem letu bodo zaznamovale še del letošnjih počitnic. Nekaj pohišiva so za
potrebe le kupili, v polnem zamahu so ludi nekatera vzdr/cvalna dela, V devetletni program so vpisali kar ftO o i rok.
Kako vrniti med učence vzgojne vrednote?
Kakšno bo novo Šolsko Icio, na šoli bolj ali manj >c vedo. Budno bodo spremljali prve korake pri uvajanju novosii in preverili, Če zadeve »stojijo« tako kol
morajo. Poleg f.c utečenih ak-Uvn(\sii pa nameravajo kar precej poyorncxsti nameniti projektu »kako vrnili določene vzgojne vrednote med učena'«. »Teh Je vse manj. Učenci si dovolijo marsikaj. Nimajo spo.UovanJa do sošolcev, učiteljev, drugih (Klraslili, žal. nekateri nimajo tega niti dci svojih staršev;« jc .sklenil pogovor ravnatelj sole Antona Mkcrca Zdenko (îo-rišek.
MTp
Na šoli deluje vokalna skupina, ki zelo uspešno neguje kutturno dediščino. Kar nekaj priznanj je prejela že za svoje deto. Prav tako tudi otroški zbor pod vodstvom zborovodMnJe
Metke Smirnov.
Varno s kolesom
V torek^ 11. junija, smo tretjesolci opravijali kolesarski izpit
že v mesecu maju smo se pričeli (pripravljati in spoznavati prometne znak, pnivila, Id veljajo v križiščih, kako mora biti kolo opremljeno. NekdJ dni pred izpif(»m smo si ogledali progo, kateri Je potekala kolesarsk^i preiz-kuAn,)a. Ko smo bili dovolj pripravljeni, .smo rešili i/pitne pole. Teorija Je bila zn nami in na vrsto Je prišel praktični del izpita.
Pred Š^ílo smo se s kolesi zbrali ob 9. uri. Vsi smo imeli ludi kole^arske čelade. Prišli so go-
spodje iz Avlo Šolo Relax. Vsakjt dobil rumc» ni brezrokavnik, na katerem je bila Številka. Preden.so nas spustili na vožnjo, so nam pregledali kolesa, Če so brezhibna in ustreznem opremljena. Ob poti so nas opazovali in vzpodbujali inštruktorji Avto šole Relax, /eloso bili prijazni in strah nas je hitro zapustil. Ko smo prišli do cilja, so nam povedali, kdo je aspešno opravil kolesarski izpit.
Ju hu hu, opravili smo ga vsi. Kolesarji, gremo na pol 1
Naše fotografske uirinke s kolesarskega izpita si lahko ogledale na spletnih straneh ()S Aniona A.škerca Velenje: hup;//www.o-aavc-Icnje.ee.edus.si
■ Neža KriĆaj in Jerneja LubeJ S.b razred
Osnovna šola Gustava Slllha Velenje
Po števiiu otroli največja v občini
O Silihovi šoti smo v zadnjih letih veliko slišali, predvsem za-radi mo/nosti, da t>i šolo z.2ira-di z.manjševanjil otn»k v meslni občini Velenje z^iprli. Do te «kI-ločitve ni prišlo, česar so htli na šoli zelo veseli, saj pnivijiv da se lahko pohvali jo s številnimi do* sežki svojih učeiK'ev in da dohro delajo. Leži v sirogetn središču mesta, lik ob Šolskem centru.
Po šlevilu otn^k jc največja v občini. Na matični šoli so imeli v tem šolskem leiu otroka, na pt^družnični v Šentilju pa šc 53 oirt>k. Zadovoljni so, ker imajo skoraj v vseh učilnicah sodobno (^premo, načrte za pripravu prve triade develielkc že imajo izdelane. Učenci prvih ireh razredov bodo Imeli pc^seben vhod, šolo bodo posodobili, pridobili nov večnamenski prostor za prvo iri-ado. Telovadnica je na štili majhna, vendsr sed,ij poickii Športna vzgoja ludi v Rdeči dvtir<ini, kar je močno razbrcmenik^ divsedanje težavni na tem pt>dri^-ju.
KavnatvIJ Alojz Ibplak. ki n:ím jc vse to povcilal, je ictošnje šolsko leto oœnil takole: »Z odgovor« nim minosom do dela z otroki in »tarši smo dokaz^dl. da razmeroma dobro (letamo. I^ošnJcšiHsko letojc hilo umirjeno, di»scgli smo vse cilje, ki smo si jih z^^stavili.
Počitnice |Ki bodo Iclos na šoli prcccj delavne, ker scpripravlja« mo na ck'vetletko. t,AítosJ(! ši»lanjc pri nas konč'alo 12 7i.*lo nadarjenih otmk. ki so hili nu le vsa (eta odlični» ampak so dosegli tudi vc« liko državnih priznanj in kar nekaj nagrad /a raziskovalne nalo* gc, me<l njimi tudi prvo mesio v kiitegoriji ekologija • okolje v slovenskem merilu.«' / obema avii^rjema nagrajene
raziskovalne naloge, ki sta biia izstopajoča tudi na drugih področjih. imo sc ob t>bisku pt>go-varjali ludi mi. Imeli smo irisiigo-vornikc, vse z razlogom in vse iism(>šolce.
Prav zanimivo je, da so na >»gu-stavki«, koi šolo imenujejo učenci, lett)s po pridnasli in uspešnosti prevladoviiii lanlje.
Jernej Rus je bil v času šolanja »močan« predvsem na področju
narav(islovnlh ved. in \o dt^besed-no. >»Zlato pri/nanje iz materna* like in kemije sta bila lep uspeh. V proslem času se s lent ne ukvarjam, raje poslu,šani glasbo ali pa se družim sprijatelji.
rríznati pa moram, da s^i bile jiripravv precej zamudne in napo* rne. Pomagali sta mi mentorici Lilija na Lichtenekcr In Andreja Oder-CJrabner in .Jolanda Krofi,« Jw*rncj bo nadaljeval šolanje na
velenjski gimnaziji. Ze danos ve, da se bOíxIkíčalzaSludij naravts-lovja, kaj nalančno, pa Še ne. 'Icžko mu jc bilo, ko jc zitpoičal osniwno Šolo in prijatelje, ki se bodo razkropili na različne strani in Šť»le.
A vendar je po svojo vesel, saj pravi, daje sedaj končal eno po-glasje v svojem življenju in da je vcsei, df; se je 1o zgo^lilo prnv na »gustavki«.
Denis Kutnjak jo bil ielos prav i a ko učenec Šolo. Kakoje doživel izbiro učiteljskega zbi>ra, ki pomeni tudi veliko priznanje? »Najprej me je bilo na odru malo sram. ko s<» me pred vsemi razglasili fi) učenca š<i1e. \)o nekaj minu» (ah sem sc sprostil. Učiteljski zJxír seje tako odločil verjetno ziiradi mojih dosežkov na tekmovanjih.
V (»smem razredu sem dosegel /Jato prizivanje i/ kenii|e in zgmlii->inc. v sedmem p;i zJato priznanje iz kemye. Temu sem ]>os>vii) ve* liko ôisa. ko so ]>rišii uspehi, mi seveda ni bilo žal. Tudi raziskovalna naloga.kije na državnem nivoju dosegla najvišje možjio priznanje, mi Je vzela veliko časa in energije, a seje splačalo. Nagrada zaves moj trud jez;igo(ovo tudi ta nazJv. Moram p2i reči. du mi Je zelo zal za to šolo. I\)grešal bom lako sošolce kot učitelje.«
Denis nam je Še pcwedal, da so tudi njemu pri pripravah na tekmovanja velikih pomagali učiiolji, ki so ga učili pt^samoznili predme ttw.
Malcc pa sc boji ludi novega začetka, ki bo tudi zanj v volunj.ski gimnaziji-
Niko Lah je prav Uiko odlično opravil osnovno šolanje. Jo soav-lorvdržavnem merilu prvtmiçra-jene raziskovalne nak'^e iz kemij-skt>-ekoU>škcga podrcx^Ja. »Naj-us|>e.šnejši sem bil na ptidroCJu z4^i»dovine, slovenščine in razis-ki^valne dejavnosti. Dobil sem zJa-to Cankarjevo priznanje, zlato prizjiar^e iz zgodovine, z»razisk<i-valno nalogo smo dubili drugo nagrado na oličinski ravni, na državnem pa pn'o. Naslov razis-kckvalne naloge je bil Vpliv iemi>e-raturena čiščenje jamskih voda.
Za nabigo sem se odločil čisto slučajno, snj me sicer l)olJ zanima« jo družboslovne vede. Tudi Jaz lahko rečem, da bom to šolo moCm poga^šaI, čeprav sem vcscl da sem Jo konúil tako iispešnoi kol sem jo. Šolanje bom nadaljeval na velenjski gimnaziji. Mo« ram reči, da me Je malo strah, a imam tudi veliko priČ3ikovanji mJ Je pred mano nov začetek.«
■ Bojana Špegel

Mislinja je praznovala Šesti praznik
Teden, poln lepih dogodkov
Lť vTnnlokáfvrí olK'ini prípnni-j(i taki» |)ra/novnnje i>í)Cjn* skq^ |>ni/nik2i kot vmlndíoK-ini Mislinja. Lctus ho obCani iaUktt u/ivalí v štev ilnih priredilvtih pod Mitor4>m nn spurlncm ij^rii^ni Iq sentie. V kopici dogodkov« ki sose vrstili od ponedťljku d» Mihote, je vsakdo našol kaj zase. Z£«i>tovi> pa Ih> lct<kší^i pra/jiikosbil v nvpiiAi-bnem spominu v'scm, ki so letos prejeli (»bćinska pri/.nunjH. podelili so jim Jih na slavnostni seji svela v so]K)to do|)oldne, ki» so do* mačini pripravili tudi bopat kul* turni prt^ram. V njem si» sodelovali U»ibnikuva)i<>dhH. oktet l)olič FolkloniH skupina \afdek in otroci iz mLslinjskefia vrtca.
Slavnostni gisvi^rnik natójijc bii íaipan Mirkíi (îreiSovnik. kije iwa-zii Ziidoví^ljstvo, d;« je bilo ludi le-lc>Snjc praznovanje mno'^lćno In daje na njem luJI letos sodelovala velika većina vseh, ki živijo in ustvarjajo v Mislinji. Prolciel jc obdobje od ustanovitve &iimoslojne obCine do danes in med drugim pi^edii: »[^)):(»sto se spomnim na referendum 29.m2ija ko je od 3^01) volivcev prišli» glasovati o tem ali naj postane Mislinja samo* stojna oliCina ali nc, le l829ol)ć* ani>v. Ziï ustan<»vi(uv oléine se je takrat mlli»eilo le 405 volivcev, ali vsak osmi polnoletni ob6m. pHdament je kl|ub lemuolwino ustanovil, smo po volitvah pričeli postav* Ijati olKino m nrige. Pr» letih kar uspei^ne^a dela seje naji>rít<stanje prvobmilo. Sedsij sem «»ptimistiCvn in menim, da morda le še vsak osmi obvan nasprotuje nasi ol)ćini.«
Občina je opravičila svoj obstoj
?!upan je prepriOan, da je z dosedá njc^ dejavnostjo in doseženimi rezuUati obCina opravičili svoj obstoj. V teh leiih so napredi>vitli ski^raj na vseli pcxírt^Cjili. »Nenehno si pri/;adevHmo. da bi v proračun pridobili in namenili cim već sredstev /a nove naložbe v i^»l* stvu zdravstvu, komunalno infrastrukturo... I)(»shy nam je uspeva* lo, da am* mimenjali m investici* Je letno bli/.u 21)1) mio SIT. kar je
Letosn/e najvišje občinsko priznanje, zlati grb, je prejeta Le* opoidina Bezlaj za svoje doigotetno zavzeto deto za promoci-jo kraja ter ohranjanje ieg /n navad v Mistinji.
veliko m proračun, a i^e vedno mnogo premalo glede na polrebe. 'l\jdi v prihodnje se 1k) lrel>a ^elo potruditi, da bomo lahko vsaj to* likk*n ali večji <lvle^.pr)ra^nskih sre<ls1ev namenjali nt nalo/Jie. ludi /H opravljai^e prav tako ali še bolj pomembnih nnlog občine Ih) trel>a namenjati vsaj toliko ali vGćdenarja, vedno VG^Ji del pri* merne pondx\«
/Ca ve dajo se, da bodo morali §c naprej pre^jit na vsako priložnmi za pridobivanje državnih in evK>p' skill sredstev za nadaljnji razvoj občine. Pri tem se zavedajo, da so merila za pridtibitev lakihsrecKiev /a Mislinjo neugodna. menij(\ da cvio krivična. Tako p(ig(»iotxtsio-pajood prednostnih nalog, ki sosi jih posUtvili v obiinskih organih,saj tempi) in ias dogodkov* narek"ujo država s tlnanCnimi injekcijami. Brez denarja pai žal ni ne lokalne
samouprave in ne napredka.
Nagrade
v nadaljevanju so podelili le-ti'iSnje občinske nagrade, Zlatigrl"» je prejela Leopoldina 13e/Ja,|. pobudnica ustanociivtf tamkiijinjega turističnega društva, ki je veliiio prispevala ludi kiemu,das()pi>za-bi časa iztrgali prcnekaleri običaj iz življenja v kraju in okolici. Srebrni grb je župan p<idelil Jožetu Kotniku iz Dolića, kjer veliko dela ya dobrobit razvoja kraja, je pa tudi odiiien kmetovalec. Brona.sti grb sta prejec^a Ivan Lekše ter Leopold Vocovnik- Podelili so tudi tri priznanja oi>čme, prejeli so jili Ri-hard Kozjak. Zdenka in Kranc Ošlak ter Rudi Krebl. Pcxsebne županove zahvale pa so bili de-\c/ni tudi učenci 4 »snovTie kih Mislinja. ki so bili osem L-t odlični.
■ Bojana Špegel
40 let podjetja Ceste, mostovi Celje
Reference zagotavliaio razvoj
VELIKA PIRESICA ,27. junija " Za dru2J>o Ceste, m<»slovi Celje * dru^lHi /a ni^ke in visoke ^rad* nje je leto 2IM)2 jubilejno, saj slavi 41 Melnlci» obstoja. Nastala je pi» razdelitvi državnega Cestnega pi»djelje Celje leta 1991. Lansko poslovno leto jc družba sklenila s 7,15 milijarde tolarjev prihialka in znotraj (e^a 216 milijonov čistega dobička. Na nedavni skup^ini so že potrdili izplačilo 143 ntilijonov neto dobička del* ničarjem. Letos naj bi ustvarili se za 5 odstolkov več prihodka in za 2 «»dstotka voč dobička kot lani.
Glede na razmere v gradbeništvu ocenjujejo, da je za njimi uspeSno leto, pred njimi pa glede na pridobljene reference in i/delane razvojne vizije karsmeia prihodnost.
Vsaj tako so poudarili na novi-narf>ki konferenci ilani vodstva delniške družbc,ki je v95-odstot-ni lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Vojko Slermecki, predsednik uprave, g^ieralni direktor družbe, jc med drugim povedal, da so si relerence priilobili predvsem pri vključitvi v gradnjo slcwenskega
avtocestnega križa, /gradili so polovico avtoceste med Dramlja-mi in Slovenskimi Konjicami 1er polovico ceste med Oljem in Ar-jovasjo 1er Vranskim. Zadnja leta pa .so gradili tudi viadukte in m<.«iove na drugih delih avt<.xx'si-nih odsekov in obvoznic.
Pt> besedah Aleksandra Kerste* ina, direktorja področja asfalt-kamnniom,so inovativno podjetje, pri t>pravljanju dejavntisti upti« rahljajo najsodobnejšo tehnologijo. Brez slednje bi težko zdržali konk'urenco, nenazadnje pa tudi zadovt>ljili najzaluevnej^im okoliškim standardom.
Podjetje je leta 1998 pridobili certifikat kakovosti za celotno dejavnost, ki je že doživel nekaj sistemskih prenov, pripravljajo pa se na sprejem i^koljskega c\;riitikata ISO ]^K)l.lmajnnajvci;ji kamnolom v držjívi in najsodobnejito asfaltno bazo, razvijajo pa îe posebne asfaltne mei^anice z doda I« ki polimerov, ki so jih doslej domaČi gradbinci morali kup^ivati v tujini.
Lani stí izdelali 167 tisoč ton asfaltov in betonov ter 910 (Lsočlon mineralnih surt^viu. Kamnolom v Pireiici naj bi imel zaloge za na-
slednjih 36 let. Siril naj hi se v globino. po končani proiwodnjî pa bodo lu uredili rekreacijski) jezero.
Pri iskanju tržnih priložm^ti po trditvah Marjana Ven^iusta. pomočnikii generalnega direktorja, usmerili aktivnost tudi na tuji trg, zlasti na območje republik bivže Jugoslavije-
Pri tem pričakujejo sotlelovanje sliwenskih bank 1er pomi^č politike. Dokazali so se že kot uspešni izvajalci nizkih, nato vist)kih gradenj, v zadnjem času gradijo tudi stan(wanjske objekte. VstrateSkih povezavah bi iahko ponudili svoje znajije in tehnologijo.
Podjetje Ceste, mostovi (?elje ima redno zaposlenih 388 delavcev, v gradbeni sezoni precej veC. Po zagotovilih (vana Siebleta. direktorja gosptidarsko- í>ploínega področja v celoti izpc^lnjujejo kolektivno pogodbo in tako skrbijo za socialno varnost zaposlenih. Na loto namenijo zj izobraževanje več kot HX) tisoč tolarjev na delavca, kar zag(îtavljaji> le v redkih podjeîjiii.
■ ep
4. julija 20Q2

AKTUALNO
Velenjsko'koroška podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije
»Pri nekaterih gre za preživetje!«
MjitejH Tajnik jv )m >^<ícIíií i/-vedela, dn /iirndi neozdravljive lN»le/ni ne ho mo^la počeli vKe-fid tístejí?). kar Ih hko dolnjo itjc» ne/dfHve vrstnice. Kruto Je bilo spoznitnjc. da jc zboMa za muHipte ^klero7.o - hole^ngo centrHine^H /.rvcne^sH .sistemn.
Ni se vdala, ampak jc dokončala š lud ij in d:me.s je zaposlena kol diplomirana siH;ialna deiavka. Prod ća«;om se je ííbmj-iii na naScua'dnišivokoi pí^wr-jcnicazasocíalnc zadeve pri Volen jsko-koroSki podružnici /drujvcija multiple sklero/e Slovenije. »Ni) terenu se srečitjem / Trtzlicnlmi življenjski m i ^odl>a* mi. pa (udi ra/lićnimi liolj ali manj velikimi sliskami naših Članov. Zanje nis<» krtvj sami, jimpakbolo/en. Podružnic«) jim siima ne more ]}omaga(i. Zato se ohračam na vase bralcu in hratkc, na dohrc ljudi. Pre* priCana sem, da Si» med nami ik* laki, ki so po svojih močeh pripravljeni pomagali sočloveku v stiski, če vedo, kakšne namene Im» porabljen njihov denarni pris|K>%ek.«
KiU jc ptïjasnila Malcja jesama ena od redko /aposlenilis to boleznijo, ki scxli med najp^^gi'v.tejštf nevrïiloske bolezni med mladimi odraslimi twebami, najpc^astejc starimi od 20 in 41) let. Navkljub vmesnim ii:bt>lj.^^^jcm spi>mi^o zdravil (.«tancjo pri lx>lnikjh različne okvare (nahptxlnjih in ziçor-njih okončinah, uirudljivost» ilvujni vid, okvare sluha in g<v motnje požiranja» mitična oslabtílosi....), ki lahko pov-
Msteja Tajnšek: »Prepričana sem, da so med nami še dobri tjudje, ki so pripravijeni pomagati drv» gemu, Če vedo, za kaj bo porabljen njihov denar.»
TTOčijo težjo invalidmisi. »Zaradi večina oseh / multiplo skli'ro74> ne more opravljali svojega poklica, pa tudi gibanje v okolju nam je brez ustreznih pri-la{>odilev omejeno. Će hi lak«) oseba vsemu navkljub nai>la delo, dodaja Mateja, sv pojavi vprašanje izobrazbe. Ijč redki bolniki se namreč odločbo za nadaljnje iUilunje. Kes je, da so nekateri |)remalo vzirajni, vendar večini tej^a ne dopušča /dn)vje. »Njihovi dohodki so »i-radi spleta <ikolíščín zelo .skromni. I^hko se sicer invalidsko upokojijo že pri IK. letih, a ^le-
de na to, da taka oseba nima de-lovnedol)e.Jc invalidska pokojnina nizka. Zi)čaran kro|>.(orej. Kar nekaj l judi v na.ši piHlružni-ei lako pre2i>'lja hudo materialno. predvsem pa finančno stisko. K^ub skromnosti nekateri nimajo dovolj denarja niliz«i zj)-<)ovolijevanje najosnovnejših potreb. Tu imam v mislih dru>.ino, kiji ^rozi deložacija iz stanovanja, ker že nekaj moseco' ne mo« re plačati stanarine, hi lo ni edini primer. FlnanCiui stiska naših članov Je res velika. Pri nekaterih gre tudi m preživetje!« V p<idrL]žnici ob stiskah Član<w nc stojijo kritem rok- /hirajo do-nau>rska sredsiva. irkaji> na vra-la občin, ki siťer imajo razumevanje. »a v neskončnost te^a od njih ne moremo pričakovali. Zbranega denarja je vsem akcijam navkljub premah»
V Skweniji j«ř približno llKl oseb z bole/Jiijo muliiple skleroza, stariii do3{] let. v Velenjski - kon.»ski potlružnici združenja blizu KI. Zaskrbljujoče je, da se znižuje spodnja meja. Danes že med učenci vosnovni soli odkri-vaji> primere \c hutle, ie vedno ne<izdravljive bolezni.
Maleja in člani podružnice upajo, da hodo ljudje razumeli stisko .soč k A'eka in jim posvojih močeh pomagali, /a vxak prispevek l>odt> zelo hvaležni, Vi-nanCuo pomoč zbirajo na računu U.: 02.^^20 - iHn4255ll28. konto 11. Nova LJublJanskii l)ankii,d.d. Ljubljana, podružnica ICoče\je-s pripisom: za s<icialno pomoč.
MTp
S prireditve ob praznovanju 5-oblet nice delovanja (fbto:mz}
Velenjski Območni odbor Hosplca je praznoval 5-/etn/co delovanja
Biti glas tistih, ki so brez glasu
VXLENJE. 2«. junija - Taksen je bil naslov priložnostne slovesnost i. s kaiero so člani velenjske« ga odbora Kospica /a/jiamovali peto obletnico njeB^vc*}2a delovanja. Hkrati so se z njo /iihvalili vsem aktivistom, prostovoljcem ter tist im, ki podpirajo delovanje iKJbora.
Kot namjep^A'edal« pre<lsedni-ca velenjskega iKll>i>ra Hospicii Slanca Avberšek, se je vpetih letih veliko zgodilo. »Na /.ačelku delovanja nismo predvideli, da se IxkJo stvari odvijale lako kot so se. Uihko rečem, da srno «ipravl-Uveliko dela. vsaj toliko |>a nas ^a v prihodnje čaka.«
Sirsi javnoslÍ5<»-se najprej predstavili s predavajiji o detabuizaci-ji smrti, o pristopu k hudo bolnim. o pomoči med žalovanjem. Predavanja so v zadnjem času nekoliko opustili, vvečji meri psi de-
javnost usmerili v spremljanje umirajočih in pc^moČ žalujočim. Vsak ponedeljek, cd 17. do 19. ure. imajo vpriwioriiî txiborit we-lenjskem zdravstvenem ck>mu (taktuj pri vhodu s parkirišča ) iirga-nizirano dežurstvo. Tu nudijo brezplačno pomoč žalujočim svetovalci z<"ttchnimi izkušnjami. Ob sredah, med 8. in 10, uro, pa odgovarjajo (po telefonu ii\l osebno) na vprašanja tistim, ki iščejo nasvet vsiiski ob izgubi najbližjega in o delovanju Ilospica prostovoljci. Enkrat na mesec se v njih srečujejo ludi člani skupine za po-mt^či^lujt>čim. )'Na§i prostovoljci delajo ^ n-à terenu. Seveda tam.lyjersi težko bolni ali njihovi svojci želijo njihove |>omoči. <)d/i>' je /eh> dol>er, saj se med njimi spleteji» prava prijatelj« siva.« Kar ^koda je. meni Av-berSkova. da ljudje v večji meri
ne poiščejo pomoči članov IIc»-spica. M^^žn^^sti za la^e premagi'»-vanje stisk je veliko.
V priiiodnje bt^di) - poleg že utečenih nalog, kot so predavanja in i'A^hraževjinje večpi^zorno-sti namenili prepoznavnosti Ilospica.
Ob praznovanju jubileja so namreč pripravili anonimno ankelo ill ugoiiwil), da so v ^ir.^i javnosti vsemu navkljub premalo prepoznavni. Prireditev ob praznovanju jubileja (v orgelski dvorani velenjske glasbene ^>le)so obogatili orglar .lernej Ma7ej, pevci zbora Kraguljček Dt>ma za varstvo odraslih Velenje, na slovesnosti pa je spregovt>rila .še pobudnica ustajuTvitve sk^venskcga društva Hospic in njegwa prva predsednica dr. Metka KleviSar.
mtp
Mladinske delavnice In dnevni center za otroke ter mladostnike
»Dodajamo moč -staršem in otrokom«
Pod (»kriljem Centra z^i social« ni» delo Velenje delujeta dva preventivna pn»grama ai otroke in mladi^stnike. Njun osnovni namen je pomoč posamezniku z^i kakovostnejše in ustvarjalne preživljanje prostega časa, pri krepitvi nje^^ove samo/iivesti. k odpravljanju odklonilnih vedenj,... nenazadnje tudi ki/,b(»IJv anju ru/mcr v sami družini.
Pomoč
osnovnošolcem in družinam
Dnevni cenlcr za otroke od 1. do ra;<reda jc velenjskemu cvn-iru la.stnu dejavnt^st. usumovili pa so ga januarja lani na pobudo zaposlenih te ustanove. Otrokom. ki v dnevni ccntcr prihajajo takoj po pouku, pomagajo pri učenju in 7agi>tavljanja večje kakovosti življenja. V ta namen pripravljajo kreativne delavnice, sporlne aklivnosimi. družabne igre. pogovore. Na iak.šcn način jih spodbujajo, da spoznajo svoje danosti in jih razvijajo. Letos jc bilov ta progmm vključenih 1.^ osnovnošolcev a. Mestne občine Velenje. V pr\iostalih dveh ol>č-inah dejavnost namreč ni zaživela.
Poieg preventivnega dela z otroki in mladostniki program vključuje tudi aktivnosti/ njihovimi starši. » Pri aašem delu vse pogosteje (obravnavamo družine, ki imajo običajno več potreb in za njihove rcî^iivc nimajo dovolj m(iči. znanja in sposcíbnosii. Mi pravimo, da jim dodajamo moč pri opravljanju .stai^vslva In tudi partnerstva, /anje pripravljamo predavanja, pogovore na teme. ki jih najbolj zanimajo.« je povedala meniorica dnevnega eenlra Vera Sinlgoj.
Čeprav program centra izvajajo Sele d<tbro leto in pol so njihove izkušnje dobre. Vedenjska vprašanja so namreč pri teh otročili in mladosiniki manj očitna, boljši jc njihov učni uspeh, vsakdanje lei^ave reSujejo bolje »opremljeni«, kakovostneje pre?ivljaj<^ svi)j prosti čiis in .so ludi manj i/piwtavljeni slabim vplivom okolja. »Vse to opazimo Iz-vjtjalcf sami, pomembneje pa. da takšno mnei^e / nami del^o tudi njihovi star^i.«<
Pc^treb po vključitvi večjega števila udcIe^encev v dejavnost dnevnega eenlra ne pokrivajo. Zanimanje ^anje jc veliko, zmog-ljiv(wli. zlasli prostorske in kadrovske, pa premajhne. Dejavnost izvajajo s pomočjo delavke. /ap<5slene preko javnih del. kar ni najumnej^ reSiiev. »Te ^o lahko zap4»slene na taksen način največ let<» dni. Ce dobi z.aposli«
Vera Šinigoj: »Dejavnost dnevnega centra je na/ne-njena otrokom, mladostnikom in njihovim staršem oziroma družini.«
tev pred izlekom leta. nionmto v zelo knilkem ča.su poiskati drugo primemo moderátorko. Zaradi lejj-a leŽko /a){otavljamo kontinuiteto.» DtKlalne teŽ2)ve povzroča pomanjkanje denarja. >»ProKn)m lahko i/vajamos p<»-
močjo spfjii/orjev; saj center z^inj nima dovolj denaija. Će žalimo v prihodnje dosegati i>e večje uspehe na lem področju. lN»ino morali skupaj z loluilno skupnostjo poiskali trajnejše rešitve —/2iposllti za stalno vsaj eno delavko in resiti prostorsko stisko."
Mladinske delavnice
v program slednjih (namenjene učencem 7. in 8. ra/redu) je bilo v minulem ktu vključenih 40 sedmo in asmo^ilccv iz štirih osnovnih Šol v Mestni občini Velenje ter ene v «ločini Šo.<tanj. Do lani je delavnica delovala tudi v Smari nem ob Paki, lelos pa je zaradi pomanjkanja inlvlruk-lorjev ni.st) izvedli. »Dstaiiovilelj teh delavnic je Društvo /.» pre-vertlivno delo v Izubijani, delujejo pa ml leta 1991 ditlje. Pole^^ preventive |><»zomost namenjamo ludi odpn^vljai^u ri/ičnih <»l>lik vedenja, kol s(»	dro-
ite. alkohola, »amiimoriblvo, na-silnl^lvo nad vrstniki^ v krogu druži ne.« Me d udefcženei učenja veščin za reševanje težiiv terspo-
Darja Regvat: «Minulo šolsko feto je v mladinske de-lavnice vključenih 40 otrok In mladostnikov.»
znavanjc motnosti za kakovostnejše preživljanje prcxslega časa, za pridobitev večje samoznve.sti pa niso le oir(H;i iti mladosiniki iz drui^in, ki jih obravnavajo na Ccniru za st^eialno delo Velenje, ampak tudi otroci iz povsem urejenih družin, taki. ki zahtevajo več pozornastL »Med sal>o se zebi ni/umeino, pomagamo drug drugemu. U)>otavlJanio, du so udeleženci delavnic bolj spriK^čeni, mai^j nasilni, pridobijo na samozavesti. Delo {Hitekit v skupinah. Veliko se pti^ovaija-mts i;*ntmovio^, veliko je spro-stilnih iger. Program s svojimi predbigi sooblikujejo ludi ude-leženci«« jc predstavila mkidinske delavnice njihova vodja Darja Regvat.
V dejavnost teh se lahko mladostniki vključijo priislovoljno. /.hirajo sc enkrat na teden, drui^ijo se uro in pol, pri deiu pa jih vodijo posebej uspostibljene initruklorice. Btxlo zmwa zaživele z nwlm Šolskim leiom »ležko iHlj»ovorim,«<se je odzvala Regva-lova. »Vse od^isno od denarja. Levji delež ^a /anJe ziigobivlja center, nekjJ mrežji Društva /ai prost(»voljni» tleli» Ljubljana, po p(»moč se obraC'amo tudi na do-naloije. Ce Im pokazjila več »de-nantega« i^mimaT\ja Ziinje kot doslej lokalna skupnost. Jih l>o-mo zitnesljivo priprHvili.<K
■ rp
Hvala!
Otroci, vključeni v prr>j£ramM mladinskih delavnic in dnevnega centra za i»trok in mladostnike, ter i^jihovi mentorji s Centra sth eialno delo Velenje &e Iskreni) «ahvaljujenio nu.sledr\Íím domitorjem. ki so omogočili ure«iniiitev na^ih načrtovanih akiivoosti: Gorei\|c, d. <1. Velenje, iemioelektrama Soi>t2(T\j. Mestna občina Velei^e. Han-k<i Velef\jed.cl.. Plastika SkaTii. Eun>Kraf d.<i.o.. Tq*otur. Rra d.d.. Me-.sarsivo Susec. Mesarstvo Pi>/nič, Pekarslv<»V<Kl<)nčnlk, Prev<»zo8el> in lovora Vladimir Dobnik. McDonald's Velerye, Turistično infiírma. c||skí center Velenje. Kino Velenje d.o.a, Aen» Celje. Zn objavo zahvale &e zahvaljujemo ludi uredništvu Nai)Vt*a časa.
Selani spet združili moči
VINSKr\ GORA, VELIKE LAŠČE- Kol vsako lelo so se tudi telos zadnjo 5(^)oto v JuniJn /brali krajani z.ase]ki»v .Sel i/ cele Slovenije.
Tokratno druženje je bilo na 832 metrov visoki vasici Selo pri Robu, ki leži na Rutarski pla-noii v občini Velike LaSčc. Kraj ssamo osmimi hišami in nekaj deset prebivalci jc skupaj z občino in okoliškimi krajani uspeSno i/vedci organizacijo žc fi. .srečanja, ki se gii je udeležilo .12 vasi .s preko tisoč Selani.
Po prisrčnem sprejemu, govoru Župana, župnika in organizatorjev je sledil kulturni program v katerem so poleg domačinov stîdclova-li fc pihalni orkcsler iz Ribnice ter gasuijoči Se-
lani. Za tem so se na slavnostni seji sestali ludi predstavni ki vas I in enoglasno potrdili, da bo organizator naslednje leto Selo v Prekmurju. »NaJpomenthnejAe, kar nas drti/j. pa Je itele sledilo. Poskočna glasim, prei^evaixje. klepet in spoznavar^t^ novih priJateUev. o)>led okolice zav* tubusoni ali kočijami, najrazličnejše družabne i^re. Tudi za lakoto in žejo Je bih» ix»skrbljen(» pozno v noč.
Vsegn na^tete^a in še večje hilo deležno tudi preko petde.set knijanov iz Sela v Velen^jii ter janj>ktivejia sela.«jepopvedid udek::ženec srečanja Janez Speyel iz .laniiktwcaa sela.
■ hš
10
VRTILJAK

4. julija 2002
Karel i)nt^(> Seme je /e (íi)hro leto v penziji, ostaja pa /vest rudarskemu stanu. Pra/nik rudarjev Je ludi njegov pra/.nik in lako bii, trdU dokJer iio. Ana Seher pa Je že vćusih« najhr/ pa lu-<Ji sedaj, veliko poiordla in to po naji>r)]| oddaljeni)! in eks-oliCnih ki*:!]!!), lam folo^mllnila, snemala in pisala. Ce le more. In če je le tukaj, pa slavja rudarjev ne spusif. Običajno spremlja Oťela Antona Seherja, avtorja dveh znamenitih krvji}^ ki opisuje* ta Z)i<»dovino velet^jske^ja premogovnikli. Tokrat pa seje v njeno kamero očitno ujelo nekaj veselega.
^Darja. prosim, primi« da se sam skočim, pa čeprav samo na en pir,« Je dr. Milan Medved, kije izvrstno vodil ceremonial (liidi) 42. skoka iti ko2o. zaprosil sopro* go Darjo. Ta je glavna Hnančnica v MesI* ni t)b<:ini Velenje. Potent pa ga, kot sta dru/m» u};otavyali s hčerko Majo, zaključila Je 2. letnik velenjske j^imna-zye, kar netcaj časa ni hilo. Ampak, da je velikokrat iKlstoten. sla /e vajeni» Odkar Je eden glavnih v holdingu .slovenskih elektrarn Je bolj malo Joma.
Lahko počaka
Siovcsno odprljc prcniwljo-ncga koiaikali^a jc odpadlo. §c vedno je holje, da jc odpadla otvoritev, kot pa da bi odpadla obnova.
Padel Je
Dimnik Tuža jo padci. Skcv da, da jc prej padci ludi Tus.
Sem in tja
Ljubljana bo ]-»riaa v Velenje. Seveda lo velja le za no-gomcla^c, ki se imenujejo po na^m ^Javnem meslu in pridejo v prvem kolu niwcga no-gomcincga prvca'^iva na sioviinje v Velenje. Sicer h(xlo VelcnjČatii vedno bolj ali manj iiodili v Ljubljano.
Skaljeno veselje
Nekateri vneti zagovorniki zdravju na vsak način biCcjo oirokom pokvarili počiinicc. Prigíwarjajo jih. da morajo ludi na poCiinice zlobno Sieiko.
Kulturna
Slišimo, da nam bo po vsto-
pu v Cvropo ostala le sc kultura. Pa Čeprav se uidi mnogi kuluirniki obmtîiajo we bolj po evrt^psk^i.
Čudno
Morda se sli^i malo Oudno, ampak drži: za Š<"»Stanj tudi ra^'nje pomeni napR^dek.
Čez in iz
Direktor laike jiivovjime 'Uv ne Tumick jc ob knapovsîùh zelencih tudi skočil Oez kožo. Po vseli njegovih peripeiijah 7 ljubljansko piv<wamo in ljubljanskimi rokomela^. ko bi najraje skočil iz kože» je bDo to zanj pravt"» okiji^njem.
Nf pozabljeno
v SolCavi sn^ dM\i nov most. Premostili so Savinjo. Se zda-leC p« niso premoslili vseh le?av,kisojim jih prinesle deroče vode.
Nekaj manjka
Marsikalcremu vo/niku dvok<''lc«vt manjka eno k<">lo. Ttsu> v glavi!
Ktlo neki je imel pred skokom večjo tremo? OČe Milan ali sin Darjan Božiť.* Prviř seje /gcKlib», d» sin skok Ce/ ko^o skupaj opravilu oče in sin. Oče Je uspešno xakijuêil šolar\je na vi^Ji. sin pa na srt^nji stopnji. OCe iv ima, sin pa 1)0 moral nanjo, če se ni <k1 ločil /a študij, š« malo počakati.
f7 MHz FM
mvg^A.m J UNIJI ij.
Poročil se Je slovenski nogometni reprezentant, Velenjcanf Spasoje Bulajic
Iz Koreje »skok« v zakon in na medene tedne
SpaMiJe liulajiť • liane jc eden i/med treh Vc* icnJČHni»v. ki so sestavljali slovensko nogometno rcprvwnianco na letošnjem svcti»ncm noftomctn<^ prvenstvu v Koreji, hileg njcj»a sta hila v reprezentanci šc na^ some^ana Amir Karie in Zoran Pavlovic.
Po končanem prven:»ivii so se njihova pota razšla, zagtHovo pa je prav .Spasoje BulajiC. ki ga prijatelji kličejo Bane, lakoj pí^ njem doživel enega naj-k'p<ili dogodkt)v v svojem življenju, V soboto se je v idiličnem okolju Velenjskega gradu poročil ssvo-jo izbranko. sošolk(^ iz velenjske C/imnazije TjaSo Osolnik.
Prelepa nevesta Tja5a je doma v Skalah. Po uspeisno opravljenem Sludiju prava in pravosodnem izpitu pripravlja magisterij na isti fakulteti, /a Studij je imela zagotovo več volje in ča« tudi zaio. ker je njen izbranec, ki ga ljubkovalno kliče »Spasi«, karjiliri lelaigraiza nemški kiuhFC Kocin. Za priCo je TjaSa »vzela« prijateljico Dalilwrko Bungič, Binie pa prijatelja, prav tako odiiénega nogometaša
in reprezentanta Aleksandra Knavsa. Na poroki ni manjkalo prav niř>daje bila 5e bolj romantiCna,so ženina in nevesto pred matit^arja popeljale kodje. Nasmejani in zadcwoljni sobili ludi starci mladopo-roCenwv. sploh Baneiova staria mag- Jožica (sicer direktorica Lekarne Velenje) in Mik^van (un. dipl. ing. gradb.. sedaj upokojenec). SiarejSi sin se jc srečno vrnil Iz Koreje,sreČo v zakonu pa mu zagotovo najbolj privoščita. Številni nasmejani svatje so dolgo v noř slavili v vili í5iroko v Šoštanju, kjer je biki bojda nepozabno.
Da je splet okoliščin ^ Jepši, sta mlada zakonca na medenih tednih, ki jih v leh dneh preživljala na jadranju po J^dranti, i/vedela, da je nemški drugo-ligaá Mainz 05 sprejel vse pi>goje mladtiporo<^n-ca in da bo odslej njihov Clan, Ponosen na v.s«, kar se je v družini dtigitjalo v zadnjem {.^asu. je tudi mlajši Spasoje v bral Nikoln. Kol nogometaš je član drugoligasa Železničarja i? Maribora, Trenutno ci« vilno služi vojsko, hkrati pa je tudi sredi priprav na magisterij.	■
Če imate sredstva, ki jih dlje Časa ne nameravate uporabiti, bo depozit za S kot naročen. Še posebej, če dendrja ne želite vezati nepreklicno za daljši Čas. Mogoče Je namreč vezati depozit za pet let. ki pa ga lahko prekinete íň po prvem letu varčevanja. Če boste denar potrebovali.
Sicer pa vas bo zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako ieto poveča za toliko, da se splača varčevati v$eh pet let. Da, varčevanje je lahko odlična naložba. Pri vezavi depozita nad 3 leta lahko najamete tudi posojilo za nepremičnine po ugodnejSi obrestni meri
9
ljubljanska banka
r/ov» ijubtjvist» dd, iJiAtfiné
Divizija Velenje
4. julija 20Q2

KULTURA
11
Lutke na gradu Salek
Dogodivščine vilenjaka Šalčka v živo
V sotM)to Jť lutkovno llščť Vvleníkii pripnivílo prťmí-emo upri/.<iriíev otročke před-stuve »Dudovo Jrevo in ognjeni ^rud«. Oliť stu U knjige v«lerû' sk«^ ixfsníka in písalHju »Dih ^(»divKČinv vilenjak» Suička« IvH Stropnika.
Jo je knjiga, ki jo je dedek mra/ ob kltv^njcm prihodu novega Ida podaril velenjskim predšolskim oirokom. Predsia-vi, eiid dopoldne In ena popc«!-dne, sla se odvijali v idiliinem okiilju pred razvalino stolpa gradu Salek. Kraj jc bil izbran premišljeno in 7 namenom, izkazal pa se je kol odliCen prii edilveni prostor.
Avtor besedila in dramatizacije lutkovne predstave Ivo Stropnik nam je pred predstavo p*we-daJ: »Dogodivščine vilenjaka ŠalOka« - lnloj>iJa, ki smo J» pnC«li upriuirjati na pni.siem, na j^radu Šalek. Grv za l>tfse<IU lo i/, mojih Velvtijk*. Bila je pri-lo/.no.st in dobn» naključje, daje tudi kostumo^raflnja in sceno* gralk«) 1er re^.iserka Velenjćan-kii Intjana Kortnik. Sorežiser in glavni igralec je Saia KJanCniL (rlasho in antni^maje je prispeval Andrej Žil>ert. prav tiiko Ve-lenjvan. Sceno je izdelal Milenko l^vlovič, lutke pa Ivica Kilek. Projekt podpira minislrstvi» /.a kultun» in upam da tudi velenj* ska obéi na.«
Predelava (raja 45 minul, število gledalccv pa je bilo zaradi majhnosti prosiora omejeno na 150. Dogodek je pomemben IZ enega	»Predstava po-
meni hkrati oživljanje gradov, vploh šaleškega, kjer se ksij po-d()hne)*a ne dogaja. Večina kulturnih dogodkov se pač odvija na velenjskem gradu. je ^ tiha ^elja. da hi v Velenju xažive« lo otroško pol profes I ona Ino lutkovno gledališče, saj imanu» kiir nekaj priznanih lutkarjev do-
mačinov, produkcije pa je zaenkrat malo. Morda homo v mladem mestu, kjer je veliko otrok, ki tovrstne predstave potrebujejo, v(;ndarle uspeli s tem.«
In kdo Je vilenjak Šalček?
»Vilenjak Salćek živi na gradu ^lek ima čanibno dudo in počenja marsikaj. Dela di»l>re st>'ari, vsebine pa so predvsem i/, motivov i>alešk« slovstvene lolklome pretekio.sti. Šalćek pcF mag;« vilam Velenjicam i/Velenje peči. zakletemu graščaku Viliju. I^ilčku z Ognjenega jira-du in še mnogim drugim.«
fialiek je zagotovo navdušil vse, ki so si ga prišli v soboto ogle Jati. /a lisle, ki ste zamudili, pa bodo i>e prilo:?nosii.
■ bš. foto.vos
Vitenjak Safčke je maie fjubitefje lutk povabil na svoj dom - na Šaleški grad.
Nova knjiga Edija Mavrica - Savinjcana
Povrnjen dolg Kocbeku
Edi Mavriè - Savinjčan (levo):» Kar pomeni Jakob Aijaž za Ju-Ujoe. îe Franc Kocbek za GrivtavceMfotoiOirii Sem)
Na dau dr/avnosti so v galeriji âtreki v (řorujem (»radu širši jav* nf»st i predstavili novr» knjigo gor-njcgrajskcga pulillci>sta (Cdl,ia Mavričs) - Savlnjùmur l'Vanc Koc-Iwk • Alja?, Savinjskih Alp.
V bibliografiji piše Cdl Mavričo znamenitem krajanu CîornjegH Grada, m^dućitelju, planincu, narodnem budicelju, pojiojilniSkem ťunkeionarju, Citalnićiirju in prvemu predsedniku Savinjsko po-drui^nlce Sli>vcnskega planinskega društva. Po hesedali avlurja je s to knjigo pwrnjcn dolg Kixbc-ku. »Kajti« kar pomeni Jakob Aljaž za .lulijcc, je Kocbek za Kamniško Savinjsku Aliie oziroma (irintavce. Dh se je konec 19. stnietja K<H.'!)ck s s<»mišlj&niki kot avstrijski uslu^.lx'nec uprl potujč-enju teh planin. Je bilo pogumno dejnnjc.»
Kot je 5e povedal, se mu je Ideja o kjijigi utrnila, ko sc jc vračal /vrba Ojslrice po Koclx:kovi poti na Moličko peč, O Francu Kocbeku je zbral precej znanej»« in tu-
di manj znanega ozirv>ma Še ne t>hjavljcnega gradiva. Zaslužnega moža pa jc v knjigi predstavil tudi z i^lvljenjske plati. Mimogrede - pc^mrini I'jslanki Fr<tnca Ktv-K'kaod leta ly^opc^ivaji^nap«.)-kt^paliSČu v Ci«.>mjcm (j radu. Nanj .sp<'>minjala leasnovnašc^ki. ki p<i njem nosi ime in pi*>ebna Kocbekova st>ba v gostišču Trc^bej v iredjséu Gc^mjcga Cirada.
Franc Kix;ÍKk-AIjažSavinjskih Alp je Mavričevo osmo oziroma ^icveK^ knjižno delo. V pripravi ima novo. VscxlclcA'anju z občino Ljubno naj bi še letos izdaj na poljuben način spisano delo o zgomjesavinj.skjb flosarjili. o ta-kralnili razmerah v druí^bí in p<i-dobno. Hkrati pa naj bi takrat izdal .še brošuro, v kateri naj bi oiiranll dogodke izpred 11 let v /gornji Savinjski dolini. 'Ib pripravlja v sodelovanju z lani ustanovljenim Zgornjcsavinjsklm od-bt^rc^m /veze vcteran(^vv<'>jnc za Slovenije.
■ T-p
Oktet TES
Sedaj republiško revijo
Napiiri dclavcevTcrmoelektrarne Šoštanj oheko-loških sanaci,|ah nt čim čistejši ^rak in vodu .so /prečistili/ tudi grla pevcev Oktetu 'ÍEŠ.
Na občinski reviji so bili izbrani na nedavno rcgij-skorevijo okietiw v Rt'^aški slatini. Tu pa jih je sirtv kovna žirija p^d vodstvom pri^I'. Mitje Gobca Izbrala Aň republiško revijo okle tov S love nije, ki btije.se-ni v Novem mestu. Pevel st) ponosni na oceno oce-njevalcev za peslro sestavljen in tehlen spored, zvo-
kiwno ubranost brez barvnega izstopanja ler korektnih Izvedbo in muzikalnt^si pevcev.
Oktet TCÍ je lako uspehom z gosti^vanj na Nizozemskem, Nemčiji (Karlsruhe, Berlin), Avstraliji (Melbourne, Sidney. Chairns) ter v Rusiji (Sl Petersburg -gostje zbora (îlinka) úoM ^ u-speh doma v Sloveniji. Pevci st> veseli, da jim bo predstavi lev njj-bmvgii okteta slovenski javnosti uspela prav v času, ko bt>do praznovali l()-]etnia> delovanja. ■
Amatersko gledališče Velenje
Na mednarodnem festivalu v Pragi
Včeraj je odpot<»val v l'ru^o nnsiiml)el Amaterskega gleda li^át Velenje, 'lam ho do ne<lelje, 7. Julija. Do takrat l)o namreč v gla^Ttem če.^kem messtu mednarodni festival amaterskih neodvisnih gledališč. Poteg Velenjčanov lx>dt) na njem nastopili ansambli i/ Ćeške, Slovaške, Avstrije. Danske, Romunije. Makedonije, lira/ilije, Venezuele in s Poljske. Velenj.^kíi;ledalLŠ4Íiiikise Ixîdo predstavili zdeloni A. Jarry Kralj Ubu, v režiji Kajetana ťbpa.
■ ep
Zaključek XIIL likovne kolonije diplomantov ALU
Bodoči akademski slikarji v velenjski galeriji
VELENJE • ludi letos v mesecu Juniju •od do 7. junija • Sit v okolju Velenjskega uradu nekaj u.stviirjalnih dni prc/iveli diplomanti slikarstva i/ ljubljanske Akademije likovnih umetnosti. Na třinácti /jiporedni koloniji diplomantov Je sodelovalo 11 slikarjev/adnjega letnika akiulemije i/, razreda prof. Zntaga JeraJa. 1'slvarjena dela liodo. kot ze dvanajst let doslej, predstavili na po.schni razstavi v (ialerg i kuh urnika centra Ivan Na potni k Ve len je, ki k<»lunijo (iitli pri|)rav]ja. Otvoritev ru/Atave lx» jutri i»h 19. uri.
V programu se bo predslavil sakst>^>nist Jure Pukl.
raz.stavo pa bosta otiprla prtxlekan ALII, profesor Bojan Gorcnec 1er Drago Bahun. Član uprave Gorenje d.d.. saj je generalni sp(.>nzi>r letoinje ki.>loni-je p<idjelje (jorenjc d.d Naoivx^rilvj bi)do med mlade slikarje podelili ludi tri lepe nagrade. Žirija v sestavi Iztok Premn^\dr. nadja ZgtxJník in Milena Ktv ren Bo/ićek, ki je odločala o nagrajencih, jc b.brala tudi 13 del za stalno zbirko galerije, ki tako postaja iz lela v leto bc^tejSa. Ob oivorilvi bo \dc\ tudi katalog, v katerem bi^do prett>lavijena likovna dela vseh il udeležencev. Vabljeni!
Mbš
POD Pesje praznuje
Nov ovto in veteransko tekmovanfe
v solutto, 6. Julija, l>o pri (vasilskem domu Pesje 4. Športno tekmovanje ve teran k in veteranov ZveM' P4iD Velenje, ki se IkhIo pomerili v balinanju, ruskem kegljanju in pikadu. Sledilo ho dejanje, ki se ga tamkaj.šnji gasilci it pusetiej veselijo • slavnostni prevzem komb^la, novo .strehe in gara/.nih vrat giisilskega doma, SI Hvni>st se bo nadaljevala / gasilsko veselico, Kjer Iki /a zabavo skrbel ansamk*] R<i-bya Cîoliênika. PrircKiitve sodijo tudi v sklop prireditev ob letošnjem krajevnem pra/niku.
PGD Pesje je bilo u.stanewIjeno lela 1946 in praktično iz nič so ustvarili dobro gasilsko organizacijo Sócxlobnirogasibkjm domt^m In opremili z nujno potrebno gasilsko opremo za reSevanje,
Večino opreme s(> nabavili z lastnimi Onancnlmi sredstvi In s pomočjo delovnih organizacij, občine ter
KS Pesje. vedno pa so prispevali tudi krajani,
V gara?! imajo poleg sodobne kombinirane avto-clMerne Se 18 let siart> orodno vtiz.llo /z prevoz moštva na požare in članov na tekmovanja, vaje, parade, pogrebe in prevoz mladine.
/aradi predpisin^, da se zvozili, starejšimi I2lei De sme voziti otrok, in da mi^rajovcizlla poleg ,sian-dardne opreme obvezno imeti ABS zavore, sew vxv lan in tahograf, so se odh^čili za nabavo novega kombija za prevoz otrok In članov tlruštva.
Del sredstev so z leli privarčevali .sami. del je prispevala Ciasilska zveza Velenje in krajani. Vsa gasilska društva Ciasilske /veze Velenje takáno vozilo že Imajo, sedaj ga bo Imelo tudi Pcsjc.
12
107,8 MHz

4. julija 2002
mwK'^m
mwK
Se zc	o/iroina se v^c
prazni. Obe na§i rcdakciji, Časopisna In radijska se rcdCilâ. Nadopusiu, krajnom. Sla žc direktor Boris in radijska urcdniea Mirsi Zakoš«k. kj prisegala na Mali LoŽinj. Tam K>sia iou\s vsaj ireijič. úúkň pajupoiem Se (najmanj)
enkraL 'lam jc hil prvič tudi radijski tehnik í)Ri{2iin Herke-lyačťviC s svojo drago. Skoraj smo prepričani, da mu je bilo vse> razen vožnje Čez Oes. vScč. Ampak to bo ^ povedal. Janja Koluta • Spe^el pa letaš osvaja Porcí, ampak počasi f.c t^dSieva dne-
Katja Koželj bo pri nas cei mesec, (foto: vos)
vc- Šc malo in nazaj ho.
Na startu, na čakanju na dopust, pa so ?c novi: propa-gandisika Nina Jug se v Puli počili kot doma. Vpra!>anjc. če sama ve, kolikokrat je bila ?e lam. Vodjo radijske tehnike Milja Ćretnika pa je prevzel livar. Vča^h je rekel, da rad spreminja kraje dopusl-nii^kih dni in jih dolgo tudi je, odkar pa jc stopil na la otok. sploh ne ra/miSlja o kak-snem drugem.
Dopusii pa so tudj priložnost za nove prihodnje nwi-narske kadre. V nai>ih redakcijah iM čez poletje vedno dobrodošli. Nekateri se vračajo k nam vsako leio. drugi priha* jajo na novo. Let osje sezono počitniškega dela pri nas začela Katja Koželj, ki je u.spc.^no končala 2. letnik novinarstva na FDV Pri nas je bila f.c lani. lako da je lahko začela brez vseh posebnih priprav. Kar ves mesec bo pri nas, zaslužek pa bo porabila -ie za kaj drugega - kol za morje? To nanjo te čaka.
■ mkp

NAKRATKO
SESTRe
Obtete. ki $0 jili Sestre uporabile za svoj evrovIzilsM nastop vTallinu. so prodali na dobrodelni dražbi. Zanje so iztržili 2.,$ mlllioiia tolafjev, kar je sicer precej manj, kol so obl^ stale.
ŠANK ROCK
Po neljubi prekinitvi koncerta v Cellu. 22. junija. $0 minulo soboto še enkrat nastopili na Istem prizorllčtr. Tokrat je šlo brez teîav, na koncertu, na katerem so nastopili àe drutil
Izvajalci, pa seje spet zbralo več tisoč ljudi.
SOČA RECijAE RIVERSPLASH Leiolnji. 2e Iradicionainl. lesth/ai Soča Reggae Rtversplash. bo potekal od 11. do 14. julija na znanem meslu» v T(^minu» pri Sotočju. Nastopajoči prihajajo iz Italije. Nizozemske, Jamajke, Nemčije, Rusije, Velike Britanl|e. Siera Leone, JAR in seveda Slovenije.
X. BIKERS WEEKEND Deseto siečanje ljubitellev motorjev in dobre glasbe v l^ndavi se je minuli vikend uspešno Končalo. Vse ni yo kol po maslu • pnri dan se je
namreč podrl oder. MOULIN ROUGE
Za prizorišče snemanja videos pota za skladbo >'Johnny je moj« je duo izbral Beograd. Snemali so v sre-dliču mesta, na najbolj znanih pre-delili Beograda, na Terazljah, Kala-megdanu In Knez MIhallovI ullcL
Rafael Zupane - Ral. pevec in kita-rlsl se lahko plvali z mal^ai^ za novo, že pelo ploš^. Posnel jo je z novim bendom, resnici na ljubo pa založnika te nima. zalo datum Izida lèn\ znan.
dali tudi na ameriškem tríiáču, CIvis jc tako postal edini glasbenik v Veliki Britaniji, ki se jc na vrh les I vic zavihtel IK-krat. Med ra7logl za uspeh skladbe je tudi ta, da se je pesem pojavila vlan-ski filmski uspešnici »Ocean Eleven«.pesem pa jcvsvoji reklami /a svetovno nogometno prvensivo na Japonskem in v Južni Koreji uporabil tudi proizvajalec športne opreme Nike.
(Sla)
John Travolta bo letet
Ameriški pevec in igralec .lohn Travolia je p(«ial pilot avsi riilske letabskc družbe Qantas. poicm
Dino Dvornik - SVICKY
Tri leia po izidu albuma >'Big mama«, ki so ga kritiki proglasili Zii njegcw najslabši album, se splitski mojster modemiii plcii-nih ritmov, Dino Dvornik, po-jitvljaz novim izdelkom, ki gitje. precej prctcncio/no, naslovil »Svitckv«. kar naj bi vdalmatin-skem narečju piîmenilo »svetovni« (svjetski). Album je deset mcsccev nastajal v /agrobu. v studiu produccnta Davorina Ilica, la se jc sicer podpisal ?c pod enega najvcCjih in najboljših Dinovih komadov ter eno najbolj dovršenih plesnih skladb devetdesetih na teh pr<»torih • skladbic »Afrika«. /. njo je Dino Dv(îrnik leta 1995
pastavil novii merila prt produkciji tovrstne glasbe, kar mu je nenazadnje priznala tudi stroka. Prejel je iri porine (naj-prcstižncjšc hrva.ško glasbeno priznanje), in siccr za hit leta, za produkcijo in za arani^ma. Skladnoz njcgwím velikim avtorskim potencialom, so tudi na novem albumu vse skladl>c delo nemirnega Splitčana, kije vsvoji dolgoletni karieri d<r;^ivel vse, od vratolomnih \7poncw do nizkih padcev, tako na glasbenem, kol (mi>rda te bolj) na zasebnem področju. Po težavah 7 zdravjem, ki jim je v veliki meri botriwal način iivljenja, poln droge in alkoliola (temu
pa so botriA'ali vojna in stalni pritiski, kijih ni ydr?al),jc Dino svoj mir končno na^l v Zagrebu. nekaj let je razpet med rodnim Splitom in hrvalo prcsiolnico, kjer je niLÍel primerno okolje za udejanjanje svojih glasbenih idej. Te .se že skivraj desel lel vrlijo znoiraj plesnih ritmov house in funky glasbe, saj velja Dino Dvornik za enega pionirjev housea na I Irvaškcni. Moderni trendi housea in teclma scj namrcC zaznamovali že njegov tretji h1-bum »f^iroda i dru5ivo«. ki je izScI pred davnimi desetimi leti ko sťJ ti ritmi Sele prihajali na llrva^o. 1 iouse in funky pa sla osntwni značilnosti glasile tudi na albumu »Svicky«, kije uradno izšel včeraj.
Med sedemnajstimi skladbami jc tudi nekaj balad, saj jc, nenazadnje, Dino z balado tudi začel »Tebi pripadam« jc bila skladba, s katero jc pred Stiri-najslimi leti osvojil nagrado za najboljšega dcbitimta na takratnem /agreb festu. Kmalu zatem je izda] svoj najuspešnejši album »/asio pravih slona od mene« in gii prodal v neverjetnih 750.fK)0 primerkih, lega »Svitcky« ne bo ponovil, pa č-cpravse spogleduje ssveiovni' mi trendi.
■ MiČ
ko je z (^dliko opravil potrebne ralec je prav tako pridobil di- rističnih napadih v ZDA. John,
leste na simulatorju letenja v Sydneyju in Seatthi. 4S-letm ig-
plomo prvega častnika za letalo vrste boeing 747-700 jumbo. John se jc 1. julija odpravil na na kateri bo do konca avgusta oglaševal potovanja z letali, saj so la močno upadla po tero-
ki letine od svojega 16. leta,bo pilotiral svoj boeing 707 in se bo med 64.700 kilometrov dolgo "turnejo" ustavil v desetih raz-ličnih driavah sveta, (sta)
■ MiČ
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
tâw potdiQ vsako soboto ob 9.35 tfl. Zrnaoovalno sUadbo pa lahko sli§ito v programu Radia Velenje dvatoat dnevno: po poroCilih ob9.30 In po poroSlllh ob 1 B.30.
1.AER0SMITH-Girls	Of Summer
2.	SUGABABES-Freak Like Me
3.	RED HOT CHILI PEPPERS-6y The Way
Staří rockerslo'maćki se, kljub letom, še ne dajo. Steven Tyler ses svojo ekipo se vedno lahko kosa tudi z mlajšimi In še vedno zmaguje v takihle izborih. Aerosm lih so tokrat zmagali s skladbo, ki se tudi tematsko in časovno lepo ujema z aktuafnfm Trenutkom. »Glris Of Summer« kajpak...
Britney Spears gostinkd
Ameriška najstniška pevka Driiney Spcarsje pred kratkim v New Yark;i odprla svojo restavracijo, imenovano Nyla. kar je pravzaprav okraj.wa za New York in Lotiisiano, ameriško /vezno dr/avo v kateri je 20-lct-nica odriiSCala. Slovesnosti ob odprtju lokala, so se med drugim udeležili tudi nekdanji newy-orski župan Rudolph Giuliani 1er popularna amcriSka pevca WUitney Houston in Lionel Ritchic- Lokal s 140 sedeži in dvema točilnima mizama sc si-
eer nahaja na Manhatlnu, v njem pa bodo med drugim stre-gji tudi pevkino najljubšo jed -pečenega pijanca na južnjaški naCin. (sta)
Elvis znova na pohodu
25 lel po svoji smrti je kralj rtxk'n'rolia, HlvLs Presley, znova na glasbenih lestvicah. Rcmiks njegove skladbe ».A Little Less Conversation«, ki ga je naredil nizozemski glasbenik DJ JXL, je it dva ledna na vrhu brilanske lestvice najbolj prodajanih skladb, pesem pa so junija iz-
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Takole ste glasovali v nedeljo, 30.06.2002;
FTESTVICA DOM
I I I i i
1.B0BRI:	Pravi Slovenec 10 glasov
2.D0BRÍ	ZNANCI: Janez je neroda
3.P0GUM:	Kdor pravi je Slovenec
4.ZARJA:	Smo kar smo
5.QREG0R	M: Ta veseli dan
Predlogi za nedeljo, 7.7.2002:
1.CVERLE:	Na pír
2.GALIĆ:	Vsepovsod nam potka Igra
3.UPÚVŠEK:	Ob rani zori
4.P0LsiANŠEK:	Harmonika 5.2UPAN: Krojač za dame
8 glasov 7 glasov 5 glasov 2 glasova
Vili Grabner
n
I i I I
I
f^j

NK Era Šmartno
Na potezi je uprava
Ere stt p<» vrnitvi s priprav s Pohorja «Hli^rnli <lve pripnivlj»lnl tťkini. Včelr-lek. pre<l te<Inomdni, so}*o.st4»-vuii m Prev^Uah m se pomeri» li /. domaćim KoroUmom.
V zcK) slabi igri z olxih sirani so zmagali igralci Crc z aviogo-lom domačega branilca. Moštvo Erc jc bilo siccr v navidc/ni pre-mod, vendar si igralci niso pripravili nobene prilo?niwii. ki bi diáala po zadeiicu in igra ni imela ne repa ne glave. Igrali so preveč slatiino, hre/ gibanja, lako da so jih domat^ini /lahka zausiavljali. V finiJu pa jc imarcane redila le neuigranost
domačinov.
V	nedeljo je v Šmartnem prvič gosuwal večkratni hrvaški prvak. Dinamo iz /agrcba. Domači so lekmo začeli ambiciozno In so g(ttlom zoperslavljali 25 minul, nalo pa so gostje prevzeli pobudo, kije hila navidezna in igra jc bila brez žara in brez kakršnihkoli prilik. Gostje so iz prekinitve (ob prekinitvah so bili ludi najbolj nevarni) zadeli prečko, domači pa so za-preliliJelev39 minuli, ko je novinec v moSivu Ere i?imundža streljal mimo gola
V	drugem polčasu pa so gostje ptslali v igni twem n<Mh igral-
cev, ki so spremenili polek igre, rilem domačinih je padel in nerazumljive menjave igralnih mest v di^niači cnajslerici so podrle obrambni sistem, zato so gaslje s hitro in kombinalorno igro zadeli v 55. fit), in 74. minuli. Domači so delovali nelx)g-Ijcno v sredini in v napadu, saj si niso pripravili nobene izrazile ]>riloznosii, tako da so gledalci tnlhajali s iribun razočarani. Sedaj je na vrst I uprava^ da potegne zaključke leh dveh tekem in da tudi okrepi igralski kader, kajti s Ifi-imi igralci ne more Startati v 1. ligi.
■ Janko Goričnik
S tekme z Dinamom. (Foto: vos)
NK Rudar
Jutri zadnja preizkušnja
Nogometaši velenjskeua Um-darja so bili v s<)l>oto v Rogaški Slatini, kjer so i»iiigrali piija-teljsko leknto s hn'aškim prvih liga^em Cihalyo. (Wisijeso zrnu-I^HI / l :0. Kljubponi/u jťbil Rudarjev trener Marjan Marju-novic ziidovotjen /. ijjn) svojih vun)vancev. ki so si po priložn<i-stí zaslutili najmanj neinlloćen i/j d.
Zii VelenjČaneje igral ludi 23-letni igralec hiva^ka Osijeka Slaven Tokič, ki je v Rudarju na preizkušnji. Medtem so sc odrekli Draganu Mojsiču iz /RJugoslavije in Davorinu Antiču iz I Irvuskc, kista bila nekaj časa na preizku.^nji, a nist«i zadovoljila njihovih pričakovanj,
PrcjSnji petek je drugo mc^tv(5 Rudarja na igrišču v Mozirju gostilo avsirijskega tretjell^^'i Pll-Ivrk. ki ga trenira Velenjčan Milan Džurovič, za to tekmo pa ga je okrepil tudi ?.ivojin Vidojevič, v minuli sezoni igralec Korota-na. Čeprav so imeli "domaČi" i^ogo več v nogah, so bili brez
pravih zamisli, in tekma se končala brez zadetkov.
Rudarji bodo jutri, vpetek. na svojem igriSču (1930) gosiih mcŘtvo sarajevskega Železničarja. Po tej tekmi .se bo trener Marjan Marjanovič ludi odločil, ali bo obdržal 2?-lelnega To-kiča, ki je v minuli sezoni igral za
hrvaSki Vukovar. Hkrati naj bi bila to njihova zadnja preizkušnja pred začetkom novega prvenstva. V pn'i tekmi, v soboto, [X julija, bodo na mestnem sladionu gostili Ljubljano, novinca v ligi.
■ vos
Damjan Jesenlčnik in izudin Kamberovič
Atletika
Prvi Jolandin poraz
Svetovna dv<»ranska rekorderka inevropskit prvaki njajo-Ianda Ceplak je k<»nec minule{>a ledna naslopila na velikem mifintiii vanuleskem .ShelTicIdii. Tek na 800 m, v katerem je Imela la nasproinko ttidi olinipysko zma{*ovalko in svetovno pnakin^jo Mario Miitolo I/ Mo/ambikaje bil vrhtinec teat* letske prireditve, kije i>iela /n veliko nagrado druue katcgo* rije.
Mutola je zmagala s Časom 2:0(\$4 inje bila za twem sto-tink sekunde hitrejSa od Ceplakove. 'lo je bil prvi poraz velenjske atletinje po evropskem prvenstvu marca na Dunaju. Vendar pa zaradi lega ni bila ra/iíčarana.
Nasprotno. Dejala je, da jeza avgusttwski nastop neevropskem prvenstvu v M uenehnu, kije trenutno njen najpogîavit-nejsieilj, vrhunsko pripravljena.	■
Odbojka na mivki
Nana^mdnem turnirju vfKJ)x)j-kina mhki, vsoImMo. 29. junija, na ^)^anjskem bjizenu. jc .MKk]i>vak> 12 ekip.
V finalu jc ekipa FrecMvler premagala Sc^tanjz 2:0. Zmagovalce je prejel l.^^.OOO SiT in praktično nagrado. Končni vrstni: Frc-estylcr, Šoštanj, Siromačka, OD, Turnirje pripravil Mladi forum /LSD Šaleške doline. ■
'.uT'

Jutri In v soboto revija Velenje 2002
Bronasti Slovenci, Funaki...
VELEN,|E, 5. In julija -Konec te<Imi lM»do prišli na svoj r:ičun ljubitelji smuČ«ir-skill skokov. V tukajšnjem smučarsko-skakalnem sre-disču Im) pni dan {petek) 16. tekma /a rudarsko svetilko, dru}»i pa 6. tekma za |H)kal <ýorer\ía. Hkrati Itosta to tudi uvodni tekmi m letošnji celinski pokal. Obe se bosta pričeli ob 21. uri.
Na ponedeljkovi nt^vinarski konferenci so prireditelji, člani Smuča f:>ko-skak al nega kluba Velenje, z zad<ivoljstvom ugotavljali, da bo lo lekis največja skakalna priredilev: večja je le$e planika, ki pa je pozimi-
Prihod so napovedali skakalci iz 17 dr?av- Med tujci ho nedvomno najbolj zveneče ime japonec Ka/ujoši Funaki, tu b<.>su pop^>lni A-repre-zentanei f\'ške in Slovaške, žal sci zadnji trenutek udeležbo odpovedali Rusi in Ukrajinci, prihod pa potrdili Francozi.
Oba večera bodo ljubitelji skokov videli nastop tudi odličnih slovenskih skakalcev, med njimi seveda ludi bronii-sie olimpijeo Rol)erta Knir\je-ea Petni Žonto, Prinio/ji erko, Damjana hrasa. Kol so povedali na novinarski konferenci Zdenko Hriberšek. predsednik organizacijskega odlwra, Jože Oj^rajen^ek, vodja tekmovanja, in Srečko Me-olic. zadolžen za stike z javnostjo in protokol, lako močne udelcžl")c v Velenju doslej §e ni bilo.
Srećko Meolíc, Zdenko Hriberšek in Jože Ograjenšek.
Oba večera IxxJotibtfkox'al-ci v prvi seriji videli skoke skakalcev, v drugi seriji pa prvih 30 po obratnem vrstnem redu.
Ot'i« dneva bcxb za prvo me-slo podelili .^00 evrov, dmgo 3(K).(reijc 2i«), začeirto, peto in iesio pa po UH1 cvriw. Skupni zmagovalec obeh tekem dobil Se 5(X) evrov. Torejv če Ih") kdo prvi v petek in sc^>lo, bo iz Velenja txJî^el bogatejši za t5^X) evrov.
CXojna zma^a ne bi bila presenečenje, saj seje (ozginJilo }.Q večkrat, Nazadnje predlani. ko je bil na obeh tekii^ah najboljši Japonec Hirokv ja-niada. Na tekmi za rudarsko svelilko je bil sploh sijajen, pt>letel je%metrov,karjeSe vedno rekord skakalnice. Zanimivo, da letos nagrade za najdaljši skok ne bo.
^'Naša pr>'ii Želja je bila, da bi hi la revija ci m bolj množična - in tt> lx> - skoki p;« čim Ik»Ií v^anii. Vsebikiir pa si vsak prireditelj, tako tudi mi /ell, dsi so skoki čim dalj.<i,*' sla povedala Zdenko Hriberšek in Jože Ograjeašek-
7a\ gledalce b<xlo ob skokih privlačne tudi spremljevalne prireditve: nastop glasbenih skupin, žrebunje vstopnic (trije veliki aparali Oorenja), d^a večera bo velik ognjemet.
Skakalci bodo v Velenje priî^li v javnem danes popoldne oziroma zvečer, v petek dopoldne med 9. In 11. uro bodo imeli prosti trening, ob 18. uri pa lx> začelek uradnega treninga, zvečer pa tekme za rudarsko svetilko. Onak umik l>o niLslednjidan, vs<ilx>-io, le da lega dne ne bo dopt)l-danskega pnwtega treninga.
■ vos
Državno prvenstvo v preskakovanju ovir
VelenJčanI spet nepremagljivi
Od 21. do 23. junija je hilo v Marilioru dr/;ivno pr>onslvo v preskakovanju ovir, ki so se ga udvležiM tudi člani velenjskega konjeniškega kluba. Znova so potrdili, da s<i v sHmvm vrhu slovenskega konjenišlvji, saj so v članski konkurenci osvojili obe lovoriki, tako v ekipnem kot v |KiSj)mićnem delu tekmovanja.
Drevni prvak je pc^slal ( Jašper Kolar na konju Gipsy, ki je zCire-gom SlalinSkom (Delano) in
Nives V^mpl (Bonito) {isvojil ludi ekipno zlato.
Ta uspeli pa ni presenečenje, saj so ekipno zmage» letos di^segli že sedmič /spored.
»Vsako leto smo /iisedali tudi o»talH mesta v vrhu, letos pii smo morali uiradi bole/ni zamenj:iti kar nekaj konjev, y^to smo tek« mnvHli s slabšimi, ki so izjMdli že prvi dan. tisti boljši |>a so ponovili u.s[X'li prijfttijih let,« je vtise s tekmcwanja strnil Matjaž
Cik, trener KK Velenje.
nNasi Qc dosegajo odličnih rezuUatov le na domačih tck-m<wanjih, pač pu ludl na mednarodnih turnirjih, kjer je konkurenca zelo mi^na.«« je no ptwedul flk. Da sc ne ustrasijo luje konkurence, hodo laliko dokazali že kar kmalu. In sicer na tradicionalnem.četrtem turnirju ob Skidskera jewni, ki se bo začel v petek, 12., In končal v nedeljo, 14. juliju.	■
Karate
Priprave v Velenju
Nova tekmovalna sezona se bo /a karateiste zjačela sicer Šele septembra, vendar se Želijo žalski kiirateisti in člani ol>eh velenjskih klubov (Ti^ra in Velenja) nanjo čim b(dje pripraviti. Ž« danes bo zanje konec poletne^^a odmora.
/Igrali so bodo ob Velenjskem jezeru in pod vodstvom reprezentanta in al*»olutncgadrž-avnc-ga prvaka Vcicnjčana Mladena Stojnica nekaj Časa vadili v.sak dan. "Pozornost Je namenjena pred>sem nabiranji telesne moči, taktiki j:i v borbi in pridobivanju čim večje ek-splo/jvnusti." jc povedal Slojnič.
Sepicml^ra na sporedu večje število mednarodnih tekmt)vanj, novembra pav Madridu svetovno prvenstvo, nu katero se bo Stojnič pripravljal po posebnem programu.
Klub 81 Šmartno ob Paki
Nogometni troboj
ŠMARWO OB PAKI - V soboto, 6. julija, bo klub KI iz ^martnepi ob Paki na nogometnem t^išću pri šmarški osnovni šoli pripravil nogomet* ni troboj.
Na njera bodo nastopile: ekipa zdomccv E-W Berlin, ki jo vodi Dori Pečovnik. ženska nogometna ekipa iz Škal - Škale Mila (slovenske nc.^"»-metne in pokalne zmagovalke 2(K)2) ter moStvo tiTganizalorja - Klub 81. okrepljeno z legendami sloveaskega nogometa. Manjkalo tudi ne ho prije t neg<i razpoloženja, z^ katerega bi>do poskrbele /.apeljlvke.
Izkupiček od te šport no-kul turne prireditve bodi» namenili zaobniwo freske sv. Alojzija č 16. sttv letja v šmarški farni a^rk^i. Začeli jo liodo ob I5.3U url.
■ tp

Poletna nogometna šola NK Era Šmartno
Družili prijetno s koristnim
V mludinskem lloslclu Savii-drija so sc oi\ 2.1 do junija mudili najmlajši nogometaši (od 10 do 13 lel) NK Ern Šmiirino. 36 najbolj peî'spckiivnih iz dcveiih občin Savinjske in ŠaleSkc doline je spoznavalo nogomeine večine na treningih dvakrat na dan. preživljalo prosti čas ob družabnih igrali, na izletu z ladjo pod meniorskim vodstvom Alojza Omladiča. Polra Irniana in Danila Cioloba. Oáoíj so povedali:
Urban RukoviC h Flitriami pri J^)sti!i\ju:«'rrenlnp so zelo amiml-vi in pestri, zabave je dwolj. kopanje se prileze, ... Skraihk, nikoli nam nI dolgi as, Î Irana je okusna in dovolj je jo.«
Martin Potočnik iz !>ma^tn«^a oh Pakl-« Navdu-^'nsem naJ treningi, čeprav so naporni. Karprc-cej smo izpolnili naSe nogometno /nanje, se med sabo bolje spoznali. Za za bavo je dobro poskrbljeno, kopiinje in raziskovanje morja zelo zanimivo- Tudi prihodnje leto bi sť rad udeležil lak-sne nogometne Sole.«
I)av1n Vilanc ii Prel)oUla:« V niïgomelnj Soli smo ^e veliko naučili. Prostega casa je sicer bt)lj malo, il ga pestro izkoristimo. Navdai^»n sem nad /abavni-ini aktivnastmi. ptscbcj nad luna parkom. Taki^nih in podobnih druženj sise žcUni.«
.\Joj/()mlH<liťv str(»kovnî vmlja isole: »/a la nogometno «solo smo
izbrali najK)lj resne in prizćidevne miade (bíHloČe) nogometaš. Delovni pogoji so zelo dobri, hrana je raznovrstna in primerna za mlade j^porlnike. ()(ri>cl $o prizadevni. radi trenirajo in se seveda ftc rajši zabavajo. Menim, da je Sola uspelavvseh pogledili. Udeleženci so pridobili kar nekaj nogometnega znanja, med sabo sc^ dobro st)delovoli. se Jruifili in utrjevali prijateljstvo ter pripadnost NK Era S marino.«
Vsi skupaj se zahvaljujejo siarSem in pokroviteljem, ki so pripomogli k izvedbi nogometne šole v Savudriji in jim lako popestrili letoSnje poutnice.
tp
k.: r.^nnài^'jim Bito Je prijetno, koristno in zanimivo - udeieženci nogometne šofe NK Era Šmartno
Športno društvo Skale • Hrastovec
Jubilejna vaška olimpijada
V si>lH>to,6.JulijH, s prićttkom ob 14. uri, bu v ^luilahzelO. t^jko imenovana vaik» olimpijada. Ziirsidi Juiilleja iht še /Tasli vredna ogleda, pmvijo prireditelji • élani ^portneuH dnfstv» ^kale -Hrastovec.
Na teh igrah se v različnih kmečkih spremostih pomerijo ekipe iz različnih krajevnih skupnosti, predvsem iz Šaleške doline in severov7hodjie Slovenije. Tudi lelosse bodo pomerili v različnih zanimivih disciplinah. Člani druživa so na jubilejno olimpijado povabili tudi ekipe, ki .so s4>dclo-vale že na prvi, 'tbsockipe Šo,Stan-
ja. Mislinje, Konovega in Skal. Sicer pa jc prihod v Skale obljubilo 13 ekip iviroma krajevnih skupnt>sti. in vsaka naj bi v posebni (glasbeni, reciiatorski ipd.) točki predstavila značilnosti svojega kraja.
Zelo ganljivo je na teh julijskih škalskih dneh srečanje s tistimi krajani, ki so morali zaradi kopanja lignila zapustili svoj rodni kraj in si ustvarili dom dru^qe. Po podaikib. kijih imajo v kraju, se jc ugreznilo 57 domačij. Povabijo jih vsaki dve leti. torej bo letojsnje srečanje deseto. "Nekdanjim" Skalčonom naj bi prvič
na tem jubilejnem .srečanju pridružili tudi tisti krajani, ki so nekdaj živeh na območju lako imenovanega J;i^ka Skale in so se prav tako morali preseliti drugam, l'akšnili družin je bilo po njihovih podatkih deset. Razume sc. da jim bixlo pripravili prisrčen sprejem in zanimiv program.
V nadaljevanju ho vcselični del. na kalerem bo igral najboljši prekmurski ansambel • Strici iz OrenSevcev, vmes pa bodo domače gosp{»dinje predstavile, kaj znajo skuhali in dobrega speči, pripravile pa bE>do tudi raz.stavo rož.	■ vos
50 let Planinskega društva Ljubno ob Savinji
Pozornost predvsem mladim
ne menloijc planinske vzgoje.« Sicer pa društvo organizira 5e izlete in pohode za člane po koledarju Planinske zveze Sk)venijc oziroma Savinjskega medob-močnega i>dbora. žc 24 let vabi ljubileije planin in narave na pohod Rasike - bolnica - Travnik, vrsto let tudi na nočni pohod na Riijhovkoob rudarskem balu ter skrili zai kočo na Travniki), ki jo na leloobi^tîd I2rx)do LKMIpred-vsem enodnevnih izlcinikov-po-hiuinikov.
Mikekjci5e povedal, da st^delu-jejo na skoraj vseli prireditvah v obà'mï Ljubno ob Savinji, kjer so bili med pmmi ustanovitelji tamkajšnje Športne zveze. Med 12 društvi ssvojo dejavnostjo tor številom članov predstavljajo »paradnega konja M. 2.«
Tudiv prihodnje bodo osrodnjo pozo rn os I namenili predvsem mladim, jih uspíxst^bili za pre\7cm odgovomasti in zahtev, ki jih pred planina' poslavlja družba.
Jedro programa pa áe n-aprej ostajajo prizadevanja za sp^i^ovanje planinskega kodeksa, izlet-ni.^tvo, pohodni.^ivo ter skrb za ko^o na Travniku.
MTp
Nekatere bo na prireditev ob jubUeju spominjat tudi tate ga-
sitski posnetek Ifoto! Ciril Sem)
LJUBNO OB SAVINJI, 29. junija - Planinsko dnii^tvo Ljubno ob Savif^ji ima bli^u .^00 članov. Ponosni so, ker je med njimi več kot 100 šolarjev in pribli/no 50 mladincev; Skupaj / dru^mi ljubitelji i^ini in nanive so ti s krajšo priložnostno slovesnostjo pri koći na Travniku z.a/:naniovali 50 - letnico delovanja dru.štva.
A\o}7 Mikck. predsednik ijuben-skih planincev, nam je ob lej pri-
ložnosti povedal, da precej po-zorni«li namenjajo mlatlim.njQio-vemu i7obra^evanju in usposabljanju, Vsako leto usposobijo vsaj enega vodnika, markacisla, njihove ekipe sodelujejo na tekmovanjih v orientaciji ter Ljudje in gore. So dc»kaj redni udeleženci planinskih taborov. Pred nedavnim jc na novo zaživela dejavnost naravovarsivenikov, »(mamo srečo, ker imajo na Soli prizadcv-
Rod Sotočje Nazarje
Pestri dnevi za medvedke in čebeiice
Člani talmmiskcfi;) rodu Sotočje Na/aqe si» na tal>omem pn>stoni na LaiaU prt Kokarjah v dneh od 27. do 30.Junija pripnivili /ai» nimive dni za svuje najmlajše
tiibornike — medvedke in čebelice.
12 otrok od I. do 4. razreda osnovne Sole je v teh dneh pobliže spoznalo laborni^ko življenje,
Največ pozornosti tabornikov je pritegnil vojaški oWepníft, s katerim so se tatiko tudi popeljali.
motnosti preživetja v naravi, hodili so na pohode. NajlH>lj nav-da^cni pa so bili nad obiskom predstavnikov Vojne policije sli>venskc vojske iz Cilja, "11 so uprizoriti napad len^risla s poli-d^kim psom, jim predstavili vojaško vozilo • oklepnik, s katerim so se tudi popeljali, opremo za ugotavljanje kriminalitete, orodje in opremo za specialne akcije. Vse to so si lahko ogledali ludi njihovi gosi je na obisku-taborniki nxJu Pusti grad iz Šoštanja in iz Šempetra v Savinjski dolini.
Kol je povedala Marija iMikalo, propapmdistka rodu Sotočje, so s taborom zaključili aktivnosti, predvidene zii medvedke in čelxí-lice v minulem à)lskem letu. Daje bila dejavnost zanimiva, so ugotavljali tudi siar.^i mladih talH^rnikov na predstavitvi rodu.
mtp
Lastniki vile Herherstein do danes
Danes jo pred vami dmgi od desetih prispevkov o prclc-klosii vilo llerberstein. kije bila bc do nedavnega nepojasnjena. Zgodovino sem osvetlila s pomočjo redkih pisnih virov, zbranih iz za-
prašenih arhivskih z.birk. zemljii^kc knjige in katastra, ter mnogimi pogovori s prek dvajsetimi informatorji. Prijetno branje!
'2/10: Je hišni grb vile Her-bcrsiein res pripadal ller-bersieinom? V onem najpromct-ncjSih kri^šCv Velenju Mcîjl tabla, ki vabi navilo Mcrbcrsiein. Na njej je upodobljen htSnigrb - risba tistega nad glavnimi vhodnimi vrati vile. ki jc vpet v kovinsko mre/^o. Menda naj bi pripadal [lerberslei-nom, vendar to prepričanje ne drži. Grb jc izdelan he-ra!dičnih pravilih, ki zahtevajo, da se barva prikaze z astre/ntî i^rafurt>.
(2)
Pí5e: vSpcia Janeiič
njo in spodnjo polovieo, nad njim je krima s iremi jag<idt>-vimi listi. Na zgornji polovici je upodobljena moška ob-lečcna^ v komolcu upognjena dc^na roka na zlati podla-
gi (pikčasto), ki dr/i pastirsko palieo. Spodnja pt>loviea j C mtîdra (vodoravna Šrafura) s tremi zvezxlami, razpo rojenimi v navzdol obrnjen iriktUnik.
'laki^en opi^ pa ne uslrcza grboma rodbine Herberstein ali Galen (iz katere jc izhajala grnfiea Ana Marija I ler-berslein). Komu torej pripada hišni grb? Po odgovor na to vpraSanjo se je bilo treba obrnili na Štajerski deželni arhiv v Cîradcu: Zgoraj opisani grb je bil dodeljen Juliju.su I leklorjii Rit-ter von Záhony i/ Frankfur-
Razdeljen jc na zgor-Obarvana risba grba nad vrati vite.
Grt>a rodbin Heri>erstein in Galen, vgravirana v medeninasto žtičico, namenjeno za
vsipanje kadita (v lasti t^arije KoŠIr)
ta na Maini (Ritlerje družinsko ime), ko je bil i. 1869 pa-vi.^an v barontjvski stan. Nje-gtw sin Alfred ( 184(1-1865 ) je bil od 1.1863 poročen z Marijo roj, von S le In inger. Imela sla dva otroka: C lizcio (roj. 1864, poročena s Karlom Adamoviehem de Csepin, lastnikom Velenjskega gradu) in Alfreda (roj. 18fr5). 'lu pa se raz.krije vez med grbom in vilo. Baronica Marija Ritter von Záhony, roj. Sieininger. je bila prva plemiška lastnica posojitva, nii katerem sloji vila. liiko lahko na podlagi grba in ostalih podatkov iz katastra in zemljiške knjige trdimo, daje vilo dala postaviti prav ona. baronica Marija Ritler von Záhony. Kljub veCkratni zamenjavi lastnikov .se je hi^ni grb prvih lastnikov vile do danes ohranil. To pa se ni zgodili! z imenom vile {v z^č. 20. sioi vila Ritler). Vila se jc in se bo verjetno še naprej imenovala Vila Ilerberste-
in.
4. julija 20Q2

MODRO IBMA KRONIKA
15
Tatvina ni uspela
^LEC.26.Jutilja-Prcjj>njť> sredo naj bi .Wetnl I.C. in32-leini F. Ku oba iz Ljubljane, okoli 13.30 iz lrg<Tvinc Merkur Lcvcc odnesla motorno žago vredno okoli 119.000 lolarjev. Vendar ju kmalu prijeli, /daj J u àikii kazeaska ;)vadba.
Koiesarka v boinisnici umrla
HRECiPKI IH)I-ZEU26.junUsi-Prejšnjosredo,ob ia55,sejena regionalni ccsti v naselju Breg pri Pol/cli zgodila huda proirtcina nc-srcCa. iy-lcîni A. C. iz Pariželjjc vozil osebni avto po regionalni ccsi i iz smeri R)lzclcproiiLi")íiťi ob Savinji. V kri^L'ïai/lokalmmuees^ jcznjegcmiicvcsiranipreCkiiLnvti?:iSćc78-lcinakolcsark*i K. Ri/ LoCkc ob Savinji. Viy/nik osebnega je kljub zavininju /adel v kolesarko, ki je padla po vozišču in se lako hudo telesno pi)Sktxioviila, da je v celjski bolnišniei umrkt
Bo lalilio popii toiiko kave?
VELENJt:,28.junijii-Med 11.30 in 1105 je neznanec vlomil v vozilo na Podixorski cesii v Rsju. I/vozila jc (xlncsci 212 kg kave in fir-mo Wculdcaf do.o. oskixloval za6tHS.0()t) lolarjcv.
Odpeljai pet razstavijenih koies
VtLENJE, 28.jiinih - V pclck popoldne je nc?:nanec izpred irgo-^nc Cra Sport na Sale.^ki cesli v Velenju odjxljal pet razslavljenih koles. Pixijelje je oSkodoval za okoli 650.(100 tolarjev.
Enajst sončnih ocal!
VELENJE, 29. junija - Pivko mx:i jc neznani siorilecvlomil v pnv dajalno Tri Dva d.cxa na < ankarjcvi v Velenju, Odnesel je več različnih eigarcl in enajsi sončnih očaL Podjetje je oškodoval za l{)8.lli)0 tolarjev.
Nesreča z Jadralnim padaiom
Ml>ZIKIE,34).jiiny;i-v nedeljo okoli 20. ure seje vLogarekid<v lini v bližini panoramske ceste PavIiCevo sedlo-Sveti Duh z jadralnim padalom pohodoval 3d-le!ni S. C. iz MHenja Škarje paik^leli oÍ>m<^jc nad Logarsko dolino, pri lem pa izgubil višino, trCil vkr<"^njosmrekc in padci na tla. Z reševalnim v<rzilom sí5 ga s hudimi pa^c^xíbami txJ-pcljali v bolnico Celje.
Trčenje v križišču
l.julija-Ob 15.15 sta v križišču regiomilne in Celjske ec-slc v /iilcu trčila avtomobila, ki sta ju vtvila 61 Metna tí, B. iz Celja, ki
Poleti oživijo tudi tatovi
Poletje ni samo čas brezskrbnih počitnic inmldihuv, ampak tudi čas, ko o^Jrijo hitoví, vlonilkí, roparji in njim podobni. Kako \nhko pred (Mlhudoni na dopust, na poti in na Uopu;»tu poskrt>ile /a svojo vamosl?
Dogovorite sc s sosedom ali svojcem, da vam redno prazni poStm nabiralnik. I/klopi le vodo, plin in vse liste elcklrične porabnike. ki med včL^im dopustom ne bodo delovali. Ne odstranjujte roz z oken, ne spuščajte rolci in ne zastirajte oken s temnimi zavc.sami ker tostorilcc opozarja, da ni nikogar doma. Preverite, če so zaklenjena vsa vrata in zaprta okna. Ne puščajte ključev na skritih mustili. ne puščajte na vratih sporočil, da vas nekaj časa nc bol Seznanile «isede, da odhajate na dopusl in poprosite, naj obča.snii preverijo ali jo vvaši hiši oziroma stanovanju kaj spremenjenega. Sosedu lahko, če mu zaupale, prepustite tudi ključ stanovanja in mu piwesle kje in na kak^n način vam lahko v nujnem primeru posreduje sporočila Vredne predmete pred odhodom na dopusl spraNite v trezor ali ustrezno varstvo. O svojem odhodu na dopusi pa lahko olwe-stite tudi vodjo policijskega okoliSa, dii bo lako na obhodih l^olj pozA">rcn na prazno hišo ali stanovanje.	■
je v križišču zavijala proti me.siu in 294ctni B. L iz ( »alicije, ki je pripeljal nasproti. V trčenju se je voznica huje pošk^xl^wala,v^vnik in snptv I nik v njegiwem vozilu pa hii^je,
Nesreča na vinskogorskem klancu
VINSKA(;()R\, LjtiHia-Vponedeljekt^ 15.30sejcnaglavni sti v vinskogorskem klancu pripetila hujša predmetna nesreča,
44-letni voznik lïsebnega avtomobila M. (î. iz Velenja je med vo^jo po klancu navzdol nameraval prehiteli pred seboj vozeče t(îvoriui vozilo. Pri tem pa je spregledal, da gii jc pričel preliiievati 27-lcini nik .4, M. K Vek:nja,ki je ViVilza njim. Vozili sta bočno trčili, pri tem paje viTznik, kijeiíe prchilevai, izgubil oblast nad vcxdlom in zapeljal v polok ob ee.sli ter se huje ptiskodoval. Lai^je poškodcwan je bil tudi njegov sopotnik.	■
Več viomov
M()ZIKÎE,VELEN.1E. ŽALEC-Nt^ridipnivom (Hidepnivvse, kar hihko itdnesejt». Sploh ni va/no, ali i/ stanovanja ali iz avta, samo da ^e.
V MiT/irju, na/adrcčki cesti, je 27.junija, neznanec iz fiat punta odnesel avtoradio in zadnjo policoz zvočnikoma Lastnik S. l\ jeí^kodcwanza lOO.tKX) tolarjev, Med 26. in 28. junijem je neznanec iz stanjivanja V Z. v Šenipciru txincsel manj^^ količino zlatnine, denar in čekovne blankete vskuptii vrednosti 3(l.()()0 tolarjev, V noii na petek, 28,junija,pajc vlomilec iz bara Lampa pub na Pi>lzeli i^Kjnesel manjšo količino ?gane pijače in cigaret Liisl-nika je <išk(xiovul za okoli 50.000 tolaijev. Na Kersnikovi v Velenju paje bilo preko vikenda vlomljeno v stanovanjsko hišo R-B. Neznanecjc odnesel videokiimero, mobilni telefon lerzUuoogr-Uco.	■
Nevarna cesta kaže na nemarnost podjetja
Nh r.rasko^orski custi, v naselju .^marino, si» dclavci p<idjclja ALEA pred dobrimi štirimi (odni pričeli obnavljati dotrajano cesto. Dela pa še vedno niso k<mâina.
Ko so odkrili asfalt, so namreč pustili napol gradbišče, ki ga je 76\o ie?k<i varno prevoziti. Poklical) so nas tamkajšnji krajani, ki so hkrati dodali: »Pridite raje s terenskim avtom, nežnejšega lahko uničite,« Do zaključka redakcije, včeraj dopoldne, delavci Aleje gradbišča še iiist> odstranili in tudi del ne di'ikončali!
■ Foto: vos
-ABITbH^,..
Podjetje za izobraževanje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. letnik. PREKVALIFIKACIJA
EKONOMSKI TEHNIK (VI. stopnja)
DIFERENCIJALNI PROGRAM, PREKVALIFIKACIJA
Prfčfitek bo 26. septembra 2002 ob 16. uri v poslovni stavbi Ingrad, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
KOMERCIALIST (vi. stopnja)
Intormaljvni dan bo v četrtek, 19.9,2C02 ob 16, un
POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Iniofmatlvni dan bo v četrtek. t9 9.20D2 Gb 17. uri
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
- UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
(VIL stopnja)
vpis v 3. letnik (Z3 diplomante I. stopnje po programih sprejetih pred 1.1.1994) Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih Abiture v Celju. Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v CELJU
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje, Tel.: Oa/428-55-32
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Teleion (03) 426-11*78 in 426-12-12
IIP vozila	_lemrk_ OENAzDÛV
AU0IA4 1.fii klima reg.maj03	d6	1.899.000,tU)
FOAOfOCUS 1.4Í5V reg. marecÛ3.	1.a9&.ÛOO,ÛO
FORO f OCUS 1.415/v	.99	1.797.000,00
FQflOflESTAUS FUIR 3/V	97	897.000,00
FOROFIESTA 1.1fun5/v m^.fíWjOZ	94	370.000,00
FIATMAREA 100 SX 1.6 Weekend	96/97	993.000,00
FIATORAVOI^SX (eg.obtober/02	DO	1.646.000,00
PUHTG U SX 3V re9.feb.;03	01	1.430.000.00
FIAT PUMTO 90 SIX 5V reg.julij	94/95	689.000,001
FIAT PUffTO Sô S S/v reg.julij	97	893.000,00 1
FIAT PANDA 4X4 ÔV reg.msj/Ol	97	935.000.00 I
P€UQE0T206 t4i9/v reg.nQvj02	00	1.779.000.00 |
PSUQE or 2061.11 reg. julij 3/v regJuîk /02	99	1.64 6.000,00 i
PSUQE0T406 1,8 STreg.apnl 03	97	1.492.000,00
RENAULTMEÛANE cou;»1,6E reg.sprilOS	9â	1.593.000,00 |
RENAULT CLIO M RN 3V reg.febrTQS.	99	1.188.000,00-j
RENAULT 5 1,4 FIV£ 3V reg.iunij/03	94	495.000.00''
0PëLC0RSA1,4i swig 5/v reç.msi/OS.	93	634.000.00.^
HYUNDAIACCENT1,31S 4V reg.avg702	96	693.000,00 < KReOlTI * STARO ZA STARO ' KOr^lSIJSKA PRODAJA' VOZILA IMAJO J VELJAVEN TEHNIČNI PREGUD ' OGUD VOZIL OD 6. DQ 17. UflE -i
* NA ZAIOGITUOI TESTNA VOZILA! *	1
Ponudba rta internetu inip://www.aviO'Cel|6sí> e-rnai) rabl|ena@aviO'Cgl|g si
Po hribih In dolinah
Gremo skupaj varno v gore
Na srečanju vodnikov Pl> Šoštanj, Vt-lťnjť in Vinskii Go-ni. Kij« hllo Wins spomladi v AnJrtJevťm domu na Slemt* na.jv hihi danes po1)uda.<ia se ol> Iťtosnjeni MednanHlneni les lu i^ora í/vťn telne^a prn^^rama pripravi i/lel. ki hi h 11 lj«n i/, treh tur ra/licnih zali levnost ni h stopenj.
Ker pobuda pri vseh Irch druSivih padîa na plodna ila, lahkih danes napišemo nekaj veC o icm zanimivem izletu. Sestavljen jc iz ireh tur na posamezne vrhove, vsaka pa Ima dru-^aCno zahtevno slop njo: vzpon na 1763 m visok Slrelovcc Ima oznako l<ahka pot . Nekoliko več napora in izku.^nosii je po-Irchno za vzpon na OlSevo, ki ima 02nak0 Ziihtevna |HJt. Tretja varianla nas popelje v snmo osrčje vrhov, ki se bohotijo nad eno izmed najlepših Icdcniških
krnic Okreâljem in ima oznako Zelo zahtevna p<»l. Udelc^cnd .se bodo z OkrcSlja povzpeli na Kori'wko Rinko ali Križ in 'Ilirsko goro 1er preko Kolličev Se na Kamniško sedlo. Na icm v/ponu bodo vodniki zahicvali Čelado in popolno opremo za samovarovanje.
Na ta zanimiv izlei se bomo podali v nedeljo, 21. julija.. Avtobus bo odpeljal iz Vinske <îo-rc ob 5. uri, iz Velenja ob 5.15 in iz Šoštanja ob 5.3U uri- Po potrebi se bo ustavil Se v Mozirju ali kje drugje oh poti. Simbolična cena za prevoz je KJOO Srr za (xlrasje in 50IJ za mladino do 15. lela, ki jo poravnale ob prijavi na naslednjih mestih: PD Vinska Gora. Nada Sîravs, v prostorih druživa; za Ve-lenjéanc v pisarni PD Velenje, via^^u uradnih ur; v Šoj^tanju pa v cvcUićarni Nahiigal. Ker na.s
do izleta ločila šc dva tedna, bomo v vsaki številki NĆ objavili podrobnejši opis enega Izmed vzpimov. Pričeli bomo z najmanj zahtevnim. Opis v/po na na Sirclovec jc pripravila Brina Jeric.
Sirelovw je prvi vrh grebena nad Logarsko dolino, ki jo na vzhodu U>čuje od Rt^banovega kota. In prav lukaj, na začetku Robanovega kota. natančneje pri gosliSču Rogovilc (593 m), bo začetek naše ture. Markirana pol že kmalu na začetku dtv line zavije proil llavdeju, ki je poleg Kneza najvišja kmetija v Robanovem kotu. Po skupno 3»5 urah hoda do.sežemo vrh Strelovca. Četudi ostanemo precej pod mejo dva tisočakov, imamo od lukaj lep razgled na skalne velikunc Krofičko, Ojstrico, Raduho, Olševo ... Sestopili bomo v smeri Logarske
doline. Pol nas bo najprej vodila po .slikwiii Sle/i pod stenami KrofiČke, do travnatega sedla Mov/nik. nato pa mimo najde-bclcjšcga macesna v Skîveniji.
Sestopili bomo pri koči na
Klemcnči jami. Ostane nam še slaba ura spusia dû penziona »Na razpiuju«, kjer bomo zaključili naš izlet. Vodila nas bosta Evgen Denarič, PD Šo5-lanj, in Marjana Borovnik, PD
Velenje. Predviden čas hoje je fi do 7 ur.
Prihodnjič bo na vrsti OLševa. Prijavile se pravočasno.
■ M.H.
Koča na Ktemenčni Jami (1208)
16
ZANIMIVO

4. julija 2002
HOROSKOP
Oven od 31.3. «io 21.4
teçt^ boâe l1ene^nQ n%d Ipïù, se počutili pfeœ) osan-Ijeno Tudi. ko boste vveseli m nasmejani daâ)i. vsn ne t» latico. sa[ bcste z misiinii ves Ć3S v resriânssli, lo še nelGj £âS3 ne to tď^ kDtbisiMŽeleli Znekofîiûdbii2n|ihso(D(}iikovbosËn£iaslQ4)i je^Aciudi na področiih. nsiagc^orila Odleglo mbo, F^-
celorn^tb fJai/a)enisie9iCieg3fiirna2Mi9ie,kiievč35dip(e<eis l^spremsub nin^ie isdi vTntudi te, ki sledi|Q v prihodnjih ne bodo po godu.
Bik o<l 22.4.30.5.
Tudi vi ste mad tísUnn. ki st radi rs gla/o ndtoplieio preveć dela Ko se nâ(opiû, pa vs sgraûi psruka. posledica cega pd je nei^itl^Dvi-tttsl, ki si je napianj od vsâh âliË prs^ vi vendar ne ïï&ê du-Cd ûi2nali. bi si pchsemdmg^ s^ili. Da se da ve-14(0 naredili ludi zm^inu korald vgmsior vsi raziagap, vam pa se nezdiiakoeoDstavtio.Za&bcâepcfilfiiâlin^^i dabisetega6stD2areslot]li Fane bû Ho po načrtih JMi bo to poved 2 velito sr^sha. kar tudi ne bo slabo.
DvoHko «d 21.5. do 21.6.
Ko se boss spuščali iz oblakov na smifo, ves Caka nekai precei i-díl ^mkN. Ne leiite si. dase\3ii to, vss v rasleďiih dneh kda; ponovi, pa vendarfe se bo Ker boste tokiď pripr^/ljem pj?^ na vse, bo veliko Ia2je kol bi b(lo sicer Nsvezam bc^ v naslednici veliko časa m aiergije posvetil i đužen ju 2 nsprotiim spokin, iď^anjei^osebe. Ka2e, da se bo M vse izteklo iako.Msi želite Vèm t)ûsle imeli nekaj i^sraa previsokihzafiievdo partneffa
Rak ed 22.4. de 22.7.
Ko bosle !e prec^icćn. da bospetvse vv^ih tt^li. kar pomeni da boďe najnovejši podvig morďi ludi hnanâio peruti sam^ se bo sT^r ćisĐ obiïiiia ponudba bo prgia nspricakcvano. veseli pa jo bcGte.kotžedolgonekďtšnest^.IosebopoTidlohr^daleč ss| bcste srečo iz^revaii žer^ obraai. odprla se vzm bodo številna vra-ta, Ljditsta, o i3(erih doslej niste Lpal I niti sanjao. Kar se ko. Senca ù^m, le gloda parmia. ima osrcve, kaine^
Uv mJ 22.7. de 29.S
boste, saj vbs je zalei?^ doslei v ^len^ stala kar nekaj C9/. Ibkratpasebo i^Qzalo. da bi bil pogjn mnialo izsiijevgnia cs-loboijàaodloù^kotpotkistejoiifrali Sodeia^isiGocboi^ [SNuúi pcT/sem napaâio rrrenje. Čutili bode. da se kćr malce rç-iervirano cbnaâaio. Zaio valine bo ko boste nxvali pcfir?^-b. kar» bo popraviti dalo. Morda bi bilo dď)ro, ^ bi r%slediiČ23 ponioč prosili koga od tistjMu jimzijpate Saijihnitafôniâlo Invsišenisonadcpuslu
Devtco od 24. a. do 23* 9.
Sairiebcste hoteli,paboste vseeno naredili pravo 3i>edo.Predv^ ^to. ka liočete rinidili ssm. twifeslD ůá bi delo in iijdolžtve (33jeMi.7ea(o bo popravili vso â(od0,kib02aiDnasQtâvnslednj^ (iieti Vsaka šofa nelQj stane, ta se bokonMo posiala v v89li de-namic!^. Zatonaivsm bov podJc Vs^^pa m3ralB\«C Casana-meritj panneru In (tiâni, lor iahko sloňte dopuâcri, ki je r^Tnenjen tudi temu Lir-ko pa se i^. da s skorajda nflnate več kaj povedali VseieocKosnotudlodvasri^e želje, da seVS3 uredi tsko. kotže ne^| Casa sanjate
Tohfnka od 24.«lo 23.10.
Ftoletje bovpolnemzamahj, vi pa boste zmislml vedno botj pn le-narrsnfj m poCi^ic^. Na^ SG leïos naedili (tolj 2go<Ëj, ds re bismefc) pnQ do Sď' Adc»^né(Dlineve ČebústevďLj2}i;red odhodom na zaslužene počiTnce pretiwaii. bo to vodilo ie v tzne-ntďAte3(ih in hudih besed, vse drugo pare bo veCpornembno lazite. kohko bos^e apra/lialf. saj cëi vas ^jo ne^ slo neplaničTi izdatki.
ikorpl|on od 24.10 do 22.11.
Pomagal» boste dobimj prjatelju insem nevede m nehote tudi sebi Ko bostespoTiaii.iaivanifepoâaâi dopovedati.šenebo pre-pozTD. da mu iaij^olB n^i svo|ih naiboi r i^emh m irtrrruh ramns-l|ant Maj si vsi okoli vas misiijo fôr hctep In sklepajo kar ^ijo. ie vi vEste. si rsntâxt želite. Di^ vpfsSarie pa te âe a te ïlje pnpTđ^jeni r^ kođ<o postait istaljen m imirjen niem ^lerp. M vas cesvCasii maio utruja stresov pa ne povroCa
Sfroloc od 23.11. do 22.12.
Na^eć tez» vćn bodo delali sodel^i, k se bodo preveč vrnešA/a-li v vašo zasebnost in radovedno vnal i povaši notranjosti Netejčsa lih boste še prenyl, potem pa vem bo resnično piekipelo V câlo-j. Zna se zgoditi, da bcsle pričeli resno raTiiišl^ti o menjavi slua»
ra^náiab. k^krat boste stonti ijdi nekaj koilietnih v tej snwi. ^BZde vam v nslajnjih treh Ednih tu ne bodo naibolj naklonierv. 2stD pa s^Jtïio bedijo nad vašo Ijubesrsko zvero, ki je vse bol j trdna m prijetna.
Kolorog od 23.12. do 20.1»
Koliko sffiče bû v teh dneh v va&h cćeh. bo oOVHio predvsem od «as s£niih £e boste po^ieli sebi in dnçim. da tud* v! kdai deiare napake, bo lažie.Verme. da v^mtodo manj zamerili.kottebosieza-molčali^ri.ki jihboprdiodnosttikoalitakoprineslanđplano.ifič nebo ostalo shito, kar počnete |e le nevihta pœdvihariem. A\4har fe Eahko tudi blag, če bosle (e znali presoditi, v katerem fenuS(u in kako 9/opm najcta^im povedati, kar se dogaja to téd preden greste na astužen poletni dopiEi.
Vodnar od 21.1» do 19.2.
Napon islí^vh cíiise van b0(}) pojbIi na obran, utrujenost pa CczačsíapreniaQcvatitLJdi lizi čno.2agotwoievess, da vam bo pomagalo le to, da si vamete âas 2se mda poskibiteza svoie telo. Z bolj zdrakfo prehrďio in msij ^ehi, ki phssni dovolj dobro po^te f^lobivamtLiđ.čebii6pelitAr3St(k^<šnoincodnevcnisamo2^ brezh\pa.drU(ine in I^Jdi, lQ venomer n^i hočejo od va& To vam rAAa ne bo dano, če si ne bosle Jiali vzeti. u^[tB. pa c^ vas bodo spiva domači m^œ Oirc gledali.
RJbi od 20. 2. do 20.3.
K^obibilo,C«bikdaiobvsan,kffsevamdo03ja,panislilitudina s^je najbliže m lo, loko se počulijD cb v^m ra^ju?To, da za vsalc»pripc(Tt0ali2el|0 kipi^ečeio.v^ipile.vsaltakornidobrDKDt tudi to ne. da se potem, ko vam otnejolrbet in molčijo, počiiiteze-loosmlieneinzsLćčene Tojep(9p^ravfxv5emnormdlro.0b kcrcu^b((siepûsi<iâiipo2abitire\^t^.l^lov3mbo.dab^ m in s tem tudi zelo z^jeni v večji diâ^i. kjer boste dobro stoteli za vedrost in mh
NaJboU zadovoUni so biti ztatoporoćenci
Medobčinska zveza DU Velenje
Šaleški upokojenci že dvaisetič na Rogli
()r&unixžiEorJi, Meclobansb) /ve/a clnihlev up<ikojencev Velenje, l)U Velenje« Šoštanj, Pesje. Šmartno ol> Paki in Skale, mi tudi letos M trd (licit mal no. ol> /akljucku »teJna upokojencev«	doline, s sedmimi
avtobusi nu Ro^lo popeljala preko 35(1 u|>* okujencev ix vseh pelih drui>tev u|K)k<»jenci'i o/iroma njihovih poJodÍHirov. VeCítiu jih je nil pohorski plunoli v lepem vremenu užival» prvič.
Di^pnldan so si popestrili z raznimUaljivi-mi tekmovalnimi igrami, in siccr so se pomerili v balinanju, pikadu, metanju žogice v ma.sko in obročkov na kline ter v vlečenju vrvi. Vscsko/i so jih spodbujali in se nekaterih iger tudi sami udeležili povabljeni gosije, predsednik /.ve/e upoko-jeneev Slovenije Vinko (iobee, župan MO Velenje SreCko Meh, župan i^bćine ío^tanj Milan KopuSar, podžupanja MG Velenje Ana-Ro2a Hribar, predsednik občinskega odbora ZB Velenje in p<wlanee D/ Slovenije Bogdan K(5nlić 1er predstavnik Esoteeha Í7 Vťicnjd.
Po ra^drilnem programu na prostemje sledilo ktisilo, nato pa so se na odru zvrstili govorniki, ki so MO Velenje 1er občini Î^oî^îanj in Šmartno ob Paki podelili zahvalne plakete za dolgoletno pokroviteljstvo ob »lednu upokojeneev«, Plakete pa so podelili premogovniku, Ciorcnju, Eri, Es-oleehu, hotelu Delfin iz Izole in hotelu
Planja z Rogte,
Organizator je tudi teuxsna Roglo povabil upokojence, ki so lani prastavili petdeset let skupnega življenja. Največjih je spet bito iz DU Velenje, in sieer: Nežka in Jože Lulina, Silva in Rudi Kortnik, Frančiška in Maks Krajne, /oiija in Franc Planic. Marjana in Pankraeij Pecník. Viola in Branimir
Peer, Anka in Jože /C<ívralnÍk, Marija in
Jože Jerič, Marina in Justin Sešelj. Ji>žica in Ciril Joger, Kristina in Stefan /.aje, Marija in Stefan Vidmajer 1er Jožefa in Anton Tkave. Vsem je čestital in jim izročil darila predsednik DU Velenje Ivo Povh. Nekaj zlatoporočeneev jebilo tudi i/DU Šoštanj:
Elizat)e(a in Rudolf llriberšek, {iat">rijela in Beta Krenos, Milka in Jože Pusovnik ter Antonija in StanUlav Mravljak. Ti so prejeli darila iz rok pred,«iednika DU ŠoStanj, Leopolda Kurirja. Predsednik DU Skale, Stane Virbnik, je darili dal Violi in Di^lfu Lipniku ter Vladki in Vladu Miklavžinu. Albini in Alojzu Lipičniku iz. DU Pesje pa
je če.^tiial prcd:scdník DU Pesjc, Franc
Bi krovni k.
Se pasehej nijvdu^eni so bili listi, ki so se srečanja udeležiti prvič. Slaba volja se je lotila le upckkojeneev v avtobusu, ki se je pokvarit na poti nazaj v Velenje.
■ Bogdan Mugerte
Sifka pove vse.
Nekaj vtisov
St«fiAn Borovmk Velen-
je^t »Kljub temu, da mi res zmanjkuje časa, ker sem pač upokojenec, sem si ga srečanje na R<igli vzel. Ni mi žal, saj sem po dolgem času spci .«srečal z nekaterimi. Tudi tekmoval sem.«
Vid» Lipnik (DU Skiile): »Za naš odbor lahko z mirnim srcem rečem, da je najboljši, saj smo zelo aktivni in enotni. Danes na Roj^i pasem Še poset>no dobre vnljc, saj sem dobila žc veliko voščil in jih Se pričakujem. VoaXiSy sem zluioporočcnku.«
Darinkii Mravljak (DD Pesje): «Prav/^aprav rada streljam, bali-nam ... skratka, rada se uk'var-jam s Sportom. Tu na Rogli imamo danes praktično vse:
t, sanice, zabaval iu no prijateljev, ki si imamo za povediti i<x^)liko stvari. Super!«
Tone Plesnik {1)11 Šo.Uanj): »Po sedmih letih, kar sem v pen-
ziji. sem danes prvič tu gori in mislim, da si lepScga dneva koi je, ne moremo želeli- Dogaja se 1 oliko stvari, da čkwek niti ne ve. kaj bi počel zdaj in kaj poineje.«
Milo^ l^ratnik <DL Siihirliu» oh hiki): »Vse.pravvse.z Rog-lo vred. je danes enkratno, .temo, pijemo, se rjizgibiivamo, po jemo, tudi plešemo, smeha pa je
tudi povsod polno, tako da si bom ta dan ^ dolgo zapiwnil. Ko pa sem že ravno pri besedi, naj pcwem. da .sem zadovoljen z dodatkom, ki ga bomo upc^ko-jeiici dobili/a lekieaciju.«
R S.: 'llidi Bogdan Mugerte, upokojence Našega Časa, tokrat že dvajselič poroča o razpoloženju na Rogli,
Stefan Borovnlk, Vida Upnik, Darinka Mravljak, Tone Pleinlk, Miloš Uratnik
Poletne kulturne prireditve
TI MOŠKI
Drevi oh 21.00 hodo na Velenjskem ^raclu uprizorili komedu^^TI MOSKl v izveilhi "Gledališča zu vse" Iz .Jesenic.
Režiser: Marjan Bevk.
L^e popolnoma različni samski žen.ski srednjih tel živita skupaj. Duhoviti, barviti in življenjski dialogi nam razkrivajo značaja obeh žea'^k in neprikrite želje in potrebe po življenju z moškim.
Vstopnine ni!
Prihodnji čcirtck isti uri bo na Velenjskem gradu koncert DARJE SVAJGER.
4. julija 20Q2

TV SPORED
17
ČETRTEK, 4. julija
PETEK, 5. julija
SOBOTA, 6. Julija
NEDEUA, 7. julija
PONEDEUEK, 8. juiija
TOREK, 9. juilja
SREDA, 10. Juilja
SLOVENiJA 1
08.0Q Navnu
08.25 Peta hitana levi, 4 del 08.55 Pod klobukom 09.45 Zgodbe C školjke lOiO Oddaja2aotrese 10.55 Slovenski magazín 11.25 19.ebufeslivalso(jQbne
ljudske glasbe 11,55 Ljubezen ne pozna barve. 1/3
13.00 Poročila, ^ort-vreme 13.15 Myanmar • Burma,
dokum. lilm 14,10 Mario 15.55 Moiavas Kri2 1630 Poročila, šport,vreme 16.4Û Vaštoldf 1655 Dosežki 17.20 Jelena de Be kjer 17.55 Na liniji
18.:)Q Dober tek vam želi Rostia
Iz Mehike 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaákral
19,30 TV dnevnik, iporî, vreme 20.10 Tednik
21.00 David Copperfield, 1/4 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 GiKlamen, tv drama 00.05 Brane Rončel izza odra 01,15 Jelena de Đefder 01.45 Tednik
02.40 Dr. Sommerfeld, 4/10 03.30 Powaqqatsi. amer, film 0520 Šport
SLOVENiJA 2
08.00 Tenis-grand slam.
posnetek 09.30 Tv prodaja 10.00 Vremenska panorama 12.30 Tvprodaja 13.00 Zgodovinski laboratorij, 4/6
13.55 Tenrs-grand slam,
prenos 16.30 Tvprodaja 16.45 Dr. sommerteid. 4/10 17.45 V trenutku, amer, film 19.15 Videospotnice 20.00 Sibeliusovkoncetv Lahtiju
21.30 Kralj mask. kitajski film 23.05 Praksa. 23. del 23.45 Novinka, 13/M 00,35 Tenis-giBr}dslam,
posnetek 02.05 Vfđeospolnice
09,10	Nev^yorska policija, nan,
10.00	Mocno me objemi, nad
10.55	Tn sestre, nad,
11.50	EsmeraUa. nad.
12,40	Tvprodaja
13.10	Nikita.nan
14,10	Odpadnik,nan
15.00	Tv prodata
15.30	Nev^orskapoliciia. nan,
16,25	EsmeraUa. nad.
1720	TrtsestiB.nad.
18-15	Močno me otjemi, nad.
19.15	24 ur
20.00	Mešani občutki, amer film
2140	Bolníšnicáupanjd,nan.
22.30	Odpadnik, nan.
23.30	Pnjatelfi. nan.
00.00	24 ur. ponovitev

27
sa
09.00 CMC-40lel,posnelek
pn^lave 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Vse o sinu, oddaja o lilmu 10.25 Naj spol dneva 14.00 ViJeostranl 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spol dneva 19.15 Avtošck; Gorsko hitrostna
dirka Planina 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanski večer Bojana Kofliiča. pogovor Gost* dr. Vekoslav Grmič 21.30 Beli pjanino. zabavno
glasbena oddaja 2245 R^tonalne novice 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 N^ spol dneva 23.00 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Prisluhnimo tièin i	1
C8.25 Peta tifša na levi, S. del	\
0855 Potujoči škrat. 5/10	\
09.20 Nalin]|i	j
09.55 Dober tek vam želi Rosita	1
iz Mehike	\
10.10 Oddaja za otroke	j
10.40 D4»elki	j
11,05 Jelena de Belder	\
11.35 O živalih in ljudeh	i
1200 SyMa,5yi5	\
13.00 Poročila, šport, vreme	i
13.15 Krajinski park Latiin[a	i
13.45 Vsakdanjik in praznik	i
15,00 Frane Milčlnski Ježek	\
15.55 Mostovi	j
16 30 Poročila. Sport, vreme	i
16.40 Vaš tolar	\
16.50 Mladi viriuozl	j
17.00 National geographic. 7/23	j
16.00 Marko, mavrična nt^a	\
18.10 Iz popotne torbe	i
18.30 Deleljlca	\
18.40 Risanka	j
19.00 Danes	\
19,05 Vaš kraj	\
19-30 TV dnevnik, šport, vreme	\
20.00 VikarkaizDibieyja,1/4	\
20,40 Prevara. 3/3	\
21.30 Normal, Ohio, 1. del	j
22.00 Odmevi, šport, vreme	i
22.55 Polnočni klub	|
00.10 Sedemdni,5/22	j
00.55 National geographfc. 7/23	1
01.50 Dr Sommerfeid. 5/10	j
02.40 Lukova Jovana, srbski	\
film	I
0420 Vsakdanjik in praznik	I
05,45 Pobeg, nemški film	\
SLOVENIJA 2
08.00 Tens • srand slam,	\
posrretek	\
09.30 Tvprodaja	i
10,00 Vremenska panorama	i
1240 Tvprodaia	•
1310 Bojne enote SS, VZ	j
13.55 Tenis - grand slam.	j
prenos	•
16.15 Dr. Sommeerfeld,5/10	\
17,40 Popolr) moški, iranc. film	j
19.15 Videospotnice	i
19.45 Pariz:atletika'Zlata liga.	i
prenos	1
23.00 Praksa, 24. del	I
23,40 Panaj jedo pogačo. 1/6	I
00,10 Festival Liubljana-funk	|
latin ]azz in film lown	\
03.00 Videospotnice	i
0910	Newycr^ policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.50	Tn sestre, nan.
It.40	Esmeralda, nad.
12.10	Tvprodaja
13.10	Bolnišnica upanja, nan.
14.10	Odpadnik, nan.
15 00	TV prodaja
15.30	Nev^orška policija, nan.
18.25	Esmeralda, nan.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Močoo me objemi, nad.
19,15	24 ur
20,00	Zgodbe nedolžnosti.
amer, lilm
21.45	Privid Zločina, nan.
22,40	Odpadnik, nan
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	24 ur

tesna II
sa
09-00 Dobro jutro, infonnativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Poslanski večer Besana Konjiča, pogovor Gosi. dr. Vekoslav Grmič 11-^ Naj spot dneva 1400 Videostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Na) spot dneva 1915 Miš Maš, ponovitev 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 iz oddaje Dotiro jutro 20.50 Regionalne novice 20S5 V;ibimo k ogledu 21-00 Koncert Davorja Radolfija.
posnetek 2t .5S Ameriški film 23.30 Vabimokogledu 23,35 Na| spot dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.00 Zgodtjeizškotjke 08.30 Vesela hišica. 16/23 06,50 Radovedni Taček 09.00 Male sive celice 09.50 Na liniji 10.25 Oddaja za otroke 11.05 Ranč pri KraguljČkovi
sedmici, 1/14 11.35 Radioaktivnost.ia'26 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Folktoma skupina Emona
Iz Ljubljane 13.55 Mostovi 14.30 Zadnji vlak iz Gun Hilla, film
16.00 Pjpsi,5/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe, Donava, Jadran 17.Í5 Ozare 17.20 Návrtu
17.45 Kuhinjado r^azga,9/15 18.15 TmovorobidovjB. 7/8 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19,30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Prvih 40 ..„stovenska
popevka skozi čas 21.00 Slovenska popevka 2002 22.50 Sprehod z zverinami, 4/6 22.25 Poročila, šport, vreme 23.55 Mestne zgodbe. 6/6 00.50 Iztrebljevalec. amer, film 02.40 Kuhlnjadonazga.ô/15 03 10 Alpe, Donava. Jadran 03 40 Mali veliki mož. amer
film 06.15 Mano
SLOVENIJA 2
09.20 Frasier, 22/24 09.40 Jean Christophe. 5/9 10.35 Med prijatelji. 9/13 11.20 Sibeliusov koncert v
Lahtiju 12.45 Jonatan, kratki film 13.00 HoraceinTina, 18/26 13.25 Štafeta mladosti 14.20 Tvprodaja 14.55 Tw^is-grand slam,
prenos 17-30 [grani lilm 19 15 Videospotnice 20.00 Pri petdeselih moških poliubljajo drugače, nemški film 2130 Jean Christophe. 6/9 22.25 Praksa. 25. del 23.10 Bajaga in instruktori, tabu 01.00 Videospotnice
V
06.30 09.00 09.10
10.10 11.00 12.10
14.00
15.05 15.35 16.30 17.25
17,30
19.15 20.00
22.00 OO.OO
Dragon Ball, ris.serija Mali helikopter, ris.serija Robinson Crusoe, ris. film
Providence, nan. Lepo je bili milijonar Zgodte nedolžrwsti. amer lilm Formula 1. prenos treninga Rette, nan.
Družinsko pravo. nan. Zahodno krilo, nan. Miss Slovenije, regunalni Izbor
Fant sreča dekle, amer
rim
24 ur
Zmeda na poštnem vlaku, amer, film
Frankenstein, amer. íňm 24 ur

lea nail
ftT
BS
09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 N^ spot dneva 09.50 KcHicert Davorja Radolfija, 13.00 Videostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Predstavlja se vokalna
skupina Fraya 19 30 Naj spot dneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Znani obrazi: Ervin Zaje 20.20 Vabimokogledu 20.25 spot dneva 20,30 Dobervečer, sosed 22-00 Koncert mladinskega pihalnega orkesta GŠ Velenje in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 23.30 Vabimokogledu 23.35 N^ spot dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.55 Nedeljska maša. prenos
s Kureščka 11.00 Svetdivjih živali. 8/10 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, sport, vreme 13.10 ThebuminçBush 13.45 Vikarka iz Dibleyja. t/4 14.25 Vibamiôaa.1/5 15.55 O Živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18,00 Za naše goste iz tujine, 3/5
10.30 Žrebanje lota
18.40 Rsanka
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19-30 TV dnevnik, šport, vreme
20.00 Mavrica
21.45 Etika za novo tisočletje.
pogovor z Dalajlamo 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Nađanekin odkritje
sveta, 1/9 23.50 ^ tisti kanček duše,
bosanski film 01.00 Za nase goste iz tujine. 3^
01.30 Zgodovinski laboratorij. 5/6
02,20 Panaj jedo pogačo, 1/6 02.50 Pajek. 3/6 03.50 Vsakdanjik in praznik 05 15 Šport
SLOVENIJA 2
10.50 Rad imam Lucy. nan. 11.15 Komisar Rex. nan, 12.00 6. mednarodno
zborovsko tekmovanje 12.30 Tvpnîdaja 13.00 Igrani íilm 14.55 Tenis-grand slam.
prenos 18.45 EP v letenju z zmaji,
reportaža 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodovinski laboratorij. 4/6
20.55 Frasier, 22/24 21.15 Homo turisticus 21.35 Pajek. 2/6 22.35 Park, ple^o baletna
predstava 23.05 Mozart v Turčiji, operni film
00.10 VkJeospotmce
_ T-VX J
10.50 Rad imam Lucy, nan. 11.15 Komisar Rex. nan 12.00 6. mednarodno
zborovsko tekmovanje 12.30 Tvprodaja 13.00 Igrani iitm 14.55 Tenis-grand slam.
prenos 18.45 EP v letenju z zmaji,
reportaža 19.15 Videospotnice 20.00 Zgodovinski (aboratohj. 4/6
20.55 Frasier. 22/24 21.15 Homo turisticus 21.35 Pajek, 2/6 22.35 Park, plesno baletna
predstava 23.05 Mozart v Turčiji, operni (ilm
00.10 Videospotmce

Hmnmti
arr
S2
PONOVITEV DODAJ
j	TEDENSKEGA SPOflEOA
[	09.00	Miš maš. ponovitev
\	09.40	Iz pon. oddaje Dobro
I	jutro
i	10-30	1098. VTV magazin,
\	10.50	Športni lorek, športna
•	informativna oddaja
I	11.10	Izolimpijskihkrogov
I	11.15	CMC-40 let. posnetek
\	12.15	Vabimokogledu
I	12.20	Opozocljskipogledina
i	dogajanja v MO Velenje
\	12.20	Iz sredine oddaje Dobro
I	jutro
I	13.10	Vkjeoslrani
i	19.00	Vabimokogledu
I	19.05 Iz petkove oddaje Dobro
Î	jutro
I	19.55	Avtošok. GHD Planina
1	20.25	Koncert Davorja Radolfija
i	21.15	Poslanski večer Bojana
:	Kontiča Gosť dr.
I	Vekoslav Grmič
I	21.45	Vabimokogledu
:	21.50	Vkieostrani
SLOVENIJA 1
07.30 Utrip 07.45 Zrcalo ledna 06.05 Alpe. Donava. Jadran 06.35 Peta hiše na levi, nan. 09.05 Iz popotne tortue 09.20 Marto, mavrična ribica 09.35 Oddaja za otroke 10.00 Svet divjih živali, 8/10 10.30 National geographic, 7/23 11.25 Na vrtu. TV Maribor 11.50 Kuhinjadondzga,9/1S 12.20 Nastanekin odkritje
sveta, 1/9 13.00 Poročila, šport, vreme 1315 O živalih In ljudeh 13.50 Ljudje in zemlia 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Sevema triglavska stena
2, dok. 17.50 Telebajski 18.15 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje 3 X 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik.šport,vreme
20.00 Julija, nar^.
20.55 Ljubezen rí0 pozna barve,
nad, 2/3 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Ecce Homo, 2/13 23.40 Nega vdomovih. dokum. oddaja
00.30 Nenadoma Susan, &23 00.55 Dr. SommerfekJ. 6/10 0140 Lov na pravico, amer.film 03.10 Homo turisticus 03.30 Studio city 04.25 Končnica
SLOVENIJA 2
06.00 Vremenska panorama 10.00 Tvprodaja 14.35 Bajaga in instruktori.
tabu. ponovitev 16.20 Nenadoma Susan, 5/23 16.45 Dr. Sommerleki, nad. 2/10
17.40 Martinova skirvnost.
igrani him 17.55 Horace in Tina, 19/26 16.20 Jasno in glasno 19 15 Videospotnice 20.00 Studio city 21.00 Končnica 21 45 Vojna stoletja, 1/4 22.35 Alica, dokfilm 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice
09.10	Nev/yorška policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nan,
10.55	Tri sestre, nan.
ll.ftD	Esmeratóa, nan.
12.40	TV prodaja
13.10	Zahodno krilo. nan.
14 05	Odpadnik, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Nevuycrška policija, nan.
16.25	Esmeratóa, nan.
17.20	Trisestre.nad.
18.15	Močno me ot)jemi. nad.
19.15	24 ur
20.00	Prvi vitez, amer. (îlm
22.^	Sedma nebe^, nad
23.10	Odpadnik, nad.
00.00	Prijatelji, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
hmnmíí 3T
«e
ea
09.00 Dobro jutro, informativno • razvednina oddaja 10.00 Vabimokogledu 10,05 Naj spot dneva 10.10 Koncert mladinskega pihalnega orkesta GŠ Velenje in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 14.00 Videostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19 15 Spoznajmo jih 19.45 Videostrani
19-55	Vabimokogledu 20.00 Iz oddaje Dobro iutro 20.50 Regionalne novice
20-55	Vabimokogledu 21.00 Ministrski stol
Gostja: dr. Lucija Čok, 22.00 Musica Ad Rhenum.
posr>etek koncerta 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Naj spot dneva 23-10 Videostrani
1	SLOVENIJA 1
j	07 20 Kultura
i	07.30 Odmevi
]	06.00	Mostovi
I	08.30 Peta hiša na levi, nan,
j	09.00 Bisergora. 14/15
j	0915 Radovedni Taček
i	09,30 Srebmogriv! konjič,
i	14/26
j	09.55 Oddaja za otroke
j	10.10 Sanjska dežela. 4.
j	oddaja
i	10.40 Sevema Tnglavska stena 2
i	11.25 Obzoriaduha
j	12-00 Julija, nan
1	13,00 Poročila, šport, vreme
j	13.15 Slovenska popevka 2002
i	15.05 Etika za novo tisočletje
I	15.55	Prisluhnimo tišini
Í	16.30 Poročila, éport. vreme
I	16.40 Vaàtdar
j	16.55 Ena Irska, dve Irski. 2/2
i	17.50 Otroci Afrike, 4/10
i	18.05 Enciklopedija znanja
i	18.25 Knjiga mene briga
Í	18.40 Risanka
\	19.00 Danes
I	19.05 Vaš kraj
I	19.30 TV dnevnik. Iport, vreme
i	20 00 Kraljestvo planinskega
{	orla, 3/3
i	20.55 Aktualno
i	22.00 Odmevi, šporl, vreme
I	22-50 Nekoč v Sankt Pauiiju,
I	nem .drama 2/2
j	00.25 Knjfga mene briga
j	00.45 Enalrska,dvelrski.2/2
j	01.35 Otroci Alrike, 4/10
i	01.50 Kraljestvo planinskega
I	orla, 3/3
I	02-45 Aktualno
j	03.40 Nedatioma Suan. 6/23
I	04.00 Dr. Sommerfeid. nad.,
i	7/10
I	04.50 Nekoč v Sankt Paulifu.
i	nem. drama
i	06.35 Šport
I	SLOVENIJA 2
I	08.00 Vremenska panorama
1	10.00	TV prodaja
]	10.30 Vremenska panorama
j	13.55 TV prodaja
\	14.25 Studio city
i	15.35 Končnica
j	16-20 Nena<îûma Susan, 6/23
i	16.45 Dr. Sommerfeld. nad.
1	17 40 Četrto nadstropje, amer.
I	film
I	19.15 Vifteospotnice
i	20.00 Smrt ali življenje,
i	amer film
i	21.30 Kocka, kanad, film
i	22.55 Praksa, nan.
j	23.40 Videospotnice
> u TV
09.10	Newyorška policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nad
10.55	Tri sestre, nad
11.50	Esmeralda, nad. 12.40 TV prodaja
13.10	Sedma nebesa, nan.
14 05	Odpadnik, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Newyorška policija, nan.
16.25	Esmeralda
17.20	Tri sestre, nad
18.15	Močno me objemi, nad
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Cmo in modro, amer.film
22.30	Odpadnik, nan.
23.30	Prijatelji, nan.
OO.OO	24 ur. ponovitev
kanali
2T
«e
e2
09.00 Ministrski slol
Gostja; dr. Lucija Čok. 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Musica Ad Rhenum,
posnetek koncerta 14.00 Videostrani 19.05 Vabimokogledu 19.10 Ustvarjajamo skupaj 19.50 Naj spot dneva 19 55 Vabimokogledu 20.00 1099. VTV magazin 20-20 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Izolimpijskihkrogov 20-45 Vabimokogledu 20.50 Okarina Folk festival
Natalie Mc Masler 22.15 Klepet na kvadrat Igor E.
Bergant 23.15 Vabimokogledu 23.20 Mai spot dneva 23.25 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.30 Odmevi 08.00 Dober dan. Koroška 08.30 Peta hila na levi. nan. 09.00 Trohice, 24/26 09.25 Rp8i.5/26 09.50 Knjiga mene bnga 10.05 Ene I kk>pediia znanja 10,25 Otroci Afrike, 4/10 10.40 Ena Irska, dve Irski. 2/2 11.35 Normal, Ohio, nan. 11.55 Kraljestvo planinskega
orta, 3/3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Zanamci, gledališče 14.00 Viharni časi, 1/5 15.30 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Divja južna Amerika. 1/6 17.55 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, špol. vreme 20.00 Arizona jr.. arner. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Imago Skjveniae • trb Lorenz
00.05 Divja južna Amerika, 1/6 01.00 Nenadoma Susan, 7/23 01,20 Dr. Sommeríetó. nad.. 8/10
02^10 Pozabljeni grehi, amer
(ilm 04,00 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 Tvprodaja 10.30 Vremenska panorama 14.50 Tvprodaja 15.20 6. mednarodno
zborov^ tekmovanje 15.45 Tvprodaja 16.00 Homoturisticus 16.20 Nenadoma Suzan, 7/23 16.45 Dr.Sommerfekj.4/10 1740 Poletnanevilita,
amer, lilm 19.15 \^deospotnice 20.00 Šport 23,00 Praksa. 23, dei 23.45 Porok, 3/8 00.30 \fídeospolnioe
09.10	Newyorška policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nan.
10.55	Trisestre.nad
11.50	Esmerakla, nad
12.40	TV prodaja
13.15	Preverjeno
14.05	Odpadnik, nan.
15.00	Tvprodaja
15.30	Newyorška policija, nan.
16;25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nan.
18.15	Močno me ob}emi. nad,
19.15	24 ur
20.00	Popolna vaojška,
amer. íilm
21,45	Nikita. nan.
22.40	Odpadnik, nan
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	24 ur, ponovitev
©
49
as
09 00 Dobro jutro. Informativno
- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Okarina Folk festival Natalie Mc Master 11.30 Naj sfx^t dneva 14,00 Videostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 1099. VTV magazin,
ponovitev 19.35 Športni torek, ponovitev 19.50 Izolimpijskihkrogov 19,55 Vabimokogledu 20 00 Iz oddaje Oobro jutm 20,50 Regionalne novice 20.55 Vabùno k ogledu 21.00 Skrbimo za zdravje. O
liansplantacijl 22.00 Družina poje • Andraž 2001, posnetek 1. dela 23.20 Vabimokogledu 23.25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani


NACRTOVALKA POROK
(romantična komedija)
ReztjdtAôam Shankrnan Vioge: Jenniier Lopez, Matthew McConaugtiey Doima: 103 minut Četrtei(. 4. 7., ob 18,30
06 23.Î5 Sobota. 6. I, ob 19.30 in ob 20.30
Nedelia. 7. 7., ob 18.30 Ponedeljek, 8. 7.. ob 21.00 Sreda. 10. 7., ob 20.30
Kino nagrajuje
tzr^žite kuponiek In ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsalt te» den bomo Izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priirneks^^^_______
Naslov:
Nihče ne razume ljubezni in ro* manîike tako kot Mary Fiore. Ko* nec koncev je najbolj iskana načrtovalka porok v San Francis-cu. Strokovnjakinja za izpolnjevanje tujih sanj je preveč zaposlena, da bi tudi zase poiskala ljubezen svojega življenja. Med* tem ko proslavlja pridobitev svojega najnovejšega In najbolj donosnega posla - poroke kraljice internetne prodaje Fran Donolly, doživi Mary skoraj usodno srečanje s kontejnerjem za smeti, pred katerim jo reši zapeljivi Dr Steve Edison, Ko z njim preživi prelep romantični večer, začuti, da ponovno obstaja razlog, zaradi katerega lahko spet verjame v
Nagrajenci kina: Antta Jeraj, Kidričeva 6. VeleiY)e. Milena Kalisek. Mali Vrh 14 a, Šmartno ob Paki. Barbara Kodrun. Polzela 209. Polzela
ljubezen. Vendar pa se njen svet postavi na glavo, ko izve, da je Steve zaročenec Fran Donolly, katere poroko naj bi Mary načrtovala. Kupid in kariera treščita drug v drugega.
SOBA ZA PANIKO (triler)
Režija: David Fincher Vioge: Jodie Foster, Kristen Stewart, Forest Whitaker. Jare d Leto
Doizina: 112 minut Četrtek, 4. 7., ob 21.00 Pelek,5. 7., ob 21.00 Sobota. 6. 7., ob 23.15 Nedeija, 7. 7., ob 21.00 Ponedeijek, 8. 7.. ob 18.30 Torek. 9. 7., ob 20.30 Ujeti v newyorški hiši, v sobi za paniko, skriti komori, zgrajeni kot zavetišče ob morebitnem vlomu, pravkar iočena Meg s hčerko Saraii, Igrata smrtonosno igro mačke z mišjo stremi vlomilci, ki vlomijo v njun dom. Nekaj je skrito v sobi in zato je ta soba glavna tarča napada. M02. KI GA Ni BILO (kriminalka, drama)
Režija: Joel Coen, Ethan Coen
Vloge : Billy Bob Tfiornton, Frances Mc Dor mand Dolžina:116 minut Petek, 5. 7., ob 18.30 Prešuštvo, izdaja, umor !
HHŘ
KA<RTOVAlKA POROK
(romanHcna komedijo) Petek. 5.7., ob 19.00 MOŽ, KI GA NI BILO (kriminalka» drama)
Petek, 5, 7., ob 21,30 Sobota, 6.7., ob 20.00 Nedelja, 7.7.. ob 20.00 Ponedeljek, 8.7 SOBA ZA PANIKO (triler)
Sobota, 6.7., ob 22.00 KREMENČKOVI 3- VIVA ROCK VEGAS (komedlia) (Otroška matineja)
Nedelja, 7.7.. ob 17.30
Cena vstopnic: redne predstave 700 SU, premiere 800 SiT, otroške matineje 400 SIT.
tniormacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. lili rezervacij vstopnic !
SLOVENIJA
C»njem VilBnjčans in stanovale« Suretove oDvi^ćano. da to zaradi ooruvs Sianetove css» vValerjit med Q6.07 2002 in 16.08 2002 pnh^alo do občasnih m stalnih cestnih zapor na Stanetovi ceâl od k^âeâia i Gregorčičevo e«sto do odcsoa Jiřinové ce$te. Ofivo: bo urejen (Gufideva cesta), uporabnike naptoiamo, SaupoitivaMspfsmenjefio prometno sigrialJzacIjo Jn ureflllev.
veligkjg
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. S: 898 17 51
Uporabnike komunalnih storttev obvešćarpo. da morebitne reklamaci)e giede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podisQa na telefone:

ENERGETIKA:
VODOVOD:
KANALIZACUA:
03/896-t2-56
V primeru reklamacije glede obraćima poUičřte: ' za individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 < za industrijo:	03/896-11-44.
POSREBIU SLUM: 03/ 891-SI-53,041/ 390-138.131/ 38Q-13B
r^itf ^ tofp II IBN recaia* • e ^ rri mai^:
ÙIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Uroš Koinik. Nazane, Tralnikova 9 Ursula SKvarć, Cesta XJV.dlvizííe 10, Veler^e, Spasqe Bulajiú. SonCna pot Velenje, T|dšd Osolnik. Ši(ale182
Rok.MikJradJug, rojen 1927, Ce0e, Na z^ici 6, Frančiška Gosiećnlk. rojena 1918, Radegunds 43, Franc ŠmarCan, rojen 1941, Ro&il vrti 19 ^nion Mliner, rojen 1922» Komec 11
300.000 SIT več za vaš stari avto!
Ob menjavi kateregakoli rabljenega vozila za novi focus ali mondeo z zaloge, vam v Fordovih salonih do konca junija k cenitvi Eurotax prištejemo še 300.000 tolarjev)
AC Mlakar 03/89866 70
V
ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD
% rdeča dvorana
âRZ Rdeča dvorana Velenie zaposli
STROKOVNEGA DELAVCA ŠPORTNE ZVEZE VELENJE
Pogoji:
VI. ali VII. stopnja izobrazbe •državljanstvo RS S let delovnih izkušenj •pogovorrH3 znanje angleškega ali nemškega jazika -izpfi B. kategorie
•obvladovanje programskega okolfa Word, Excel. Cord Draw, MS Oflice
Prednost bodo imeli kandidati, ki so zaKliućili Fakulteto za Sport, kj poznajo organizacijo in razmere v športu v MO veíenje. kl ^e Imajo delovne izkuânje na podobnih delovnin mestit^, dela zotroK?, mladostniki, odraslimi pri organiziranju in izvajarrju športnih tekmovanj in f^řreditev in, ki živijo v Mû Velenje.
Z izbrano Mndidatko ali kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za doloôen čas, zmožnostjo sktenitve za nedoloč«) ôas In s 6 mesečnim poskusom deiom. Kandidati bodo vabljeni na razgovor Odgovore o izbiri bodo kandidati prejeli vroku 30 dni.
Pisne prijave pošijite 8 dni po objavi na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3. 3320 VetCTje.spripisom^PRIJAVA NA RAZPIS-.
ir A III o v il L il K J il
6.00 Dobro \u\rc: 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Policiiski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.3G Poročila; l^o-vosti olimpijskega komileja • športa za vse: 10.00 Nassndenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdafkje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Music mix; 19.00 Na svidenje.
PETEK, S. julija
6.00 Pozdrav; 8.30 Poročila; 6.45 Na da-našnii dan: 7.00 Horoskop: 7,15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenlie; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti: 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOMjalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kda|,kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenie.
SOBOTA, h. iulijo
6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Nada-naSni; dan; 7.00 HoroskDp; 7,15 Cestne irrfonnaclje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7^0 Poročila; 8.00 Polepšajmo a sd>otno juin; 8.30 FWoâla; 9,30 Po-roůla; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na sedenje; 14.00 Pozdrav; Čestifte; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdai, kje, kaj; 16,30 Poročila, 17.00 Rock Sok: 18.0019.00 Naswdenje.
NEDEUA, 7. iuliia
6.00 Dobro iutro; 6.30 Poročila: 6.45 Ma da-našn|idsn; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne fnlormacije • poročilo Avto molo zve-zeSlo\«ni|e: 8.00Duhovnaiskania; 8 30Poročila:9.00Kdai, l^j^.^^0Po-roaia: 10.00 Na svidenie;14.00 Pozdrav; l.blokčeslilk; 14.45 £PP: 15.00 II. blok čestitk: 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. julijo
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poničila; 8.00 Ponedeljkov nasvetzarBcionaJno rabo energije; 8.30Poroâla: 9.30Poročila;.10.00Nasvidenje: 14.00Pozdrav: 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročlla;16.00Kdaj, Ige, kaj: 16.30 Poračila; 17.00 Po-nedelikov šport; 18.00Gajlnkotiček; 18.30 Poročila; 19,00 Nasvidenje.
TOREK, 9. iuliio
6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 7.00Horo-skop; 7.15 Cestne intorniacije Avto moto zve» Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džubtí<s;8.30,9.30 Poročifa; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kie, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Naši krap in liudje; 16.30 Poročila; Pesem tedna, 19.00 Ma svidenje.
SREDA, lO.iuliia
16.00 Dobro iuiro; 6.30 Poročifa; 6.45 Na da-našnii dan; 7.00 Horo^op: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenlie; 7,30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešievjenaša; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenie.
CVETLIČARNA IRiS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
-liroks ponQdItt annžma}ev, orttja, lončnic^, -pogrebne ftoritve v ceMI MežBMt plačila na vtć ottrelitfv 24 «r na dao
TtL: OS/ Ste 96 52,âSM: 041/682
O
V lednu od 24.iunlia 2002 do SO.iunija 2002 niso povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postai^ (AMP) naobmočju Mestne občine Vdenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-ume <oncefitracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VEIENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URN£ KONCENTRACIJE S02 od 24.junija 2002 do 30.iuniia 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
	1		
			
-			
	ri		
i			
		1	M
	1 lIhoMJUJJ	-jw 1	
&0$tanj tc^olôisa 2&v00nje ofudlov vectnjc velk1	$kale
gofia
B24.Jun Q25.jun 92e.Jun DŽT.jun SZS.Jun DZS.jun E830.|un
m^navraúnost 350 mikro-g S02/m3 zrakd ^čna vredrusi. 700 mikfo^g S02/m3 zraks

mali OGLASI
DELO
SLOVENSKI FANT išče honorarno delo, pripravljen je pomagal tudi ostare lm. Telefon 58M-838. KOLESA
ŽENSKO KOLO PRODAM za
5000 SIT Telefon 541-84-81.
OSTALO
ODDAM SOBE, soupor^a kuhinje. Meri F^tnč, Stan Grad, otok Hvar Telefon 00385-217-65-269. ODDAM APARTMA V Dolu pri Starem Gradu na Hvaru. Vera Moâkatelo telefon 00385/21-765-717. ODDAM APARTMA za počitnice za 3-4 osebe v privË hiši v Ankaranu. Tebfon 031/710-475.
POSESTI
PRODAM010 let staro enodružinsko fiišo brezfasdadev Zg.Grušovljah12,s613 m2 veWiko stavbno pan:elo. GSM 041/279-950 ali 03/5701-268.
ĐVOSTANOVANJSKO HIŠO z
urejeno ohi$nico,1700 m2,prodam v Slovenj Gradcu. GSM 041/539-926.
ZAZIDLJIVO PARCELO 900 m2
na ravnini v Zgornji Savinjski dolini, na sončni fegi, prodam. Telefon 5835-211. PRODAM HIŠO Javčafjeva 11. Šmaiie pri Jelšah, novogradnja, mimo okolje, GSM 041/763-508.
STIKI < POZNANSTVA
UPOKOJENEC SREDNJIH LET
išče žensko za družbo na morju, {10 dni). Stn^ške krijem sam. GSM 031/737-461. VDOVEC SREDNIH LET z lepo pokojnino in novo htšo, želi spoznati dobro gospodinjo do 50 let staro za trajno vezo. AR GSM 031/637-461.
UPOKOJENEC. VDOVEC, srar 74 let, s hišo, vrtom, avtomobilom, želi spoznati gospodin;© za skupno življenje. Zaželen vozniški izprt. Šifra "Dedovanje!" RAZNO PRODAM DOMAČE RDEČE VINO ugodno prodam. Telefon 5888-594. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro 16 mesecev, prodam po polovični ceni. Telefon 5865-086
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, Peg-perego, lanski model, ugodno prodam. GSM 041/404-733.
PRODAM ŠOTOR ZA 5 oseb za 25.000 SIT Telefon 5882-304. zvečer
DOMAČE. KVALITETNO 50%
žganje in otroško kolo do 6 let z čelado, prodam. GSM 041/344-883.
PRODAM diatonično hannciniko, starinsko. Tel.: 031 673 461 STORITVE
NA SVOJEM DOMU čuvam otroke GSM 031/676-970.
iiMi
K OELJE Kosovelovo 1 S 03/49268 93
MARGITd.o.o. Janka VrabičalOa, adaptacije stanovanj In kopalnic na ključ. GSM 031/290-127.
STANOVANJE
ENO ETAŽO STAREJŠE HIŠE
(komfortno delno opremljeno
dvosobno s^novanje), oddam pod zelo ugodnimi pogoji mirni družini ali osebam na začasnem delu v Velenju. GSM pustite na upravi lista: 898-17-51 VOZILA
0SE6NI AVTO AX 1,4 dizel, letnik 91, prodam. Telefon 5870-006,
R-4GTL, letnik 91, prodam.
GSM 041/7S-109.
FORD TRANSIT D, furgon, letnik
97.50.000 km, bele barve,
ugodno prodam. Telefon 8915-
140.
ŽIVALI
PRODAJA NESNIC7.7. od 8. do
8.30 v Š^eku. Telefon 02/87-61-202,
BIKCA, 1 teden starega, pn:-dam. Telefon 5832-125. SIVO-RJAVOTELICO, brejo 8 mesecev, prodam. GSM 041/354-611.
PUJSKE, težke 25-30 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali 031/874-813.
KOZO, smaste pasme, staro 1 leto, ugodno prodam. GSM 041/801-398.
TELIČKO, sivo, težko 130 kg, prodam, Telefon 5869-849. TRI MLADE OVCE in traktor Po-souai 21, kot nov, gume nove, prodam GSM 031/606-322, zvečer.
BIKCA SIMENTALCA. težkega 120 kg, prodam. GSM 041/453-308.
JAGENČKE ZA ZAKOL prodam. Telefon 5892-185. BREJE SVINJE PRODAM. Telefon 5881-845.
TELICO SIMENTALKO, plemensko, brejo 8 mesecev, prodam, Telefon 5893-856. JAGENČKE ZA ZAKOL prodam. Telefon 5886-224.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom \feteii|e OBVESTILO
Spcs^tovone zavarovanke, sposrovar^ zavarovanci, d}vešćarPo vas, CË |e tei ; 112 rezervirana za službo nujne meclk;lnske pomoči. Na to t^etcnsKo poldlčile SAMO V NUJNIH PRI-MERiH. iw|e ardůl bulej i1 <ú\ pu^o(j|}e utuženu fivljeiije In je pci(Bt)noiakot^e ul<7epan|e ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na ie| Steviltó snemamo. Za inforniacije v zvezi z reševalno ^o kličite na telefonsko šte^^ 8995-473. dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravnlkt;
Četrtek. 4. julij pcpottËr drmed.. ur^enca dopoldan Špital, cJr.med,, [>opoldan PirlovSek, dr med,, noćnodežijsivo Kozorog, dr m«i. in Stravrtk. đc med. Petek. 5. juHja • popoítíéí^ Fv^oà, dr med., dopoldan Mik drmed popoldan Cođč. dr. med.. noCno deâi/stvo Puvďlč drmed.. in Urbane, dr med.
Sobola, nedrja 6. in 7. julij dopddar F^ovš^ dr. med. popoldne ^iđ, dr med., nočno dežurstvo PirtovSekdr med,, SpUai, dr med. In Pwálč é. med.
Ponedeljef; d.julH 2002 popoldne ČoHč, dr.med.« utç^ica do poldan Špni, drmed.. pc^ioWan Puvaluč. dtmed.. noćno dežurstvo Slas^, dr med. in Čdič, dr. med. Torek 9. jui^ 2002 popolitie PirvBlIčeva, dr. med, ir^enoa do-pofdar PuvaHč, dr med., popddan iJrt)anc drmed., nočnad^-na Špital, dr n^, h Smonlo; dr med. eredalO. jjiijfl 2002 popodne Slavič. dr med., urgencadopoldne PuvQJtó dr med» popcWneČoltč, dr med., nočna cfežiimaVV dosič, dr. med In Stupar. dr med.
Zobozdravniki:
Sobota in nede|3 6. ii 7. juija 2002, Minsiav Pa^č, dc sTcm v dežurni zobni Titniami
msmsM^m
L^aTBCeter Velenje,	1. Izdaja nujnih zcMf in zdra-
vil na rec8{H3, predp^e isieça dne. Ob nede|alt ti ditasfilh praz-niklii |e orpilzir^n odmor za koslo od 13.00 do 14.00, leietcr 89S-1880.
Od 5. julija doU.juQa S^ Mlkbvžin, d: vet. med, GSM 041/633.876.

Poslovni sistem
Prešernova cesta 1a, Velenje
SLOVENIJA

»
C %
Si
Cenjene Velenjčane in stanovalce Prešernove ceste obveščamo, da bo zaradi obnove PreSernove \ ceste v Velenju med 08,07. 2002 In 16.08.2002, prihajalo do obačsnih in stalnih cestnih zapor na Prešernovi cesti o križišča s Cesto talcev do križišča z Jenkovo cesto. Obvoz bo urejen, uporabnike naprošamo, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo In ureditev.

Hvala za razumevanje!
FORI d.0.0.

C e » r ^ '—'
Tihw
ZAHVALA
v 69. Iclu siaro.sii jc <kJšIh iKj nas mama in Mara mama
Piuzan (ion) je in
drovi^Čo,
/a man oh) V)
naše išče.
fXÍSJu si liho. hiny.
slovnsd
tjd kjorni
Ltyljenja, no
MARIJA NAPOTNIK
iz Belih Vod II. L 1934 - 77. 6. 2002
Iskreno sc zahvaljujemo vsem stîrodnikom, st'jscdom in -sokrajanom za darovane sveče, cvetje in množičen obisk na domu 1er lako številno spremstvo na njeni /adnji poti. Hvala tudi govorniku, gospodu Ivanu Pudgarju, kaplanu, gospcxlu Janku Kvairicu za opravljen cerkveni obred 1er pt)grebni službi
Usar.
ýMhijttci sin Andreja hčerke Jrdica, Ančka in Marta z dntfjnami
K
i-;?

V glol>oki žalosti sporočamo, da nas jc v 82. letu slarosli zapustila naša draga mama in babica
NE ZIKA POKLEKÁ
Od nje smo se poslovili v petek. 28.6.20(IZ na pokopališču v ZavoJnjah.
Iskrena hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽAIMJOCI VSI NJENI
NAGRADNA KRIŽANKA
''seba"
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tí.0.0.
Specializirani prodajni center za prodajo gips p(ošč RIGIPS z vijaki in konstrukcijo, izolacije, štukaturnih letev, kovinskih podbojev, luči, strešnih oken VELUX. suhih estrihov, kasetnih stropov ARMSIDONG, kovinskih In steklenih pregradnih sten, mansard, kovinskih konstrukcij za obešanje umivalnikov in WC školjk, električnega orodja MAKITA ter ročnega orodja.
SISTEMI SODOBNE GRADNJE Sedež podjetja: Celje, Lava 9/ a, Tel,: 03/425-70 10
Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 15. julija na naslov: Na§ čas do.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka PODJETJA SEBA. IzžrebaJl bomo tri nagrade: Inagrada: kombinezor
2.	nag rada: dežnik
3.	nagrada: kapa
SebA
zakuuCnadelvv
gradbeništvu d.o.o.
OSAMITEV ZA8A3 SUMA OKUZU
QOCU
v sabijf
SMER PROJEKTIRANE CeSTE

RUliENO-RJAA aARVX. OKRA
STANKO CAJNKAR
KAhM. ZA INSTALA-CUE
OTOK
čarovnice
KIRtG
VODNA 2WA.
KLEŠČAMI
R
RBQSV RUSIJI
(IMBHA
NAOfUOA
T
OOVISJAI-SR&OSTVD
•neeTAN. GOVCOO
N
OMM^ CVET V
KAMNU
N000M6T. 3TAQK3N V
mo
LLII04JA6 fSTAR.J
oiroSKA
ZADMICA
(POKm)]
AKVAAU. RiaCA
«OhUM
ca>toe
«MIHA
R
O
aožmar
VNOADU. wrro.
TAKOeOTU idiKAVA
srrjE, NAKAZA.
SPAKA
R
mAsi
SHICUA, ALLUlMi*
FORDOV MALÔSK
OAEL V
OEPMAN.
SHH ÔRBIH
ME^O
NA JAPON. OTOKO KjgSU
z osrednje proslave ob prazniku občine Gornji Grad
Korenito spremenili podobo občine
GORNJI (iRAD. 28. junij» -'Ibdi iiito^ so v<>ornjcm Gnidii pripravili kiir ncknj prireditev, s kiilcrimi so XH/n^mov^Hi občinski pr»/nik. l'akt» so ini'd drugim mlprli n</s(uvo likov» riih <icl ćl»nov dru^va GhI v ^h-
na kalori so nckiilcrhn naj za-siui^nejšlm občanom podelili občinska priznanja.
Žu|>iin ol>Oinc (k)rr\ii (ín^ci To* ni Rifcij jev slavna«Lncm nagovoru zbranim pimiian). da «> v <wmih Iciih kořenilosprenieni-
( entcr za starejše občane. Na-îEcravajo pa kt>nčall i>c iitíka!i?-ra vlaganja v komunalno na^l-gradnjo. V prihodnjih kiih naj líivtíívlagallv/asclkiit Bi^nain Nova Šiilia, '»Tak.^uop<H želimo nadaljevali tudi v prihodnje. V
ko Krajne. Polog cMiionjcnili priznanj so piidcllli Ic Kc)clK>k<»vo pri/mit^k ^ cxliit^cn uspeh vvscK i>wnih Iclih iwjuwnc k>lc (prejele H? gu: Spehi Kr/iinr. Mojca La-mut, Nikolina IgnjaitC in Maja Polanick), s priznanji	/J-

Dobitniki ziat&ga grba in grba občine.
Zaraći službene zaddanosti tvana Korena, ki so mu po* delili naziv častni občan, na podelitev ni btio.
liTíjí Šln.'ki> mlkrili doprsni kip dr. I^<ivlu I^ulncrju in spominsko ploščo mjitcmntiku BÍji/u Matku, pripravili okrotí u mi-Mt n» temo Dopolnilne dej^iv* nosti v lonctijstvu in loneHjstvo v Evropski skupnosti, več* ^]H>rt» nih fckmovanj.
Na dan državm>sli so prcdsla-vili novo knjigo gomjegrajskcga publicista Edija Mavriia — Sa-vlnjcana z na^^U^vom Tranc Kocbek - Aljaž Savinjskih Alp, osrednji dogodek praznovanja pa je bila proslava v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma.
[ipodi>bo lega okolja, in da jc l>i-(a odloCiicvo ialc<ni razvojni poli pravilna. Pohvalijo se lahko s kar nekaj pridobi t vami. ki sc^ pripi>ntogle k boljšemu življenju tukajšnjih občanov. Med drugim v teh dneh po kar nekaj težavah zaključujejo priîjckt daljinskega ogrevanja, kanalizacijskem omrežje v PuiUnireêju. po-magaj<i kjnetom pri razvijanju dopoliiilnih dejavnosti na knîc-lijah. Vtem irenulku imajo od' prta Jliri gradbišča, med katerimi sta najveCji izgratinja prizidka k pcidružiiični šoli v BoCni in
pripravi imamo Se nekaj pr^^jek-lov, ki bodo pripomogli k boljšemu poCutju in življenju obéantw. k razv(^ju okolja. Bodo kar zahtevni, vendar se bomo ludi zanje (rudili pridobili evropska sredstva.«
V nadaljevanju pn^slavc so pi''-delili nagrade obiinc Gornji Orati: na/ivc-astni írfK-jn so pixJc-lili Ivanu Korenu (bivSemu tukajšnjemu župniku), ZhUi ^rb ubèiriosia prejela Jožica Kolčne in Frane Pahovnik, (»rh obiitie pa Tatjana (iokïb.lîitjîina Bc/4)v^k. Riuii Stakne, Franc Ptvntó in Žiir-
KS Šoštanj ■ ob prazniku mesta
Končno obnovljen Kaj u hov park
ŠOŠTANJ. 29. junija • 2H. jii. nga pred 91. teli jc ŠoM^n} po» stal mcstH. ic nekaj Ici kmjťv-na skupnost Šoštanj/a/namu* jc t» dojjodek /nekaj prireditvami. letošnjo so združili z dnevom državnosti in ob tej priložnosti predali svojemu namenu obnovljen K^Juhov park. Na* ložba Je veljala dobrih I? milijonov tolarjev, denar /sinjo pa jc prispevala KS.
Kol je ob tej priložnosti naglasila predsednica KS Sc^tanj mag. Cvetka Tinauer. je bila
prenova Kajuhovega parka prednmtna naloga Štiriletnega pn^gramasedanjegavcîdstva KS. »To je pridťibitev in nanjo smo /elo |)ono.vni. Cepmv je mestni park (akscn sele kratek čas. sq že vidi, da smo s tem zadeli v ]H)lno. kajti postaja priljubljeno zbirališče mladih in starvji^ih krajanov; To pa je bil <»sn<»vni nanien.«^
Sicer pa je Tinauerjeva âe podčrtala, da ob prevzemu vodenja KS pred Štirimi leti stanje (li bilo rožnato. Danes pa lahko
!Ne na)veCji skeptiki vidijo. Ud mc.sto do{}iva prijazijejSo podobo. Pobarvali so že približno 81) objektov .,. I7râ7,ila je upanje, da bo tudi nt^vo w^dstvo nadaljevalo projekt Mesta svetlobe, ki ne pt>meni več le barvanja prtK-clij stavb.
Priložnostno slovesnost so popestrili godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, mladi SoStanjski pesfiiti, uCenci tamkajšnje glasbene Sole ter mažo retke-
mtp
hvalili za tvorno sixlelovanje in delovanje Se podjetju Deos iz Ljubljane. Društvu up(5kojena'V Gornji Grad nb SiMeinici delovanja in pt^djclju Alpe-Jadran center za ieztuejno st'jdelovajije iz Cekivca.
Priložnostni kulturni program so pripravili uCcnci tamkajšnje 4>snovnc5oie, Jož^ Miklavc iz Velenja pu je \idcležcnecin proslave zavrtel nim o Icpi>tali in pridobitvah samostojne obiine Gornji Grziú,
MTP
Šmartno ob Pakl
s plesom po Sloveniji
ŠMARTNO OB PAKI, .Mi. junija - Folklorna skupina Oljksi iz Smar(nc$*a ob Paki in člani tamkajšnjega kuUurnepi društva so na letnem odru pri razvalinah j^radu nad podjetjem Lra Vino pripravili prireditev /. naslovom S plesom po Sloveniji. Hkrati so / njo /aznumovali (u<M minuli dan dr/^ivnosli. Ob tej priložnosti je/brane nagovoril župan Ivan Rakun, kije/nova opozoril na veliko dejanje Slovenccv ob osamosvojitvi.
Organi/aU^rji prireditve«i tokrat v goste povabili: folklorni skupini .lulijana -Ilrušica (predstavila se je s spletom gorenjskih in mc.^Canskih plesov) in Ribno pri Bledu (zaplesah so splete plesov, značilnih 7a njihovo okolje, zaigrali pa so 5e na domaČe orodje), tamburaški) skupino Polzela, nastopili pa sk\ še otrctška iV^lklorna sk'upina šmarške osnovne sole in seveda gostitelji, Oljkarji so ob tej prilt>ŽJiosli predstavili splete plesov /zgornje Savinjske doline, s katerimi se bodo sredi tega meseca predstavili še na zaključnem srečanju folklornih skupin v La.<kem.
TomaŽ Ixsnjak. vodja šntarske folklorne skiipine je bil s številom obiskovalcev zadcîvoljen. »Prire^lilevsmo pripravili za [x^pcstritev tukajšnjega dogajanja, da ljuden) povemo, da Šc delamo, ^'linui si. da bi p(^stala tradicionalna. Nanjo nameravamo vsakokrat vabîti druge skupine in tako ljubiteljem narodopisnega izrc^cila predstavili plese iz cele Slovenije.«
mtp


,1 t -
\ i ^ ř It.
Otvoritve prenovljenega mestnega parka se Je udeleži/o kar nekaj občanov in s tem dokazali,
da Je bila odločitev o njegovi ureditvi pravilna. {Foto: mk)
Vošnjakove usnjarne nI več
Padec v treh slikah
SOSTAM, 24. junija-Hile s<» p4»irehne ure Irdťf^u dela v šc bolj nehvaležnih delov nih po^iojih: več kot l.5<K) vrtin, cjkrou 150 ke eksploziva in I.IOO metrov zjtži^alne vrvice
in rezek pok.
V nekaj sekundah se je ena izmed mogočnih stavb nekdanje Vošnjakove asnjarne. ki je dese tlet jaštevihiim Saleèanom rezala kr\ih. spremenila v kup
ruševin. Rušenje je opravilo hčerijjskti pí^djetje Prenu>gov-nika Velenje Katnnolom Paka.
■ Besedilo In slike: M.
Hrusti