^ -- VAS S\ ETOVALEC ZA BORZO IN \ REDNOSTNE PAPIRJE iSVETOVAN« Gorenjska Banka «ai Gorenjske banke — % PRODAJA bančnih Ok^ Gorenjska banka d.d . Blerwisova cA, Kmnj Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 39 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 18. maja 2004 • V Sobotni požar na poslovnih prostorih v Savski loki je povzročil za pet milijonov evrov škode. Gasilci so imeli težave s hidrantnim omrežjem. Kranj - Požar na Planikinem dvorišču v Savski loki, ki je v soboto dopoldne popolnoma uničil poslovne objekte zasebnih podjetij Pekarstvo Orehek, GM Foto, Sumont in nekaj praznih skladiščnih prostorov, je imel razsežnosti, kakršnih v Kranju že dolgo ne pomnijo. Še najbolj mu je bil v svoji uničevalni sli primerljiv požar v Agromehaniki v Hrastju leta 1985. Posledice požara so katastrofalne, povzročeno škodo pa ocei^ujejo na pet milyonov evrov. klicnih gasilcev Janko Klemen-čič. Okoli 100 gasilcev je zato uspelo požar omejiti šele po dobrih dveh urah. « v v požaru so popolnoma zgoreli vsi poslovni prostori kranjskih zasebnih podjetij. Foto: Simon Subic Požar je izbruhnil med izvajanjem izolacijskih del na strehi Pekarstva Orehek. Pri toplotni obdelavi bitumenskega traku z gorilnikom je nekaj pred enajsto uro prišlo do pregretja snovi. Delavci so sicer poskušali ogenj ukrotiti sami, a je pločevina na montirani strešni konstrukciji, izolirani s stiroporom in lesenim opažem, takoj zagorela, zaradi vetra pa se je ogenj v trenutku razširil na druga poslopja. Za nameček niti dežurna ekipg Gasilsko reševalne službe iz Kranja ni mogla kaj prida pomagati, saj je bilo tamkajšnje hidrantno omrežje preslabo urejeno. "Zaradi velikega hkratne- v • Brižinski spomeniki prvič 99 doma 99 Ljubljana - Včeraj zvečer sta predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop in bavarski ministrski predsednik dr. Edmund Stoiber v Narodni in univerzitetni knjižnici odprla razstavo najstarejših slovenskih pisnih listin z naslovom Rojstni list slovenske kulture. Prvič v zgodovini bodo na enem mestu javnosti predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki. Celovški rokopis, Cedadski rokopis in Stiski rokopis. Najpomembnejši med njimi so seveda Brižinski spomeniki, ki niso le najstarejši zapis v slovenščini, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici, morda pa tudi najstarejši slovanski rokopis sploh, saj naj bi nastali med letoma 972 in 1039, verjetno nekje na Koroškem, ob Vrbskem jezeru. Od leta 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Hkrati je ta zapis tesno povezan tudi z drugima dvema tokrat predstavljenima rokopisoma, ki sta shranjena v Italiji oziroma Avstriji, pa tudi Stiškim rokopisom, ki ga hrani NUK. Vsebinsko zasnovo razstave je pripravil Mihael Glavan. Majhna razstava velikega pomena, kot je bilo povedano ob odprtju, bo v prostorih NUK-a odprta do 20. junija, zaradi prostorske omejenosti, varnostnih zahtev ter kon-zervacijskih določil je v prostoru lahko le 30 hkratnih obiskovalcev. V četrtek bo v NUK-u potekal tudi znanstveni kolokvij, ob tem pa bo izšel še bogat razstavni katalog in veČ drugih publikacij o dokumentih, povezanih z razstavo. Igor Kavčič Brižinski spomeniki so v Sloveniji pod strogimi varnostnimi ukrepi. V petek so si jih med prvimi ogledali: (od eve) minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ministrica za kulturo Andreja Rihter, ravnatelj NUK mag. Lenart Šetinc in predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš. »v/ / i Marija Markes Marija Markes državna sekretarka Ljublana - Zadnji iz nove ministrske ekipe v Ropovi vladi se je predstavil kmetijski minister Milan Pogačnik, ki namerava biti predvsem tehnični minister, kot je poudaril na svoji prvi novinarski konferenci. V četrtek je vlada potrdila tudi novo državno sekretarko Marjjo Markeš (na fotografiji), ki prihaja z Gorenjskega in bo zadolžena predvsem za razvoj podeželja, kar bo po ministrovih besedah ena temeljnih prioritet letos in v prihodnjih letih. MarkeŠe-va, ki ima doktorat z dunajske univerze za kmetijstvo, velja za izjemno strokovnjakinjo na tem področju, doslej je bila zaposlena v Triglavskem narodnem parku. Kot je dejala na predstavitvi, je lagodno, dokler dogajanje spremljaš v drugi ali tretji vrsti, ko pa si povabljen k sodelovanju, ne moreš reči ne. Novi minister se bo skupaj s svojo ekipo že v začetku moral soočiti s pomanjkanjem denarja, saj je bil precejšen del sredstev letošnjega proračuna že porabljen za plačila obveznosti iz preteklega leta, med drugim tudi za plačila Škode, ki jo je povzročila suša. Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič ga odvzema vode je tlak v ceveh tako padel, da ni bilo mogoče gasiti, z dvanajst tisoč litri vode, kolikor smo je pripeljali s seboj, pa kaj veliko pri takem požaru ni bilo mogoče storiti. Sele s pomočjo prostovoljnih gasilcev smo v slabi uri uspeli napeljati cevi v bližnjo Savo," je pojasnil vodja operative kranjskih po- V objektu so bili skladiščeni tudi kurilno olje in kemikalije, vendar se jih na srečo ogenj ni dotaknil. Dodatno nevarnost so predstavljale plinske jeklenke, ki so jih delavci v paniki pustili na strehi, a so jih gasilci še pravočasno umaknili, sicer bi bila katastrofa še večja. Že tako je ogenj povzročil izredno visoke temperature, zaradi katerih so pokala stekla na bližnji Planiki-ni stavbi, iz katere so iz varnosti takoj evakuirali vse delavce. Simon Šubic Zelena elektrika Astoriji S priključkom na zeleno elektriko želijo v hotelu Astoria na Bledu slediti prizadevanjem za ohranjanje okolja in hkrati biti bolj gospodarni pri porabljeni elektriki. Bled - Podjetje Ekowatt iz Ljubljane je prvi teden v maju hotelu Astoria na Bledu kot prvemu odjemalcu zelene elektrike podelilo certifikat, kije potrdilo "za nakup energije iz obnovljivih virov v letu 2004 v količini 288.192 kilovatnih ur, s čimer je hotel pripomogel k varovanju okolja pred toplogrednimi plini". Na listini sta zapisana Še letni prihranek drugih energen-tov - premoga 38 ton, kurilnega olja 23.218 litrov, zemeljskega plina 26.934 kubičnih metrov, nafte 31.669 litrov in komunalnih odpadkov 109 ton - in letna razbremenitev ozračja pred toplogrednimi plini - ogljikovim dioksidom (C02) 216.144 kilogramov, žveplovim dioksidom (S02) 4.035 kilogramov in dušikovimi oksidi (NOX) 219 kilogramov. Pod zelenq razumemo električno energijo, ki je proizvedena z izkoriščanjem vodne energije, še zlasti v malih hidroelektrarnah, ki najmanj posegajo v naravno okolje. Po besedah Marka Gospodjinačkega, direktorja Ekowatta, bodo z večanjem števila odjemalcev zelene elektrike del cene kilovatne ure namenjali tudi izgradnji novih obnovljivih virov energije, s čemer bo nakup za odjemalca dobil bolj otipljive oziroma vidne pozitivne rezultate. Direktor hotela Astoria Vlado Kovač pravi, da so se za odjem zelene elektrike odločili, ker želijo v prvi vrsti prispevati k ohranjanju okolja, po drugi strani pa je zanje tovrstna elektrika za nekaj odstotkov cenejša pri kilovatni uri. "V prihodnje gre pričakovati, da bodo tudi naši gostje bolj osveščeni in se bodo vračali v objekte, ki so okolju prijazni," Še dodaja. V hotelu, kjer je lani prenočevalo okoli 25 000 gostov, večinoma tujih, so tudi sicer ekološko naravnani pri nakupu eko olja za ogrevanje, v pralnici uporabljajo pralne praške brez dodanih fosfatov, pri hrani skrbijo za uporabo čim večjega deleža bio živil in sortirajo kuhinjske odpadke. Mendi Kokot CO H O CN IT) ro O r- CN CN CN CN GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p.. Glavna c. 2, Naklo tel.: 04 25 77 270 MAjimžJiK MALICA + PIJAČA 750 SIT W o GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Ne okoljevarstveniki 9 4 ekotalibani! Na Gorenjskem številne možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Krai\j - Obnovljivi viri energije, to so vodna, sončna in geoter-malna energija ter energga vetra in biomase naj bi v skladu z nacionalnim energetskim programom do leta 2010 predstav^a-li 12-odstotni delež v primarni energ^i, ki se sicer pridobiva iz nafte, premoga ali zemeljskega plina. Prav tako naj bi iz obnov-yivih virov energye zagotovili tudi 33-odstotni delež vse električne energije. Uporabo obnovljivih oblik energije država spodbuja z različnimi ukrepi - tako recimo zagotavlja odkup oziroma daje prednost odkupu električne energije, ki jo proizvajajo iz obnovljivih virov. "Začne se pri strateških usmeritvah občine. Vsaka občina mora na lokalni ravni presoditi, kaj lahko naredi na področju obnovljivih virov energije in kako bo občane oskrbovala z energijo," poudarjata Aleš Šaver in Aleš Bratkovič iz podjetja Eco Consulting. Na podlagi tega se izdela energetska zasnova občine. 'To predstavlja strokovno podlago za pripravo razvojnega programa občine na področju oskrbe in rabe energije, kar je obveznost občin po energetskem zakonu," so razložili pri agenciji za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Doslej je energetsko zasnovo sprejela manj kot polovica slovenskih občin. Na območju Gorenjske so to storile občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Ziri, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora in Kamnik. S sofinanciranjem izdelave energetskih zasnov želi agencija spodbuditi občine k sistematičnemu načrtovanju energetske oskrbe, učinkoviti rabi energije in izkoriščanju lokalnih energijskih virov, kot so obnovljivi viri, odpadna toplota iz industrijskih procesov in podobno. "To omogoča pripravo investicijskih in organizacijskih ukrepov ter prodor energetsko in stroškovno učinkovitih rešitev, ki prinašajo znižanje rabe energije, zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje in stroškov za energijo," še dodajajo pri agenciji za učinkovito rabo energije. Aleš Bratkovič N a r a vo va r st ve n i ki s pavšalnimi ocenami S sprejetjem energetske zasnove, je prepričan Šaver, bi bilo tudi manj težav z odporom prebivalcev pri uvajanju obnovljivih virov energije, tako kot se recimo dogaja pri postavljanju vetrne Aleš Šaver elektrarne na Volovji rebri. "Ponavadi gre za peščico ljudi, ki to izkoriščajo za svoje interese in samopromocijo. Sam jim pravim ekotalibani, ki se sploh ne zavedajo, kako težko je pridobiti vsak kilovat električne energije. Če bi bili zares naravovarstveniki, za kar se imajo, bi se zavzemali za obnovljive vire energije in s tem zmanjševanje negativnih vplivov na okolje." Doslej, dodaja Bratkovič, so navajali zgolj pavšalne ocene, koliko ptičev naj bi pobile te elektrarne, nihče pa ni postregel s konkretno analizo, koliko in kateri ptiči tam sploh živijo. "Nihče ne trdi, da ti posegi nimajo vpliva na okolje, vendar bi morali razmišljanja usmeriti v to, kako jih zmanjšati." V Španiji so problem beloglavih jastrebov, mrhovinarjev, ki so dokazano občutljivi na vetrne elektrarne, rešili tako, da redno vzdržujejo območje pod vetrnimi turbinami, obenem pa na sosednjem grebe- OKöC^ßl/Al^SlVEfJt ■'•I, nu naredijo mrhovišče. "Ali je kateri od teh naravovarstvenikov izračunal, koliko ljudi je recimo zbolelo ob termoelektrarni ali koliko gozdov je bilo uničenih," se ob tem še sprašuje Šaver. Nafte le še za petdeset let Treba se je zavedati, pravi Ša-ver, da ekonomsko izčrpljive zaloge nafte zadostujejo le še za 40, 50 let. "Naši otroci bodo živeli brez nafte," opozaija. Meni, da je narobe, da o obnovljivih virih energije govorimo kot o al- ternativnih virih, saj so premog, nafta in plin pravzaprav alternativa energiji vetra in sonca. Na » Gorenjskem, pravi Bratkovič, je mogoče izkoriščati predvsem vodni potencial za male vodne elektrarne, pa biomaso in v določeni meri sončno energijo. "Gorenjska ima zelo veliko možnosti pri izkoriščanju obnovljivih virov energije, medtem ko je z alternativnimi viri izredno revna." Med prednostmi obnovljivih virov energije je poleg pozitivnih vplivov na okolje z zmanjšanjem emisij treba upoš- tevati tudi pozitivne ekonomske učinke. "Odpirajo se nova delovna mesta v podjetjih, ki dobavljajo to energijo, obratovalni stroški podjetij so nizki, manjše je tveganje pri dobavi energije in ni tako velikega nihanja cen." Med slabostmi je Bratkovič izpostavil predvsem večje zagonske stroške, zaradi Česar je potrebna podpora države pri naložbi. Vendar gre pri tem za dolgoročno naložbo, medtem ko je oskrba s fosilnimi gorivi kratkoročno naravnana, še dodaj a Bratkovič. Mateja Rant Izbira med 91 kandidati Do petka opolnoči je sodelovanje na junijskih evropskih volitvah prijavilo Slovenija do 14.000 vojakov v Slovenski vojski so v soboto, 15. maja, proslavili dan Slovenske vojske. Nagovori vrhovnega poveljnika, načelnika in obrambnega ministra. Ljublana - V soboto, 15. maja, je bil dan Slovenske vojske kot spomin na maj leta 1991, ko je v učna centra na Igu in na Pekrah pri Mariboru prišlo prvih 300 nabornikov takratne Teritorialne obrambe Slovenije. Letošnji praznik je bil prvi po članstvu Slovenije v Natu, zato so vrhovni poveljnik, predsednik Republike Slovenije dr, Janez Drnovšek, načelnik generalštaba generalmajor Ladislav Lipič in minister za obrambo dr, Anton Grizold v svojih prazničnih govorih posebej govorili o vlogi, ki jo bo imela po številu majhna, vendar učinkovita in dobro organizirana Slovenska vojska. Pogoji za to so kakovostni odnosi, znanje in red. Slovenska vlada se je pretekli teden seznanila s strateškim pregledom obrambe 2002/2003 in z njenim razvojem do leta 2015, v katerem bosta prevladovala uveljavljanje poklicne vojske in pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. Slovenska vojska bo imela leta 2015 do 14.000 pripadnikov (dosedanji cilj je bil 18.000), med katerimi bo najmanj 8500 poklicnih vojakov. Organizirana bo v dveh brigadah, katerih sestava bo omogočala zagotavljanje sil za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe v dogovorjenem obsegu. V strateški rezervi bo ostalo približno 20.000 pripadnikov. Jože Košnjek Ljublana - Po podatkih republiške volilne komisije je kot zadnja oddala svojo kandidaturo za volitve v Evropski parlament, ki bodo 13. junija. Nacionalna stranka dela. Liste morajo biti po zakonu o volilni kampanji javno objavljene najkasneje do 29. maja. Kandidature bo na današnji seji preverila in potrdila repubhška volilna komisija. Na volitvah bodo sodelovale liste Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska demokratska KOTIČEK ZA NAROČNIKE Pred tednom dni nas je obiskal direktor odnosov z javnostjo v podjetju Goodyear, kije med drugim zadolžen tudi za Slovenijo, Chris Aked. Po vseh izkušnjah na globalni ravni ga je iskreno zanimalo, kako deluje slovenski regionalni časopis. V neformalnem klepetu nam je nato razkril, da je svojo poklicno pot začel v podobni časopisni hiši, zato ga Gorenjski glas zanima ne le kot odgovornega za komunikacije z javnostjo v Savi Tires, ampak tudi osebno. Prve ne pozabiš, pravijo, in to velja tudi za službo. Chrisu Akedu, takrat mlademu novinarju, je povsem na začetku, v prvih delovnih dneh, dala pomenljivo izkušnjo. Ko se je v bližini sedeža podjetja zgodil umor, je očividka na kraj zločina kot prvega poklicala prav njega. Ne policije ali rešilca, ampak novinarja regionalnega časopisa! Ob Šokantni izkušnji seje zavedel, kakšen vpliv imajo mediji, in postal ponosen na časopis, za katerega je pisal. Chrisu sem hvaležna za to zgodbo. V njenem sporočilu je pravzaprav vse, česar se moramo v Gorenjskem glasu zavedati: daje naša osnovna naloga objavljati vse pomembne regionalne novice, da moramo zaradi moči medija, ki jo imamo v rokah, peresa sukati kar se da odgovorno in da moramo prisluhniti bralcem. To je vse. To so korenine zdravega drevesa. Vse ostalo je nadrast. Petra Kejžar Jasna merila za pomoč Goreiya vas - Občinski svet je na zadnji seji sprejel pravilnik o vrednotenju programov na področju socialno humanitarnih dejavnosti, ki bodo sofinancirane iz občinskega proračuna. Programa, meril in kriterijev za dodeljevanje sredstev do sedaj občina še ni imela. Na-javni razpis se bodo lahko prijavili javni socialno varstveni zavodi, dobrodelne in invalidske organizacije, organizacije za samopomoč ter druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki skrbijo za zdravje in reševanje socialne stiske posameznikov. Denar se dodeli upravičencem, ki uspejo na javnem razpisu, višino sredstev pa bodo svetniki določili vsako leto v občinskem proračunu. Z izbranimi izvajalci se sklene pogodba za izvedbo, kriteriji in merila pa so izredno natančno določena. "Pravilnik je dobro pripravljen in omogoča, da so sredstva podeljena na jasen in pregleden način," je povedal predsednik pristojnega odbora Jury Krvina. Boštjan Bogataj 13 list s po 7 kandidati. stranka. Združena lista socialnih demokratov. Slovenska ljudska stranka. Nova Slovenija, Slovenska nacionalna stranka. Stranka mladih Slovenije in Zelenih Slovenije, Slovenija je naša. Stranka slovenskega naroda, Glas žensk Slovenije, Nacionalna stranka dela, Slovensko ekološko gibanje in Demokrati Slovenije. Skupno kar 13 list. Ker je na vsaki listi 7 kandidatov (toliko sedežev ima Slovenija v Evropskem parlamentu), bodo volivci na volitvah izbirali med 91 kandidati. Za evropske volitve velja proporcionalni oziroma sorazmerni sistem, po katerem bo lahko vsak od dobrih 1,6 milijona volilnih upravičencev na glasovnici obkrožil zaporedno številko pred listo, za katero se je odločil, na tej listi pa bo lahko obkrožil zaporedno Številko pred priimkom in imenom tistega kandidata, ki bi ga posebej izvolil za poslanca v Evropskem parlamentu, ter mu dal tako imenovani "prednostni ali prefe-renčni glas". "Na evropskih volitvah bo imel preferenčni glas večjo ve- ljavo kot na lokalnih volitvah," je pojasnil tajnik republiške volilne komisije Marko Golobič. "Volitve bodo ekipno tekmovanje list za mandate v parlamentu, zato bomo po volitvah najprej ugotavljali, koliko sedežev je dobila posamezna lista v parlamentu. Nato bomo ugotavljali, komu z liste je pripadel sedež, ali kandidatom po vrstnem redu na glasovnici ali kandidatu, kije zaradi preferenčnih glasov preskočil vrstni red. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Na ifsti, na kateri bo sedem kandidatov in bo zanjo glasovalo 140.000 volivk in volivcev, bo vrstni red preskočil tisti kandidat, ki bo dobil eno štirinajsti-no ah 10.001 glas. Če pa nihče na listi po tej formuli ne bo dobil zadosti glasov, bodo mandati razdeljeni po vrstnem redu kandidatov na glasovnici." Jože Koši\jek Kämtner Sparkasse svetuje: Depoziti fiksno obrestno mero * Selma Ališič Osebna finančna svetovalka Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 83 info@sparkasse.si Več na www.sparka«se.ti Za vas beležimo ćas! Depozite pri Kärntner Sparkasse odlikuje ugodnost, da fiksna obrestna mera velja ne glede na dobo vezave, torej tudi za dolgoročne depozite do 5 let. Tako ugodne priložnosti so redke, zato nikar ne oklevajte, temveč pokličite. 'velja za tolarske depozite (nominalna letna obrestna mera) do 31.05.2004. Moderna evropska banka ; t • ■' ^ Torek, 18. maja 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAH "Vsakdo, kjerkoli živi, se mora zavedati, da živimo v zelo tekmovalnem svetu. Res je, da so place v Sloveniji višje kot v nekaterih drugih okoljih, kar pomeni, da morate biti zato toliko bolj produktivni in konkurenčni," pravi Chris Aked iz Goodyeara. Chris Aked, korporativni direktor komunikacy Goodyeara za območje Evropske unije, vzhodne Evrope, Srediyega vzhoda in Afrike, je zanimiv sogovornik. Že 25 let se v ameriški gumarski družbi ukvarja s kreiranjem odnosov z javnostmi, zato je vešč dobrega komuniciranja podjety z okoljem, v katerem delujejo. Ko je prejšnji teden znova obiskal Savo Tires, smo ga povabili na krajši pogovor o krai^skem podjetju in o pomenu komuniciranja za podjetja. Anglež s švedskim poreklom na vprašanja odgovarja konkretno in se ne skriva za puhlicami. To lastnost si je najbrž pridobil v letih, ko je bil novinar. Savo Tires obiščete vsako leto. Ali tako ravnate tudi z drugimi podjetji v Evropi, ki so v lasti Goodyeara? "Odgovoren sem za komunikacije v zahodni in vzhodni Evropi, na Srednjem vzhodu in v AMki, kjer ima Goodyear več kot sto podjetij. Pomembnejša podjetja poskušam obiskati enkrat, dvakrat na leto. Na takih obiskih preverjamo, kako podjetja poslujejo, kako deluje njihov marketing." Sodi potem Sava Tires med pomembnejša Goodyearova podjela? "Goodyear je veliko mednarodno podjetje. Samo na območju Evrope, Afrike in Srednjega vzhoda ustvarimo okoli pet milijard dolarjev prihodka na leto, zaposlujemo pa okoli trideset tisoč ljudi. Me drugim imamo šest podjetij v Nemčiji, tri v Veliki Britaniji, dve v Turčiji, veliko proizvodnjo na Poljskem, v Luksemburgu, v Maroku in seveda v Sloveniji. Zanimivo je opazovati, kako je v Kranju proizvodnja zrasla in se modernizirala, odkar jo je prevzel Goodyear. Ze ko smo se zanimali za Savo, je bila dobro podjetje. Goodyear je zgolj uvedel modernejšo tehnologijo in razširil obseg proizvodnje. Sava Tires je morala dokaj hitro prevzeti tudi vse skupne Goodyea-rove standarde, zato se danes njeni standardi ne razlikujejo od standardov, ki jih na primer dosegamo v ZDA. Torej, Sava ima dobro tehnologijo, visoko kakovost izdelkov, tudi sposobnosti zaposlenih so na visokem nivoju. Zelo smo zadovoljni z njenim razvojem. Stroški dela so v podjetjih v srednji Evropi in na vzhodu sicer nižji kot v zahodnih podjetjih, toda na Savo ne gledamo le skozi to lupo. Za nas je pomembna tudi njena dobra lokacija, saj je za Goodyear trg nekdanje Jugoslavije z okoli 24 milijoni ljudi zelo pomemben. Sava Tires je odgovorna za razvoj teh trgov, še posebej na Hrvaškem in v Srbiji." Nekateri se bojijo, da bo Goodyear v prihodnosti selil proizvodnjo na vzhod, kjer je delavna sila mnogo cenejša kot slo- venska. Je njihova bojazen upravičena? "Vsakdo, kjerkoli živi, se mora zavedati, da živimo v zelo tekmovalnem svetu. Zelo tekmovalna je tudi sama gumarska industrija, ki ima tri velike igralce - ameriški Goodyear, francoski Michelin in japonski Bridgestone - ki obvladujejo okoli 65 odstotkov svetovnega trga. Za vsakega mora biti nenehni izziv ostati kar se da konkurenčen. Res je, da so plače v Savi Tires višje kot na Poljskem in v nekaterih drugih okoljih, vend^ to pomeni, da morate biti zato v Sloveniji toliko bolj produktivni in konkurenčni. Ni vse le v plačah, podjetja in zaposleni morajo biti predani svojemu delu, prilagodljivi, pripravljeni sprejemati hitre spremembe, morajo biti zanesljivi dobavitelji. V taka podjetja bodo velike družbe vedno investirale, tudi Good- year. Na začetku poklicne poti ste bili novinar, sedaj ste v Good-yearu odgovorni za odnose z javnostmi (ang, public relations - PR, op, p,). Zakaj, ste se umaknili iz novinarstva in se podali v gospodarstvo ? "Kar precej let sem kot novinar pokrival področje gospodarstva in financ, spoznaval zanimive ljudi in kraje. A novinarstvo je zame zgolj poročanje o stvareh, ki jih drugi počnejo, sam pa sem hotel dati svoj prispevek k razvoju podjetja ali organizacije, predvsem na področju komuniciranja z javnostmi. Novinarske izkušnje mi pri tem delu zelo pomagajo, saj se vedno najprej vprašam, kako bi na konkretni primer gledal kot novinar, kaj bi me zanimalo, kaj bi rad izvedel. Voditi odnose z javnostmi v Goodyearu je zame še vedno velik izziv. To sem počel v Veliki Britaniji, v Evropi, deset let v ZDA, nekaj časa sem bil odgovoren za mednarodno komuniciranje - za Latinsko Ameriko, Indonezijo, pred poldrugim letom pa sem se znova vrnil v Evropo." Verjetno se strinjate, da je za podjele zelo pomembno, če zna komunicirati z okoljem ... "Seveda. Morate vedeti, da obstaja veliko različnih javnosti. Chris Aked Podjetja se ne obračajo zgolj na medije, ampak prek njih na ostale skupine, mediji so le komunikacijska pot do ciljnih skupin. Podjetje preko prisotnosti v medijih ne nagovarja zgolj potrošnikov, temveč se obrača tudi na zaposlene, na druge gospodarske subjekte, tudi na vlado. Zakaj je tako pomembno znati komunicirati z vsemi javnostmi? Podjetje ne obstaja zaradi sebe, temveč zato, ker nekdo hoče kupiti njegov izdelek, zaradi česar se mora pojavljati v javnosti. Podjetje lahko oglašuje v medijih, se promovira preko obcestnih reklamnih tabel, vodi dober PR ..." Je PR neke vrste oglaševanje? "Velika razlika med PR in oglaševanjem je, da pri oglaševanju enostavno plačaš prostor v mediju in tam objaviš, kar želiš. Pri PR pa poskušaš ljudi prepričevati na drugačen način. Ljudje kupujejo časopise, ker želijo brati zgodbe, prebrati novice, ne pa zaradi oglasov. Ko gledate televizijo, zamenjate program, ko začnejo vrteti reklame. Prav zato je komuniciranje z javnostmi tako pomembno, v Goodyearu se tega že dolgo zavedamo. Če ima podjetje svojo strategijo, želi doseči zastavljen cilj. Kako do njega priti? Preko komuniciranja." Sami morate iz Bruslja voditi komuniciranje z zelo različnimi okolju Slovenska javnost je veijetno nekaj povsem drugega kot maroška. Kako se spopadate s tem? "Komuniciranje v različnih okoljih nam uspeva, ker ga prepuščamo domačinom. Vodstvo Goodyeara na tem območju sprejme skupno strategijo, skupne načrte o proizvodnji in prodaji naših izdelkov. Direktorje posameznih podjetij o skupni strategiji obvestimo, nato pa se sami odločijo, kako bodo izpeljali postavljene načrte. Držimo se znanega reka "Misli globalno, deluj lokalno". Jaz, na primer, ne bom nikoli strokovnjak za komuniciranje v Sloveniji, tega dela ne bi mogel opravljati tako dobro, kot ga Jelka Laurenčič za Savo Tires. Enostavno zato, ker ne znam vašega jezika, ne poznam dovolj natančno vaše kulture, vaših običajev, navad. Bistvo komuniciranja z javnostmi je sicer povsod enako: bodi odprt in pošten do okolja. Zanimivo pa je, da mi povsod pravijo: "Ti tega ne razumeš, pri nas je drugače." Seveda se Slovenija razlikuje od Hrvaške ali Srbije, aveijemite mi, daje precej stvari podobnih, ne glede, v kateri državi živiš. Če bi mi nekdo prevedel izvod Gorenjskega glasa, bi na podlagi prebranih člankov takoj vedel, kdo so vaši bralci, kaj jih zanima. In vedel bi, kako z njimi komunicirati. Seveda pa obstajajo tudi razlike. V nekaterih državah so v gospodarstvu osebni stiki z drugimi ljudmi zelo pomembni, po mojem v ta krog sodi tudi Slovenija. Osebna poznanstva so pri vas pomembna. V večjih državah z nekaj deset milijonov prebivalcev poznanstva niso tako pomembna." Pogosto se zgodi, da podjele, ki ga doleti negativna publiciteta, zapre vrata pred mediji. Bi v Goodyearu ob težavahjfdga-njali novinarje ? "Odvisno. Največkrat se podjetja skrivajo pred javnostjo tedaj, ko ne vedo pravega vzroka, okoliščin za negativno publici-teto, ko nimajo postavljene strategije. Če nič ne veš, ne moreš ničesar povedati, zato se raje skrivaš. Sam bi v takem primeru raje odkrito priznal, da problema ne poznam, a se bom potrudil, da poizvem vse. Podjetja delajo napake tako kot ljudje. Za pravo komuniciranje je pomembno, da jih znajo tudi priznati, še pomembneje pa je, da javnosti pokažejo, da napake odpravljajo, in zagotovijo, da do enake napake ne bo nikoli veČ prišlo." Naj vam predstavim konkreten primer, ki se je zgodil na Gorenjskem. Neko podjetje je odpustilo 200 delavcev, kmalu zatem pa pripravilo slovesnost ob svoji obletnici, organiziralo je dan odprtih vrat in podobno. Bi vi v tem primeru pripravili slovesnosti? "Ne poznam vseh okoliščin, zato vam težko konkretno odgo- • V" vonm. Ce mora podjetje odpustiti dvesto delavcev in bi to pomenilo, recimo, petino vseh zaposlenih, potem je podjetje zagotovo v težavah." Preselili bodo proizvodnjo... "V tem primeru je vse odvisno od tega, kako so nagovarjali javnost, ali so znali dobro predstaviti nujnost takega ukrepa, ki je bil verjetno slabo sprejet v lokalnem okolju. V takem primeru je vprašanje, ali je pametno organizirati dan odprtih vrat in druge slovesnosti, saj družine odpuščenih delavcev in mnogi drugi tega ne bodo dobro sprejeh ..." Odpuščeni so protestirali pred osrednjo slovesnostjo. Nič kaj Pozdravni večeri in stojnice Po podatkih LTO Kranjska Gora med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki slabši obisk gostov. - V poletni turistični sezoni skupni pozdravni večeri in tematske stojnice na trgu pred cerkvijo. Kranjska Gora - Zimska sezona, ki se večinoma konča sredi marca, je bila dobra, saj so žičnice obratovale dva tedna dalj, pravijo v Lokalni turistični organizaciji (LTO). V prvem trimesečju so po dostopnih podatkih (ocenjujejo, da ni zajetih okoli 30 odstotkov nočitev v zasebnih sobah) zabeležili 98.600 nočitev, kar je blizu lanski Številki tega obdobja. Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki pa so bile v Kranjski Gori no-Čitvene zmogljivosti zasedene le 50- do 70-odstotno. Poglavitni razlog je bilo zelo slabo vreme z precej nižjimi tem- peraturami od običajnih za to obdobje. V maju prevladujejo domači in hrvaški seminarski gostje, zasedenost hotelov je med 40 in 60 odstotki. Kakšna bo poletna sezona, je ta trenutek težko napovedovati. Zaenkrat je rezerviranih 60 do 80 odstotkov hotelskih zmogljivosti, pri zasebnikih pa slaba tretjina. V Kranjsko Goro najraje prihajajo Italijani, Angleži, Nemci in domači gostje, se pa povečuje število Belgijcev in ponovno Nizozemcev, kar Aleksandra Rakovec, v. d. direktorice LTO, pripisuje prav vstopu v Evropsko unijo. Prav tako postajajo bolj zanimivi za Hrvate, Čehe in Poljake, med ključne bodoče turistične trge pa uvrščajo tudi Rusijo in Madžarsko. Letošnjo poletno sezono bodo nekoliko drugače pripravili pozdravne večere za nove goste (ob sobotah ali nedeljah), ki so bili doslej po posameznih hotelih. LTO ter sekcija hotelirjev in žičničarjev sta letošnje dobrodošlice gostom postavili na trg pred cerkvijo. V sliki in besedi bodo predstavili skupno turistično ponudbo občine z napovedjo prireditev v posameznem prihajajočem tednu. "Cilj projekta je oživitev centra vasi, vzpostavitev peš cone in vzpodbuda k ogledu kraja," pravi Aleksandra Rakovec. Popoldneve bodo, prav tako prvič in tudi na trgu pred cerkvijo, popestrili s tematskimi stojnicami. Vsak teden se bodo po dnevih zvrstili izdelovalci turistični spominkov, vinarji, čebelarji, ponudniki izdelkov domače in umetne obrti. Zavedajo se, da se novost prvo leto morda Še ne bo prijela, vendar bodo trmasto vztrajali. Začnejo 21. maja. Mendi Kokot prijetno ni bilo za povabljene goste... "Težko vam odgovorim konkretno, ker ne poznam vseh okoliščin. V vsakem primeru bi morali odgovorni razmisliti, kako se bodo na vse skupaj odzvali ljudje, ali bodo povabljeni sploh želeli priti na slovesnost. Poiskati je potrebno odziv okolja, se z njim pogovoriti. Posel je tvegana stvar. Na žalost je njegov sestavni del tudi odpuščanje delavcev. Tudi v Goodyearu smo jih odpuščali, celo v Kranju. Podjetja pri odpuščanju ne smejo samo zavreči ljudi, ne da bi pomislila na njihova občutja in posledice odpuščanja. Zelo težko je odpustiti nekoga, ki ni ničesar zagrešil, ki je bil dober delavec, a mora kljub temu zapustiti podjetje, ker to zahtevajo razmere. Če odpustiš 200 ljudi, ker seliš proizvodnjo, je verjetno hudo tudi vodstvu podjetja, ki pa se mora hkrati zavedati, da se še huje počutijo odpuščeni in njihove družine. Zato mora podjetje ravnati z občutkom, obzirno do odpuščenih. V Goodyearu seje že zgodilo, da smo se odpovedali tradicionalnemu družinskemu dnevu ali dnevu odprtih vrat, ker smo odpuščali delavce. Tako smo se izognili nevarnosti, da bi ko^a vznemiijaU." Simon Subic, foto: Tina Doki 'IMGLAS' Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino, Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek; 300 SIT; za maj: 2.000 SIT. drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26,000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. 's • f GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Poceni gospodarska cona Todraž - Občina Gorei^a vas - Poljane bo kmalu jiostala tudi formalno pravno lastnica zemljišča v Rudniku Zirovski vrh v Todražu. Zemljišče je namenjeno za gradnjo novega podjetniškega središča proizvodno predelovalnih in storitvenih dejavnosti. Nepremičnine so proste bremen, urejeno je tudi zemljiško knjižno stanje. Občina bo kmalu objavila javni razpis za zbiranje ponudb za izbor najugodnejšega investitorja na tem zemljišču. Elizabeta Rako-vec, direktorica občinske uprave: "Investitor se lahko odloča med dvema možnostma, ali zemljišče kupi ali pa ga vzame v najem. Razpis bo odprt dokler se cona ne popolni, prvo odpiranje ponudb je predvideno sredi junija." Cena kvadratnega metra je 30 evrov, ob najemu pa 2 evra na kvadratni meter na leto. Prijavitelji morajo odpreti vsaj 10 delovnih mest po realizaciji investicije, ki mora biti izvršena vsaj 36 mesecev po podpisani pogodbi. Razen teh pogojev pa bodo investitorji deležni številnih ugodnosti, kot na primer oprostitev plačila komunalnega prispevka, investicije se ne bremeni z zaračunavanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, subvencija v višini 4,5 milijona na delavca v primeru prezaposlitve iz rudnika in podobno. Boštjan Bogataj Družinski dan na Mestnem trgu ŠkoQa Loka - V soboto je Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti ob mednarodnem dnevu družine pripravila vrsto delavnic za starše in njihove najmlajše. Otroci so skupaj s starši preživeli prijetno sončno dopoldne na Loškem placu. Zbiljski gaj se ne bo ponovil Med številnimi investicijami, ki jih napovedujejo v občini Cerklje, je tudi izgradnja vasi brez ovir, kompleksa varovanih stanovanj z domom starostnikov in enodružinskimi stanovanjskimiliišami v Šmartnem. V programu, kije trajal od 10. ure naprej, so se predstavili folklorna skupina KUD Trata -Gorenja vas s spletom Pouhn grič in plesna skupina Step z modernimi ritmi. Zatem so predvsem najmlajši izrazili svojo domišljijo v ustvarjalnih in kreativnih delavnicah, na pomoč pa so jim priskočile članice krožka Trenutki zate iz oš Ivana Tavčarja Gorenja vas. Krožek Trenutki zate deluje pod mentorstvom Andreje Oko-rn in njene animacijske lutke Lize. Obe sta skupaj s članicami pripravili program že lani, tako da vsaj Anja in Petra nista imeli težav s pripravo delavnice za likovno izražanje. Posebej sta nam zaupali, da s starši še odidejo na obiske k sorodnikom in na razne izlete ter seveda na dopust. Družina jima kljub najstniškim letom pomeni zelo veliko. A to ni bila edina delavnica. Otroci so lahko odkrivali svoje zmožnosti in razkrivali talente v plesni delavnici, izdelovanju plakatov, risanju s kredami, izdelovanju origamov, v tekmovanju napihovanja balonov iz žvečilnih gumijev, risanju tatujev in podobno. LAS pripravlja še slovesno obeležitev pete obletnice delovanja družinske rekreacije z odprtjem razstave Družinska rekreacija v EU - LAS Skofja Loka v torek, ob 18. uri pa bo v OŠ Škofj a Loka - Mesto Še predavanje dr. Bogdana Polajnarja za starše z naslovom Vloga staršev in njihovo ravnanje ob srečanju otroka z drogo. Boštjan Bogataj Cerkye - Če bodo v občini Cerklje izpeljali vse načrtovane investiere, se prebivalcem v naslednjih letih obeta, da se bo njihovo bivalno okolje spremenilo v eno samo gradbišče. Ob že potekajoči menjavi starih azbestnih cevi na vodovodih po posameznih naseljih in postopni izgradnji kanalizacijskega omrežja naj bi že letos začeli tudi z rekonstrukcyo državne ceste Spodnji Brnik - Zgori\ji Brnik. Kmalu bodo začeli širiti brniško letališče, kjer bo občina zasnovala tudi ekonomsko -poslovno cono, že dolgo časa napovedujejo izgradijo centra za zdravo počutje s hotelskim kompleksom, v slabem letu dni pa naj bi zastavili še s projektom "Vas brez ovir" v Šmartno. O slediyem je občina že podpisala pismo o nameri z glavnim investitorjem Gradbincem GIP iz Krai\ja. Vas brez ovir, naselje za varovanje in nego starejših 4. generacije, bo zrasla na okoli 3,7 hektaija velikem zemljišču med naseljema Poženik in Šmartno. Zemljišče je gradbeno podjetje Gradbinec GIP dobilo kot kompenzacijsko plačilo za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah, ki je v teku. Župan Franc Čebulj je pojasnil, da je vrednost zemljišča 253 milijonov tolarjev, s tem da je občina zadržala deset odstotkov lastništva. "Občina prevzema stroške izdelave zazidalnega načrta in izvedbe dostopa do bodočega kompleksa," je dodal župan. "Takega projekta v Sloveniji še ni bilo," meni direktor Gradbinca GIP Zmago GerŠak. Tako bo v Šmartnem zraslo ekološko naravnano in socialno varno naselje, ki bo vsebovalo dom starostnikov, oskrbovani dom, stanovanjsko skupnost za invalidne osebe, dvostanovanjska oskrbovana stanovanja in enodružinske hiše, centralni večnamenski objekt in poslovne zgradbe. Naselje ne bo poznalo generacijskih omejitev. Struktura objektov namreč omogoča zelo raznoliko starostno strukturo prebivalcev, katerih kapaciteta, skupaj s 56 zaposlenimi, bo približno 423 ljudi. Poleg servisnih storitev, kot so trgovina, pošta, frizerstvo in pedikura, bo v naselju zagotovljena tudi ustrezna prometna povezava, dovolj parkirnih mest in postaja javnega prometa, prehrambeni obrat pa bo na voljo tako stanovalcem doma kot tudi zunanjim obiskovalcem. Kot obljubljajo v Gradbincu, bo vas zgrajena v sožitju s prijetnim okoljem,, saj bo pri njeni izgradnji upoštevana zasnova vasi, ki bo imela značilnosti gručasto strnjenih okoliških naselij. Zmago Geršak tudi zagotavlja, da bo projekt uspešno izpeljan, saj je interes med investitorji velik. Tako bodo potencialnim kupcem ponudili hipotek neobremenjeno zemljišče, vse pogodbe bo potrdil notar, vsa vplačila kupcev pa bodo za- varovana z bančno garancijo, zato ni strahu, da bi se v Šmartnem ponovil Zbiljski gaj, zagotavlja. Sedaj bodo vse moči usmerili v pridobitev koncesije za upravljanje z domom starostnikov. Kot je pojasnil župan Franc Čebulj, so se že pogovarjali z okoliškimi domovi (Škofja Loka, Preddvor in Mengeš), najbližje dogovoru o prevzemu vodenja bodočega doma pa so z Meng-šani. Dela se bodo začela predvidoma spomladi prihodnje leto, izvajalo pa jih bo gradbeno podjetje Gradbinec GIP. "Planiramo sicer, da bi že jeseni začeli z gradnjo infrastrukture, vse pa je odvisno od pridobivanja dokumentacije. Po predvidevanjih naj bi bil dom zgrajen v prvi polovici leta 2006," je še dejal Geršak. O višini investicije še ni govoril, ker naj bi bile končne ocene znane čez dober mesec dni, neuradno pa naj bi bila investicija vredna kar 4,5 milijarde tolarjev. Simon Šubic Več kot 900 godbenikov v Železnikih Kranjčani potožili ministru Kebru v petek je v kranjski ministrski pisarni sedel minister za zdravje dr. Dušan Keber. Tudi Kranjčane žulijo podobne težave kot vse Slovence: čakalne dobe, odnos zdravnikov, solidarnost. Krai^j - Ministrska pisarna je uresničei\je ideje, kako približati državno upravo "navadnim" ljudem, ki nimajo vsak dan priložnosti zaupati svojih težav, predlogov, vprašai^j. Po ministru za informacijsko družbo Pavlu Gantarju je v petek dopoldne v kranjsko ministrsko pisarno prišel minister za zdravje dr. Dušan Keber. Kot je dejal, gre za i^jegovo prvo izkušnjo te vrste, ki jo namerava ponoviti še v Kopru in Murski Soboti, upa pa, da se bo tak neposreden stik z ^udmi nada^eval tudi jeseni. "Kranjčani so mi pripovedovali o svojih konkretnih problemih, ki so enaki kot tisti, o katerih tudi sicer največ govorimo: dolge čakalne dobe, odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov, solidarnost, nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na t.i. belo knjigo in že sprejeto zakonodajo, zlasti protialkoholno in proti-kadilsko," je povedal minister dr. Dušan Keber, potem ko so se vrata ministrske pisarne v Kranju zaprla. Najpogostejša vprašanja in pripombe sogovornikov je minister Keber strnil v štiri sklope. V prvem so že omenjene čakalne dobe. ''Ljudi moti, zakaj - potem ko že pridejo k zdravniku -preiskave trajajo tako dolgo, zdravljenje pa se vleče pol leta ali celö leto. Medtem je kakovost življenja bolnika izjemno slaba. Ljudje trpijo, država pa Dr. Dušan Keber ima stroške z bolniškimi staleži. Naš zdravstveni sistem ni slab; imamo izbrane zdravnike, dobre specialiste in teame, marsikaj pa bomo morali Še postoriti, da bolnika hitreje pripeljemo do zaključka zdravljenja." Dr. Dušan Keber seje s Kranjčani pogovarjal tudi o dostopnosti pripomočkov za različne okvare, kot so invalidski vozički, očala ipd. Za osnovne pripomočke je sicer dobro poskrbljeno, kvalitetnejše pripomočke za gibanje, ki omogočajo večjo kakovost življenja, pa morajo bolniki plačati sami. Predlagajo večjo mero solidarnosti; pripomočki naj bi bili brezplačni vsaj za tiste, ki jih ne zmorejo kupiti. "Pripombe zaradi odnosa zdravstvenih delavcev do bolnikov niso nove. Kultura odnosov je pri nas na splošno slaba, zdravstvo ni izjema. Ljudje znamo bili tudi trdosrčni, ko smo sami v stiski, pa pričakujemo sočutnost. Vsi bomo morali še dozoreti, za zdravstvo pa bi rekel, da predvsem izbrani zdravnik mora znati prisluhniti bolniku," je dejal minister Keber, ki seje v pogovoru s Kranjčani dotaknil tudi zdravstvene reforme, zlasti vprašanja financiranja zdravstva v prihodnje. "Ljudje se starajo, stroški zdravljenja povečujejo, s tem se srečujejo tudi v drugih državah. Poti sta dve: ali povečati solidarnost ali del stroškov preložiti na bolnikov žep. Pri nas to drugo ne pride v poštev, ker imamo samo potrebne storitve. Torej bo treba dani denar čim bolj racionalno porabljati, na drugi strani pa vsaj ohraniti, če že ne povečati, raven solidarnosti. Z racionalnejšim obnašanjem se da prihraniti do 20 odstotkov denarja, učinki se že kažejo," je dejal minister Keber. Na vprašanje Gorenjskega glasa, zakaj so na Gorenjskem invalidske komisije neprijaz- Jeseni že lekarna Naklo - Na zadnji seji občinskega sveta v Naklem so obravnavali predpogodbo med občino in prihodnjo najemnico lekarne, za katero bodo podelili koncesijo. Občina je lani objavila razpis, med kandidati pa izbrala najemnico, ki je pripravljena v stavbo vložiti tudi svoj kapital. V predpogodbi je beseda o 10 milijonih tolarjev, kolikor naj najemnica "na račun prihodnjih najemnin" plača v dveh mesecih od tedaj, ko bo občina podpisala gradbeno dovoljenje z izbranim izvajalcem. Sicer pa gre za sto kvadratnih metrov velik lekarniški prostor. Svetniki so potrdili besedilo predpogodbe, slišati pa je bilo tudi dvome o ceni. Pet evrov na kvadratni meter se nekaterim zdi prenizka, večina pa je vendarle prepričana, da pri dejavnosti, kot jc lekarna, ne gre iskati kakih profitov. Občina želi lekarno približati občanom, ne pa z njo zaslužiti. D. Ž. Domači Pihalni orkester Alples se je z zlato plaketo uvrstil v višjo zahtevnostno stopnjo. 4 Železniki - Minuli konec tedna je. Športna dvorana Železniki gostila godbenike na 24, slovenskem tekmovarju v četrti in drugi težavnostni stopinji. Nastopilo je 18 orkestrov ali skupaj več kot 900 godbenikov. - Priznana mednarodna žirija je ocenjevala intonacijo, zvok, ritem, tehniko igre, doslednost v tempu in umetniški vtis, orkestri pa so se potegovali predvsem za zlato priznanje, ki prinaša uvrstitev v višjo stopnjo in nastop že naslednje leto v 3. oziroma 1. težavnostni stopnji. To je bil tudi cilj soorganizatorja. Pihalnega orkestra Alples Železniki. Letošnja organizacija je pripadla nam, saj Alplesova godba 4. junija praznuje 25-letnico ustanovitve," nam je povedal predsednik godbenikov Boštjan Demšar. Železnikarske godbenike je pohvalil tudi predsednik organizacijskega odbora, domači župan Mihael Prevc: "Domači orkester je mlad, ambiciozen in z obetajočo prihodnostjo. Vsem godbenikom pa želim, da še naprej uživate v glasbi." Poleg tekmovanja, ki spada pod okrilje Zveze slovenskih godb, pa je bilo v Železnikih živo tudi druženje godbenikov iz vse Slovenije. Vsi so si seveda želeli napredovanja. To je » uspelo tako Pihalnemu orkestru v Alples Železniki kot Pihalnemu orkestru Mestne občine Kranj (naslednje leto bosta orkestra tekmovala v 3. težavnostni stopnji), ki sta osvojili zlato plaketo. Tudi Pihalni orkester Tržič je v 2. težavnostni stopnji osvojil zlato plaketo s pohvalo in si s tem priboril nastop v 1. težavnostni stopnji naslednje leto. Glasbeno društvo Bohinj je osvojilo srebrno plaketo. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki nejše do bolnikov kot drugje, je dr. Dušan Keber odgovoril, da za razlike med regijami ne ve. Kriteriji, po katerih delajo tako komisije za odobritev bolniškega staleža kot za invalidske upokojitve, so za vse enaki. Ne nazadnje imajo bolniki možnost pritožbe na drugo stopnjo, kjer je odločitev lahko drugačna. Minkster je priznal, da je pripomb na delo komisij veliko, zato v ministrstvu že pripravljajo ukrepe za bolj učinkovite postopke. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki m i Torek, 18, maja 2004 GORENJSKA / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Prava odločitev Komendčanov Jemčeva «lica obnovljena s podelitvijo občinskih priznanj, položitvijo temeljnega kamna in s številnimi drugimi prireditvami so v Komendi obeležili občinski praznik. Komenda - Z okrog 80 prireditvami, od katerih se jih je do nedelje zvrstilo že blizu 60, bodo od začetka do konca maja v občini Komenda letos proslavili peti občinski praznik. Različne prireditve so bile na programu tudi ta konec tedna. V Šoli v Mostah je bila v soboto razstava ročnih del, upokojenci z borci pa so pripravili pohod k partizanski bolnišnici in ob 60-letnici požiga le-te pripravili kulturni program. Nastopil je Mešani pevski zbor društva upokojencev, slavnostni govornik je bil Edo Bohinc, vse pa je pozdravil župan Tomaž Drolec. Praznik so v soboto na hipodromu obeležili tudi člani Društva starodobnih vozil Kamnik z organizacijo 2. slovenskega fe- stivala starodobnih vozil, ki so se s hipodroma podali na 90 ki-, lometrov dolgo pot po občinah Komenda, Kamnik, Mengeš, Trzin, Domžale, Vodice, Cerklje in nazaj v Komendo, kjer so razglasih najboljše. Osrednji svečanosti ob občinskem prazniku pa sta bili v soboto popoldne razstava Zgodovine šolstva na Komendskem v osnovni šoli Moste, ki so jo pripravili Člani odbora s Klemenom Pibemikom, po razstavi pa je bila v dvorani v Mostah slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj. "V teh dneh smo s predstavniki nekdanje oziroma sosednje občine Kamnik podpisali dva pomembna dokumenta: priključitev kanaU-zacije na skupni vod proti Dom- Trzin - Letosi^ji občinski praznik, ki ga praznujejo ob obletnici prve pisne omembe kraja, je zaznamovala tudi peta obletnica novoustanovljene občine Trzin. Ob tej priložnosti so občani bogatejši kar za dve pomembni pridobitvi. V petek so namreč odprli prenovljeno Jemčevo ulico in še dva prizidka k osnovni šoli. Prav trije šolski prizidki so bili po besedah župana Antona Peršaka za občino v zadnjem obdobju največji finančni zalogaj. "Na razpisu so vrednost del ocenili na okrog petsto milijo- teri bo promet izrazito upočasnjen. Hkrati z obnovo cestišča so obnavljali tudi plinovod, zamenjali salonitne vodovodne cevi ter uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. Za Dobitniki priznanj (od leve proti desni): Lovro Kern, predsednik ŠD Komenda, Dominik Žagar, Peter Peteriin, Franc Verhovnik, blagajnik PGD Komenda in Matjaž Smolnikar, predsednik PGD Komenda. v nedeljo popoldne so odkrili spominsko ploščo s temeljnim kamnom za novi planinski dom PD Komenda. Žalam in priključitev vodovodnega omrežja na kamniški vodovod. Jutri se bomo evropsko potrjevali na gospodarskem področju v poslovni coni in izgrajevanju komunalne infrastrukture ter družbenega življenja v občini," je dejal župan. Pozdrave so občanom Komende poslali iz sosednjih občin. Z dobrimi željami pa se je v pozdravnem nagovoru pridružil poslanec Jelko Kacin ob poslancu Maksimi^anu Lavrincu. Letošnja občinska priznanja so dobili Marjan Založnik - priznanje častnega občana, Peter Peteriin, Dominik Žagar in Prostovoljno gasilsko društvo Komenda - zlato priznanje občine Komenda in Športno društvo Komenda - srebrno priznanje. Pri- znanja župana pa so dobili tudi trije športniki in sicer šahistka Alenka Trpin, plavalka Teja Koželj in šahist Filip Kozarski. V nedeljo je osrednji praznični konec tedna letošnjega petega praznovanja občinskega praznika obeležila položitev temeljnega kamna z odkritjem plošče Planinskega doma Milana Šinkovca na Podborštu. Začetek gradnje doma komendskih planincev so na svečanosti s številnimi člani občani obeležili ob komendskem županu Tomažu Drolcu še predsednik Planinske zveze Slovenije in preddvorski župan Franc Ekar, predsednik PD Komenda Peter Zmrzlikar in predsednik gradbenega odbora izgradnje doma Zoran Sodnik. Andrej Žalar m nov tolarjev. Vendar se je med samo gradnjo izkazala potreba po dodatnih delih, tudi v starem delu šole, ki so bila vezana na gradnjo prizidkov. Zato je končna vrednost Še za okrog deset odstotkov višja," je pojasnil Peršak. V enem od prizidkov so uredili prostore za tri oddelke vrtca, v katere se bodo otroci preseliU septembra, in nekaj dodatnih učilnic za potrebe Šole. V tretjem prizidku bo manjša telovadnica. Po dobrih desetih letih načrtovanj pa je celovito obnovo dočakala tudi Jemčeva ulica. Uredili so sodobno ulico, na ka- celotno obnovo so odšteli okrog 80 milijonov tolarjev. Mateja Rant, foto: Tina Doki Panjske končnice na Irskem Radov^ica - Radovljiški Čebelarski muzej se s svojo zbirko 131 pai^jskih končnic in s tremi panji krai^jiči te dni predstavlja v Mestnem muzeju Limerick na Irskem. Razstavo z naslovom Poslikane panjske končnice iz Slovence je odprl predsednik vlade Republike Slovenije Anton Rop. Slovesnosti se je udeležila tudi slovenska veleposlanica na kskem Helena Drnovšek - Zorko, direktorica zavoda Muzeji radovljiške občine Verena Stekar - Vidic pa je tamkajšnjemu županu Dicku Sadlierju podarila slovensko panjsko končnico. Omenjena zbirka je "potujoča", saj je namenjena le gostovanjem, zato stalna zbirka v radovljiškem muzeju ni okrnjena. Zbirko za razstavo je pripravila kustosinja razstave in Čebelarskega muzeja Radovljica Ida Gnilšak, ki je povedala, da z razstavo želijo Ircem predstaviti čebelarjenje v Sloveniji, ki se razlikuje od evropskega, večine evropskih pa^ev pa od slovenskega čebelnjaka, prelepi svet kranjske čebele in Čebelarski zbornik. Čebelarski muzej pripravi vsaj eno gostovanje letno, doslej so omenjeno zbirko razstavili že na Danskem, v Nemčiji, Italiji in v Avstriji, po besedah Štekar - Vidičeve pa naj bi prihodnje leto z njo gostovali v Barceloni ali na Malti. Razstavo na Irskem, ki bo stala okrog dva milijona tolaijev, je muzej financiral z lastnimi sredstvi, z njo pa so predstavili del edinstvene slovenske kulturne dediščine. Razstava bo na Irskem odprta do 29. avgusta. Renata Škrjanc Prostora za gradnjo je dovolj žiri - V Žireh je bil že leta 1970 sprejet zazidalni načrt za industrijsko cono, ki je takrat predvidevala vsa zemljišča v trikotniku med obstoječimi tovarnami na vzhodni, potokom Rakulk na severni ter Račevo in Soro na jugozahodni strani. "Zaradi spremenjenih ekonomskih in družbenih razmer ter trendov ob ustanovitvi samostojne občine leta 1995 pa je bil že zastarel oziroma neoperativen. Občina ga je zato razveljavila in konec leta 1999 za približno 17,5 ha, kar je dobra polovica prvotnega območja na vzhodni strani namesto zazidalnega načrta sprejela bolj fleksibilne prostorsko ureditvene pogoje," nam je povedala Ida Filipič Pečelin iz občinske uprave. Sprejeti prostorsko ureditveni pogoji za gospodarsko cono Pl dovoljujejo Namesto obnove nov vodovod Mengeški župan je prepričan, da povezovanju kamniškega in krvavškega sistema vse posege za funkcionalno zaokrožitev obstoječe proizvodnje, posege v zvezi z ekološko tehnološko sanacijo ter izgradnjo potrebne komunalne opreme in prometne infrastrukture. Dovoljena je gradnja trgovsko poslovnih dejavnosti in proizvodnih programov, ki niso ekološko problematični. Prometno napajanje je predvideno s cesto, ki poteka na zahodnem robu območja v smeri jug - sever. Zemljišče za razvoj gospodarskih dejavnosti je v občini torej "uzakonjeno". "Občina se ni odločila za odkup zemljišč in komunalno ureditev cone ter potem prodajo komunalno opremljenih lokacij, ker ji obseg proračuna tega ne dopušča, pa tudi potrebe in pro- grami niso bili zadosti definirani. Poskrbela bo za osnovno komunalno infrastrukturo, torej za cesto ob robu območja s primarnimi komunalnimi vodi," je Še razložila Ida FilipiČ Pečelin. Projekt za cesto je izdelan, projekti komunalnih vodov se izdelujejo. Za odkup zemljišč pa se bodo morali interesenti za gradnjo dogovoriti neposredno z lastniki zemljišč. S predhodnimi pogoji in usklajevanjem v postopku izdelave lokacijske dokumentacije bodo lokacije podrobneje določene. Čeprav priprave gospodarske cone še niso končane, pa je gradnja že mogoča. Razen Alpine, Etikete, M Sore, Kladivarja in Mapra že nekaj časa obratuje skladiščno prodajni objekt M Sora, tu gradi Ika, v pripravi je nova investicija podjetja Mapra. Na voljo je Še približno 7,7 hektarja prostih površin. Boštjan Bogataj Gradili bi zdravstveni dom Preddvor - Zdravstvena postaja v Preddvoru ni več primerna, ljudje se gnetejo v premajhni čakalnici in več kot potrebno bi bilo, da bi imeh novega, je na novinarski konferenci povedal župan občine Preddvor Franc Ekar. Sedaj so urejena tudi lastninska razmerja z Osnovnim zdravstvom Gorenjske, tako da bi slednje lahko pri urejanju novega zdravstvenega doma pomagalo z opremo. Z urejenim lastništvom pa ima občina tudi možnost prodaje ali zamenjave sedanjega objekta. Zupan Ekar razmišlja, da bi zdravstveni dom nastal v bližini osnovne šole, kjer bi postavih montažno stavbo in v njej pridobili še enkrat toliko prostora, kot ga imajo v sedanji. Ko govori o finančnih virih, župan navaja tudi možnost, da bi pri naložbi sodelovalo podjetje Jelovica. Ob tem je Janez Vrbovec iz podjetja E-net, ki je lani v Preddvoru opravilo revizijo pred-dvorskega sistema ogrevanja na biomaso za Evropsko komisijo, opozoril, naj pred kakršnim koU partnerstvom z Jelovico podpišejo pismo o nameri. Gre namreč za to, da v Jelovici razmišljajo o odcepitvi od ogrevalnega sistema, če se jim bo cena ogrevanja zdela previsoka. Ker so največji odjemalec biomase, lahko njihov odhod ogrozi delovanje sistema. Danica Zavrl Žlebir nasprotuje kamniška občina. Mengeš - Odločitev komendske občine, da bo namesto obnove krvavškega in z lyim povezanega kamniškega vodovodnega sistema gradila nov primarni vodovod, po katerem bi dobivala vodo iz Kamnika, je po mneryu mengeškega župana popoln gospodarski nesmisel. Ne vidi namreč nobenega tehničnega ali sanitarnega razloga, da za dobavo kamniške vode ne bi še naprej uporabyali krvavškega sistema in da se vodi ne bi mešali. Mengeški župan Tomaž Štebe je prepričan, daje taki odločitvi občine Komenda botroval člen v pogodbi s Komunalnim podjetjem Kamnik, ki zahteva ločenost omenjenih dveh vodovodnih sistemov. Zato je pred dnevi poslal pismo kamniški občini, da naj župan podpiše izjavo, da povezovanju ne nasprotujejo. Obenem je s pismom, ki ga je med drugim naslovil tudi na okoljsko ministrstvo, obvestil tudi upravni enoti v Kranju in Kamniku, da morajo občino Mengeš upoštevati kot stranko v vseh postopkih pridobivanja gradbenega in drugih dovoljenj pri posegih v krvavški sistem. "Povezovanje obeh vodovodnih sistemov je podprla tudi študija, ki je bila končana pred tremi leti in s katero se je strinjalo tudi ministrstvo za okolje, prostor in energijo," je pojasnil Tomaž Štebe. Dolgoročno bi se bilo zato po njegovem mnenju temu slabo odpovedati, saj krvavški sistem občinam Mengeš, Komenda in Vodice zagotavlja 60 litrov vode na sekundo in torej s tem stabilnejšo oskrbo z vodo. Tomaž Štebe je postregel Še s podatkom, da so obnovo močno dotrajanega krvavškega vodovodnega sistema pred leti ocenili na 800 milijonov tolarjev, za obnovo pa so se dogovarjali skupaj še z nekaterimi drugimi gorenjskimi občinami. Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je zanikal, da bi v pogodbi zapisali, da se vodi iz kamniškega in krvavškega sistema ne bi smeli mešati. "Res pa piše, da se mora občina Komenda o morebitnih novih odjemalcih kamniške vode dogovarjati neposredno z nami." Če bi se občina Komenda odločila za gradnjo novega vodovoda, bi financiranje obnove krvavškega vodovoda v celoti padlo na občino Mengeš. Ob tem je Tone Smolnikar prepričan, da so se občine, ki naj bi ga obnavljale skupaj, o tem že ves Čas pogovarjale s figo v žepu. Mateja Rant Vdihnite jo s mi pljüa da SI naberete novih mod! 5-dnevni polpenzion že od 40.500 SIT 7-dnevni polpenzion že od 56.700 SrT Cena vsebuje: 5 aLi 7 poLpenzionov, neomejeno kopanje v hotelskih bazenih, posvet pri zdravniku, ena zdraviliška storitev, teLovadba v telovadnici in v bazenu, zabavne prireditve in animacija. NOVO V MAJU Popolnoma nov, čudovit termalni vodni park "Zora" z zanimivimi vodnimi površinami, prelivajočimi bazeni, vodnimi atrakcijami... (^erme ^opolšica Rezervacije, informacije: 03/896 31 02 Vse informacije od sedaj tudi ^ Q ^ IX O rt na brezplačni telefonski številki: wO w i^T £ w GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Cerkev po svetu: Združene države Amerike Prazniki in godovi Zaščita manjših religij Prvotni naseljenci v Ameriki so tja prišli zaradi potrebe po svobodi. Velikokrat tudi verski svobodi. Niso želeli, da bi država kakorkoli podpirala katerokoli religijo. Odločilni boj proti temu sta v letih 1785 - 86 vodila v Virginiji Thomas Jefferson in James Madison. Njun argument je bil, da resnična religija ne potrebuje nikakršne državne podpore. Davek za religijo pomeni kratenje osebne svobode. Vsak se mora svobodno odločati vedno sproti, katero religijo bo finančno podprl. Takrat je nastala tudi znamenita Virginij-ska listina religijske svobode. Država tako ne sme ustanoviti cerkve, sprejeti zakonov, ki bi podpirali neko religijo, siliti državljane v neko religijo in kaznovati zaradi religij skega prepričanja. Jefferson je tako hotel postaviti "zid ločitve med cer- % 19. stoletju. Prvi amandma k ameriški ustavi, ki se nanaša na A religijo, pravi: "Kongres ne sme sprejeti nobenega zakona, ki zadeva ustanovitev religije ali prepoved svobodnega izvrševanja le-te." Danes je v ZDA 56 odstotkov protestantov, 28 odstotkov katoličanov, 2 odstotka judov in 4 odstotke drugih verskih skupnosti. Združenih držav ne zanima preveč, ali se ima določena skupina za religijsko skupino in ali svoje dejavnosti razume kot opravljanje verskih obredov. Verskim skupnostim se ni potrebno kakorkoli registrirati, če tega ne želijo. Kljub temu pa se verska skupnost lahko registrira kot katera izmed posvetnih ustanov (korporacija, neprofitna organizacija), če to želi. Večina verskih skupnosti se tako registrira kot Ameriške katoliške cerkve so sodobno grajene in opremljene. Na sliki je notranjost bazilike v Los Angelesu. Foto: J. K. kvijo in državo". To pa ne pomeni, daje država sovražnik religij . Daleč od tega. Prvotna ustava ZDA o religiji ni govorila nikjer, razen v tretjem odstavku 6. člena, kjer pravi, da se "kot kvalifikacija za katerokoli službo ali javno dolžnost Združenih držav nikoli ne sme zahtevati nikakršen religiozni test." Kot kaže se je to nanašalo na zvezne službe. Posamezne države so namreč imele razširjene t.i. religiozne teste. V New Yorku so bili katoličani tako izključeni iz javhih služb. Favorizirali so protestantske de-nominacije. V nekaterih državah pa le krščansko naravnanost ali le vero v Boga. Ti testi so povsem izginili šele v poznem neprofitne organizacije, da lah-ko od države izkoristijo davčne ugodnosti, ki jih pravo nudi vsem neprofitnim organizacijam. Šole so lahko profitne ali neprofitne. Država ima zelo malo predpisov, ki se nanašajo na religije. Duhovniki imajo po V Združenih državah Amerike delujejo tudi slovenski katoliški duhovniki. Med njimi je tudi pater Krizolog Zimermann iz Ljubljane, ki vodi slovensko katoliško središče v New Yorku, v katerem je priljubljeno -shajališče Slovencev iz Amerike. Pogosto ga obiščejo tudi Slovenci, ki pridejo v Ameriko na obisk. Pater Krizolog je bil med očividci terorističnega napada na nebotičnika v svetovnem trgovinskem centru 11. septembra eta 2001 ob 8.43. procesnem pravu zakonsko zaščito, ki mu omogoča, da zavrne pričevanje o tem, kaj se mu je določena oseba spovedala kot verskemu spovedniku. Podobno zaščito imata tudi zdravnik in odvetnik. Cerkvena poroka je hkrati tudi v imenu države (civilna poroka). Po drugi strani pa se v ZDA naredi veliko za zaščito manjšinskih religij. Argumentirajo, da je bilo v rimskih časih tudi krščanstvo le eno od prevratni-ških gibanj in za Rimljane le čuden kult. Če je bil do 20, stoletja pogled na religije izrazito tei-stičen, je danes pojem religiozno razširjen tudi na gibanja, ki na verovanje v Boga gledajo kot nepomemben ali celo Škodljiv element. Država podpira dejavnosti religijskih skupin le v primeru, če ima dejavnost posveten namen, Srednjeevropski katoliški shod Ljubljana - V petek, 21. maja, se bo začel v avstrijskem romarskem središču Mariazell srednjeevropski katoliški shod pod geslom Kristus upanje Evrope. Končan bo v nedeljo, 23. maja. Vrhunec bo v soboto z romanjem narodov in maso, na kateri pričakujejo več 10.000 romarjev, duhovnikov in škofov iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Na srečanje so povabljeni tudi politiki iz teh držav. Na srečanju pričakujejo veliko mladih, za katere bo pripravljen poseben program, ki bo končan z nedeljsko mašo. J. K. ni religija preveč prepletena s politiko in učinek ne pospešuje niti ne ovira religije. Država je tako potrdila oprostitev davka na premoženje za religijske ustanove. Dovoljene so zasebne šole, ki pa jih država finančno ne podpira. Povrnila pa je stroške prevoza otrok staršem, ki so koristili javni prevoz za prevoz v katoliško šolo. Pri javnih šolah ni dovoljena nobena religijska dejavnost. Vseeno pa so dovolili minuto molka za meditacijo, kjer lahko.učenci tudi tiho molijo. Dovolili so tudi izvajati religijski pouk v prostorih javnih šol med časom pouka. Starši so zaprosili za tak pouk, ki je ločen od predpisanega. Šola pa je dala le prostor. Študentske religijske skupine imajo dostop do prostorov v javnih šolah in do Šolskega denarja in dovoljeni so vojaški kaplani, ki jih plača država. Država pa je sankcionirala nekatere pobude zveznih držav. V Kentuckyju je prepovedala izobešanje desetih zapovedi v učilnicah in dovolila poučevanje evolucijskega nauka v šolah, ki so ga ponekod zavrnili zaradi verskih razlogov. Sistem v ZDA spoštuje načelo čim manjšega vmešavanja in čim večje nevtralnosti. Namen je zagotoviti, da bi se nihče ne počutil odrinjenega, izločenega ali drugorazrednega državljana. Dominik Frelih Križev teden skrbi za letino Ta teden bo največji praznik Vnebohod, ki je eden od najstarejših krščanskih praznikov. Danes, 18. maja, godujejo papež in mučenec Janez I., Švedski kralj Erik (Oroslav) in redovnik Feliks Kantališki. Erike in Eriki imajo danes svoj god. Svoj 84. rojstni dan praznuje papež Janez Pavel II. Rodil' seje 18. maja leta 1920 v Wado-wicah na Poljskem. Jutri, 19. maja, bo praznik papežev Urbana in Petra Celesti-na Moronskega, duhovnika Iva Bretonskega in redovnika Kri-špina iz Viterbe pri Rimu. Krišpin, ki mu pravijo "veseli kapucinski brat", je bil izučen čevljar, zato je zavetnik tega poklica. Tudi na Slovenskem so znali nekdaj čevljaiji dobro proslaviti njegov god. V Četrtek, 20. maja, bo vnebo-hod, ki je eden najstarejših krščanskih praznikov. Začeli so ga praznovati že na koncu 3. in v začetku 4. stoletja. Vedno je štirideseti dan po vehki noči in simbolizira Kristusovo slovo od apostolov na Oljski gori in odhod v nebesa. Na vnebohod odnesejo z oltaijev kip vstalega Jezusa, običajno pa so na ta dan procesije. V četrtek se bo katoliška Cerkev še posebej spomnila duhovnika Bernardina Sienskega in redovnice Eifride. Ta teden je tudi "križev teden", ko kmete že začenja skrbeti za letino. Nevarnost pozebe je minila, zato pa prihaja čas neviht, toče in tudi suše. Včasih so ta teden s procesijami in križi hodili med polji za varno letino, zato so ga imenovali "križev ali prošnji teden". V petek, 21. maja, bo praznik duhovnika Krištofa Magalla-nesa in tovarišev mučencev iz Mehike, Škofa Valensa in puš-Čavnika Hospija. V soboto, 22. maja, bodo praznovali vdova in redovnica Marjeta (Rita) Ka-sijska, redovnica Joahima de Vedruna, škof Donat in mu-čenka Julija. V nedeljo, 23. maja, se katoliška Cerkev spominja duhovnika Janeza de Rossija, kmeta Mihaela in redovnic Evfrozinije in Ivane Antide Thouret. Duhovniki so Janezu rekli "apostol zapuščenih". Mož, ki se je rodil leta 1698 v okolici Genove, je deloval za dobro revnih, bolnih, brezdomcev in jetnikov. Ustanovil je več zavetišč za zapuščena dekleta in ubožce. Tudi sam je bil šibkega zdravja. Umrl je leta 1764, star 66 let. V ponedeljek, 24. maja, bo praznik Marije, pomočmce kristjanov. Zapovedal gaje papež Pij Vn. leta 1814, ko se je zmagoslavno vrnil v Rim iz Napoleonovega ujetništva v Franciji. Rešitev iz ujetništva je pripisoval Mariji. Jože Košnjek Novi vitezi Božjega groba Med njimi sta tudi učiteljica in pisateljica Berta Golob iz Struževega pri Kranju in msgr. Franci Petrič iz Rateč, odgovorni urednik Družine. Ljubljana - Viteški red Božjega groba je nastal iz krščanske bratovščine kanonikov leta 1099 pri baziliki Božjega groba v Jeruzalemu. Takrat so mesto zavzeli križaiji, vitezi pa so ščitili tudi romarje in božji grob. S križarji (muslimani so zadnjo njihovo trdnjavo zavzeli leta 1291) so se umaknili tudi vitezi in začeli delovati duhovno in karitativno. Red Božjega groba je laiŠko združe-nje vernikov pod zaščito Svetega sedeža, ki utrjuje krščanski naČin življenja in zvestobo papežu in nauku Cerkve ter pomaga ustanovam katoliške Cerkve v Sveti deželi, še posebej pa latinskemu patriarhu v Jeruzalemu. Red zahteva od vitezov, dam in cerkvenih dostojanstvenikov moralno življenje, religiozno pobožnost, sodelovanje pri cerkvenih dejavnostih, laiški apostolat, razpoložljivost za služenje Cerkvi in romanje v Sveto deželo, ki ni obvezno, je pa priporočljivo. Red Božjega groba združuje okrog 18.000 dam, vitezov in cerkvenih dostojanstvenikov, vodijo pa ga veliki mojster, ki je kardinal v Vatikanu in ga imenuje pa- pež, patriarh v Jeruzalemu, ki je tudi veliki prior reda, urad in veliki magisterij. Po svetu deluje okrog 50 namestništev, v primeru manjšega števila članov pa magistrske delegacije. V Sloveniji je bilo doslej 20 Članov^reda Božjega groba. Njihov prior je nekdanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Z Gorenjskega so bili med damami in vitezi Ivica Arvaj iz Britofa, duhovnik Jože Černe z Bleda, glasbenik Marko Hribemik iz Preddvora, stolni kanonik in univerzitetni profesor dr. Borut KoŠir iz Tržiča in Anton Marolt iz Kranja. V soboto je bila v Ljubljani investura'17 novih vitezov Božjega groba, ki jo je vodil veliki mojster reda kardinal Carlo Furno ob navzočnosti nekdanjega ljubljanskega nadškofa in prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja dr. Franca Ro-deta. Med novimi vitezi sta tudi učiteljica in priljubljena pisateljica Berta Golob iz Struževega pri ^anju in msgr. Franci Petrič iz Rateč, odgovorni urednik časnika Družina. Jože Koši\jek TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XI. del Miran Trontelj Podnebje Blejskega kota število padavinskih dni kaže, da je območje mnogo bolj homogeno (kar velja tudi sicer za Slovenijo) po pogostosti padavin kot po količini. Razlike so minimalne, odstopa le Mrzli studenec, ki pa leži precej višje. Tudi nalivov, to je dni, ko pade več kot 20 litrov dežja na kvadratni meter, je od Bleda pa do Ljubljane skoraj enako. Bled ima v povprečju 111 padavinskih dni na leto, 21 v enem mesecu pa jih je bilo novembra 2000. Blejsko jezero zaradi razmeroma majhnega dotoka površinskih voda in neoviranega odtoka pri Mlinem ne poplavlja. Sneženje tudi prištevamo k padavinam, saj pozimi sneg stalimo in kot padavine upoštevamo staljeno vodo. Pozimi nas najbolj zanima snežna odeja. Ta se najdlje zadržuje v gorah, kjer tudi najpogosteje sneži. Na nadmorskih višinah nad 1000 metrov lahko sneži v Sloveniji v katerem koli letnem času. Na Bledu v poletnih treh mesecih in septembra ne sneži. Redko imamo prvi sneg že oktobra. Glede na skromno število let z opazovanji višine snežne odeje pa je bilo leta 1952 tudi na Bledu in v okolici izjemno po količini. V februarju tega leta je bila snežna odeja na Bledu visoka 180 centimetrov. Veliko snega je bilo februarja 1915, 1969 in 1978. Najdebelejša januarska snežna odeja pa je bila pred komaj petnajstimi leti januarja 1987. V marcu je bilo največ snega leta 1909 in leta 1915. Oktobra in novembra snega običajno ni bilo veliko, še največ ga je bilo novembra 1985. Majska snežna odeja ne presega 20 centimetrov. V povprečju leži snežna odeja nekaj več kot 50 dni in zanimivo, da je trajanje v Ljubljani daljše. Bolj ko se dvigujemo, pa seveda trajanje narašča: na Mrzlem studencu že več kot 160 dni. Visoka snežna odeja je močno odvisna od vremenskih razmer: biti mora dovolj padavin in ravno pravšnje temperature (pri zelo nizkih temperaturah je snega malo). Zato se pogosto ekstremna višina snežne odeje v dolinah in v gorah ne uje- mata. V zimah od 1972 do 1977 je bilo v gorah veliko snega in so na Kredarici izmerili celo najde-belejšo odejo (aprila 1977) in najdaljše trajanje (310 dni leta 1972), na Kaninu je leta 1975 snežni plaz izpod Malega skednja 30. marca porušil postajo kaninskih žičnic. V nižinah pa je bilo v teh letih le malo snega z izjemo pomladnega dela zime 1972; tedaj so v Radovljici ugotovili celo ekstrem z 82 centimetri, a tam leta 1952 niso merili višine snega. Na Bledu niso tako redka leta z obilnejšo snežno odejo. Ljudje pa smo razvajeni. Vsako leto se želimo smučati v katerem koli obdobju zime, hkrati pa se želimo do smučišča pripeljati po kopni cesti. Tega nam narava žal ne bo nikoli podarila. V minulem desedetju je bilo, z izjemo zadnje zime, res razmeroma malo snega. Resnično malo ga je bilo tudi v zimah 1972 - 1975. Med padavine uvrščamo še rosenje, ki se po količini prišteva k padavinam, med padavinske dni pa štejemo tiste, ko skupna količina rosenja preseže 1 liter na kvadratni meter (1 milimeter). Rosenje se pojavlja ob slojasti oblačnosti, največkrat, kadar je nad nami topla fronta. Razmeroma pogosto pa rosenje nastane tudi ob dovolj gosti megli in je izredno nevarno, kadar zmrzuje. Pomembnejše padavine pa so toča. Ta se pojavlja izključno ob nevihtah, torej kadar so na nebu nevihtni kumulonimbi in grmi. Na Bledu je toče razmeroma malo. Toči sorodne padavine so še sodra, babje pšeno in zmrznjen dež. Kadar traja pozimi suho in mrzlo vreme več dni, na gladkem jezerskem ledu "vzcvetijo" čudovite ledene rože. Na majhne, hrapave delčke ledene površine se iz zraka izloča vlaga in nastaja ivje, ki z vsakim jasnim dnem poveča ledene rože. Blejsko jezero zamrzne pozimi navadno pozneje kot Bohinjsko in manjkrat. Pri vodomerski postaji Mlino ima povprečno letno temperaturo 12,8 stopinje, najvišjo v juliju ali avgustu okoli 24 stopinj in maksimalno 25 stopinj Celzija. Blejsko jezero vpliva na klimo bližnje okolice in z akumulacijo toplote blaži ostrino klime. In Če ne' že zaradi tega in zaradi lepote pokrajine, bi morali za njegovo ohranitev storiti več, kot storimo. Jezero pa ni zaklad le s svojo slikovitostjo. Daje nam obilo užitkov poleti: kopanje, jadranje, veslanje, a tudi pozimi. Čeprav skoraj nikoli ne zamrzne celotna površina in so deli jezera neprimerni za zimske sprehode in drsanje, kadar je ledena površina kolikor toliko gladka, pa se vedno znova podajajo na avanturo posamezniki. Te avanture se včasih končajo tudi s kopeljo v ledeni vodi. Kadar je led dovolj debel, pa nam res omogoči vse prijetnosti in občudovali smo že tudi jadranje na ledu. . i'a ' • i 4 • I J Torek, 18. maja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Slike , dimenzije in. pro štora časa Med spremljevalnimi prireditvami 6. slovenskega bienala mesta Kranja tudi razstava Andreja Pavlica iz Ljubljane, ki je na ogled v paviljonu Jugovic. Na otvoritvi podelili nagrade akcije Gorenjskega glasa "Obiskovalke in obiskovalci izbirajo". Spodnje Bitnje - Akademski slikar Andrej Pavlic je sicer redek gost mesta Kranja - nazadnje je razstavljal leta 1987 v Mali galeriji Mestne hiŠe, vendar zelo navdušujoč. Slike na razstavi v Razstavnem pavi^o-nu Jugovic so izvzete iz različnih obdobij njegovega preteklega ustvarjanja, vendar le toliko, da sledimo njegovi ustvarjalni poti k osrednjima ciklusoma razstave: Prednikom in Palimpsestom. Na njegovih slikah je prepoznati veliko znanih figur iz zgodovine slikarstva, vendar te služijo le kot lupina, saj je njihovo obraz povsem avtonomen in ima "Pavličev" karakter. Naslikane so v črno belih barvah in nanizane na barvnem ozadju. "To naj bi poudaijalo čas kot četrto dimenzijo," je pojasnil Andrej in dodal: "Prva produkcija je bil človek, ko je prišel na svet, druga, ko ga je slikar naslikal, tretja, ko sem jo prviČ videl na reprodukciji, četrta pa, ko sem jo jaz naredil. Četrta dimenzija je čas. Ti ciklusi naj bi govorili o minljivosti. Pri Palimpsestih gre za to, da ko sliko pogledaš od Na ogled dela Poldeta Miheliča Radomlje - vVulturnem domu v Radomljah so v petek, v pred kratkim obnovljenem razstavnem prostoru Galerija DOM odprli drugo likovno razstavo. Tokrat so člani kluba Mavrica Radom^e v goste povabili ter vsem ljubiteljem umetnosti in književnosti predstavili priznanega slikarja, pesnika in pisatelja Poldeta MiheliČa iz Vrhpolj pri Kamniku. Mihelič, rojen leta 1923, je akademski slikar, do upokojitve je deloval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici in nato še v Litiji. Svoje plodno likovno ustvarjanje je od leta 1960 predstavil na več kot 40 samostojnih razstavah in na mnogih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. "Polde je dosegel nekaj, o čemer sai\ja vsak slikan Našel je svoj stil. Njegove slike ne potrebujejo podpisa, veš, da so njegove. Ker samo on slika Hgure in like, da že z načinom gibanja vse povedo o sebi," je delo svojega prijatelja opisal slikar Janez Medvešek in dodal, da "samo on spravi na tistih 15 cm - vas in pot in ljudi in hrib in cerkev in potoček s* koritom in drevesa in nebo in največkrat sneg". Res so prav visoke in ozke slike, narisane na lesene deske, poleg vegastih hiŠk, ciklam in povednih obrazov ena njegovih največjih značilnosti in prepoznavnosti. Klasično odprtje likovne razstave so člani kluba Mavrica popestrili s predvajanjem kratkega dokumentarnega filma o slikarjevem delu, na katerem se nam umetnik predstavi tudi skozi nekaj življenjskih zgodb iz mladosti. Knjiga seje pridružila njegovi avtorski monografiji Včerajšnji svet, ki jo je izdal pred petimi leti. O njegovem literarnem ustvarjanju se je z njim pogovarjala prof. Jožica Repanšek, prijeten umetniški večer pa je z nekaj ljudskih pesmi in ob spremljavi kitare popestrila tudi Silva Kosec. Razstavo si lahko ogledate do 21. maja. Jasna Paladin likovno umetnost \ ^s t ♦ ♦ HERMAN GVARDJANČIČ (1943) Naslikane barve in oblike, sestavljene v igri likov, linij in globine, oblikujejo zgodbo podobe. Posamezni elementi so sami na sebi idcrista-Uzirani abstraktni delci celote barvnih ploskev in jasno zarisanih oblik. S pogledom oŠinemo platno in sledimo osrednji, vertikalni postavitvi figure. Gvardjančiča ne zanima več problem kubistav, problem oblike, ampak pogled m obliko v prostoru, ki jo počasi razgrajuje in na koncu razjstavi, ko se potopi v brezčasno krajino. Rodil se je v Gorenji vasi pri ReteČak Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1968. Študij je nadaljeval na specialki za slikarst\'o pri profesorju Zoranu Didku in ga končal leta 1973. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1981 m delo na razstavi Atelje 1980 v Likovnem salonu Riharda Jakopiča. RH. F. Figura v naravi, 1970, akril, plaino, 70 x 70 cm, lastnik je Gorenjski muzej Kranj. Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: ZVEST APOLLONiO, otvoritev razstave bo 27. maja ob 19. uri, Andrej Pavlič med svojimi "Predniki", ki odpirajo dimenzijo časa. daleč, vidiš le figuro, ki te pritegne k ogledu, a ko se približaš, opaziš, da figura neha biti pomembna in da se začne odpirati vidno polje slike, na kateri so majhni detajli. Bolj ko se sliki bližaš, bolj se odpira in ustvaija dimenzija časa in prostora." Na razstavi so bile podeljene tudi tri nagrade akcije Gorenjskega glasa "Obiskovalke in obiskovalci izbirajo". Naši bralci so za najljubšo sliko 6. bienala izbrali Ljubezen akademskega slikarja Nikolaja Beera, med 126 glasovnicami pa so bile izžrebane tri srečne nagrajenke: Terezija Prevodnik iz Na-klega, Bernarda Rataj iz Kranja in Anica Treven iz Zg. Besnice. V sklopu 6. Slovenskega bienala mesta Kranja bosta odprti Še dve razstavi: v četrtek, 20. maja, ob 18, uri v Mladinskem kulturnem centru na Tomšičevi razstava akademskih slikarjev Nataše Jan in Miha Perčiča; v petek, 28. maja, ob 12. uri v Galeriji Iskrateling pa razstava akademskih slikarjev Arjana Pregla in Mateja Koširja. Katja Dolenc Trubarjev trg 3 in Poštna ulica 3, 4000 Kranj Tel./fax: 04/20 21 565, tel.: 04/23 64 750, e-pošta: glasbena.sola.kranj@siol.net Glasbena šola Kranj obvešča, da bodo SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NOVIH UČENCEV za šolsko leto 2004/2005: v petek, 21. maja, od 16. do 18. ure in v soboto, 22. maja, od 9. do 11. ure v prostorih Glasbene šole Kranj, Poštna ulica 3 (bivša Evropa). Vpisovali bomo v naslednje oddelke: PIHALA IN TROBIU\. GODALA, KLAVIR. ORGLE. PETJE, TOLKALA, HARMONIKA. KITARA in HARFA. ŠTEVILO UČENCEV JE OMEJENO. V PREDŠOLSKO GLASBENO VZGOJO BOMO VPISOVALI OTROKE. ROJENE V LETU 1999, V GLASBENO PRIPRAVNICO PA OTROKE, ROJENE V LETU 1998, V TAJNIŠTVU ŠOLE (Poštna ulica 3, lil. nadstropje) V ČASU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA UČENCE, KI 80 USPEŠNO KONČALI 6. RAZRED NAUKA O GLASBI, RAZPISUJEMO POUK GLASBENEGA STAVKA (OSNOVE HARMONIJE, KONTRAPUNKTA IN GLASBENIH OBLIK). Vabljeni! Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Priročnik za snobe (naslov izvirnika The Duke of Bedford's Book of Snobs), spisal John, vojvoda Bedfordski v sodelovanju z George-em Mikesom, poslovenil Mitja Meršol, Mihelač, Ljubljana 1994, 158 str. John Robert Rüssel, trinajsti vojvoda Bedfordski, je priročnik napisal bodisi iz trenutnega nagiba bodisi iz določenih spoznanj, ki človeku vzniknejo po analizi njegovega občega bivanja. Če velja prvo, sam pravi, kako nesnobovsko izzveni početje tistih plemičev, ki družinsko bogastvo ponudijo na ogled množicam obiskovalcev, ki potem tacajo po hiši; namreč ideja, da čudoviti dvorec svojih prednikov Woburn Abbey odpre za obiskovalce, to se je zgodilo pred petdesetimi leti, je vojvodu dozorela zaradi nenehnega soočanja z dolgovi, ki jih je prinašalo vzdrževanje dvorca s tri tisoč akri 'Kraljestva divjih živali* in štirideset akri zabavnega parka; poleg Woburn Abbey pa je zaradi svojega publicističnega delovanja postal slaven Še sam, z deli A Silver-plated Spoon, The Flying Duchess in How to Run a Stately Home. Povrnimo se k uvodni domnevi; če velja druga, potem moremo sedanjega bedfordskega vojvodo, takoj ko preberemo nekaj vrstic priročnika, za katerega je dobil navdih pri Thackerayju in njegovi mojstrovini Semenj ničevosti, šteti za prisloviČno angleško- Slovenski biseri Gorei\ja vas - Skupina slovenskih akvarelistov je v počastitev vstopa v Evropsko unijo v Galeriji Krvina predstavila vzorčne izdelke za promocijo Slovenije v EU z naslovom Slovenija s svojimi biseri v Evropski uniji. Ustvarjalci tokratne razstave se predstavljajo z biseri Slovenije. Od gorenjskih slikarjev se predstavljajo Jano Milkovič, Edi Sever, Janez Mohorič in Draga Soklič. Zdravko Krvina, vodja Galerije Krvina, je povedal: "Ideja o zbirki del 20 do 25 umetnikov je zorela že dalj časa. Sedaj odpiramo razstavo s 25 deli slovenskih umetnikov, ki bodo slovensko krajino ponesli po vsej Evropi." Delo Bernarde Zajec je bilo že ob otvoritvi prodano in danes krasi stanovanje v Budimpešti. Ideja o 25 povabljenih umetnikih ustreza tudi umetnostni zgodovinarki Poloni Škodič, ki dodaja: "Kultura je univerzalni jezik, ki ne pozna mej, a hkrati daje identiteto narodu. Prav zato gremo lahko bolj pogumno v Evropo." Ustvarjalci so črpali iz zgodovine naših krajev, zato si lahko v Galeriji Krvina ogledamo lepo število krajin - akvarelov. Odprtje razstave je obiskal tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, v kulturnem programu pa sta sodelovala sopranistka Vera Mlejnik in kitarist Denis Kokalj, povezoval je dramski igralec Jože Logar. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Knjižni klasiki za vedno Vedno aktualna črna utop^a 1984 pisatelja Georga Orwella je te dni doživela svojo četrto izdajo v slovenščini, Orlando Vir-ginie Woolf pa drugo. Orwellov roman 1984 je nedvomno eden najboljših političnih romanov 20. stoletja, hkrati pa tudi vrhunska literarna mojstrovina. Tako s svojo politično kot literarno estetsko dimenzijo je danes tudi del široke popularne kulture, deli romana so citirani ob najrazličnejših priložnostih, le kdo ne pozna znamenitega stavka "veliki brat te gleda" (v prvem prevodu "veliki brat te opazuje") ...Po besedah avtorice prvega prevoda iz leta 1967 Alenke Puhar je tokratna izdaja pregledan in nekoliko popravljen prevod, s spremno besedo Ni-coalia Jeffsa in izbrano bibliografijo ter besedo o življenju in delu Georga Orwella izpod peresa Tine Mahkota. Orwell je bil v bivši državi dolgo prepovedan avtor, na procesih po 2. svet. vojni je bilo branje njegove Živalske farme priznano celo za politični delikt. "Mira Mihelič je bila ena tistih, ki je Orwela brala v originalu, zato je v šestdesetih roman 1984 uvrstila med dela za pre- vod," je povedala Puharjeva, ki je roman prevedla še kot študentka. Prvi uradni prevod Orwella v takratni Vzhodni Evropi je bil hitro razprodan in je doživel kar dva ponatisa. Nicolai Jeffs je mnenja, da je to roman, ki je v neki meri formuliral vsakega disidenta v Vzhodni Evropi, hkrati pa s tem, da se ukvarja z vsakdanjimi vprašanji, kot sta prijateljstvo, ljubezen ..., tudi presega političnost. Drugi roman, ki je te dni izŠel pri Mladinski knjigi, je fantastični roman Orlando kultne angleške pisateljice Virginie Woolf. Roman, ki je leta 1974 prvič izšel v prevodu Maile Golo, bomo v ponatisu našli v zbirki "Veliki večni romani". Zgodba, ki jo avtorica najprej postavi v 16. stoletje, govori o lepem, k pustolovščinam nagnjenem fantu, ki se po dolgotrajnem spancu prebudi kot ženska in živi tja do 20. stoletja. Gre za živopisen pregled evropske zgodovine skozi štiri stoletja in je kot taka zimzeleno aktualna. Igor Kavčič duhovitega moža - s humorjem, kije dobesedno lasten le Otočanom, ki si ne pomislijo svojega ravnanja postaviti v kritično presojo. Na koncu uvodnega poglavja pravi, da se Britanija nikoli ne bo spremenila v pravo demokracijo, lahko pa se spremeni v pravo snobokraci-jo -.v demokratično snobokracijo, kar bi bil velik napredek. Deset let je minilo, odkar je Mitja Meršol poslovenil Priročnik za snobe, ki pa je seveda nastal že pred časom: "Toda nič na svetu ne more biti tako staro, da pri nas ne bi moglo biti novo. In nič na svetu ne more biti tako angleško, da ne bi moglo biti tudi slovensko," je takrat napisal knjigi za popotnico. "Ves snobizem tiči v pripadnosti. Snobizem je pravzaprav obupno hotenje pripadati razredu ali krogu, ki mu človek ne pripada. Pravi snob po definiciji ni nikoli zadosti visoko in mu tudi ni do tega, da bi ga pripadniki njegovega razreda dolgo Častili in slavili na enem in istem (visokem mestu). Vedno si želi, da bi bil za stopničko više nad svojim položajem." Ni treba posebej povedati, daje knjiga aktualna za vse čase in vedno bolj. In da smo po zgoraj omenjeni definiciji pravzaprav vsi snobi; smo družina snobov, sloj -, država -, celina planet snobov. Nekdo, ki si je pridobil premoženje, recimo proizvajalec polivinilnih vrečk, se prilizuje novopečenemu vitezu, za vstop v najvišjo družbo pa bi tudi on potreboval plemiški naslov - danes je to ponekod Še vedno zaželeno; plemič si želi biti plemič najvišjega stanu, delavec v tovarni zviška gleda na sezonskega delavca, vodilna politična stranka zviška gleda na opozicijsko. Mi smo si želeli priti v Evropsko unijo, ... Menda ga ni, ki si ne bi želel priti 'na vrh', višje, kar je naravno in je nagonsko, kajti sestopanje je neprimerno bolj redko, a tudi neprimerno modrejše. In vendar, ali potem tisti, ki so res na vrhu, niso snobi? Tisti so menda najhujši izmed vseh. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Mladi se dobro znajdejo Zadovoljni Na sobotnih orientacijskih pohodih je sodelovalo več kot petsto mladih gasilcev, eni na tekmovanju Gasilske zveze C i"! 1*110'i"F11 Tti iloli^TM mestne občine Kranj, drugi na tekmovanju Gasilske zveze Kokra. U.J. IJ.^ 1/J.l.J.l.l.l. Kokrica, Jezersko - Da se mladi dobro znajdejo na neznanem terenu v naravi, pa tudi v številnih gasilskih veščinah, so dokazali na obeh orientacyskih tekmovanjih, ki sta jih pripravili gasilski zvezi^ena iz Mestne občine Kraiy, druga iz občin Cerklje, Preddvor, Šenčur, Jezersko in Naklo, Id so (razen slediye) združene v gasilski zvezi Kokra. Na Kokrici, kjer so tekmovali otroci in mladinci mestne gasilske zveze, se jih je zbralo 321, to je kar 107 ekip, v starostnih skupinah od mlajših pionirk in pio-niijev do mladincev. Na startu so prejeli kontrolne liste in karto terena, nato pa se po progi (za mlajše dva kilometra in pol, za starejše tri) prek kontrolnih točk podali proti cilju. Na kontrolnih točkah se dogaja vse mogoče: zbijajo tarčo, odgovarjajo na vprašanja o naravi, prometu in gasilski teoriji, vežejo vozle, prenašajo teniške žogice, merijo na gol, povijajo cevi, sestavljajo sliko, vse to pa se točkuje in pripomore h končnemu rezultatu. Kot je dejal predsednik mladinske komisije pri Gasilski zvezi mestne občine Kranj Srečko Debe-nec, so bili veseli dobrega odziva, pa tudi znanja, ki ga je pokazal podmladek iz 16 gasilskih društev. In zmagovalci? Med mlajšimi pioniiji so prva tri mesta zasedli Predoslje m., Besnica in Predoslje L, med mlajšimi pionirkami pa Suha I, Trstenik 11. In Mavči^ II. Pri starejših pio-niijih so bili na vrhu Golnik L, Mavčiče n. In Kokrica L, pri starejših pionirkah pa Mavčiče I., Golnik n. In Trstenik m. Mladinci so se razvrstiU takole: prvi Predoslje I. drugi Trstenik HI. In tretji PodbUca L, mladinke pa takole: prve Mavčiče L, druge Kokrica L in tretje PodbUca L Abraham Mengeške koče Planinsko društvo Janez Trdina je pred petimi desetletji odprlo kočo na Gobavici. —"•^-jT-vmi' Na slovesnosti ob petdesetletnici koče se je zbrala množica ljudi. Mengeš - Ob koči na Gobavici je bila v soboto slovesnost, ki jo je Planinsko društvo Janez Trdina % pripravilo ob petdesetletnici njene postavitve. O koči je planinsko društvo začelo razmišljati že takoj ob svoji ustanovitvi leta 1952, čez dve leti pa sojo že odprli. Zdaj jo predvsem ob koncu tedna obišče množica obiskovalcev. Koča stoji na nadmorski višini 433 metrov, pri vzponu pa je potrebno premagati približno sto metrov višinske razlike. Na vrh iz Mengša vodi več poti, hoja vzame približno 20 minut. "Vzpon res ni zahteven, vendar pa je na Gobavico urejena tudi trimska steza," je poudaril župan Tomaž Štebe. Obenem izletni- ška postojanka na Gobavici ponuja izhodišče za pohode proti Rašici in Dobenu. V koči je prostora za okoli 40 ljudi, leta 1978 so odprli še prizidek, ki lahko sprejme 80 ljudi. "Čaka nas še veliko dela. Za paviljon Jurček smo dovoljenje dobili šele pred kratkim," je pojasnil predsednik planinskega društva Janez Trdina Miro ŠušteršiČ. Koča ob koncu tedna po besedah oskrbnika Jureta Repai\jška privabi predvsem družine z otroki, saj imajo urejen tudi mali živalski vrt s konji, kozami, kokošmi in drugimi domačimi živalmi. Med tednom pa so najpogostejši obiskovalci otroci iz vrtcev in šole. Mateja Rant 1 r M ' m'si Turistično društvo Gozd Martuljek se trudi s prazničnimi in drugimi prireditvami ter s skrbjo za urejeno podobo 4 kraja pritegniti in obdržati čim več turistov. Prva ekipa orientacijskega tekmovanja je uspešno startala Na Jezerskem pa je v organizaciji Gasilske zveze Kokra in ob pomoči Gasilskega društva Jezersko tekmovalo 80 ekip. Njihova orientacijska pot je tekla okoli Planšarskega jezera, kjer se je v raznovrstnih veščinah merilo 240 otrok. Pri mlajših pionirjih so prva tri mesta v zasedle ekipe Voklo, Šenčur in Voglje, pri mlajših pionirkah Jezersko, Prebačevo in Hrastje, pri starejših pionirkah Duplje zersko in Voklo, pri starejših pionirjih Jezersko, Zgornji Brnik in Srednja vas, pri mladinkah Trboje, Prebačevo Hrastje in Zgornji Brnik, pri mladincih pa Jezersko, Luže in Duplje. Vsem, ki se bodo udeležili regijskega orientacijskega tekmovanja v Planici čez dva tedna, želimo uspeha! Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Gozd Martuljek - "Delo v društvu smo vzeli resno, cilji so se počasi uresničevali, vendar nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše,'* je uvodoma povedala predsednica društva Lidija Kopriva na občnem zboru v hotelu Špik 8. maja, ko so ji člani zaupali tudi ponovni štiriletni mandat. Volili so še člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinskega razso- t • v v disca. Letos so stopili v peto leto delovanja in v tem času že uveljavili nekaj stalnih prireditev in dejavnosti - med drugim vstop v novo leto z baklado, pustno povorko, pozdrav zajčka s pirhi za veliko noč in nagrado izdelovalcu najdaljše butarice, cvetli-Čenje kraja, pripravo prospektov in spominkov, obuditev Skratove dežele, sodelovanje na oglarskih dnevih in vokalni koncert na Jesenjah ob občin- skem prazniku. Lani so bili veseli priznanja Gorenjske turi-. stične zveze in nagrade Turistične zveze Slovenije za tretje mesto najlepše urejenega kraja v kategoriji manjših turističnih mest. Pohvalo jim je izrekel tudi župan Jure Žerjav, koje dejal, da so s skrbjo za urejenost kraja nedvomno dodali svoj kamenček v "grid odločitvi lastnikov hotela Spik, da ohranijo njegovo dosedanjo dejavnost. Med pobudami članov je bilo slišati predlog, da večinoma s prostovolj nim delom uredij o stezo, ki vodi do Jermanovega slapa, da pri ocenjevanju urejenosti hiš in vikendov posebej ocenijo tudi najlepše urejeno kmečko domačijo in pri pripravi prospektov 4car v največji meri upoštevajo stara krajevna imena. Mendi Kokot Stoletnica dobrodelnosti Škofjeloški Rdeči križ bo letos praznoval 100-letnico. - Zlati znak RK Škofja Loka sta prejela Angelca Gaber in Ludvik Bernik. v Skofja Loka - V območno združenje Rdečega križa je včlanjenih 158 prostovoljcev, ki delujejo v 19 krajevnih odborih. V prejšnjih letih so zaradi afer beležili upad članstva, lani pa se je članstvo znova povečalo in znaša 7645 članov. Lani so v krajevnih odborih pomagali v 331 primerih, od finančnih pomoči, prehrambenih paketov, oblačil, do pomoči pri letovanju in taborjenju otrok. Rdeči križ Skofja Loka je lani organiziral tudi tečaje prve pomoči za voznike, lani je tečaj obiskalo več kot 560 tečajnikov. Velik odziv beležijo tudi na krvodajalskih akcijah, saj se je lani vabilu odzvalo 3349 krvodajalcev. Konec novembra so praznovali 50 let prostovoljnega krvodajalstva in 140-letnico delovanja Rdečega križa v svetu. Skupno so lani razdelili 625 prehrambenih paketov, s skupno skoraj 700 tisočaki pomagali plačati el^triko, otroško hrano, šolnino, dodatno pa so dobrih 600.000 tolarjev namenili za drugo pomoČ. Osem otrok je brezplačno letovalo na Debelem rtiČu, 84 pa jih je obdaril dedek Mraz. Posebne humanitarne akcije so namenili za pomoč po požaru, za elektronsko povečevalno lupo ter za nakup prilagojenega vozila. Letos je škofjeloški Rdeči križ izvedel že tri krvodajalske akcije, jeseni pa nameravajo organizirati posebno izobraževalno srečanje za prostovoljce, junija pa jih bodo peljali na ekskurzijo. Prav kmalu, 5. junija, bo območno združenje organizator preverjanja znanja in usposobljenosti ekip prve pomoči. Humanitarna dejavnost ostaja temeljna dejavnost organizacije, tudi letos se ohranja brezplačno letovanje na Debelem rtiču, redno letovanje bo konec junija, od 19. do 26. julija pa bo potekal privlačni tabor za mlade v Sa-vudriji. Naslednji dve krvodajalski akciji bosta 22. junija in 8. julija, slovesno pa bo tudi ob izdaji knjige doktoija Toneta Koširja ob 100-letnici delovanja Rdečega križa na Loškem. Boštjan Bogataj Zlati znak območnega združenja Rdeči križ Škofja Loka je preje (poleg Angelce Gaber) Ludvik Bernik. NCU i Nekaterim otrokom ni dano videti modrine mofja in svobode belega galeba. Zaradi om^nih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici. Rokovnjači so spomladi strnili vrste Duplje - V Kulturnem turističnem društvu Pod krivo jelko v Dupljah že več let oživljajo nekdanjo tradicijo in se spominjajo rokov-njačev, ki so včasih strašili po tamkajšnjih gozdovih. Po dolgi zimi so se vsako pomlad spet zbrali, se prešteli, koliko jih je uspešno kljubovalo zimi, žandarjem in drugim nadlogam, in znova strnili svoje vrste. Temu običaju rečejo "finfranje". V nedeljo so pod krivo jelko priredili že sedmo pomladno finfranje, hkrati z njim pa skupaj s TVD Partizan Duplje še peti rokovnjaški tek ter krajši in daljši pohod za vse, ki jim je blizu rokovnjaška tradicija. Ob zaključku nedeljske prireditve so nastopili otroci iz turističnega krožka osnovne šole Naklo, zaigrala je Rokovnjaška muzika, podelili so priznanja najboljšim tekačem in ocenili najbolj izvirne rokovnjače. Kot vsakokrat ob podobnih prireditvah so udeležence s svojimi dobrotami razveselile dupljanske gospodinje. D.Z., foto: Gorazd Kavčič Podarimo jim vsaj 1.000 SIT ^ zdrave počitnioei v seii hko naka2^ po položnici na vseh poStnih enotah, okencih NIB in Abanke aii preko i Pomežikd n<| raCun Si. 02222 • 0010224921, ^klic: 0001202003010. Vaia dondcijd ^avćna olajiava.pri dav(fni napovedi! f '■ti * a 9 Obnove več planinskih poti Kraiy - Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije bo letos izvedla devet večjih akcij za popravila zavarovanih poti v visokogorju. Skupaj s Planinskim društvom Javornik Koroška Bela bodo obnovili pot Pekel - Rjavina, s PD Mojstrana pot pod Dolkovo Špico (Rdeča škrbina), s PD Jesenice Hanzo-vo pot v Mojstrovki, s PD Kranj greben Kočne - Križ - Koroške Rinke in s PD Kamnik na Sleme pod Skuto. Med najdaljšo akcijo bodo s PD Ljubljana matica kar dva tedna obnavljali pot čez Komarčo, s PD Ptuj pa pot čez Ple-menice. Ob tem načrtujejo še obnove poti na Durce pod Raduho s PD Mežica in na OlŠevo s PD Solčava. Vse akcije bodo trajale skupaj 51 dni, v njih bo sodelovalo 56 udeležencev, z materialom in prevozi pa bodo stale blizu 17,4 milijona tolarjev. Kot je povedal načelnik Tone Tomše, bodo sodelovali tudi pri urejanju evropskih pešpoti in mednarodne poti Via alpina. Komisija organizira tri tečaje za markaciste. Na Mozirski koči so imeli prvi tečaj za člane iz savinjskega območja prejšnji mesec, drugi tečaj pa bo tam 15. in 16. maja. Za primorsko-no-tranjsko območje bosta tečaja 29. in 30. maja ter 12. in 13. junija na Nanosu, za zasavsko-posavsko območje pa 18. in 19. septembra ter 2. in 3. oktobra. Veliko časa bodo namenili zlasti pripravi zakona o planinskih poteh. Stojan Saje 4 ÜSSiLU'i'üti 40% ce 0.99 € 141 r>j v»; SIT 0:S9 € •«iS». A C - t üfz/ay^ilf« zelje **Posebna »onuJbs tedm: ¥eliš od 17. 5. Jo ŽŽ. f i > i.,-' »a " 16$ SIT 0.69 € % s i Vodna črpalka X aimli LEXM^y^K ma\a > AN kolo z lopaticami in vodna črpalka pomikata vodo in potiskata čolne s tokom z 1 vodno črpalko, vodnim kolesom, lopaticami, zapornico, 4 čolni in navodilom za 'Stavitev sistema 3 leta garancije! f^Tiskanje ^Kopiranje ^Oplkno ^Pošiljanje iilanje telefalcMv * > ♦ » • •> v I - : - ' iT. M ^ * « «I « .'.i', '.v. ••..,»•. v • :' -cj;. rV-^ '.r. i. -fc' K i •• < » .Vif •^r'- .V * S.«-. y- 4> i • •• •S -i M •A v«V 100-odstotni bombaž /^-»iV.v'- .'■a; "ü C podplat vrhnji material; ¥ •Iv; » VSi- •. I,— (fjj. -i-« .«ä-'i •i . m. USNJE' ■v J C. J v • ^ N ^ l C « « ^ v TISKANJE najboljše kakovosti: • 4800 X 1200 dpi • do 15 črno-belin strani/min, 8 barvnih strani/min opnČNO črrANjE, barvno: • 4&bitna barvna gbbina, 600 x 1200 dpi KOPIRANJE s pritiskom na gumb: • ploskovni kopirni stroj • do 13 črno-belih strani/min, 5 barvnih strani/min, zoom 25-400 % POŠiUANJE TELEFAKSOV prek računalnika: • s pritiskom na gumb prek modema • s črno in barvno kartušo ter kablom USB ' ^ 24 mesecev garancije! Žica za čiščenje cevi • pocinkano vzmetno jeklo, premer: približno 9 mm • z ročico in čeljustjo • dolžina: približno 5 m 791 Otroške sandale za treking • velur, preprost za vzdrževanje • velikost: od 25 do 36 «• Nedrseč podplat! w t V- • / •I -C ♦ v Pižama za malčke "Shorty" • lahko jo sušite v sušilnem stroju • različne barve in vzorci • velikost: od 86 do 104 We enkrat razpravljala tekmovalna komisija. Kot zanimivost pa ^e to, da je na obeh srečanjih do odločitve o zmagovalcu priSlo v tretji Četrtini. Rezultata: BRANIK : TRIGLAV 11:13 (2:3, 3:3, 3:5, 3:2) in KOPER : 0LIMPIJA11:8 (2:2, 2:2, 5:0, 2:4). J.M. Torek, 18. maja 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN v vec Roman Vene je na državnem prvenstvu v triatlonu moči prejšnji mesec znova postal državni prvak, je pa tudi edini Slovenec, ki mu jo do sedaj uspelo dvigniti več kot trikrat težje uteži od svoje teže. Škofja Loka - Škofjeločan Roman Vene je zadnja leta zagotovo eden najboljših slovenskih tekmovalcev v triatlonu moči. Čeprav še zdaleč ni orjak, pa s svojimi komaj nekaj več kot Šestdeset kilogrami in sto sedemdesetimi centimetri užene tudi veliko težje in večje tekmece, v svoji kategoriji do 67,5 kilograma pa se je pred kratkim na 10. državnem prvenstvu v triatlonu moči v Sempertu pri Novi Gorici znova veselil naslova državnega prvaka ter tretjega mesta v absolutni konkurenci. Roman je bil v mladih letih sicer navdušen nogometaš, sreča- nje s Slavcem Fojkarjem pred osmimi leti (nekoč tudi tekmovalcem v triatlonu moči) v njegovem fitnessu pa je bilo za Romana ''usodno". "S Slavcem sva opazila, da zelo hitro napredujem, da so rezultati zelo dobri in predlagal mi je, da grem na državno prvenstvo v triatlonu moči, oziroma tako imenovanem power liftingu. Ta tekmovanja so sestavljena iz treh disciplin: počepa, tezno leže (bench) in mrtvega dviga. Rezultati se seštejejo skupaj in tako se dobi najboljšega v posamezni kategoriji. Kategorija se določijo glede na teže tekmoval- I Romanov najboljši rezultat je 8. mesto na svetovnem prvenstvu v triatlonu moči v Italiji. Roman Vene, državni prvak v triatlonu moči ca. Tako sem bil jaz najprej državni prvak v kategoriji do 56 kilogramov, nato do 60 kilogramov, sedaj pa sem prvak v kategoriji do 67,5 kilograma," pravi 38-letni Roman, ki ima - poleg tega, daje v svoji kategoriji slovenski državni prvak že od leta 1997 - kar nekaj uspehov tudi v mednarodni konkurenci, njegovo osmo mesto na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1999 pa je še sedaj eden najboljših, če na kar najboljši rezultat katerega od slovenskih tekmovalcev na svetovnih prvenstvih v triatlonu moči. Roman ima v vseh treh Na Osolnik najboljša Zamik in Kosoveljeva S 13. tradicionalnim gorskim tekom z Godešiča na Osolnik (857 m) se je začela letošnja sezona slovenskega pokala v gorskih tekih. Godešič - Kamničan Sebast-jan Zarnik (KGT Papež) in No-vogoričanka Mateja Kosovelj (Nanos Podnanos) sta nova na listi zmagovalcev. Zarnik je na vseh spomladanskih tekmah že pokazal, da je odhčno pripravljen. Zmagal je kar na nekaj tekmah (sv. Primož, Domžale, Me-kinjski kros), še vedno pa je zmaga na Osolniku njegov največji uspeh in izpolnjene sanje po trdem treningu. Doslej je bil le dvakrat tretji, tudi na državnem prvenstvu na Krvavcu, Zarnik se je na zadnjem najstrmej-šem kilometru otresel lanskega mladinskega svetovnega podpr-vaka Žirovca Petra Lamovca, ki je zaostal šest korakov (sekund). Lanski zmagovalec slovenskega pokala Jože Čeh ritmu, ki sicer ni ogrožal rekorda proge, poškodovanega Igorja Šalamuna (24:11), ni sledil že v spodnjem delu. Bolj presenetljivo je Mateja Kosovelj premagala Ines Hižar, smučarsko tekačico in doslej nepremagljivo na njenem domačem hribu. Slovenski pokal sedmih tekem se nadaljuje s tekom na Grad na Goričkem Od domačinov so na vrh Osolnika pritekli: Peter in Andrej Bertoncelj, Stane Gaber, Marko Bečan, Iztok In Dare Avguštin (od leve proti desni), čepijo pa: Jože Hafner, Zdenka Gaber, Janez Križaj, Rok Bertoncelj. v (29. maj), na Hujsko nad Železniki (13. junij), na Grintovec (25. julij), na Črno Prst nad Podbrdom (7. avgust), na Šmarno goro (9. oktober) in končuje z tekom na Nanos iz Podnanosa (17. oktober). To je le izbor več kot 50 tekov na gričke, gore in Alpe. Zgledni piramidi skrbi za napredek, se torej tudi zlati mladinski generaciji, ki je lani z DVORANSKI HOKEJ Naši začeli z remijem Zürich - V Švici se je v nedeljo začelo svetovno prvenstvo v dvoranskem hokeju, florballu. Naf* reprezentanca se je najprej pomerila z ekipo Nizozemske in iztržila remi 6:6 (4:2, 0:2, 2:2). Gole za Slovenijo so dosegli: Roland Brajič, Blaž Kržišnik, dva Milja Sotlar, Janez Jugovic in Martin Bogataj. Mitja Sotlar je bil izbran tudi za najboljšega igralca. V.S. Občini zbor kranjskih tekačev Kraixj - Člani tekaškega smučarskega kluba Merkur Kranj se bodo jutri zbrali na rednem občnem zboru. Na njem bodo govorili o doseženih rezultatih in načrtih v novi sezoni. Občini zbor se bo ob 17. uri začel v sejni dvorani poslovne stavbe Merkurja v Naklem. V.S. Aljaske prinesla zlati ekipni mladinski naslov med mladinkami in mladinci, ni čuditi. Izidi, 13. gorski tek na Osolnik, 4,8 km: 1. Zarnik (KGT Papež) 24:57, 2. Lamovec (Tabor Žiri) -1- 0:06, 3. Čeh (Lenart) v + 0:24, 4. Janžekovič (Železniki) 0:28, 5. Kosovelj (Kobarid) 4- 1:02, 6. Šubic (Tabor Ter- y __ mo Ziri) + 1:26, 7. Zupančič (Papež) -H 1:50, 8. Kastelic (Vele Domžale) + 2:22, 9. Urh (Papež) + 2:28, 10. Ekart (Sori-ca) -I- 2:51; mladinci: 1. Trost (Podnanos) 28:16, 2. Kuhar (Jezersko) + 0:19, 3. Tomec (Papež) + 0:50; ženske absolutno: 1. Kosovelj (Podnanos) 30:57, 2. Hižar (Šmarna gora) + 0:39, 3. Krkoč (Podnanos) + 1:11, 4. Šink (Triglav) + 1:39, 5. Gashi + 1:41, 6. Mladenovič (Vele Domžale) + 1:47, 7. Žabjek (BTC Bauer) + 2:31, 8. Jurjev-čič + 2:51, 9. Trobec (Kobarid) + 3:41, 10. Tomec (Papež) 6:42; mladinke: 1. Kosovelj, 2. Krkoč, 3. Mladenovič. Metod Močnik disciplinah triatlona moči tudi državne rekorde v kategoriji do 60 kilogramov, prav tako pa ima državni rekord v počepu v kategoriji do 67,5 kilograma. Poleg vseh uspehov doma in na mednarodnih tekmovanjih pa ima Roman Vene (sicer član FS Sport Škofja Loka) še svojevrsten slovenski rekord, saj mu je uspelo, da je dvignil več kot svojo trikratno težko, kar pomeni, da je s 63 kilogrami uspel dvigniti 197,5 kilograma uteži. "Treniram trikrat do štirikrat na teden, tako rekoč vse mesece v letu, le med dopustom ne. Na hrano ne pazim posebno, jem vse, morda le malo več hidratov in beljakovin. Sicer pa pazim, da jem večkrat na dan, saj ne pojem veliko naenkrat. Vsako leto ob koncu sezone sklenem, da je bilo to zanje leto tekmovanj, vendar me pred tekmami znova potegne in ker z rezultati Še vedno napredujem, me to vleče, da vztrajam," tudi pravi Roman Vene, ki je sicer trgovski potnik, v veliko spodbudo pa mu je doma tudi podpora žene Nataše in obeh sinov. Vilma Stanovnik KOLESARSTVO Kranjska zmaga Miranu Vauhu Kranj - Druga dirka serije mestnih dvobojev Siemens Mobile Bike je v soboto v Kranju na Jelenovem klancu postregla z veliko atraktivnimi potezami. Skoraj neverjeten je bil tudi razplet zanimive kolesarske preizkušnje na eni najdaljših prog pri nas, saj so prvi trije iz kvaU-fikacij tudi na koncu obdržali prva tri mesta. Tako je bil Ve-lenjčan Miran Vauh (Enduro Maxxis) najhitrejši že v kvalifikacijah, kjer so ponavadi razlike zelo majhne. Pred Rokom Pod-bevŠkom (Calcit Kamnik) je imel skoraj pol sekunde prednosti, tretji Dejan Gorenc (Sokol Fun Sports) pa je za Vauhom zaostal že kar sekundo in 20 stotink. Vauh in Podbevšek, ki jima je dolga proga očitno veČ kot ustrezala, sta brez večjih težav prišla do finala. Gorenca je nato na poti v finale izločil Podbevšek, v malem finalu pa je prehitel Boruta Rožiča (Novak Scott). S tretjim mestom je Dejan, ki je bil tretji že na prvi dirki v Kamniku, prevzel vodstvo v skupnem seštevku pokala Bike Fight, Zmagovalec prve dirke, Hrvat Valerian Steiner (Snurflub), je bil zaradi nepravilne vožnje diskvalificiran in je brez točke iz Kranja sedaj v pokalu komaj 22. To pa ni nič usodnega, saj se vsakemu tekmovalcu na koncu sezone odšteje najslabši rezultat. Nadaljevanje sezone utegne biti še zelo zanimivo. Razlike med tekmovalci so majhne, tako da je pot do skupne zmage še povsem odprta. Kar nekaj favoritov je trenutno precej nizko na lestvici, a bodo zagotovo še napredovali. Med njimi je tudi Jure Logar (Calcit Kamnik), lanski skupni zmagovalec pokala, ki je moral Kranjsko dirko izpustiti zaradi poškodbe rame na tekmi v spustu v Zagrebu. Naslednja dirka .serije Simens Mobile Bike Fight bo v Trbovljah v petek, 28. maja. Jeseniškim reševalcem zmaga na Koflerjevem memorialu Mojstrana - Člani Postaje GRS Mojstrana so v nedeljo, 16. maja, v Vratih pod severno triglavsko steno organizirali 32. smučarsko tekmovanje za Kofleijev memorial. To je največje slovensko športno srečanje gorskih reševalcev v spomin na alpinista in gorskega reševalca Zvoneta Kofleija, ki seje smrtno ponesrečil na poti ob povratku z uspešne alpinistične odprave na ISTOR- O- NAL v Himalaji. Nastopilo je 54 ekip GRS iz Slovenije ter iz Avstrije in Italije, s katerimi si gorski reševalci iz Mojstrane že vrsto let izmenjujejo izkušnje pri usposabljanjih in ob drugih priložnostih. Tekmovanje je bilo na povprečni čas vseh ekip. Letos se mu je najbolj približala ekipa postaje GRS Jesenice v postavi Tadej PuŠavec, Boris Pervanja in Jani Oberstar. Drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi iz Celovca, drugi dve najuspešnejši gorenjski ekipi sta bili GRS Škofja Loka na 5. in GRS Tržič na 8. mestu. Na podelitvi pokalov v Vratih so tudi izročili spominsko darilo Janezu Brojanu, dolgoletnemu načelniku postaje GRS Mojstrana, ki ima največ zaslug pri izvedbi vseh dosedanjih tekmovanj. J.R. ODBOJKA Drugo mesto za Biejke Bled - Ekipe starejših deklic so se v soboto pomerile na zaključnem turnirju četverice najboljših. Poleg Blejk iz Odbojkarskega kluba Bled so nastopile še ekipe Prevalj, Luke Koper in Nove KBM Branik. V polfinalu so Biejke premagale igralke Branika. V finalu za naslov prvaka so morale priznati premoč Koprčankam (0:3). Trener Aleš Jerala ocenjuje, daje že polfinalna zmaga nad realno močnejšo postavo Branika dokaz za obetajočo prihodnost odbojkaric z Bleda. B.B. Zmagovalci iz Kamne Gorice Krai\j - Odbojkarski veterani Triglavani so v .soboto organizirali že 12. turnir gorenjskih veteranov v odbojki. Nastopile so ekipe Adergasa, Bohinja, Jesenic, Kamne Gorice in Triglava. Tesni rezultati so priča izenačenim dvobojem, zmagovalci pa prihajajo iz Kamne Gorice. Povprečna starost igralcev je bila 51 let, najstarejša je bila ekipa Jesenic, ki je imela najstarejšega igralca, 69-letnega Dušana Prešerna. Pri organizaciji so veteranom pomagali: Razvojni center Radovljica, Gitas - Karcher, Gostilna Krištof, Gostilna Slavka in Pivovarna Laško. B.B. SAH Zmaga velemojstra Korneeva v _ Kranj - Organizator prireditve, Art Center in SS Tomo Zupan Kranj, sta odlično izpeljala 1. mednarodni odprti turnir mesta Kranja, ki je potekal ob 10. prireditvi tedna mladih. Tekmovanje je potekalo v hotelu Creina, zadnje kolo pa v klubskih prostorih ŠK Stari Mayr v Kranju. Tudi zaradi pestre sestave udeležencev turnirja je tekmovanje potekalo v zelo borbenem vzdušju, ki so pritegnile k ogledu ljubitelje šahovske igre. Zmago je slavil ruski velemojster Oleg Kornejev, ki je bil tudi prvi favorit turnirja. Na drugo mesto se je uvrstil mednarodni mojster Matej Sebenik, eden najboljših mladih slovenskih ša-histov, ki močno trka na vrata članske reprezentance Slovenije. Tretje mesto je zasluženo osvojil izkušeni Bolgar Sašo Nikolov, mednarodni mojster iz Bolgarije. Kljub enakemu številu osvojenih toČk kot drugourvšČeni, je 'nehvaležno' četrto mesto (po dodatnih kriterijih) osvojil mednarodni mojster Davorin KuljaševiČ. Miša Hrenič iz SD Jesenice je bila najboljša ženska turnirja. Najboljši mladinec je bil Alen HasanagiČ iz SD Jesenice, najboljši senior Alfonz Medved, ŠK Stari Mayr Kranj in najboljši domači igralec Oskar Orel iz ŠS Tomo Zupan Kranj, ki je osvojil 7. mesto. Eden najboljših sodnikov v Sloveniji, mednarodni šahovski sodnik Aleš Drinovec iz Naklega, in njegov pomočnik Peter Kovačič iz Kranja sta vzorno opravila svoje delo. Po besedah direktor turnirja Mihe Škr^a naj bi tekmovanje postalo tradicionalno in predstavlja tudi veliko spodbudo za odlične mlade igralce iz Gorenjske, ki si podobnih prireditev prav gotovo zaslužijo. O.O. ABENA TRADE, d.o.o. razpisuje prosta delovna mesta 1. KNJIGOVODJA Pogoji: - V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - aktivno znanje angleškega jezika - 3 leta delovnih izkušenj - komunikativnost, natančnost in urejenost - znanje računalništva (Word, Excel) - poznavanje osnovnega računovodstva - organizacijske sposobnosti - vozniški izpit B kategorije 2. ADMINISTRATOR Pogoji: - najmanj V. stopnja izobrazbe družboslovne ali ekonomske smeri - aktivno znanje angleškega jezika - komunikativnost in urejenost - znanje računalništva (Word, Excel, Corel Photo Paint) - vozniški izpit B kategorije Zaposlitev je za določen čas s polnim delovnim časom za 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vaše ponudbe z dokazili o Izpolnjevanju pogojev, življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: , ABENA TRADE, D.O.O., Virmaše 139, 4220 Škofja Loka. ♦ GORENJSKI GLAS »12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Tekli so na Senturško goro Na pohod 12 ur Šenturške gore se je letos podalo 53 pohodnikov. Komenda - Planinsko društvo Konjenda je v okviru letošnjega občinskega praznika in tradicionalnega tekmovanja v spomin na prvega predsednika društva in pobudnika številnih aktivnosti Milana Šinkovca v društvu organiziralo planinski pohod oziroma tek 12 ur Šenturške gore. Na 80 metrov manj kot 12 kilometrov dolgi progi od Podboršta do Šenturške gore in nazaj se je pomerilo v številu pohodov in času 53 udeležencev. Start je bil letos na Podborštu. Na pohodu, ki je trajal od 7. do 19. ure, so bili pohod-niki razvrščeni v sedem kategorij. Najmlajša sta bila štiriinpol-letna Luka Fartek iz Suhadol in Matic Kaker iz Kamnika, najstarejši pa skoraj 61-letni Rudi Ocepek s Komendske Dobrave, ki se je to nedeljo podal kar 6-krat na Šenturško goro in nazaj, za skoraj 72 kilometrov dolgo pot pa je potreboval 11 ur in 42 minut. Najhitrejša sta bila tokrat Milan Šinkovec mlajši in Zvone Festival rolanja po Sloveniji Festival rolanja oziroma Hansaplast Inline Festival bo od maja do septembra obiskal sedem slovenskih mest. Na njem se bodo ljubitelji rolanja pomerili v otroškem, družinskem, rekreativnem in tekmovalnem rolanju. Ljubljana - Hansaplast Inline Festival je prva tovrstna prireditev v Sloveniji, ki organizirano na enem mestu omogoča rekreativno in tekmovalno preizkušnjo v znanju rolanja. Namenjen je otrokom, njihovim staršem, pa tudi tistim, ki se z rolanjem ukvarjajo na amaterski ali profesionalni ravni. Na prireditvah se udeleženci lahko brezplačno učijo, urejena je izposoja rolarjev, otroci pa se lahko zabavajo tudi s premagovanjem ovir in zabavnimi igricami. Lahko preizkusite tudi adrenalinski trampolin. Na vsaki prireditvi poteka izbor za miss in mistra rolanja, med drugim pa'predstavijo trenutno največjo športno atrakcijo, imenovano trikkeing (mešanica med skirojem in trikolesnikom). Moto Hansaplast Inline Festiva- la 2004 je varnost in množičnost, kar pomeni, da organizator prireditev na vsaki prireditvi pričakuje .od tristo do štiristo re-kreativcev in stopetdeset tekmovalcev, ki pa se lahko v lov za praktičnimi nagradami podajo le z nošenjem zaščitnih čelad. Prireditve bodo potekale pred Mercatorjevimi centri, razen v Kranjski Gori, kjer bo zbirno mesto na starem bencinskem servisu. Prva prireditev je bila 16. 5. v Kraiyu sledijo pa prireditve v Ceyu 23. 5., Mariboru 13. 6., Novi Gorici 27. 6., Kranjski Gori 22. 8., Domžalah 19, 9. ter 26. 9. v Ljub^ani. Vsak udeleženec prireditve pa bo proti plačilu pri-javnine dobil rolarsko majčko, štartno številko, pijačo in prigrizek. Alenka Brun Mladi in starejši, ženske in moški so se v nedeljo po večkrat podali na Šenturško goro. Kemperl iz Komende, ki sta jo prehodila v eni uri in 9 minutah. Prireditelji so tudi tokrat najboljšim trem v vsaki kategoriji podelili medalje in nagrade. Udeleženci s predsednikon društva Petrom Zmrzlikarjem pa so poudarili, da je tekmovanje oziroma Pohod 12 ur Šenturške gore postala prireditev, ki je letos s številnimi obiskovalci in udeleženci družabnega srečanja na prostoru, kjer bodo zgradili planinski dom, potrdila, da so se ko-mendski planinci odloČili prav, ko so se pred leti podali na pot samostojnega planinskega društva. Andrej Žalar KAM V NASLEDNJIH DNEH? Tretji tek Suša 2004 v soboto, 22. maja, organizira Športno društvo Senca Zali Log v Zalem Logu 3. tek Suša. Tek se začne ob deseti uri dopoldne, več informacij na http://www.geocities.coni/sencazalilog, na 041/ 570 680 in po elektronski pošti janez.habjan@niko.si. A. B. Koren n^boljši na Bledu Bled - Kolesarska dirka Okoli Bleda, kije letos dočakala že 33. izvedbo, velja zaradi zahtevnosti trase za najbolj ugledne pri nas. Veliki zmagovalec med najstarejšimi mladinci je kolesar Save Kristjan Koren, varovanec trenerja Marka Polanca. Starejši mladinci, 59 km: 1. Koren (Sava) 1,42:13, 2. Mihovec (Radenska Rog) -H 1:06, 3. v S vab (Sava), 4. Kišerlovski (Reka, Hrv), 5. Jurendič (Branik Maribor) vsi isti čas; mlajši mladinci, 35 km: 1. Kump 1,02:39, 2. Furdi (oba Krka) isti čas, 3. Bauman (Sava) + 0:42. M.M. EKSTREMNO*ZANIMIVQ*ŠPORTNO*REKREATIVNO Voziček kot tekmovalno sredstvo ... Nakupovalni vozički so lahko koristni tudi drugače. Z njimi so mladi minulo sredo na Glavnem trgu v Kranju priredili tekmovanje. Zadeva se je pokazala za dokaj tekmovalno, saj so se udeleženci tekmovanja med seboj pomerili zagnano, se zagrizeno borili zaprva mesta. ... in zmaga Merkurja Dva dni kasneje so se v Zadarski športni dvorani Jazine pomerili v košarkarskem znanju Merkurjevci in veterani Zadra. Zanimiv pogled na parket najbolj znane dvorane na Hrvaškem - po mnenju zelo redkih hrvaških navijačev, ki na trenutke niso vedeli, za koga bi navijali: obe ekipi so sestavljali tudi Hrvatje. Rezultat je bil Še bolj zanimiv kot pogled na male in velike košarkarske mojstre: Merkurjevci so zmagali s tremi točkami razlike. Alenka Brun, foto: Tina Doki Zavesten proces naj poveže vse elemente Miha Pogačnik pravi, da naj bi bili za uspešno in harmonično delovanje v življenju človeka in človeške družbe med seboj povezani vsi sodelujoči elementi, tako kot so v naravi zrak, voda, ogenj in zemlja. V njih je potrebno vplesti le dimenzijo in duh umetnosti, ki se kaže skozi največje človeške mojstrovine. Bled - Miha Pogačnik, violinist in slovenski kulturni ambasador iz Kranja, ki že več let dela in živi v Nemčiji, je pred dobrim mesecem zaključil projekt Karavana evropske kulturne identitete, ki se je začela na BJedu in se ustavila v glavnih mestih vseh novih pridruženih članic Evropske skupnosti. Zdaj ima načrte že za naprej: "Zame je vsak projekt prehod do naslednjega projekta. Na karavano gledam kot na bazo za nov razvoj, ki se kaže v ustanovitvi Civilne pobude - komisije za Evropsko identiteto, ki bo delovala od Urala do Gibraltaija. Njena naloga bo kristalizirati evropsko identiteto kot slovensko pobudo in s časoma naj bi postala to uradna stvar." Družba bi morala biti umetnina Na podoben način, kot dela Miha z mojstrovinami evropskih skladateljev na violini, ko jih razstavi na posamezne dele in v njih najde povezovalne elemente, skozi katere preko zavestnega procesa popelje pred- vsem ljudi iz poslovnega sveta, da doživijo dvig svojega duha, bo Komisija za evropsko identiteto na ta način dekomponirala evropsko človeško družbo in jo na novo skomponirala. "Iz evropske družbe bomo vzeli narazen elemente kulturnega življenja, zakonodaje, gospodarstva in jih potem na novo skomponi-rali, tako da bo nastala potencialna evropska družba kot umetnina. Evropska družba bi morala biti umetnina, ne pa samo ena pragmatična sestavljena iz številk in računov. Tej umetnini se reče socialna arhitektura, ki mora stati sigurno. Zato sedaj začenjam z novim projektom, ko bom imel v vsaki prestolnici članic Evropske skupnosti poseben show na radiu, kamor bom povabil najbolj prodorne umetnike in gospodarstvenike, da bomo razpravljali o tej kristalizaciji evropske identitete. Nato se bodo stvari stopnjevale še z dodatnimi projekti, ki bodo pripomogli k združevanju umetnosti in gospodarstva, saj je za bodočo Evropsko družbo najbolje. Navdušeni poslušalci Poslovne šole za Management so dobili nov elan. da se ti dve sferi najdeta na kreativni ravni in se medsebojno podpreta. "Babji mlin" za novo Evropo Kot so elementi povezani v naravi - zemlja, voda, zrak in voda, te štiri kvalitete so v naravi popolnoma in lepo povezane - tako naj bi bilo tudi v življenju družbe. Če znaš razločiti njene elemente in iz njih narediti ne- Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m' brezplačnega utekočinjenega naftmga plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani wvw.petrol.si. OL PUH mOPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 kaj novega, pa imaš umetnost. Vendar vsaka umetnost se izgradi iz elementov, ki so v naravi, le da se jih dvigne na nov način na višjo raven. V tem smislu naj bi tako rekoč skomponirali idealno Evropo. Vendar ne na abstraktni ravni, ampak z dejavnostjo, konkretno. To je tudi bistvo umetnosti, da služi življenju in gre med in v ljudi. Namen komponiranja "Nove" Evrope pa ni zaradi nje same, ampak zaradi njene vloge, ki jo vidim v svetu kot v globalni situaciji v smeri Amerika, Azija, Avstralija, Afrika ... Namreč, menim, da ima Evropa vlogo "Babjega mlina", kot pravi naš gorenjski pojem, pri katerem gre za globoko doživetje, preobrazbo in pomlajenje, ki se ga po mojem lahko doživi tako, da greš zavestno skozi mojstrovino. Na svojih predavanjih in zavestnih predstavitvah umetniških del vzameŠ v proces vse udeležene poslušalce, jih postopoma in zavestno popeljal skozi umetnino, da so nato "ven" prišli vsi pomlajeni, polni energije in novega smisla za naprej. Babji mlin bi moral biti pobuda za Slovenijo. Majhni smo, vendar imamo največje ideje," pravi Miha. . Svet, v katerem se splača živeti ■ Oči so nastale iz sonca in so zato, da vidijo sonce, trdi Miha in ugotavlja: "Svetloba in oči so povezani. V istem smislu bi lahko rekli: če imate umetniška dela in jih znate videti, potem postanete sami umetnost. Torej videnje, slišanje in čutenje umetniških umetnin naredi nas same umetnino, ker če sami sebe ne naredimo za umetnino, potem umetnin tudi ne moremo zaznati. Torej je zato umetnost, da mi sami postanemo umetnost, da človek in družba postanemo umetnost, iz tega pa se rodi svet, ki se ga splača živeti," pojasnjuje svoje videnje Miha, ki pa se ob tej priložnosti opravičuje vsem Gorenjcem, da s svojo dejavnostjo - iskanje razmerja med umetnostjo in gospodarstvom ter njuno novo komponiranje - še vedno vztraja na gradu Bori, kjer je zdaj častni sedež Kompozicije evropske identitete. Grad je namreč vezan na Parcifalovo zgodovino, ki ima pri nastajanju novih projektov pomembno vlogo, sam pa si zelo želi, da bi dejavnosti potekale tudi na Bledu. Zato bo Miha pri "razdelevanju" Bachiove Fuge na posamezne elemente. Miha svojo publiko pripeljal tudi na Bled, že 1. julija, ko bo pripravil nekaj projektov. Umetnost bo postala najbolj iskana dimenzija za razvoj naprej, pravi Miha. "Umetnost v službi življenja je nova narava, v kateri bomo živeli v prihodnje. Zato želim, da ima ta kreacija svojo korenino v Sloveniji in da bomo Slovenci po tem poznani." Tega, kar uči Miha, se zaveda tudi Danica Purg, ravnateljica iz poslovne šole za Management lECD, ki v študij managmenta integrira tudi umetniške vsebine." Kreativno okolje, ki ga ustvarja Miha. razgiba njihove možgane in jih spodbudi, da začno razmišljati ŠirŠe in da ne zapadejo v rutino. Za nas je pomemben manager intelektualec, ki ne da se samo uČi, ampak da tudi razmišlja." Katja Dolenc Torek. 18. maja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GUKS • 13. STRAN Vode je Sobotnemu požaru na dvorišču podjetja Planika so se gasilci lahko dobro zoperstavili sele, ko so uredili črpanje vode iz reke Save. V dveh urah je pogorelo popolnoma vse. t% Kranj - "Notri je nemogoče. Karkoli že pogasiš, takoj s stropa prileti nekakšna goreča folija, da o neznosni vročini sploh ne govorim. Noro!" je v soboto dopoldne pripovedoval eden izmed kranjskih poklicnih gasilcev, ko se je vrnil iz gorečega poslopja in takoj začel pripravljati dihalni aparat svojemu kolegu. Slabi dve uri pred tem so delavci Izolacije Zorman izvajali izolacijska dela na strehi novih poslovnih prostorov Pekarstva Orehek na dvorišču podjetja Planika v Savski loki v Kranju. Med toplotno obdelavo bitumenskega traku je kar naenkrat začelo goreti pod njihovimi nogami. Samo trenutek kasneje se je ogenj dobesedno razbesnel. S pomočjo vetra je v kratkem času zajel celotno poslopje, v kate- lo. "Zaradi velikega hkratnega odvzema vode je padel tlak. Dokler nismo s pomočjo prostovoljnih gasilcev uredili črpanja vode iz Save, je bilo nemogoče gasiti," je razložil Klemenčič. Na srečo so uspeli še pravočasno zavarovati v poslopju uskladiščeno kurilno olje in fotografske kemikalije, s strehe pa odstraniti nevarne plinske jeklenke. "Ne vem, zakaj niso imeli postavljene požarne varnosti, saj bi jo pri ta- S sobotnim požarom se je borilo 28 poklicnih in okoli 70 prostovoljnih gasilcev iz vseh kranjskih prostovoljnih društev. Jeklenke, napolnjene z butan propanom, so gasilci pravočasno umaknili s strehe. rem so bili poleg pekarne tudi poslovni prostori podjetij GM foto in Sumont ter nekaj praznih skladiščnih prostorov. Dežurna ekipa Gasilsko reševalne službe Kranj seje po prejetem pozivu odzvala v petih minutah, je povedal strokovni vodja GRS Janko Klemenčič. Večina njihovih sodelavcev je tedaj tekala po Joštu, kjer so imeli gasilski peteroboj. Takoj ko so jih priklicali po mobilnikih, so tudi sami zbezljah proti Planiki, nad katero se je vil tako gost čm oblak dima, da se ga je dalo videti daleč naokoli. Slabo hidrantno omrežje je gasilce hitro razoroži- kem delu morah imeti," se je spraševal Klemenčič. Povzročena Škoda je skoraj neizmerljiva, saj je zgorelo vse. Po prvih ocenah jo je za okoli pet milijonov evrov, izpad poslovanja jo bo še povišal. Največjo škodo je utrpelo Pekarstvo Orehek. Lastnik pekarne in solastnik Sumonta Milan Markovič je ves pretresen dejal: "Pekarska proizvodnja, ki je zaposlovala 70 ljudi, je bila tik pred tem, da jo docela zaženemo. V njej smo imeli vgrajeno najmodernejšo tehnologijo. Kako naprej, ne znam povedati." Kot smo izvedeli kasneje, seje že dogovoril z drugimi peki, da mu bodo pomagali pri dobavi kruha njegovim strankam. Dušan Novak, direktor Zavarovalnice Adriatic, pri katerem je imela pekarna sklenjeno zavarovanje, si je v naslednjih dneh osebno ogledal pogorišče, Za Gorenjski glas je povedal, da ni zadržkov za izplačilo odškodnine. Te je za 500 milijonov to-laijev. "Zavarovalnica se bo potrudila, da bo pekarstvo del odškodnine prejelo še ta teden, saj so najbolj kritični prvi dnevi, ko se išče rešitev nastale situacije. Ali bo zavarovalnica od koga zahtevala odškodnino, je pre- KRIMINAL Scenic in laguna iz salona Poljče - V noči na 13. maj so neznanci vlomili v Avtohišo Golob ter poiskali ključ omarice, v kateri so bili shranjeni ključi in kodne kartice za zagon vozil. Iz servisne delavnice so ukradli dva računalnika za preizkus vozil. Eden od vlomilcev je s kodno kartico spravil v pogon še nov, neregistriran osebni avto R laguno, svetlo sive barve, ter ga odpeljal iz salona. Drugi vlomilec je odpeljal R scenic, kovinsko sive barve, z registrsko oznako KR Sl-314. Škode je za približno trinajst milijonov tolarjev. Mariborčan odkolesaril Hrastje - V petek popoldne so policisti slišali za tatvino moškega kolesa, vrednega okrog 40.000 tolarjev. Prometna patrulja je le deset minut kasneje na bencinskem servisu Voklo I opazila moškega s kolesom, ki je ustrezalo opisu. Zasegli so ga 24-Ietnemu Mariborčanu. Laguna je bila odklenjena Naklo - V petek, 14. maja, zvečer je 21-letni MedvodČan prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Naklem. Zamikal ga je odklenjen osebni avto R laguna, z registrsko oznako KR 71-81F, v katerem so bili tudi kontaktni ključi. Sedel je vanj in se odpeljal proti Medvodam. Tam je "naložil" še 22-letnega prijatelja in skupaj sta jo mahnila nazaj proti Kranju. Policisti, ki so ukradeni avlo opazili, so voznika skušali ustaviti, vendar se ni dal. Na Laborah je zavil proti Škofji Loki. Usta- vili so ga šele pri Sv. Duhu. Avto so vrnili lastniku, tatica pa čaka kazenska ovadba. Za dober milijon sončnih očal Kranj - Neznanec, ki je sredi minulega tedna ponoči vlomil v Mestno optiko, je odnesel za več kot 1,3 milijona tolarjev sončnih očal različnih znamk. Oskubil trafiko Radovljica - V soboto so odkrili vlom v trafiki na avtobusnem postajališču v Radovljici. Neznanec je odnesel za približno 800.000 tolarjev cigaret, tobaka, sladkarij, pripomočkov za britje in drugih drobnarij. Ognja niso pogasili Tržič - Štirje mladoletniki iz okolice Tržiča so v soboto zvečer kurili ogenj v kovinskem sodu poleg lesenega zavetišča v gozdu pri Palovičah. Preden so se nekaj po polnoči razšli, so v sod vlili nekaj vode, da bi pogasili žerjavico. Ta se je namreč dopoldne naslednjega dne vnela, zagorelo je vejevje ob sodu, ogenj pa se je razširil tudi že na bližnje drevo. Ogenj so opazili prostovoljni gasilci iz Leš. ki so šli mimo, ter ga pogasili. Policisti bodo o mladoletnih povzročiteljih splošne nevarnosti poročali okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju. H. J. zgodaj govoriti. Najprej je treba izpeljati potrebne postopke in poiskati uraden vzrok za požar. Milo rečeno pa je bilo v Kranju grozno. Nobene požarne straže, slabo hidrantno omrežje...," je povedal direktor Adriatica. Simon Šubic NESREČE Nezavesten otrok v bazenu Kranj - V četrtek, 13.- maja, dopoldne so vzgojitelji pripeljali v kranjski olimpijski bazen na plavalni tečaj 24 vrtčevskih otrok iz Cerkelj in okolice. TeČaj je vodila zasebna plavalna šola iz Kranja. Otroci so se učili veščin plavanja po skupinah. Ena od skupin je vadila v delu malega bazena, kjer je voda globoka 90 centimetrov. Nenadoma je eden od otrok učitelja opozoril, daje v bazenu utopljenec. Štiriletni otrok iz Velesovega je bil negiben, brez zavesti. Učitelj ga je odnesel na rob bazena, kjer so ga pod vodstvom kopahškega reševalca začeli oživljati. Ko jim je že uspelo, je prišla tudi reševalna ekipa z zdravnico iz zdravstvenega doma v Kranju. Zdravnica je potrdila, daje otrok zunaj življenjske nevarnosti. Najprej so ga odpeljali v zdravstveni dom, od tam pa na opazovanje v khnični center. S Pungerta na betonsko pot Kranj - Dežurni v policijskem operativno komunikacijskem centru je v soboto, 15. maja, dopoldne prevzel klic, da pod obzidjem Pungerta v Kranju leži mrtev moški. Ogled so opravili kriminalisti iz urada kriminalistične policije. Ugotovili s6, da je 41-letni okoličan dopoldne popival na Pungertu, saj so ob obzidju našli več praznih steklenic alkoholnih pijač. Domnevajo, daje šel na rob približno deset metrov visokega previsa opravljat malo potrebo, pri tem pa je izgubil ravnotežje in omahnil na betonsko pot. Poškodbe zaradi padca so bile tako hude, daje na kraju umrl. Krepko nakresana voznica Hotavlje - V petek, 14. maja, okrog enih popoldne se je na lokalni cesti na Hotavljah zgodila prometna nesreča z gmotnoškodo. Škofjeloški policisti, ki so jo obravnavah, so povzročiteljico, voznico osebnega avta, preizkusih s .alkotestom. Taje pokazal 2,28 grama alkohola na kilogram krvi. Čakajo srečanje s sodnikom za prekrške. H. J. tretji peteroboj slovenskih poklicnih gasilcev Tudi telo naj zmore napore Se tako sodobna gasilska in reševalna oprema v nesrečah ne pomaga dosti brez vrhunske usposobljenosti. Kranj - l\idi tretji peteroboj so pod okriljem združenja slovenskih poklicnih gasilcev izpeljali kranjski poklicni gasilci. Letošnja udeležba tekmovalcev je bila v primerjavi z lansko enkrat boljša, kar po besedah Mateja Kejžarja iz organizacijskega odbora pomeni, da slovenski poklicni gasilci vse bolj spoznavajo, da je za uspešno delo poleg opreme in strokovnega znanja potrebna tudi dobra psihična in telesna pripravljenost. Sodelovalo je enajst ekip iz osmih poklicnih gasilskih enot: z Jesenic, iz Ljubljane, Krškega, Celja, Nove Gorice, Aerodroma Ljubljana, Save Tires iz Kranja in domaČe gasilsko reševalne službe. Petčlanske ekipe so Šta-fetno tekmovale na dobrih 25 kilometrov dolgi progi s 1909 metri višinske razlike. Tekmovanje je bilo razdeljeno na pet etap. V prvi etapi od Stra-žišča na vrh Sv. JoŠta so tekmovalci pešaČih, obremenjeni s pet-naj st kilogramskim nahrbtnikom, v drugi etapi so s Sv. Jošta Predaja štafete na Sv. Joštu. kolesarili na Sv. Mohorja in nazaj do sedla pod Bezoviškim vrhom, tretjo etapo od sedla do Zgornje Besnice so pretekli, četrto do rekreacijskega centra Vogu in reke Save prav tako, v peti pa so se z raftarskim čolnom spustili do nogometnega igrišča v Struževem, kjer so nato objavili rezultate in razdelih priznanja. Zal z nekaj zamude, saj je kranjske poklicne gasilce, ki so številčno močni sodelovali tudi pri organizaciji peteroboj a, klicala dolžnost; požar v Savski loki. Najboljša je bila ekipa Gasilske brigade Ljubljana, na drugo mesto se je uvrstila Poklicna gasilska enota Nova Gorica, na tretje mlajša ekipa Gasilsko reševalne službe Kranj, Četrto mesto je pripadlo Tehnični gasilski službi Aerodrom Ljubljana in peto starejši ekipi GRS Kranj. Razen ekipnega so v vsaki etapi ocenjevali tudi posamične nastope in zmagovalcem zaploskali. Med njimi je bil tudi Janez Ahačič iz starejše kranjske ekipe (povprečna starost 40 let), ki je bil najhitrejši v teku od sedla pod Sv. Mohorjem do Besnice. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki cn zn < zavrti Ü NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na > žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TĐI Sportline Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23, uri: • Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 € (pribl. 474.000 SIT) Hfr HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23 4280 Kranjska Gora Tel, 04 587 82 50. Faks 04 588 13 22 marketing.kg(a)htl si Već informacij poiščite na www.htt.sl GORENJSKI GLAS • 14. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Mojca Senear, dr. med., predsednica Europa Donna ne zraste cez no C "Celo svoje poklicno življenje sem se srečevala s stiskami žensk z rakom na dojkah. In potem sem po 17 letih takšnega dela zbolela za rakom na dojkah sama," uvodoma pove prim. Mojca Senear, dr. med, predsednica Europe Donne - slovenskega združenja za boj proti raku na dojkah. Ljubyana - Europa Donna je samostojna, neodvisna, neprofitna organizacija civilne družbe, ki združuje posameznike, organizacije in institucije v boju proti najpogostejšemu raku žensk - raku na dojkah. V evropsko zvezo, ki deluje od leta 1994, je vključenih 33 držav. Slovensko združenje s sedežem v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1997 in danes Šteje okoli 1000 članov in članic. Zdravnica Mojca Senear je kot anesteziologinja delala na ljubljanskem Onkološkem inštitutu in leta 2000 po upokojitvi prevzela vodenje združenja. Ker je bila tudi sama bolnica, pravi, da v celoti lahko žensko, ki izgubi dojko zaradi raka, razume samo tista ženska, ki je to sama preživela. Potrditev, da smo bolni, da nam v telesu nekje raste tumor, se zdi kot smrtna obsodba. Kako si tedaj lahko pomagamo? "Od začetka reagiraš povsem iracionalno. Negativna čustva žalosti, obupa so tista, ki vse vodijo in o razumu ni sledu. Čim prej zmoreš premagati to fazo, to je, da blokiraš ta Čustva in da prevlada razum, tem prej si se zmožen spoprijeti s situacijo in se boriti za življenje." Nekatere ženske tega ne zmorejo, iščejo pa pomoč od zunaj. Kam se lahko danes, ko o raku na dojkah že veliko vemo, obrnejo? "Največji manko je ravno za čas od Črnega trenutka ugotovitve, daje s tabo nekaj narobe, do začetka zdravljenja, ko vsi postopki že tečejo. To so zame najtežji trenutki, zato sem tu videla izziv, kajti ko so ženske operirane, je samopomoč organizirana. V združenju Europa Donna imamo svetovalna telefona, na katera odgovarjava s kolegico prim. Jelko Petrič Grabnar, dr. med. K nam se ženske obračajo v tistih prvih hudih stiskah. Poskušamo jim nuditi človeško in profesionalno pomoč." Poudarek je torej na spodbudi bolnicam, v "Ženska se večkrat težko odloča, če ji zdravnik da možnost izbire načina zdravljenja. Pogosto ji lahko pomagam pri odločitvi, saj moram slediti vsem novostim v onkologiji na področju raka na dojkah. Čim rečem ženskam, da sem pred 23 leti sama preživela to, kar one doživljajo sedaj, jim pomenim upanje in ni treba veliko besed za spodbudo. Večkrat se dogovorim tudi . za osebne pogovore in tiste, ki so operirane v Ljubljani, če želijo, obiščem na Onkološkem inštitu- tu. Koliko smo ženske ogrožene, da zbolimo za rakom na dojkah? "To je najpogostejša maligna bolezen žensk in iz leta v leto narašča pri nas, v Evropi in svetu. V Sloveniji jih vsako leto na novo zboli okoli 1000, kar po- Mojca Senear meni približno tri odstotke letne rasti. Zaradi našega načina življenja na to nimamo vpliva." Ali Slovenija kaj odstopa od drugih delov Evrope ali v svetovnem merilu? "Nekje v sredini smo. Večjo obolevnost imajo npr. ZDA in zelo razvite države. Nismo pa ravno dobri pri petletnem preživetju zaradi raka na dojkah. Pri nas še vedno več kot polovica žensk pride prviČ k zdravniku z že zelo razširjeno in razsejano boleznijo. To je čas, ko ne moremo več govoriti o ozdravitvi, ampak o zazdravitvi. Kljub napredku pri zdravljenju povsem ozdravijo le tiste ženske, ki pridejo z netipno rakasto spremembo ali s čim manjšim tumorjem, ki ni niti lokalno niti sistemsko razšiijen." V okviru Evrope Donne sedaj poteka velika akcya zbiranja denarja za nakup mamo-toma, naprave, s katero je možno odkrivati najbo^ zgodile spremembe v tkivu dojk. "Ne odkrivati, odkrivamo z mamografijo. Od 50. leta naprej naj bi to oprayile vse ženske na dve leti. Ravno z mamografijo poskušamo najti tiste spremembe, ki jih z rednim pregledovanjem vsak mesec ne zatipa niti ženska niti jih ne najde zdravnik. Rizične ženske pa morajo že po 40. letu začeti redno hoditi na mamografijo, nekatere pa prej, pri 36. letu, če zdravnik tako oceni." Katere ženske se uvrščajo v rizično skupino? "Tiste, ki so že bile zdravljene zaradi raka na dojkah, ah njihova mati, sestra, hči. Potem tiste, ki so prvič postale matere po 30. letu starost; če imajo benigne spremembe dojk, ki pomenijo večjo ogroženost za raka na dojkah; tiste, ki so zelo zgodaj dobile menstruacijo, pri 10-ih, 11-ih letih, in ki zelo dolgo menstruirajo - po 50. letu. Med bolj ogroženimi so še kadilke, tiste, ki veliko pijejo, so debele, kajti v maščobi se kopičijo estrogeni, ki lahko vplivajo na spremembe v tkivu dojk." Dolga leta je bilo priporočeno, da ženske preventivni ginekološki pregled opravimo enkrat letno. Sedaj velja, da zadostuje na tri leta. Torej se tovrstna preventiva v določenem pogledu slabša, "Ne bi rekla tako. Ko so trije zaporedni brisi negativni, zadostuje pregled na tri leta. Kakršen koli rak ne zraste čez noč. Ravno tako se je pokazalo, če ženske po 50. letu redno hodijo na mamografijo na dve leti, je to povsem dovolj. Zametki raka, ki ga iščemo z mamografijo, potrebujejo za to, da postanejo spremembe tipne, 2, 5, 10 let. Ravno tako velja za rak na materničnem vratu, pri čemer smo ženske vabili tudi na mamografijo, Koliko je sploh možnosti, da se zdravniška blagajna odpre za ta namen ? "Morala se bo, ker je naše zdravstveno ministrstvo to podpisalo in Evropa to zahteva. Junija lani je bil poseben del zasedanja evropskega parlamenta posvečen izboljšanju obravnave bolezni dojk in zavezuje našo državo, da bo morala na tem področju ukrepati. Edino tako lahko znižamo umrljivost za rakom na dojkah, saj v Sloveniji za to boleznijo še vedno umre 400 žensk letno." Med možnimi vzroki, ki sprožijo bolezen, naj bi bila stres, neustrezna prehrana ... Na kaj moramo biti pozorni, če želimo bolj poskrbeti za svoje zdravje? "Zagotovo lahko marsikaj sami postorimo, da bomo manj zbolevali. Stres je nedvomno med škodljivimi dejavniki, vendar, kako ga odpraviti? Slovenci smo veliki zamerljivci. Če bi opustih negativna čustva, jezo, zavidanje, bi veliko naredili. Pametno je, da jemo večkrat na dan, malo mesa, veliko sadja in zelenjave. To je vse jasno, pa vendar ljudje tega ne delajo. Pozitiven način razmišljanja prispeva k izločanju tistih hormonov, ki podpirajo naŠ imunski sistem. Skrbeti za svoje zdravje SOS telefona Europe Donne: na številki 04V516-900 odgovarja prim. Mojca Senear, dr. med., na številki 040/327-721 pa prim. Jelka Petrič Grabnar, dr. med. « v Sloveniji tudi zelo slabi, vendar se rezultati izboljšujejo. Če hočemo kaj storiti, moramo ozavestiti celotno populacijo, za kar si med drugim prizadeva Europa Donna." Podobno kot na preventivne ginekološke preglede naj bi je naša dolžnost. Če tako živiš, potem si zadovoljen sam s seboj, z okolico. V življenju lahko narediš veliko dobrega, vendar to ni vse: imeti moraš tudi sre- čo. Mendi Kokot Piše MIha Naglic Po ljudeh gor; po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 582 Notranjec, ki je postal Gorenjec Včasih se zgodi, da pride mlad človek službovat v neki kraj, misleč, da bo ostal le krajši čas. Potem pa ostane do konca življenja in postane vrh tega še eden najbolj uglednih krajanov. Tak primer odlično pooseblja ANDREJ VAVKEN, nad-učitelj in skladatelj, ki se je rodil na Planini na Notranjskem 29. novembra 1838, svojo življenjsko pot pa je sklenil i' Cerkljah na Gorenjskem, kamor je prišel že 1856. Starši so ga poslali v ljubljanske šole, "da ne hi ostal navaden kmetovalec, temveč se povzpel na viŠjo stopnjo izobrazbe in še morebiti drugim pripomogel k napredku". Tako se je tudi zgodilo. "Po dovršenih skušnjah pripravnici je dobil učiteljsko službo Cerkljah pri Kranju. Šlo mu je vse tako po godu, da je ostal vedno v tem kraju. Osemnajst let je imel, ko je prišel v Cerklje in i' Šestdesetem letu je bil, ko je dobil zadnji počitek na cerkljanskem pokopališču. tf Učiti je bil njegov prvi poklic. "Ker ni bilo takrat v Cerkljah urejene šole, je poučeval v stari mežnariji. Novo šolsko poslopje so zgradili pozneje ter napravili v njem več razredov. Vavken je postal nadučitelj ter razvijal svoje zmožnosti v pouku mladine. Že kmalu po prihodu se je priljubil ljudem in ta priljubljenost mu je rastla med ljudstvom od leta do leta. Pa si jo je tudi zaslužil- Ni gledal samo na dobre uspehe, ki so sledili njegovi učni metod, temveč je znal mlada srca napeljevati tudi k vsemu dobremu in lepemu. Čudovito moč je imel do učencev. Sam je pripovedoval, da v vsem njegovem službovanju ni nobenega udaril. En sam pogled - in nemirnež je bil takoj ugnan. Nikdar ni zgubljal dovolj besedi. Na kratko je učcnca posvaril in tako živo pogledal, da je sledilo poboljšanje. Iz tega je nastalo ljudsko pripovedovanje, da je bilo šolarja kar za dva funta manj, če ga je vzel Vavken na piko s svojim bistrim očesom. " Orglanje je postalo njegov drugi poklic. "Z učiteljsko službo je bilo združeno tudi orglanje. Kakšen je bil Vavken kot organist? Lahko trdimo, da izboren. V začetku ljudem ni posebno ugajal, ker je zaigral prejšnji orglavec večkrat kakšno okroglo v č^erkvi, kakor je bila takrat splošna navada. Koračnice in podobne stvari so se kar vrstile druga za drugo, posebno pri darovanju, da so šli Sedanja šola v Cerkljah. ljudje rajši okoli altarja. Vavken pa tega ni hotel storiti, ker je imel tako igranje za nedostojno na svetem kraju. Ljudje, navajeni poskočnic iz prejšnjih časov, so v začetku godrnjali. Vavken je moral marsikatero zabavljico požreti, toda se ni dal ostrašiti. Župljani pa so prišli polagoma do prepričanja, kaj je za cerkev, kaj pa za gostilno in dali Vavknu prav. Je pa tudi slovel kot orglavec daleč naokrog. Pravijo, da ni bilo tako izhornega orglanja 'i' devetih farah' po vsej okolici. Kadar je igral s polnimi orglami, ga je bilo veselje poslušati, posebno o velikih praznikih. Tudi spremene m • • 'V > (registre) je znal uporabljati prav dobro. Njegovo orglanje je imelo nekaj posebnega, samo Vavknu lastnega. Večkrat je rabil tako nove in drzne zveze, da ga je moral človek občudovati. " Odličnemu učitelju in orglavcu se je v isti osebi pridružil še dober skladatelj. O tem priča sedem zvezkov njegovih skladb, kijih je eno za drugo izdal prva leta po svojem prihodu v Cerklje. "V tej zbirki so skladbe raznega značaja, med njimi tudi nekatere drugih skladateljev. Njegove skladbe so veselega značaja, vendar pa dostojne, naj so že mašne, Marijine, obhajilne, božične ali velikonočne. Posebno se odlikujejo Marijine pesmi. Iz njih odseva skladateljevo pobožno srce. Zato so se pa tudi hitro razširile. Seveda jih lahko kdo naredi preživahne. Zato naj se ne pojejo prehitro. " Vavknovemu ugledu in priljubljenosti primerno je bilo tudi slovo od Cerkljanov. "Splošna žalost je nastala, ko se je preselil dne 16. aprila 1898 večnost. Lahko bi bil storil še veliko dobrega, saj ga je smrt šele /Lavtižar misli najbrž: že/ i' 59. letu starosti pozvala na oni svet. Zvonilo mu ni samo pri župnijski cerkvi Cerkljah, temveč tudi pri vseh trinajstih podružnicah. Zadnjo čast mu je skazalo mnogo odlične gospode: župan stolnega mesta Ljubljane v družbi drugih občinskih predstojnikov. okrajni glavar iz Kranja in množica to-varišev-učiteljev." I v . Torek. 18. maja 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.sj GORENJSKI GLj^S «IS. STRAN Kljub načrtovani izgubi je Elektro Gorenjska lani posloval z dobičkom. Na pogovore z obrtniki in malimi podjetniki, ki poslej ne bodo več tarifni odjemalci, se že pripravljajo. jr Kraiy - Na Elektro Gorenjska ocei\jujejo, da so lani imeli pri tarifnih odjemalcih okoli 900 milijonov tolarjev izgube, čeprav je bila lani električna energija cenejša, kot so pričakovali. Nova Uredba o tarifnem sistemu bo zmanjšala število tarifnih odjemalcev, poleg tega pa se spremit\jajo tudi termini, ko bo elektrika po nižji tarifi. Za uresničitev tega pa bo potrebno nanovo nastaviti kar 22.000 stikalnih ur, za kar ocenjujejo, da bo trajalo vse do konca leta. O poslovanju in novostih smo se pogovarjali s predsednikom uprave Elektro Gorei\jska Jožetom Knavsom. Kako je Elektro Gorenjska posloval v lanskem letu ? Lani je podjetje Elektro Gorenjska poslovalo pozitivno in sicer z dobičkom približno 400 milijonov tolarjev, kar je po naši oceni dober rezultat, posebno še, ker je bila planirana izguba. Najboljše rezultate smo dosegli na tržnih dejavnostih in pri novogradnjah, pripomogla pa je tudi nekoliko ugodnejša cena električne energije. Lani so lahko upravičeni odjemalci električne energije že prosto izbirali dobavitelja in vaši predhodniki so priznali, da je Elektro Gorenjska ob tem izgubil kar nekaj odjemalcev. To torej ni vplivalo na poslovanje? Res je Elektro Gorenjska lani med petimi elektrodistribucij-skimi podjetji v Sloveniji izgubil največ odjemalcev, vendar je bil v letu 2003 trend cen elek- trične energije daleč najugodnejši v tem obdobju. Žal letos temu ni več tako, saj so nabavne cene električne energije močno poskočile. Takšnih ugodnih učinkov, kot smo jih dosegli lani, zato letos ni več mogoče pričakovati." Omenili ste trzne dejavnosti in novogradnje. Za katere konkretne dejavnosti gre? "Mi imamo posebno službo za novogradnje, ki bo celo prerasla v enoto. Gre seveda za gradnjo elektroenergetske infrastrukture, tako za potrebe Elektra Gorenjske, kot tudi za trg. In prav na tem delu je bilo napravljenega več, kot smo planirali." Kaj pa tarifni odjemalci? Pri teh je bila, zaradi cen, ki jih iz znanih razlogov zadržuje država, napovedana izguba. "Tarifni odjem električne energije povzroča v vseh petih distribucijskih podjetjih izgubo. Mi jo ocenjujemo na približno 900 milijonov tolarjev, kar je veliko v primerjavi z doseženim dobičkom. Podoben položaj pričakujemo tudi letos, saj vlada iz državnih interesov, predvsem zadrževanja inflacije, cen ne popravlja. Za letošnje leto pričakujemo približno za 700 milijonov tolarjev izgube, saj je del dosedanjih tarifnih odjemalcev prešel med upravičene odjemalce." Pred dvema ali tremi meseci je bilo celo govora o sporu pred Ustavnim sodiščem, ki naj bi ga proti takemu ravnanju države sprožili lastniki elektro podjetij. Se je Elektro Gorenjska pridružil temu? "Res smo dobili pobudo od PID-ov, ki so naši manjšinski delničarji, da bodo sprožili tak spor, vendar se v Elektro Gorenjska o tem še nismo odločili. Menimo namreč, da ima ta problem več plasti: po eni strani je res, da se nam s takim ravnanjem države poslabšuje poslovanje, po drugi strani pa gre za širši interes stabilnosti tolarja, vključevanja države v širšo skupnovst, ki koristi tudi nam." Da ima Gorenjska gospodarske težave, je že širše znano. Na eni strani gre za prestrukturi- Jože Knavs ranje klasičnih delovno intenzivnih industrij, slišati pa je tudi glasove o tem, da z razvojem malega gospodarstva ne smemo biti zadovoljni. Nedavno smo slišali, da o tem pričajo tudi podatki o porabi električne energije, ki da prav pri segmentu obrti in malih podjetij upada. Gre za dosedanje tarifne odjemalce, ki bodo s prvim julijem postali upravičeni odjemalci. Ali vaši podatki potrjujejo takšno trditev? "Načelno je težko sklepati, ali zmanjševanje, ali porast porabe električne energije pomeni gospodarski razvoj, ali zaostajanje, saj lahko tudi uspešno prestrukturiranje pomeni oboje. Res je, da bodo tisti odjemalci na nizki napetosti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, in smo jih sedaj vodili v tarifni skupini 'ostali odjem', z začetkom drugega polletja postali upravičeni odjemalci in kot taki lahko izbirali dobavitelja, oziroma postali odjemni-ki po pogojih zagotovljene dobave krajevno pristojnega dobavitelja. Po naših podatkih je takih približno 7.800 odjemalcev. Kar zadeva gibanje porabe električne energije, lahko ugotovim, da se poraba povečuje na vseh segmentih. Za kategorijo uporabnikov, za katero sprašujete, lahko za natančno primerjavo, zaradi vseh sprememb, ki so bile v preteklih letih, primerjamo le podatke med leti 2002 in 2003. V letu 2002 je bila poraba na 'ostalem odjemu' 92,8 milijona kWh, lani pa 93,8 milijona kWh, kar pomeni, da se je poraba povečala za dober odstotek." So pogovori s tovrstnimi odjemalci - lahko bi rekli obrtniki in malimi podjetniki, že stekli? Kaj lahko rečete o ceni, ki jo boste ponudili? "Kakšnega posebnega interesa za dogovore v tej smeri še ni, verjetno tudi zato, ker s tem večina še ni seznanjena. Mi se na to vsekakor pripravljamo, verjetno pa bo postalo aktualno kakšen mesec pred rokom. Mislim, da bo tudi v slovenskem merilu pripravljena skupna obveščevalna akcija. Kar pa zadeva ceno, je jasno, da bo ta višja od državno zadržane cene energije za tarifne odjemalce in verjetno nižja od cene po pogojih zagotovljene dobave." Nova uredba vlade o tarifnem sistemu prinaša tudi spremembe v terminih, ko se obračunava pri dvotarifnem merjenju porabe energija po višji oziroma nižji ceni. To pa pomeni, da bo potrebno stikalne ure, ki krmilijo dvotarifne števce, prena-staviti. Ali ste že ugotovili, koliko dela bo s tem in v kakšnem času boste lahko to izvedli? "Sestavljavci nove uredbe o tarifnem sistemu so očitno spregledali dva problema: velike množice stikalnih ur, ki jih ni mogoče prenastaviti Čez noČ, in dejstvo, da se stikalne ure lahko programirajo le za teden dni in ne za celo leto. Na območju Elektra Gorenj ske imamo 69.350 odjemalcev, ali 86 odstotkov vseh odj emalcev, ki imajo dvotarifno merjenje, in približno 22.000 stikalnih ur, saj lahko ena stikalna ura krmili več števcev. Pred uveljavitvijo uredbe ne moremo začeti z delom, naše službe pa so ocenile, da bomo za spremembe na vseh urah potrebovali najmanj šest mesecev, torej najmanj do konca leta. Kako pa uresničiti določilo o nižji tarifi za praznike, kar bi zahtevalo letno programiranje stikalnih ur, pa Še ni odgovora. Izvedljivo je s tako imenovanim NTK krmljenjem, ki pa je uvedeno le v delu Ljubljane, ali s tako imenovanimi pametnimi števci, ki jih pri nas še ni, imajo rovnica že preizkušamo in se dogovarjamo tudi za preizkus na enem od mestnih področij. Z Iskraemecom imamo tradicionalno dobre odnose in sodelovanje, sodelujemo tudi pri testiranju predplačniških števcev, ki so precej razšiijeni v nekaterih državah, na primer v Angliji. Pri nas pa jih nameravamo uvesti predvsem za neplačnike. Gre za števce, kjer bo potrebno vnaprej zakupiti določeno količino energije in števec bo omogočal praviloma porabo te energije." Za Elektro Gorenjska so bila v preteklih letih značilna precejšnja vlaganja v distribucijski sistem in nenazadnje naj bi letos zaključili tudi urejanje centra vodenja. Kakšni so investicijski načrti za letos ? "V letošnjem letu namenjamo v Elektro Gorenjska za investicije 2,6 milijarde tolaijev. Na prvem mestu vsekakor omenjam distribucijski center vodenja, ki naj bi bil sredi leta pripravljen za poskusno obratovanje in za redno obratovanje do konca leta. Večje investicije so še: razdelilna transformatorska postaja Bohinj, srednjenapetostna kabelska povezava med Škofjo Loko in Železniki, priprava dokumentacije za povezavo Železnikov in Bohinjske Bistrice, posodobitev RTP Primskovo v Kranju, priprava skupaj s Savskimi elektrarnami na obnovo RTP Moste, v Kranju pospešeno izvajamo pa jih že v Italiji. NTK sistem je zelo draga investicija z mrežo oddajnikov in sprejemnikov, ki jo ni mogoče uresničiti v kratkem času, zato je zelo veijetno, da bomo vlado zaprosili za daljše prehodno obdobje." Nedavno so se v Iskraemeco pohvalili z razvojem elektronskih števcev porabe električne energije, ki takšno krmiljenje na daljavo, odčitavanje na daljavo oziroma letno programiranje omogočajo. V razvitih zahodnih državah - konkretno so omenili pogodbo s Švedsko, je zamenjava s takšnimi števci v teku. Kdaj torej tudi pri nas ? "Daljinsko odčitavanje in krmiljenje je zagotovo prihodnost. Ti števci so dražji, drag je sistem povezav. Potrebno je izračunati koristi od tega, pri čemer je pomemben faktor cena dela. Mi s takšnimi števci pospešeno opremljamo upravičene odjemalce in prepričan sem, da se bo kmalu splačalo o tem razmišljati tudi za gospodinjstva. Sicer pa prav z Iskraemecom ta sistem na področju občine Ži- prehod iz 10 na 20-kilovoltno oskrbo in nadaljuje se uvajanje projekta daljinsko vodenih stikal, kar skrajšuje čas izklopov." Lani vreme s sušo ni bilo naklonjeno proizvodnji električne energije, letos pa zaenkrat hidrološko bolje kaže. Kaj napovedujete ? "Res lansko leto v tem pogledu ni bilo ugodno, vendar kljub temu oskrba z električno energijo ni bila motena. Mi bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bo tako tudi letos. Elektroenergetski sistem je seveda zelo zapleten, izredno povezan s širšim okoljem in nepredvidenih dogodkov ni mogoče povsem izključiti. Kar pa zadeva hidrološke razmere, so te zaenkrat res ugodne. Mi imamo hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne, v kateri je 13 malih hidroelektrarn in še dve, ki sta zaradi denacionaliza-cijskih postopkov še pri Elektro Gorenjska. Lani so poslovale na robu rentabilnosti, letos pa zelo dobro kaže." Štefan Žargi Pred vihufjem ? ff Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Recimo, da sedanji ameriški predsednik George W. Bush in njegova klika izgubi na novembrskih volitvah. Novi predsednik John Kerry na pritiske domače in svetovne Javnosti povleče najbolj pametno potezo in umakne ameriško vojsko iz Iraka ter jo nadomesti s silami Združenih narodov. A škoda, kija je sedanji ameriški režim naredil v tej nesrečni Zalivski državi, je že prevelika in "puščavski Vietnam " se pogrezne v krvavo državljansko vojno. Nasilje se kot požar razširi po Bližnjem vzhodu, v Savdski Arabiji pa prozahodno usmerjeno kraljevo dinastijo zamenja kakšna islamska fundamentalistična skupina po vzoru afganistanskih Talibanov, vmes pa se zgodi še kakšen 11. september". Politična fantastika? Sploh ne. Samo eden od možnih in precej verjetnih scenarijev razvoja dogodkov sedanjega spopada dveh civilizacij, krščanske in islamske, v bližnji prihodnosti. In kaj ima vse to opraviti z gospodarstvom? Dogodki preteklih tednov, ki sicer niti najmanj niso bili tako dramatični, so pokazali, kako močno so vse stvari povezane in prepletene med seboj. Ob zgoraj omenjenih dogodkih bi se cena nafte lahko tudi podvojila, kar bi svetovno gospodarstvo potegnilo v vrtinec stagflacije, to je stanje, ko ob visoki inflaciji gospodarska rast pada. Pretekli ponedeljek so se spet nekoliko zamajale svetovne borze. Newyorški borzni indeks Dow Jones je tako padel za poldrugi odstotek, nemški DAX za slabe tri, londonski FTSE pa za dobra dva odstotka. Vzrok je večplasten. Na eni strani se zaradi višjih cen nafte, ki so, povedano mimogrede, v petek dosegle svojo najvišjo vrednost v zadnjih enaindvajsetih letih, povečujejo negativni pritiski na trgovinske bilance razvitih držav, uvoznic nafte. Tako je na primer ameriški trgovinski primanjkljaj dosegel rekordnih 46 milijard dolarjev. Podatek, objavljen pretekli teden, je spet nekoliko ošibil ameriški dolar, ki je v zadnjem Času ponovno pridobil na svoji vrednosti, predvsem zaradi naraščajočih pričakovanj, da bo ameriška centralna banka, prej kot je bilo mišljeno, dvignila obrestno mero, prviČ v zadnjih štirih letih. Na drugi strani Atlantika pa je stvar obrnjena. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pretekli torek objavila svoje polletno poročilo o stanju svetovnega gospodarstva, v katerem namiguje, da bi morala Evropska centralna banka znižati obrestno mero za pol odstotne točke, da bi spodbudila gospodarsko rast v območju evra. OECD je tako spet znižal napoved gospodarske rasti za območje evra, kije padla celo pod najnižja pričakovanja izpred šestih mesecev. Očitno se gospodarska rast nekako sramežljivo izogiba Evrope, saj so se napovedi gospodarske rasti iz kluba tridesetih najbogatejših držav popravile navzgor, tako za OECD kot celoto, kakor tudi za Japonsko in ZDA. Gospod Bush ml. za zmago na volitvah potrebuje predvsem zdravo gospodarstvo, saj je njegovega očeta, kot se spomnimo, pred ducatom let pokopala prav gospodarska recesija in to kljub gladki zmagi v prvi Zalivski vojni. Mlajšemu Bushu se zatika tudi tu in zahteva vedno nove milijarde za svoje legije. No, a sanjati je še vedno dovoljeno, pa o čemerkoli že. Gostinsk(Hturistična borza dela « Bled - Iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so nas obvestili, da so minulo sredo letos prvič organizirali borzo dela -srečanje gostinsko-turi stičnih podjetij in letošnjih in lanskih diplomantov. K sodelovanju so povabili 40 večjih podjetij in 212 študentov in jim že v naprej poslali anketne liste o področju dela, kraju in načinu zaposlitve, študentje pa so posredovali tudi krajše življenjepise in svoje reference. Na vabilo se je odzvalo 7 podjetij in 45 študentov, pri čemer ugotavljajo, da je interes študentov predvsem na delih v turizmu, podjetja pa najbolj povprašujejo po kadrih za kuhinjo in strežbo. Kakšni so rezultati individualnih pogovorov, seveda ni znano, podjetja pa so bila nad tako obliko srečanja navdušena in predlagajo, da s tem nadaljujejo. Kot sporoča Jana Spec, pomočnica ravnatelja, bodo borzo pripravili zopet novembra, ko bodo lahko podjetja predstavila svojo dejavnost, pptrebe in pričakovanja. Predvsem pa bodo ponovno omogočili neposredni stik potencialnih delodajalcev in iskalcev zaposhtve, saj želijo, da njihovi študentje dobijo dobro delo. Š. Ž. Mercator zahteva presojo ustavnosti Ljubljana - Sredi preteklega tedna so iz trgovske družbe Mercator sporočiU, da so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti 17. člena o trgovini, ki gaje državni zbor po referendumski odločitvi spremenil z novelo zakona. Gre za prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih, razen za izjeme, kot so prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli, prodajalne z na 80 kvadratnih metrov omejeno površino na bencinskih servisih, postajah in letališčih. V pobudi trdijo, da je z novo ureditvijo kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom, pravica do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, pravica do dela in pravica svobodne gospodarske pobude. Ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da zadrži izvajanje izpodbijanih zakonskih določb, ki naj bi se začele uporabljati 15. septembra. Na ravni sistema Mercator namreč ugotavljajo, da bi že sedaj morali začeti z odpuščanjem 538 delavcev, sporna ureditev pa bi jim zmanjšala promet za 11,46 milijarde tolarjev. Dodali so tudi, da se bo pobudi pridružilo še več trgovskih družb, ki pa zaenkrat ne želijo biti imenovane. Š1 Ž. Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 cenah odlaganja odpadkov po novem Brez panikei f Ljublana - Minuli teden je slovenska vlada na dopisni seji sprejela spremembo uredbe o predhodni pryavi cen komunalnih storitev, ker sedaj ve^avna uredba preneha vezati 11. maja letos. Spremenjena sta drugi odstavek 4. člena sedaj veyavne uredbe, ki govori o oblikovai\ju cene odlagai\ja odpadkov, če zavezanec preneha opravljati to javno službo ali del javne službe in to službo začne pogodbeno opravdati novi izvajalec javne službe kot storitev, ter 8. člen, ki govori, da mora zavezanec k predhodni pryavi priložiti tudi pozitivno mnenje Ministrstva za okoye, prostor in energyo. Vlada RS je decembra lani ustanovila delovno skupino, ki naj bi do aprila letos pripravila nov način nadzora oblikovanja cen komunalnih storitev, ki bo v skladu z Navodilom za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb in izbranimi ekonomskimi in tehničnimi kriteriji. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo že pripravlja novo Navodilo za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb na področju omenjenih storitev, ki bo temeljila na operativnem programu za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ter operativnega programa za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. V skladu s spremembo tega navodila bo pripravljena tudi nova Uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitev. Ker novo navodilo še ni pripravljeno, je vlada določila, da lahko zavezanec poviša osnovno ceno svoje storitve, ki ne vključuje taks in drugih dajatev, le ob predhodni prijavi, pri čemer povišanje v času od januaija 2003 do meseca vložitve predhodne prijave ne sme presegati odstotka kumulativnega povišanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v času od januaija 2003 do meseca vložitve predhodne prijave. V primerih, ko začne to službo pogodbeno opravljati novi izvajalec javne službe kot storitev, ker zavezanec nima več odlagališča, ali pa so odlagahšča tehnično slabo opremljena aH neprimerna in hkrati brez ustreznih upravnih dovoljenj, in glede na to, daje odlaganje odpadkov obvezna gospodarska javna služba, se od- padki morajo odlagati na druga odlagališča. Pri tem so stroški storitev običajno vezani na pogodbene odnose med občinami ali izvajalci javnih služb. Z uveljavitvijo spremembe 4. člena bo zavezanec lahko oblikoval novo ceno odlaganja, ki pa je lahko višja za največ 100 odstotkov od cene, ki jo ta izvajalec uveljavlja na svojem območju. V spremenjenem 8. členu pa je opredeljeno, da mora zavezanec k predhodni prijavi priložiti tudi pozitivno mnenje Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Zavezancem, ki so vložih predhodno prijavo v času veljavnosti dosedanje uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev, se prijava obravnava po dosedanjih predpisih. S. Z. v v v Zadru dobili Merkur y Novi Merkurjev center bo v Zadru okrepil poslovne uspehe. Zadar - V delniški družbi Merkur so ambicioznim načrtom na domačem trgu dodah pomembne projekte v tujini. V okviru teh gradijo nove trgovske centre in vzpostavljajo mrežo skladišč za prodajo metalurških izdelkov. Trenutno je razvoj v tujini najbolj osredotočen na hrvaški trg", kjer bodo do konca leta odprli kar pet trgovskih centrov. Prvega izmed petih novih centrov je pretekli petek v Zadru odprlo Merkurjevo hčerinsko podjetje Merkur International Zagreb, Na skupaj več kot šest tisoč kvadratnih metrih prodajnega prostora lahko kupci na enem mestu najdejo vse, kar potrebujejo za dom, vrt, prosti čas in domačo delavnico. Tudi na Hrvaško Merkur namreč prenaša preveijeni koncept prijetnejšega nakupovanja, ki ga odlikuje pregledna predstavitev izdelkov, združenih v ponudbi Mer-kurdom in Merkurmojster. Na enem mestu je zbranih več kot trideset tisoč različnih izdelkov, z odprtjem novega centra v Zadru pa je dobilo službo 54 zaposlenih. Hčerinsko podjetje Merkur International Zagreb bo tako imelo do konca letošnjega leta več kot štiristo zaposlenih, s širitvijo prodajne mreže pa se vedno bolj bliža zastavljenemu cilju - da bo čez tri leta presegla desetodstotni tržni delež med trgovci s tehničnimi izdelki. Poleg verige trgovskih centrov bo Merkur na Reki v naslednjem Merkur bo na hrvaškem trgu do konca leta odprl pet trgovskih centrov, s katerimi se bodo prodajne površine povečale na skupaj 34 tisoč kvadratnih metrov. letu zgradil tudi svoj prvi lastni metalurški distribucijski center za preskrbo hrvaških podjetij. Zgledom na hrvaškem trgu pa sledijo tudi Merkurjevi načrti v Srbiji, kjer hčerinsko podjetje Merkur International že pripravlja projekt za gradnjo enega največjih Merkuijevih trgovskih centrov, ki bo v Beogradu odprl vrata sredi naslednjega leta. Alenka Brun Po nekajmesečni rasti tečajev, je v minulem tednu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev prišlo do negativne korekcije in tečaji večine delnic so se znizali. Slab je bil predvsem začetek tedna. Po prvih dneh, ko so bili padci največji, je veliko investitorjev zajela panika. Mišljeni so predvsem vlagatelji, ki so se prvič srečali z investiranjem v vrednostne papirje. Najprej se niso mogli upreti visokim donosom, kijih je v zadnjih mesecih omogočala Ljubljanska borza oziroma na njej kotirajoči vrednostni papirji, poleg tega pa niso bili več zadovoljni z nizkimi bančnimi obrestmi. Torej so se odločili za nekaj novega - za nakup vrednostnih papirjev. Ob rasti tečajev so bili seveda vsi zadovoljni, potem pa kar naenkrat nekaj odstotni padec... Šok! In kaj storiti v takem primeru ? Najslabše kar lahko naredite je, da se odločite za prodajo vrednostnih papirjev. S tem se le še poveča ponudba, ki povzroči še večje padanje tečajev. Vsekakor se je pri investiranju v vrednostne papirje treba včasih soočiti tudi s padanjem tečajev. Morda celo z manjšo izgubo premoženja, saj tečaji prav gotovo ne morejo vedno samo navzgor Mogoče je v takem trenutku najbolje malo zamizati in počakati na boljše čase. Seveda lahko v vsakem trenutku pokličete vašega borznega posrednika in se pogovorite, kaj storiti. In prav zaradi nihanj delniških tečajev je investiranje v vrednostne papirje priporočljivo za daljše obdobje, ko boste z donosi gotovo zadovoljni. Na drugi strani so bili zadovoljni nekoliko bolj izkušeni vlagatelji, ki vedo, da je padanje tečajev le ugoden trenutek za nakup. In ker je bilo takih vlagateljev iz dneva v dan več, so od srede dalje tečaji večinoma zabeležili rast. Tedenski padci indeksov tako niso bili veliki, indeks prostega trga (IPT) in indeks investicijskih skladov (PIX) sta izgubila malo več kot odstotek, osrednji borzni indeks (SBI20) pa dva odstotka. Največ so k padcu delnic v preteklem tednu pripomogle novice o pričakovanih slabših rezultatih poslovanja v Gorenju, na katere naj bi vplivali pritiski sindikatov za zvišanje plač in zvišanje cen surovin (jeklo, nafta). Letošnji četrtlemi rezultati so bili boljši od primerljivih lanskih. Ali se bodo uresničila pričakovanja o slabšem poslovanju v naslednjih mesecih? To bodo pokazali že polletni rezultati. Najnižji tečaj je bil tako v preteklem tednu celo malenkost pod 6.000 tolarji, vendar so kaj hitro vlagatelji ugotovili, da je to priložnost za nakup. V petek so se posli sklepali že po 6.300 tolarjev in več. Na tedenski ravni so Gorenjevi delničafy tako izgubili 4,6 odstotka. Najprometnejša v borzni kotaciji še vedno ostaja delnica Krke, katere enotni tečaj se je v petek oblikoval pri 69.844 tolarjih. Letos morajo podjetja uvrščena v borzno kotacijo prvič objaviti tudi četrtletne rezultate poslovanja, kar pomeni le še večjo preglednost poslovanja in še boljšo informiranost vlagateljev. VeČina podjetij je poslovala bolje od enakega obdobja v lanskem letu. Zelo dobro je bilo poslovanje v Mer-catorju. Posli z njihovimi delnicami so se v petek spet sklepali po 40.000 tolarjev. Zadovoljni pa so lahko tudi delničarji Term Čatež. Prvič zaradi dobrega poslovanja, drugič zaradi dividende v višini LOOO tolarjev, ki pomeni 3-odstotni donos glede na trenutno tržno ceno 32.(XX) tolarjev. Predlagan je tudi umik dobrih 11 odstotkov lastnih delnic. S tem bi se izboljšali finančni kazalci za investiranje, posledično pa bi se povišal tudi tečaj delnice. Alenka Eržen, GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d., info@gbđ,si , 1 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE . PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM pom. gostinska dela GOSTINSTVO L£SKOVŠEK DRAGO. S.P., PUŠ-TAL 60, ŠK. LOKA. JUSUFf DELAL S.P., STRAŽIŠKA UL. 3, KRANJ. PGM. ASFALTERSKA DELA; ASFALT BETON, D.O.O., BRITOF 33B, KRANJ DEL BREZ POKUCA: KUDIVAR ŽIRI, D.D., INDUSTRIJSKA UL 2, ŽIRI; št. del. mest: 3. LTH ŠK. LOKA, D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA. MG MARKET, D.O.O., OBI TRGOVINA 704, STARA C. 1, KRANJ. ZUPAN MITJA ,S.P. POD SROBOTNIKOM 6, 8351 STRAŽA, prošnje na SAŠ, D.O.O., ZADRUŽNA 28, 1218 KOMENDA pomožni delavec: FIUPIČ JANEZ-PENZION MANCA, GRADNIKOVA C. 2, RADOVUlCA. IMPEL BOHINJ, D.O.O., UKANC 128, BOH. JEZERO. LASER, D.O.O., KAJUHOVAC. 1. BLED. GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE; D.D.. GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 3. KO-MAC DARKO, S.P, BREZNICA 29, ŽIROVNICA obdelov. lesa: JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA, D.D., ŠK. LOKA, OBRAT GORENJA VAS, GORENJA VAS 157, GORENJA VAS JELOVICA-LESNAINDUSTRUA, D.D.. KIDRIČEVA C. 58, ŠK.LOKA; št. del. mest: 6 lesar: EGOLES, D.D.. KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA SLAŠČIČAR: JUSUFi DELAL, S.P, STRAŽIŠKA UL 3, KRANJ mizar: JELOVICA - LESNA INDUSTRUA D.D., KIDRIČEVA C, 58. ŠK.LOKA ključavničar: VIBRO. D.O.O., NOVOVAŠKA C. 147, ŽIRI oblik. kovin: ALBASTER, D.O.O.. PODHOM 61, ZG. GORJE ŠIBO,. D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA KLEPAR ■ krovec: RAZINGER BOŠTJAN, S.P.. KUPUENIK6, BOH. BELA strojni mehanik: ALT BRANKO, S.P, GOZDNA POTI, JESENICE avtomehanik: AVTO AMBROŽIČ, D.O.O.. PUNGART2,BLED voznik v mednar. transportu: GRZETIČ EDVARD S.P, SR. BELA 34A. PREDDVOR avtomehanik: HERNEC, D.O.O.. SP PIRNIČE 53C, 1211 UUBUANA-ŠMARTNO elektroinštauter: JELOVICA - LESNA INDUSTRUA, D.D., KIDRIČEVA C. 58. ŠK. LOKA elektromehanik: VIBRO, D.O.O., NOVOVAŠKA C, 147, ŽIRI galvanizer: CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, LESCE slikopleskar: KORENČIČ BRANKO, S.P. SV. DUH 269, ŠK. LOKA ŽELEZOKRIVEC: GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D.. GRAJSKA C. 44. BLED tesar; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE. D.D.. GRAJSKA C. 44. BL£D; št. del. mest: 2 zidar: GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 3 TRGIS. D.O.O., BELSKA C. 53. PREDDVOR voznik vlačilca, prevoz po državah eu: YORK, D.O.O., LAZE 8, GORENJA VAS voznik avtobusa: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, D.D., DE RADOVUlCA, KRANJSKA C, 9, RADOVUlCA ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, D.D., DE ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 8, ŠK. LOKA ALPETOUR POTOVALNA AGENCUA, D.D., ENOTA KRANJ, STOŠIČEVA, KRANJ skladiščnik: ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL 6, ŽIRI prodajalec: AVTO MARKOVIČ, D.O.O,, PODLUBNIK 249, ŠK. LOKA BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ UKOZAR IZTOK, S.P, TRG DAVORINA JENKA 6, CERKÜE PREZLC, D.O.O., VRŠIŠKAC, 86, KR. GORA TlO PNEVMATIKA LESCE, ALPSKA C. 43. LESCE VINOJUG. D.O.O., KRANJSKA C. 1, ŠENČUR ARKA IMPORT EXPORT, D.O.O., HMELJARSKA 1,3310 ŽALEC; št. deL mest: 2 LESNINA. D.D., U., TRG. JESENICE, SKLADIŠČNA UL 5, JESENICE KŽK KMETIJSTVO, D.O.O., MEHANIČNI SERVIS, KRANJSKA C. 29, ŠENČUR kuhar: TIK-TAK. D.O.O., DVORSKI TRG 3, PREDDVOR ZUPAN DARKO. S.P. VODOPIVČEVA 18, KRANJ natakar: G&P HOTEÜ BLED. P.O., CANKARJEVA C. 6. BL£D; št. del. mest: 2 MATJAŽ ERZAR, S.P. JEZERSKA C. 41. KRANJ PREZLC, D.O.O., VRŠIŠKA C. 86, KR. GORA ZUPAN DARKO. S.P. VODOPIVČEVA 18, KRANJ lesarski teh.: EGOLES, D.D.. KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA strojni teh.: ETIKETA ŽIRI, INDUSTRUSKA UL. 6, ŽIRI ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8. KROPA ŠIBO, D.O.O,, KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA ŠIBO ORODJARNA, D.O.O.. KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA elektroteh. elektronik: KANJA PROTECT. D.O.O.. ŠERCERJEVAUL 18, RADOVUlCA računalniški teh.: INTEC TIV TISKANA VEZJA, D.O.O., UUBUANSKAC. 24A, KRANJ gradbeni teh.: ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4. DUPUE prometni teh.: GROUP 4 SECURITAS, D.O.O.. U., STEGNE 21,1000 UUBUANA ekonomski teh.: BASING, D.O.O.. ŽELEŠKAC. HA. BLED EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ ekonomsko komerc. teh.: LESNINA, D.D., U., TRG. JESENICE. SKLADIŠČNA UL 5. JESENICE zdravstveni teh.: ZAVOD KORAK KRANJ. TUPAUČE 45A, PREDDVOR inž. strojništva: ISKRA MEHANIZMI, D.D.. UPNICA 8, KROPA inž. tekstilne tehnologue: AOUASAVA, 0,0.0., GORENJESAVSKAC. 12, KRANJ univ. dipl inž. strojništva: ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4. DUPUE. ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK, LOKA; št. del. mest: 2. TIMUA, D.O.O., STARA LOKA 117, ŠK. LOKA univ. dipl inž. elektrotehnike: ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4, DUPUE ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA LTH ŠK. LOKA, D.D.. KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA univ. dipl inž. računal in informatike: OŠ SIMON JENKO KRANJ, UL XXXI, DIVIZIJE 7A, KRANJ dipl. inž. računalništva: KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL 12. KR. GORA univ. dipl inž. gradbeništva: ARHES, D.0,0., SP DUPUE 4, DUPUE B & B, D.O.O., BEGUNJSKA 10. KRANJ JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA, D.D., ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR dipl inž. gradbeništva: ARHES. D.O.O., SP DUPUE 4, DUPUE univ. dipl ekonomist: AOUASAVA, D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ. ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA. OBČINA JESENICE, C. ŽELEZARJB/ 6, JESENICE prof. razred. pouka: OŠ IVANA TAVČARJA, IRATA 40, GORENJA VAS; Št niBst' 3 oš ŠK. LOKA - MESTO, ŠOLSKA UL. 1. ŠK. LOKA. OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA. C. TONETA TOMŠIČA 5. JESENICE prof. slovenščine: OŠ IVANATAVČARJA,TRATA40, GORENJA VAS. OŠ SIMON JENKO, UL XXXI. DMZUE 7A, KRANJ PROF. angleščine: OŠ IVANA TAVČARJA. TRATA 40, GORENJA VAS OŠ SIMON JENKO. UL XXXI.DIVIZUE 7A. KRANJ prof. glasbene vzgoje: GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA, OŠ IVANA TAVČARJA. TRATA 40, GORENJA VAS. OŠ KOROŠKA BELA, C.TALCEV 2, JESENICE. OŠ SIMON JENKO. UL. XXXI. DIVIZUE 7A, KRANJ. OŠ ŠK, LOKA - MESTO, ŠOLSKA UL. 1, ŠK. LOKA. OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA. C. TONETATOMŠIČA 5. JESENICE AKAD. GLASBENIK PROF. ZA KLAVIATURNE INSTR.: GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA UNIV. DIPL BIBLIOTEKAR: OŠ SIMON JENKO, UL XXXI.DIVIZUE 7A. KRANJ univ. DIPL inž. arhitekture: ARHES. D.O.O.. SP DUPUE 4, DUPUE dipl fizioterapevt: KOPA GOLNIK. GOLNIK 36, GOLNIK dipl inž. radiologije: OZG KRANJ. OE ZDR. DOM KRANJ, GOSPOSVETSKA UL 10. KRANJ Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so ot> javljeni na oglasni deskJ Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Republiko Slovenije za zaposlovanje. GlmSkova ul 12. L|ubl|ana Hypo Alpe-Adria-bank vstopa tudi v investicijsko bančništvo Ljubljana - Iz Hypo-Alpe-Adria Bank (HAAB) so sporočili, da pravnim in fizičnim osebam odslej ponujajo še možnost Opravljanja storitev na področju investicijskega bančništva. Potem ko je HAAB sredi marca postala polnopravna članica Ljubljanske borze, je v mesecu aprilu že uspešno začela opravljati borzne posle. Pravne in fizične osebe lahko sedaj pri njej opravljajo tudi vse posle z vrednostnimi pa-piiji. Med konkurenčnimi prednostmi nove finančne storitve, poleg možnosti svetovanja glede ustrezne naložbene politike, omenjajo tudi močne partnerske vezi z matično banko v Celovcu, katere bilančna vsota presega 12 milijard evrov. Finančni koncem ima namreč bogate izkušnje na trgu Evropske unije, zato bo s svojo strokovnostjo veliko prispeval tudi pri posredovanju ljubljanske hčere na zahtevnih zahodnoevropskih in drugih kapitalskih trgih. Strankam, ki pri njih odprejo trgovahu račun, ponujajo posredovanje pri prodaji in nakupu vrednostnih papiijev na domačem in tujih trgih, investicijsko svetovanje ter storitve posredovanja in vodenja računov nemateriahzira-nih vrednostnih papiijev, med drugim prenose v primeru dedovanja, podaritve ali zastave teh papirjev. Med prednosti nove finančne storitve sodijo možnost neposrednega nakupa delnic najbolj znanih slovenskih in tujih V Colorju lani mimo poslovnega načrta Medvode - V sredo se je na redni seji sestal nadzorni svet družbe Color in se seznanil z revidiranim poročilom o poslovanju v letu 2003 in poslovanjem v prvem letošnjem tromesečju. V oceni poslovanja za leto 2003 je nadzorni svet ugotovil, da poslovanje Colorja v letu 2003 ni bilo skladno s poslovnim načrtom, ki ga je sicer pripravila in do junija udejanjala še prejšnja uprava Colorja. Družba je poslovno leto zaključila z izgubo. Skupna izguba družbe v letu 2003 je znašala 864.035.000 tolarjev in je v celoti posledica oblikovanja popravka vrednosti terjatev iz preteklih let. Nadzorni svet se je seznanil tudi z rezultati poslovanja Colorja v prvem letošnjem trimesečju. Družba je v prvem četrt- letju ustvarila 10.887.000 evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Color je v vseh treh programih (premazi, smole in praškasti premazi) realiziral večjo proizvodnjo in prodajo kot v enakem obdobju lanskega leta. Z izvajanjem kratkoročnih ukrepov na organizacijski in stroškovni ravni je družba v prvih treh mesecih prihranila veČ kot 700.000 evrov in dosegla dobiček na operativnem nivoju. Nadzorni svet je utrdil stališče, da bo družba z doseganjem načrtovane plačane prodaje, s skrbnim obvladovanjem operativnih stroškov ter s saniranjem likvidnostnih problemov že v letu 2004 lahko poslovala pozitivno ter dosegla načrtovan dobiček. Š. Ž. "blue chipov", dolžniških vrednostnih papiijev z najvišjo boniteto (državne obveznice, zakladne menice) kot dopolnilo bančnim depozitom ter priprava celostne naložbene politike v skladu z željami in možnostmi stranke. HAAB je Banka Slovenije podelila dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papiiji v začetku marca, dva tedna kasneje pa je postala tudi polnopravna članica Klirinško de-potne družbe. Š.Ž. Nov finančni center v Žireh V Ziri - V sredo je družba VA-DOLI, d.O.o., Ljubljana, odprla v Žireh svojo drugo poslovalnico na Gorenjskem. VADOLI, kar je okrajšava za tri osnovna pravila premoženjskega svetovanja: VA-rnost; DO-nosnost; Ll-kvidnost, od novembra 2002 posluje v Kranju, z majem 2004 svojo dejavnost Širi in odpira poslovalnico - finančni center v Zireh. Družba VADOLI je registrirana tudi za zavarovalno zastopanje z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor ter je že od ustanovitve dalje vključena v tržno mrežo Slovenice, zavarovalniške hiše, d.d. - Podružnica Kranj. V agencijski tržni mreži Slovenice v gorenjski regiji je pet agencij: Čelik, d.o.o., Skofja Loka; Enica, d.o.o., Radovljica; Vedamix, d.o.o., Tržič; VADOLI, d.n.o., ter Janez Zupan, s.p. Domžale. Poslovno enoto je odprl Samo Burja, pooblaščenec uprave Slovenice, d.d. š. ž. Torek, 18. maja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Novi kmetijski minister Milan Pogačnik je za novo državno sekretarko imenoval Marijo Markeš, ki bo zadolžena za razvoj podeželja. Ljubljana - Čeprav je že nekaj časa od imenovanja novih ministrov v rekonstruirani Ro-povi vladi, se je kmetijski minister Milan Pogačnik skupaj s svojimi državnimi sekretarji javnosti predstavil šele konec prejšnjega tedna, saj sta primopredajo s predhodnikom Francem Butom končala šele po prvomajskih praznikih, Pogačnik pa se je pred nastopom v javnosti želel temeljito seznaniti s trenutno situacijo. Večji del ekipe je ostal nespremenjen, minister je ukinil mesto državnega sekretarja za denacionalizacijo in kmetijska zemljišča, na katerem je bil Franc Potočnik, državnega sekretarja Ivana.Obala pa je zamenjal z Marijo Markeš, ki jo ocenjuje kot sodelavko, kije dobro seznanjena s področjem razvoja podeželja. Prioritete slovenskega kmetijstva se namreč po vstopu v Evropsko unijo spreminjajo, Markeševa, ki ima za seboj doktorski študij na Kmetijski univerzi na Dunaju, pa je že doslej aktivno sodelovala pri razvojnih strateških vprašanjih slovenskega kmetijstva. Veliko pozornosti je novi minister že v začetku namenil proračunu in ob tem omenil, da so sredstva namenjena za kmetijstvo v letošnjem letu že krepko načeta, saj je bilo 6 milijard porabljenih za plačila lanskih obveznosti, zaradi naglo povečanega izvoza pred 1. majem so se povečala tudi sredstva za izvozne vzpodbude, pri katerih je trenutno 1,15 milijarde minusa, poldruga milijarda iz letošnjega proračuna pa je bila izplačana tudi za lanske programe razvoja podeželja. Temu je potrebno prišteti še 800 milijonov za zdravstveno varstvo živali in 1,67 milijarde tolarjev za pokritje posledic lanskoletne suše. Pogačnik je omenil, da bodo po- Minisler Pogačnik je komentiral tudi zadnji pojav kloramfenikola v mleku, ki je bil odkrit na eni od pomurskih mlečnih prog In vrnitev gozdov na območju Triglavskega narodnega parka Cerkvi. Odkritje potrjuje, da vzpostavljeni sistem učinkovito deluje in, daje prisotnost kloramfenikola dokazana. Z odkrivanjem dejstev, kdo je kriv za onesnaženje mleka in kako je do kloramfenikola prišlo, bi se morali ukvarjati organi pregona. Pogačnik je mnenja, da je vseeno, v katerem referenčnem laboratoriju opravljajo meritve, saj po evropskih predpisih kloramfenikol v mleku ni dovoljen, zadnje odkrite vrednosti pa so bile izjemno velike. V zvezi z vrnjenimi gozdovi se bo minister zavzemal, da bo pri vseh podobnih zahtevkih vrnitve v naravi opravljena prekategorizacija gozdov glede na vložena sredstva. Novi kmetijski minister Milan Pogačnik je v svojo ekipo povabil tudi Marijo Markeš, ki ni bila izbrana po strankarskem, ampak strokovnem ključu. Pogačnik je že ob nastopu funkcije poudaril, da bo tehnični minister trebne spremembe v proračunu, o Čemer bo morala odločati vlada ali kar državni zbor, stanje je ocenjeno, na ministrstvu pa bodo pripravili varčevalno shemo. Med prednostne naloge novi minister postavlja uresničenje programa slovenskega kmetijstva v obdobju od 2004 do 2006, pri čemer je opozoril, da se kmetijska politika ne ustvaija na slovenskem kmetijskem ministrstvu, ampak v Bruslju. Druga velika naloga je izoblikovanje stališč do reforme skupne kmetijske politike, ki morajo biti pripravljena do 1. avgusta. "Veliko je bilo narejenega za vstop Slovenije v Evropsko uni- jo, veliko manj pa za situacijo po vstopu" je komentiral Pogačnik dejstvo, da imamo pri nas zelo različno pripravljena podjetja s področja živilsko predelovalne industrije, kije podvržena evropski regulativi. Sicer pa bo po ministrovem mnenju potrebno urediti nekaj stvari tudi na domačem živilskem trgu. Foto: Gorazd Kavčič Matjaž Gregorič Vinska trta na Gorenjskem Agencija za okolje je pripravila študijo o občutljivosti slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Ljublana - "Ne moremo se več izgovarjati na naravne nesreče, če se nekaj ponav^a vsako leto, ne gre za naravno nesrečo, ampak naravno danost. Zato je nujno ozaveščai\je ljudi na vseh področjih, treba pa je sprejeti tudi gospodarske in politične rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in s tem blažitev negativnih posledic," je ob predstavitvi brošure Spremembe podnebja in kmetystvo v Slovenci poudaril vodja urada za meteo-rologüo pri agencyi za oko^e Jožef Roškar. Brošuro so predstavili ob 15. maju, mednarodnem dnevu pod-nebnih sprememb. Podnebje se je sicer spreminjalo že doslej, a so bile te spremembe veliko počasnejše in bolj naravne, je ob tem opozoril generalni direktor agencije za okolje dr. Silvo Žie-bir. Vse bolj izraziti spremenljivosti podnebja v zadnjih desetletjih botruje človek z vse večjimi izpusti toplogrednih pUnov in spreminjanjem površja planeta. "V zadnjem stoletju se je tako temperatura ozračja dvignila za 0,6 stopinje, napovedi pa so še veliko hujše, saj naj bi se v prihodnje ozračje segrelo za 1,5 do 6 stopinj, kar ima lahko za človeštvo hude posledice." Posebno občutljivo na podnebne spremembe je kmetijstvo. Študija o ranljivosti slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe je pokazala, da se zaradi daljših zim daljša tako imenovano vegetacijsko obdobje, zaradi višjih temperatur poleti pa se obenem krajša rastna doba. Mejni vremenski pojavi, kot so suše, poplave in nevihte so vse pogostejši, višje temperature predstavljajo ugodne razmere za hitrejši razvoj bolezni in škodljivcev. "Gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč je v zadnjem obdobju znašala pol odstot- ka bruto družbenega proizvoda, lani se je približala že skoraj enemu odstotku," je opozoril Jožef Roškar. Dejstvo je, pravi, da se podnebnim spremembam ne bomo izognili. "Vendar so pravočasne prilagoditve bistveno bolj učinkovite in cenejše kot prilagajanje v zadnjem trenutku." Namesto povračil za škodo, ki jo kmetijstvu prizadenejo ekstremni vremenski dogodki, Jožef Roškar predlaga spremembo načina kmetovanja. Zakaj bi sadih koruzo tam, kjer ni vode, se sprašuje in dodaja: "Če se pravočasno prilagodimo, podnebne spremembe lahko prinašajo tudi nove možnosti, in ne le nevarnost. Dvig temperature bo mogoče omogočil sajenje vinske trte na Gorenjskem!" Po mnenju dr. Lučke Kajfež Bogataj je odgovor na klimatske spremembe manj intenzivno kmetijstvo, Franc Keb^ iz kmetijskega ministrstva pa je opozoril, da se kmetje ne morejo prilagoditi čez noč, saj to zahteva ogromne naložbe. "Prilagajati se bo treba z znanjem in tehnologijo, veliko lahko storimo z ozaveščanjem javnosti. V ministrstvu že pripravljamo usmeritve kmetom v zvezi s podnebnimi spremembami," je končal France Kebe. Mateja Rant Tinetov kozolec bodo obnovili Ob koncu aprila se je v Dražgošah zbrala skupina za obnovo 191 let starega Tinetovega kozolca, ki je v Sloveniji edinstven v tem, da ima med "štantoma" kapelico. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Rabarbara, paradižnik, paprika, grah Vremenoslovci napovedujejo toplejše vreme, zato bo počasi čas, da na vrt posadite papriko in paradižnik. Mi smo na eno gredo v vrste posadili paradižnik, na drugo pa papriko. Med sadikami paradižnika smo pri visokih sortah pustili 40 centimetrov razdalje, med vrstami pa 70 centimetrov. Pri nižjih in bolj grmiča-. stih sortah pa je med sadikami 20 centimetrov razdalje, med vrstami pa 60 centimetrov. Za vsako rastlino posebej z motiko iz-kopljemo približno deset centimetrov globoko jamo tolikšnega premera, da vanjo brez težav posadimo vse paradižnikove korenine. Nato zemljo zasujemo in rastline zalijemo, da se zemlja prime korenine, oziroma da se rastline ukoreninijo. Na podoben način sadimo tudi papriko. Tu običajno izkopljemo bolj plitvo f 4 U i % h«. / / Grahu smo postavili oporo jamo, kot pri paradižniku, paziti pa moramo, da imajo, korenine dovolj prostora. Med sadikami paprike naj bo - odvisno od sorte - približno 30 centimetrov razdalje, med vrstami pa 60 centimetrov. Za papriko je priporočljivo, da je do sredine junija pokrita z vrtno kopreno. Pri paradižniku pa velja, da če želite, da bi rastU-ne hitreje rasle in bolj oblino rodile, jih pokrijemo s kopreno za toliko časa, dokler dnevne temperature ne presežejo 25 stopinj Celzija. Paradižniku bomo naredili oporo, ko bo začel rasti in ga bomo morah zaradi velikosti privezati ob oporo. • r Grahu postavimo oporo Prvič smo grah pod kopreno posadili konec marca. Zdaj so rastline že toliko zrasle, da smo jih odkrili in jim kar z vejami naredili oporo. Lahko bi mu postavili tudi mrežo. Na oporo se bo prijel sam s svojimi vilicami. Slastna rabarbara Kljub temu da je letos zaradi nizkih temperatur za vrtičkarje bolj pozno leto, je rabarbara toliko zrasla, da jo že jemo. Uporabljali jo bomo tja do konca junija. Če rastlin ne zmoremo sproti uporabiti, stebla razrežemo na kocke, malo potresemo s sladkorjem in zamrznemo. Lahko pa naredite tudi vino ali pa kompot. Rabarbara je rahlo odvajalno sredstvo in je ne smemo uživati v velikih količinah. Uporabljamo stebla, liste pa upora- % Iz stebel rabarbare pripravimo okusne sladice. a bimo za kompost. Lahko jih tudi namočimo v vodo za zalivanje rož. Rabarbara ima kiselkast okus. Iz stebel, ki jih narežemo na manjše kocke, lahko naredimo» kompot. Tega zato, da izgubi nekaj kisline, kombiniramo s sadjem, kot so jabolka, maline, borovnice, breskve. Zelo dober je tudi rabarbarin vanilijev puding. Naredimo ga tako kot običajnega, le da namesto mleka uporabimo vodo in v njej zavremo rabarbaro. Dobro je tudi pecivo in sicer lahko biskvitno testo potresete z koščki rabarbare ali pa naredite pito in jabolkom ali češnjam primešate rabarbaro. O gojenju rabarbare bomo pisali jeseni, ko je njen čas presajanja, in takrat imate priložnost, dajo posadite na vrt. Monika in Mateja BertonceU DražgoŠe - Na prvem srečanju so se predstavniki zavoda za gozdove (Boštjan Škrlep), domačega turističnega društva (Bojana Kavčič) in ustanove Poti kulturne dediščine Slovenije, ki vodi projekt Slovenski kozolec (Slavko Mežek), skupaj z lastnico kozolca Lucijo Šturm dogovorili o obnovi in nalogah. Najprej bodo uredili odvodnjavanje, priskrbeli "šinkelne", s katerimi bodo na strehi zamenjali sedanjo kritino, pripravili načrte in pridobili Še dodatna finančna sredstva, nato bodo kapelico gradbeno obnovili in jo nazadnje še na novo poslikali. Kakšna bo poslikava, za zdaj še ni znano, saj je zelo težko ugotoviti, kako je izgledala prvotno. Nekdaj je mimo kozolca vodila procesija Sv. Rešnjega telesa. Ko so naredili novo pot, so nižje postavili drugo kapelico, ki pa so jo Nemci med drugo svetovno vojno porušili inje ni več, kip pa je shranjen v cerkvi sv. Lucije. C.Z. 1*1 L' \ Mojstrska priprava in Izbor reprezentančnih rajjatov t Andrej šegš: Redna cena v prodaji —/ Evropska kuhinja Za naročnike Gorenjskega glasB 1.950 SIT ^ ' prednaročniška cena Knjigo v kakovostni barvni EVROPSKO izvedbi z enkratnimi recepti nove BRALCEM GORENJSKEGi velike evropske družine lahko brald Gorenjskega glasa naročite po izjemni prednaročniški ceni z vključenim DDV za 1.950 SIT + poštnina. Prednaročniška akcija - darilo naročnikom Gorenjskega glasa velja samo do 20. maja letos. IZ 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Segsft^ ^ " nosilca najvišjega francoskega kuharskega odttl^piaja in številnih drugih evropskih priznanj, kuhaija diplomatskih sprejemov itd. Redna cena v prodaii ^-SOffSlf —y -i M i ^ ß BRALCEM GORENJSKEd/^OI^A t J f-/ ★ narocilnica Nepreklicno naročam.........izvod(ov) knjige Slasti evropskih kuhinj po prednaročniški ceni za samo 1.950 + poštnina Ime in priimek:........................................................................ Ulica in hišna številka:................................................................. Poštna številka in kraj:................................................................. Naročila sprejemamo na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj, tel.: 04/201-42-41 ali Založba Forma 7, Koprska 94,1111 Ljubljana, po telefonu: 01 25 72 171 (24 ur) ali pa e pošti: forma7@siol.net GORENJSKI GLAS • -18. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 18. maja 2004 Tudi letos t»! § C/) mesec priloga Organon*ov ZADETEK torek v Gorenjskem Glasu Ne prezrite 10. tradicionalni Študentski piknik 10. tradicionalni Študentski piknik se obeta v soboto, 29. maja. na športnem parku Zari-ca v Kranju. Program se bo začel ob 16. uri z norimi igrami mladosti. Ob 19. uri se program nadaljuje s finalnim izborom Rock MladiM, ki bo potekal vse do 21. ure. Ob 23. uri pa bo na odru zasijala zvezda večera Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Na svoj račun bodo prišli tudi vsi ljubitelji elektronske glasbe, katerim bo namenjen poseben oder, kjer bodo ves večer odmevali dance ritmi. Ob vrhuncu večera bo nebo razsvetljeno z veličastnim ognjemetom. Večer z DJ-jem Klub študentov Kranj organizira tudi ta petek večer z DJ-jem v baru Mitnica. Petkove zabave v Mitnici so brez vstopnine. Od Andov do Himalaje V nedeljo, 23. maja, ste vabljeni v kranjski klub Potepuh, kjer boste lahko prisluhnili potopisnemu predavanju Urbana Ažmana z naslovom Dotik tišine - Od Andov do Himalaje. Potopisno predavanje tudi tokrat poteka pod organizacijskim okriljem Kluba študentov Kranj, ki obiskovalcem omogoča prost vstop. Teden mladih V soboto, 15'. maja, se je v Kranju s koncertom popularnega hrvaškega pevca GIbonnija zaključil letošnji Teden mladih, ki nam je postregel z nadvse kakovostnim programom. Koncert Gibonnija je privabil številne oboževalce in s tem poskrbel za dober zaključek letošnjega Tedna mladih. Bo^rC .»C- ■4,3 / j-v. v* . ___ - i < ' V • y Da bo Gibonnijev koncert hit, se je vedelo že vnaprej. Študenti in vlada dosegli dohodninski dogovor Predstavniki študentov v četrtek, 13. maja, niso vložili pobude za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o dohodnini. S predstavniki finančnega ministrstva so se namreč dogovorili. da bo ministrstvo predlagalo dopolnitev zakona in s tem zvišanje praga neobdavčenih študentskih prihodkov. Tako naj bi se prag splošne olajšave za študente Iz 668.100 tolanev zvišal na 1,200.000 tolarjev. Poleg tega bodo za študentske prihodke namesto 25 odstotne, ol^računavali le 12,5-odstotno akontacijo dohodnine, če posamezni dohodek ne bo višji od 74.000 tolanev. Pomladno branje založbe Litera Pri študentski založbi Litera so predstavili tri pomladne novosti. Zvenčanje verig je izbor esejev in drugih spisov ter dragoceno pričevanje enega osrednjih pesnikov našega časa. Avtor je Veno Täufer, s knjigo pa, kot pravi, nagovaria predvsem mlade. Knjiga govori med drugim tudi o nastanku in razvoju delovanja civilne družbe. Vinko Möderndorfer je predstavil najnovejšo zbirko novelet, ki nosi naslov Druga soba. To je knjiga, ki se ukvarja z večno zanimivimi in nikoli odgovorjjivimi vprašanji o smrti, o ljubezni, odsotnosti ljubezni, o srečanju. Petintrideset let po prvi knjižni objavi svojih pesmi pa je Ivo Svetina napisal novih 75 pesmi in jih naslovil Pesmi nevednosti. Tudi letos bo 21. maja, na ulicah v vseh večjih mestih po Sloveniji, zaplesalo na tisoče maturantov in maturantk, ki s svojo znamenito četvorko zaključujejo svojo srednješolsko pot. V Kranju se bo temu dogodku pridružilo veliko srednjih šol s svojimi maturanti, zato bodo v petek naredili sprevod maturantov skozi mesto. Paradi bo sledila tudi zabava s šolskimi bendi. Izbrali bomo finalista za izbor kralj in kraljica maturantov. bo ostal praznih rok. Njuna nagrada bo enodnevni izlet. Komisija. ki bo ocenjevala pare maturantov, bo sestavljena iz enega predstavnika iz vsake srednje šole in enega predstavnika organizatorjev. Po končanem uradnem delu se bodo mladi ob njihovem naj- Zadnja velika srednješolska zabava bo potekala na Slovenskem trgu. Plesna šola Urška bo v ples maturantov vpletla naslednje Srednje šote iz Kranja: Srednjo biotehniško šolo. Ekonomsko šolo. Gimnazijo, Srednjo tekstilno, obutveno In gumarsko šolo, Srednjo trgovsko šolo ter Srednjo elektro in strojno šolo. Vsem tem maturantom pa se bodo pridružili tudi dijaki zaključnih letnikov Gimnazije Jesenice, Srednje gostinske šole Radovljica ter Ekonomsko turistične šole Radovljica. Po sprevodu maturantov se bo zbor ustavil na Slovenskem trgu, kjer bo vse zbrane maturante nagovoril župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj, nato pa bo nastopil vrhunec dneva, saj se bo točno opoldne začel veliki ples. Z največjo četvorko v Sloveniji se bo Koroška cesta v Kranju spremenila v veliko plesišče, saj bodo tudi letos slovenski maturantje rušili svetovni rekord v plesanju četvorke. ter se s plesom skušali vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Po plesu bö" organizirana zabava na Slovenskem trgu, kjer bomo izbrali tudi finalista za kralja in kraljico maturantov, katerih predizbori se že odvijajo na posameznih maturantskih plesih. Iz vsake srednje šole so bo po en par potegoval na izboru za kralja In kraljico na maturantski paradi. Vsi sodelujoči pari si bodo s tem prislužili enodnevni izlet v Goriška brda, ki jim ga podarja Zavod za mladinski turizem, institucija za razvoj kakovostnega mladinskega turizma v Sloveniji, poleg tega pa bodo prve tri uvrščene pare čakale privlačne nagrade, saj smo za zmagovalni par pripravili vroče poletno potovanje za dve osebi, zlatnike LON v skupni vrednosti 44.000 tolariev, kot trajen spomin na zaključek brezskrbne dijaške poti, drugo uvrščenima bo Planika podarila kvalitetna nahrbtnika za potovanja po hribih, dolinah ali gorah, ter enodnevni izlet. Tudi tretje uvrščeni par ne V petek bodo maturanti zasijali v vsem svojem sijaju Na zabavi se bodo predstavile tudi plesne skupine. Zaradi množice praznujočih maturantov bodo zaprte ceste v mestnem jedru. večjem dogodku še zadnjič zabavali skupaj s srednješolskimi bandi in plesnimi skupinami. Ples četvorke v Kranju bo zahteval tudi zapore cest v samem mestnem jedru. Tako bo med 9.00 in 13.00 uro potekala zapora sledečih cest: Koroška cesta. Bleiweisova cesta Gregorčičeva cesta. Stritarjeva cesta. Savska cesta. Ljubljanska cesta (pod Jelenovim klancem) in cesta Iva Stavca. Po končani četvorki bodo zapore nemudoma odstranjene, organizatorji pa vse voznike prosijo za razumevanje. Polona Ramšak, foto: Bojan Okorn in Damjan Makovec IZZIVI ... Danes po dolgem času senatorji Univerze v Mariboru volijo prorektorja za študentska vprašanja. Ce bo do izvolitve prišlo, bo univerza naredila korak naprej k razreševanju stanja, ki trenutno vlada. Tako bomo študentje dobili svojega predstavnika, ki bo lahko odigral pomembno vlogo pri povezovanju mladih na celotnem območju univerze. Pri izvolitvi funkcij v Mariboru je Kranj vedno odigral pomembno vlogo, saj predstavlja tehtnico v glasovalnem razmerju članic univerze. To po eni strani Kranju zagotavlja neodvisnost, po drugi strani pa naklonjenost Izvoljene garniture. Kako bo tokrat, bomo videli. Na občini se pripravljamo na prvo "normalno" sejo mestnega sveta. Ta bo pokazala, da bodo vse naslednje seje le boj za politične točke, ki pa v praksi prinašajo mnogo besed in malo dejanj. Po zadnjih dogodkih ne pričakujem nič produktivnega, saj je politika za nekatere življenje, za nekatere le hobi. Tako si včasih v precepu, ali biti kritičen do dela občinske uprave ali do dela posameznikov v mestnem svetu. Prav bi bilo. da bi bil 4 ' do obeh. Tako mi vsaj sovražnikov ne bo zmanjkalo. Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja Z8% Nekdanja medicinska sestra, invalidka Anka Vesel (na sliki v sredini) s kolegicami z Gorenjske in iz Ljubljane. Ažman je povedala, da medicinske sestre v Sloveniji spadajo med regulirane poklice in da si zelo prizadevajo za javni register in za pooblastila za izvajanje strokovnega nadzora. "Položaj medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji je slab, saj nas je premalo, zato smo tisti, ki delamo, zelo obremenjeni. Poleg tega smo tudi slabo plačane, saj se ne moremo primerjati s kolegicami v zahodno evropskih državah. v Se naprej želimo zagotavljati varno in kakovostno zdravstveno nego, zato si prizadevamo za z zakonom urejen položaj zdravstvene nege in za javna pooblastila za vodenje registra izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege," je dejala Ažmanova in dodala, da se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo ne bojijo velikega odliva medicinskih sester, saj je anketa pokazala, da bi jih na delo v tujino odšlo le slabih 5 odstotkov. Medicinske sestre so ob svojem mednarodnem dnevu končale vseslovensko akcijo zbiranja higienskih pripomočkov, ki jih bodo podarile humanitarnim organizacijam, gorenjsko društvo pa je zbralo okrog 200.000 tolaijev, podarili so jih medicinski sestri iz Kranja Anki Vesel, ki se je lani poškodovala v prometni nesreči in ne more hoditi. Pred nezgodo je delala v kranjski dežurni ambulanti, zdaj pa tega dela ne more več opravljati, . zato se je odločila za prekvalifikacijo in za Študij na Visoki upravni šoli. "Kot invalidka spoznavam čeri drugačnega življenja, novi zakon o prekvalifikaciji je neživljenjski, slabši so tudi pogoji za nakup invalidskega vozička, v Kranju pa sama z vozičkom težko kam pridem, saj skoraj povsod naletim na arhitektonske ovire," je dejala Vese-lova, ki je bila zelo vesela pozornosti svojih stanovskih kolegic. Renata Skrjanc DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid Kadar štorklja noče priti... (1) Najbrž se spominjate zgodbic o štorkljah, ki prinašajo otroke. V preteklosti so štorklje rešile kar nekaj staršev iz zadrege, ko je bilo potrebno otrokom razložiti, odkod pridejo otroci. Danes so štorklje le še simbol rojstva in jih kot takšne uporabljamo v drugačne namene. Njihov pomen pri razlagi so nadomestili pravi podatki o tem, kako pride do spočetja in do rojstva. Otroci vedo zelo veliko in na neki način je prav, da jim verodostojno odgovarjamo na njihova vprašanja. Vse seveda ob pravem času. Kratko otroško vprašanje še ne pomeni, da moramo otroku pri treh letih razložiti celoten potek spočetja in rojstva. Pa pustimo ob strani razlago spolne vzgoje otrokom in mladostnikom, temu se bomo posvetili kdaj drugič. Tokrat bodo besede namenjene razmišljanju o tem, kako in zakaj pride do tega, če dojenčka ni in ni. Kaj vse preživljajo partnerji in njihove družine, vedo le tisti, ki to doživijo. Ker je to zelo boleča tema, se o njej ne piše veliko. Večina podatkov, ki jih preberemo, je namenjena razlagi medicinskih postopkov in preiskav, ki so na voljo neplodnim parom. O čustvih in stiskah para, ki ne more imeti otrok, pa je napisanega zelo malo. Odstrimo to tančico in poglejmo v svet, ki ga večina parov ne pozna. Mogoče bo tako veČ razumevanja in manj bolečih vprašanj. Vemo, da se odločitev za prvega otroka sčasoma premika navzgor po starostni lestvici in veliko žensk se odloči zanj po tridesetem letu. Če je nekdaj to veljalo za pozno obdobje, potem danes to velja za nekaj običajnega. Tudi rojstva otrok po štiridesetem niso nobena izjema več, saj je medicinska stroka na tem področju zelo napredovala. Prav tako se je izboljšala kvaliteta naših let z drugačnim, bolj zdravim načinom življenja. Odločitve o rojstvu otrok so najbrž danes premišljene in načrtovane bolj kot kadarkoli prej. Prav je, da se o tem odločajo pari sami in ne rojevajo otrok zaradi pričakovanj okolja, sorodnikov in nenapisanih družbenih pravil Po mojem mnenju je bila nepoštena odločitev, da samske ženske nimajo možnosti umetne oploditve in to nekako kaže na našo dvoličnost. Ampak to je že druga zgodba o popolnih starših in nepopolnih družinah. Nekatere ljudi skrbi, da bo naš narod izumrl. Opazila sem, da je takšna skrb najbolj prisotna v predvolilnem času, kar je škoda. Če bomo želeli resnično kaj storiti na tem področju, potem nas čaka veliko dela, skozi mnoge generacije. Rešitev ni v tem, da plodne pare prepričujemo o rojstvu otrok. Ljudje, ki se bodo čez leta odločali o rojstvu otrok, se danes še igrajo v vrtcu in sedijo v šolskih klopeh. Med njimi so tako plodni kot neplodni moški in ženske. Zato je potrebno odstirati tančice neplodnosti, posvojitev in pustiti, da se ljudje sami odločajo. Nekdo, ki si želi otroka, ga bo imel ne glede na odločitve države in predvolilne obljube. Dobrodelni koncert Sožitja Jesenice - Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju z Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice je sredi preteklega tedna priredilo dobrodelni koncert v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Nastopili so glasbeniki Glasbene šole Jesenice, mladinski pevski zbor OS Prežihove^a Voran-ca z Jesenic, učenci OS Poldeta Stražišarja, varovanci VDC Škrat, trio Prima vista, družin- v ski kvartet Simbera in plesalka Eva Pirnat. Prireditev je vodila Branka Smole. Kot je povedala predsednica društva Sožitje ' Diana Simbera, so s koncertom zbrali 221.000 tolarjev, od tega so varovanci VDC Škrat s prodajo svojih izdelkov prispevali 90 tisočakov. S prireditvijo in izkupičkom so zadovoljni, namenili pa ga bodo eni od družin svojih članov. D.Z. Enkrat je sedežu Lojzka Zupan iz Strahinja se kar ni nehala zahvaljevati udeležencem dobrodelne akcije, v kateri je njena družina dobila nov avto.. Strahii\j - Z njim bo odslej lahko vozila svoja odrasla invalidna otroka Karmen in Emila, ki ju je več let prevažala s starim in dotrajanim wartburgom. Novi kombinirani fiatov avto je dobavitelj Avto Triglav Zupanovim prodal pod zelo ugodnimi pogoji, razen tega bo kril večji del stroškov prilagoditve za invalida. Lastnik novega avta je Emil, mama Lojzka je običajno voznica, Emil in Karmen pa se izmenjujeta na sovoznikovem sedežu. Tako je lep, da bi ga najraje kar sama vozila, pravi Karmen, ki je za sedaj še gibljiva na berglah, Emil pa le še na vozičku. Zgodba družine Zupan ni nič kaj rožnata. Ko je Lojzka pred leti ovdovela. Veliko darovalcev za Erženove Sovodeiy - Ko smo zadnjič obiskali družino Eržen, ki po požaru v marcu pridno gradi novi dom, smo bili skupaj z njimi veseli mnogih prispevkov krajanov, sosedov, sodelavcev, kulturnikov, upokojencev ... Tudi na računu Območnega združenja RK Škofja Loka se je nabralo precej denarja, vendar pa iz zbranega sproti plačujejo stroške in gradbena opravila, tako daje od 1.189.000 tolarjev po plačilu računov ostalo še 173.725 tolarjev, v maju pa so darovalci prispevali Še 64.000 tolarjev. Od 41 dosedanjih darovalcev danes objavljamo najnovejše. To so: Eurošped 2001 Škofja Loka (30.000), Območno združenje RK Gornja Radgona (10.000), Alma Dzigal (1000), Mesarstvo Cadež, s.p. (50.000), Nada Tahi-rovič (15.000), Tomaž Rant (15.000), Termo, d.d., Škofja Loka (100.000), Ivan Sečnik, s.p. (35.000), Območno združenje RK Ilirska Bistrica (10.000), Breda Pleško (10.000), Jurij Pušar (4000), Krajevni odbor RK Kamnitnik (20.000), Alples, d.d., Železniki (20.000), Območno združenje RK Dravograd (10.000) in Mercator, d.d., Ljubljana 200.000 tolarjev v obliki bonov za prehrano. Hvala tudi njim. Prispevki pa so še naprej dobrodošli na računu RK Škofja Loka, številka 07000-0000187397 (sklic 200) s pripisom "za družino Eržen". D.Ž. ji je ostala skrb za invalidna otroka. Emil je bil nekaj časa še zaposlen, vendar sta bolezen in invalidnost tako napredovala, da delovnih obveznosti ni več zmogel. Več let je bil doma, sedaj pa je v delovni enoti Varstveno delovnega centra v Tržiču. Karmen je v enoti istega centra v Kranju, za oba pa je po maminih besedah dobro poskrbljeno. Tam imata delo, s katerim se zaposlita, in družbo sebi enakih, da jima ni dolgčas, mama pa dopoldne ob njuni odsotnosti lahko opravi gospodinjska dela. Otroka hodi dnevno iskat kombi, kljub temu pa je treba še veliko prevozov, tako da Zupanovi brez avtomobila ne bi zmogli. V hiŠi v Strahinju pa niso sami. V vrhnjem nadstropju živi družina Lojzkinega mlajšega sina Tomaža. Tudi oni živijo zelo skromno. Vozijo se s staro stoenko, delavska zaslužka zakoncev Zupan pa gresta večinoma v obnovo hiše. Tudi pri nakupu avtomobila za brata in sestro je mlajša družina Zupan prispevala svoj delež. Solidarnost v družini igra pomembno vlogo in mladi vedo, da utegne skrb za invalidna brata in sestro nekoč pasti na njihova ramena. Dokler sta še kolikor toliko gibljiva, je rrr Takole so se veselili Zupanovega novega avtomobila vsi, ki so pripomogli k njegovemu nakupu. dobro, ali bo tako čez pet, deset let, je težko reci. Zato je novi avto dolgoročna rešitev, pravi Tomaž. Zupanovi so za vozilo odšteli 4,5 milijona tolaijev, od tega smo v akciji Gorenc Gorencu v dobrih dveh mesecih zbrali 1,6 milijona tolarjev. Prvih 400 tisočakov je Zupanovim namenila občina Naklo. Lojzka Zupan se ne more dovolj zahvaliti županu Ivanu Štulaiju, ki je družini že večkrat pomagal, tokratni prispevek pa je še zlasti veliko vreden. 549 tisočakov so med prebivalci Naklcga in okolice zbrali prostovoljci krajevne organizacije Rdečega križa Naklo, 677 tisočakov pa so daro- vali posamezniki in podjetja na račun Območnega združenja RK Kranj (omenimo še zadnjega darovalca, Zdravka Jeruca, ki je daroval 6000 tolarjev), k čemur smo jih spodbujali tudi z objavljanjem v Gorenjskem glasu. "Sama nikoli ne bi mogla zbrati dovolj denarja za nov avto, zato sem Še posebej hvaležna vsem darovalcem, ki so nam pri tem pomagali," je dejala Lojzka Zupan. "Nikogar ne bi rada izpustila, hvaležna sem županu Ivanu Štularju, prostovoljcem Rdečega križa Naklo in vsem občanom, ki so dali denaj' za naš avto. Rdečemu kiižu Kranj in tistim, ki so na njihov račun prispevali denar za nas, pa seveda Gorenjskemu glasu, da so za nas zvedeli tudi drugi ljudje. Hvaležna sem tudi podjetju Avto Triglav, ki nam je dalo tako ugodne pogoje. In vsem drugim, ki so nam tudi na dom prinašali prispevke. Med njimi je bil tudi zdomec iz Belgije, ki mi je pomagal žc tedaj, ko jc plaz ogrozil hišo. Upam, da nisem koga pozabila, vsem še enkrat hvala. Avtomobila pa smo vsi res zelo veseli. Vse na njem je novo, lepše in bolj poskočno, kot sem bila vajena doslej pri starem wartburgu." Danica Zavrl Žlebir GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.st Torek, 18. maja 2004 Test: Subaru Forester 2.0i QX I — .. — - - - — J —- - . —- —. .. - —. — —...... I ^ — — ... — ' - - - —..... — - — - ^ —.....y ^ ^ I— • — — ■ — — — ^ tradiciji pa njihovi dokaj konzervativni modeli postajajo mlajši in bolj privlačni. vztrajajo In druga pomlad se je pred kratkim zgodila tudi foresterju, ki v Subarujevi hiši opravlja delo terenskega kombija, že njegovo ime (gozdar) pa pove, da se je pripravljen spopasti tudi z nekoliko zahtevnejšimi brezpotji. Forester je bil že doslej precej robusten avtomobil dokaj preproste zunanjosti, ki se ni uvrščala med avtomobilsko konfekcijo po zadnji modi, z na novo zlikanimi karoserijskimi linijami pa Subarujevi oblikovalci vendarle dokazujejo, da si ne zatiskajo oči pred novimi smernicami. Ljubezen na drugi, tretji, četrti ... pogled. Forester utegne biti všeč predvsem tistim, ki jim ni toliko do našminkanega obraza kot do tega, da štirikolesnik lahko opravlja vlogo delovnega stroja. Zunanja podoba je še vedno videti precej oglata, tudi maska hladilnika s širokimi režami diši po preteklosti, medtem ko sta prednja žarometa z ločenimi svetlobnimi snopi in z gladkim prekrivnim steklom ter zadnje luči trikotne oblike že iz avtomobilske sedanjosti. Od prve izdaje ostajajo vrata brez okenskih okviijev, kar je splošna Subarujeva značilnost in precej pokončno vetrobransko steklo, ki kvari karoserij sko aerodinamiko. Na armaturni plošči ni več sledi nedomiselnega oblikovanja in vse skupaj je videti temeljito izdelano. Pohvale veljajo predvsem preglednosti in dobri osvetlitvi merilnikov, obliki gumbov za nastavitev klimatske naprave in štirikrakemu volan-skemu obroču, zraven pa še predalu na vrhu armaturne plošče in še kakšni odlagalni površini. hkrati pa na primer, ni razumljivo zakaj je stikalo parkirnih luči na volanskem drogu in zakaj plastika armaturne plošče ni avtomobilu in ceni primemo bolj kakovostna. Prednja sedeža sta pravšnje čvrstosti in voznikovega je mogoče tudi dobro nastaviti, tako da ga med vožnjo ne utruja. Manj pozornosti je namenjeno zadnji klopi, ki je zaradi višine avtomobila in dovolj velikega kota odpiranja vrat zlahka dostopna in tudi primerno udobna, vendar niČ več kot to. V zadku je prtljažnik z dvižnimi vrati in z ravnim dnom, a hkrati tudi z nekoliko okrnjeno prostornino, ki gre na račun pogonskega sklopa in rezervnega kolesa običajnih dimenzij, nameščenega v prtljažni kleti. TEHNIČNI PODATKI Mere: .........d. 4,450 š. 1735, v. 1,590 m, medosje 2,520 m Prostornina prtljažnika: ...... ................405/1525 Teža (prazno v./ dovoljena): ....... ..........1360/1860 kg Vrsta motorja: ....................štirivaljni, bencinski, 16 V Gibna prostornina: ............................1994 com Največja moč pri v/min: .............92 kW/125 KM pri 5600 Največji navor pri v/min: .....................184 pri 3000 Najvišja hitrost: ..............................179 km/h Pospešek 0-100 km/h: ...........................10,7s Poraba goriva po EU norm.: ...........11,6/6,7/8,5 1/100 km Maloprodajna cena: .......................5.658.000 SIT Zastopnik: .........................Interservice, Ljubljana Vztrajanje pri bokserskih motorjih. V prenovljenem foresterju ni nobene motorne revolucije. Kljub temu pa je 2,0-litrski štirivaljni bokser poso- > Na novo zloščena zvezda Kozmetično in tehnično prenovljeni Mercedes-Benz razreda C. Modeli Mercedes-Benzovega razreda C so za to stuttgarstko avtomobilsko tovarno kot blagodejni vitamin C. V natanko štirih letih so namreč navdušili 1,26 milijona kupcev, kar pomeni, da trikraka zvezda še nikoli v tako kratkem času ni prodala toliko vozil ene modelne vrste. In dokler je železo v ognju še dovolj vroče, ga je treba kovati, zato je bil C pred peto sezono nekoliko osvežen. Na zunaj je spremembe le težko opaziti, tudi v potniški kabini ni revolucionarnih posegov, veliko več pa jih je skritih pod pločevino. Po pričakovanjih so tovarniški strokovnjaki v razred C prenesli vse ali večji del tistega, kar je bilo doslej na voljo v večjih hišnih modelih, med drugim bi-ksenonske žaromete, ki sledijo ovinku, nov radijski in navigacijski sistem, gumbe za pretika-nje samodejnega menjalnika na volanu in tako naprej. Motorna novost je štirivaljni bencinski motor s 192 konjskimi močmi. izpopolnjeni 2,2-litrski turbodi-zel jih zdaj razvije 150, za sladokusce je pripravljena Športna izvedba C55 AMG z razgrajajo-čimi 367 konjskimi močmi. Vse to je na voljo v vseh treh karose-rijskih različicah od najbolj popularne limuzine do prostornega kombija in mladostno športnega kupeja, cene se začenjajo pri 6,75 milijona tolarjev. Pri Mercedes-Benzovem zastopni- ku nameravajo letos najti 270 kupcev, nato naj bi bili številki za naslednji dve leti nekaj nižji, ponoven vzpon paje predviden za leto 2007. Sicer pa stuttgart-ski vitamin C lovi predvsem moške kupce od 35 do 55 let, mlade družine ali upokojence brez obveznosti, kajpak je pri vseh pogoj dobro založeni bančni račun. Matjaž Gregorič Rablj ena vozila DeloMii čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka In tip Kangoo 1,4 express cz,air,sv R-Clio 1,2 3v Ixair Megane 1,4 e RL sv VW Polo 1,6 Opel Astra 1,8 i kar. cz,es,sv Daewoo Matiz Suzuki Baleno 1,6 2xair,sv,cz,es Fiat Brava 1,6 sx sv,cz,es,air Hyundai Atos k,abs,cz,air,es Megane break 1,6 k,abs,4air,sv,cz,es Volvo V70 2,0 k,abs,a,es,sv,4air R-Megane l,9dti kar.k,abs,sv,cz,es,4air Clio 1,4 16v Dynamick,abs,sv,cz,es.. Letnik-barva Cena V Sit 1998 rumena 1.050.000,00 1998 modra 990.000,00 1996 rdeča 840.000,00 1996 bela 680.000,00 1995 bela 680.000,00 1999 opečnata 840.000,00 1997 modra 870.000,00 1996 bela 880.000,00 2000 zelena 1.150.000,00 2000 bela 1.450.000,00 1997 srebrna 1.850.000,00 2000 modra 1.890.000,00 2003 rdeča 2.070.000,00 RENAULT vvww.alpetour-remont.si Za vozila z yarandjp vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOCK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENI»! KILOMETRIH ♦ POMOČNAd-SaVIPKOAIJ POPRWnU ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO M-r.KNUA: •(i. vozn.o Z GARANHIO - K K1.I\1A ♦ SV SKKVÜ Vül.W ♦ C/. CKSTRNt.S'O /AKIJ-P/VMK ♦ K KADIÜ . i-s' i:i.f:ktk, dvk; sti:kki, ♦ AIK AIK«A(; Vse za vafi avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. UUBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 « Prodaj» vo7.il Kenaiill ♦ Vzrtr^fivanjfi vozil ♦ Nu)om vo/il ♦ Propis vozil ♦ ZaNdrovanjo lo roKi^tracija vozil « Odkup in prodaja rabljenih vozi) «Tohiiični prnj^lodi osobnih, loMirnih io priklo|)nih vozil dobljen v toliko, daje v potniški-kabini slišati manj hrupa in da je nekaj tresljajev tipičnih za tovrstne motorje čutiti le v prostem teku, ko cel avtomobil rahlo podrhtava. S 125 konjskimi močmi sicer ne zmore čudežev, vendar solidno opravlja svoje delo. V območju nižjih vrtljajev je nekoliko manj prožen, zato ima rad priganjanje, ko pa avtomobil doseže potovalno hitrost, mu začne zmanjkovati moči za dodatno pospeševanje. Vendar ima takšen režim delovanja tudi pozitivno plat, saj motor ni preveč požrešen in porabo je kljub štirikolesnemu pogonu mogoče krotiti na 10,5 litra bencina na 100 kilometrov. NA KRATKO - Podjetje HYUNDAI AVTO TRADE letos beleži 15. obletnico začetka zastopanja avtomobilske znamke Hyundai na slovenskem trgu. Pravzaprav gre kar za dva jubileja, saj so prodali že 40.000 avtomobilov. Pomembna mejnika bodo obeležili v soboto, 22. maja, s piknikom na letališču v Lescah, kamor so povabili poslovne partnerje in tudi lastnike avtomobilov Hyundai. - NISSAN je objavil poslovne rezultate za leto 2003, ki se je zaključilo 31. marca 2004, z zabeleženim rekordnim dobičkom iz poslovanja 825 milijard jenov (6,29 milijard evrov), kar pomeni 11,9-odstotno zvišanje glede na lani. Operativna marža je dosegla 11,1 odstotka, kar Nissana uvrŠČa med najbolj profitabilne proizvajalce vozil na svetu. V poslovnem letu 2003 je Nissan prodal 3.057.000 vozil, kar pomeni porast za 10,4 odstotka oziroma 287.000 vozil. Nissan je tako prvič v 13 letih presegel magično mejo 3 milijonov prodanih vozil. - TOYOTA Motor Manufacturing Turkey (TMMT) je 20. aprila slovesno začela z redno proizvodnjo nove Corolle Verso. V turški tovarni v Adapazari so se zaradi velikega povpraševanja odločili, da predvideno letno proizvodnjo s prvotnih 100.000 enot zaradi velikega povpraševanja povišajo na 150.000 enot v letu 2004. V TMMT so dodatno zaposlili Še 450 delavcev, tako bo z junijem 2004 v turški tovarni zaposlenih veČ kot 3.050 delavcev. Celotna investicija povečanja proizvodnje ter produkcije nove Corolle Verso je vredna 180 milijonov evrov, celoten znesek TMMT investicij pa znaša 700 milijonov evrov. M.G. Resen štirikolesni pogon. Kako resno se gredo pri Subaru-ju štirikolesni pogon, v forester-jevem primeru priča ročica za vključitev reduktorja motorne moči; ta pripomoček je dobrodošel, ko se mora avtomobil spopadati z resnimi terenskimi ovirami, oziroma kadar sta pod kolesi blato ali višja neutrjena snežna odeja. Forester je takšnih podlag vajen in potrebna je le ustrezna gumena obutev koles in nekaj vozniške pameti. Vsestranska moda. Forester se zdi kot gozdar z novimi, moderno ukrojenimi delovnimi oblačili. To pomeni manj robato-sti, zelo solidne zmogljivosti, temeljito izdelavo in skoraj vsestransko uporabnost. In tudi po cenovni plati je ta avtomobil skoraj natanko tam, kjer ga je mogoče pričakovati. Matjaž Gregorič OCENA {★ slabo - *★*★★ odlično) Zunanjost: Notranjost: ★★★-Ai^S- Udobje: Motor: ★★★★t^ Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: irififiri^ Uveljavljanje lastnih načel Samozavesten vstop novega Audija A6 med poslovne limuzine. Skoraj natanko osem let za prejšnjo generacijo Audijeve šestice je te dni tudi na slovenski avtomobilski trg vstopil povsem novi A6. Že na prvi pogled je očitno, da so ta model pri znamki s štirimi povezanimi krogi določili za glavnega nosilca sprememb, nenazadnje tudi zato, ker potrebujejo odločen odgovor obema največjima tekmecema, mercedes-benzu razreda E in BMW-jevi seriji 5. Nova oblikovalska usmeritev je najbolj vidna na sprednjem delu, kjer kraljuje velika maska hladilnika, ki se zajeda tudi v odbijač, omejujeta pa jo žarometa z ločenimi svetlobnimi telesi in gladkim prekrivnim steklom; A6 je prvi Audijev avtomobil s tehnologijo adaptivnih žarometov, ki se prilagajajo konfiguraciji ceste in bolje osvetljujejo pot skozi nepregledne ovinke. Enako prepričljiv hoče biti zadnji del, eleganco na njem poudarjajo nizko nameščene luči in tanka kromirana letev, ki loči zadnjo steno in prtljažni pokrov. Karoserija je kiu" za 34 odstotkov bolj toga kot pri predhodniku, kar skupaj z drugimi pasivnimi in aktivnimi elementi v limuzini zagotavlja visoko stopnjo potniške varnosti. Limuzina je dolga kar 4,92 metra, kar obeta tudi prostorno notranjost. Pri armaturni plošči in sredinski konzoli so se oblikovalci zgledovali po večjem A8, tudi volan je oblikovan kot v športnih avtomobilih, namesto mehanske je ročna zavora električna. Podvozje je med drugim za doplačilo lahko opremljeno tudi z zračnim vzmetenjem, ki karoserijo samodejno odmika ali približuje cesti za 2 centimetra. V motorni paleti je kar pet novih pogonskih strojev, poleg elitnega 4,2-litrskega bencinskega osemvaljnika (335 KM) še 3,2-litrski šestvaljnik FSl (225 KM) in 2,4-litrski šestvaljnik (177 KM) ter šestvaljni 3-litrski turbodizel TDl (225 KM) in nenazadnje iz A3 in A4 znani 2-litrski štirivaljni turbodizel TDI (140 KM). Motorni navor se na kolesa lahko prenaša preko treh različnih menjalnikov. Na novo je razvit 6-stopenjski ročni menjalnik, ki se mu pridružujeta 7-stopenjski multitro-nic in 6-stopenjski tiptronic. Pri slovenskem zastopniku Porsche Slovenija si želijo, da bi se nova šestica povzpela na razredni vrh, letos pa bo novinca lahko dobilo 250 kupcev. Cenovna umestitev je dokaj zanimiva, najcenejša izvedba z 2,4-litrskim bencinskim šestvaljni-kom stane 8,78 milijona, za najmočnejši in najbolj prestižni A6 4,2 quattro je treba odšteti še enkrat več, torej dobrih 16 milijonov tolarjev. Matjaž Gregorič Torek, 18. maja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 21. STRAN V soboto smo praznovali svetovni dan družine in zato danes Cukrček družinsko obarvan. Da se vsaj vsake toliko časa spomnimo, kje se počutimo "zares doma". Vsi prispevki pa so iz simpatičnega šolskega glasila učencev iz Kokrice, Drobižka. Oh 9 ta družina Ana Cergolj v y Res je zanimivo - najbrž je največji kompliment in izraz naklonjenosti, če nekomu rečemo, da nam je kot član družine. To pomeni, da nam je blizu, ga imamo radi, se čutimo povezani z njim -kot z družino. Je pa tudi res, da včasih komu, ki nam soli pamet in "teži", kaj je za nas najbolje, očitamo, da je tako kot naša mama ali oče. Smeh in solze - naša družina je vsekakor nekaj, ob čemer ne moremo ostati ravnodušni. Družina je nasploh ena super stvar, ki lahko - to včasih pozabimo - obstaja v toliko različnih oblikah. Navadno sicer najprej pomislimo na tisto iz pravljic in romantičnih filmov - mama, oče in dva otroka - ampak če se ozremo okrog sebe, je družina v svoji sestavi veliko bolj pestra. Družine, kjer otroci živijo samo z enim od staršev, s starimi starši, s kruš- Kako bi se prebujala, če bi bila kraljica Prebujala bi se zelo pozno. Ko bi se prebudila, bi velela sobni strežbi, naj mi prinese zajtrk v sobo. Potem bi mi pripravili oblačila. Zobe. bi redno umivala. v Ce bi imela razmetano sobo, bi prosila, naj mi jo pospravijo. Barvo sobe pa bi imela zlato-roza. V sobi bi imela televizijo in radio. Potem bi lahko, ko bi se prebudila, gledala televizijo. Prebujala pa bi se tudi ob zelo obilnem zajtrku s polno sladkarijami. Skratka, prebujala bi se zelo kraljevsko. Sabina Benedicic, 3.b, OŠ Franceta Prešerna, podružnica Kokrica V gozdu v gozdu je smreka, ob njej teče reka. V gozdu je macesen, pričakuje se jesen. V gozdu je zajec, že čaka prvi krajec. V gozdu je lisica, nje ne mara ptica. V gozdu je hrast, pod njim pa past. V gozdu je veja, za ptico odeja. V gozdu je ptica, prelepa sinica. V gozdu je list, sijoče Čist. Gozd so mestna pljuča, to ve vsaka buča. Sara Đerič, 4.b, OŠ Franceta Prešerna, podružnica Kokrica Nekoč sem se igrala in našla čarobno kroglo ... Potem ko sem našla čarobno kroglo, sem si začarala krila. Odletela sem visoko v nebo. Srečala sem ptice in letala. Letela sem nad gorami in nad morjem. Iz morja je skakal delfin. Ko je nastala noč, sem odletela domov. Neja Cunk, l.b, OŠ Franceta Prešerna, podružnica Kokrica nimi starši ali komerkoli drugim, ki jih ima rad in skrbi za njih in, najvažneje, za katerega z veseljem rečejo, da so njihova družina, so strašansko zanimiv prostor. Kje se največ jokamo in največ sineje-mo? Se največ prepiramo, pa se vseeno tja najraje vračamo. Včasih komaj čakamo, da odidemo, a je vedno lepo, ko pridemo nazaj. Se nam zdi, da nas nihče ne razume, a vseeno največkrat najdemo razumevanje in podporo. Najdemo vzornike, a vseeno kdaj rečemo "nikoli ne bom tak/a kot ti". Govorimo "rad te imam", včasih tudi "sovražim te", a v resnici največkrat mislimo prvo. Tam, kjer je največ ljudi, ki so nam blizu -družina, pa naj bo biološka ali katera druga. Ne, ne, ni vedno vse tako lepo. V družini se dogajajo vse pomembne reČi. Kot državica v malem je: se sprejemajo težke odločitve; seje treba boriti, da te sli- šijo in upoštevajo; nastajajo nesoglasja,' ki pa jih je najbolje reševati po načelu -čim prej, tem bolje; včasih zmagamo, včasih izgubimo; včasih se prilagajamo, spet drugič se drugi prilagodijo naŠim željam ... Vse te stvari so neizogibne - kako pa se v njih znajdemo, kako znamo prek neprijetnih dogodivščin brez dolgega nosu in kuhanja mule, je pa tisto, kar določa razmerje med smehom in jokom v družini. Saj vemo, da ponavadi vso morebitno jezico, pa razočaranja in želje, ki se niso uresničile Čez dan, pridno zadržujemo vse do takrat, ko pridemo domov in nas mama/oče/skrbnik prijazno vpraša: "Kako je bilo pa v Šoli?" in to vzamemo kot iztočnico za izliv vsega nakopičenega ... in se ne zadere nazaj, ne kuha mule, ker nismo bili prijazni, ampak le posluša naše težave in nas razume. Ker je to družina. H/ pQ tfiistitno fafeo.. O tem, KAJ JE KULTURA, so v svojem glasilu Drobižek razmišljali učenci OS Franceta Prešerna, podružnica Kokrica. Kultura je, ko pojejo. (Nik) Da rečeš "prosim". (Neža) Obnašanje na kakšni prireditvi in še kje drugje. Spoštovanje do drugih. (Ines) Ko nekoga pozdraviš. (Klara) Da lepo ješ. (Mojca) Da sem prijazna. (Lucija) Da starejšim odstopim sedež. (Jure) (Žiga) bi se v v igriscu Učenci osnovne šole Staneta Žagarja so si zamislili zabavno srečanje osnovnošolcev. Krai\j - "Kam?" so se v svoji raziskovalni nalogi spraševali člani turističnega krožka v osnovni šoli Staneta Žagarja. In postregli tudi z odgovorom: "U Kran'!" Kranjske osnovnošolce namreč žel^o združiti na skupni prireditvi, na kateri bi ponudili obilo zabave, športa in številnih drugih dejavnosti, ki zanimajo mlade. Minuli teden so svojo zamisel predstavili tudi na stojnici sredi Krai\ja v okviru prireditev Tedna mladih. "Za nas, osnovnošolce, v Kranju manjka prireditev. Pogrešamo recimo delavnice, na katerih bi se lahko kaj naučili, a na bolj zabaven način," nam je zaupala •sedmošolka Neža Marolt. Kot so skupaj ugotavljali v njihovem turističnem krožku, v Kranju sicer obstaja prireditev, namenjena mladini, to je Teden mladih. A na žalost, ugotavljajo, malo "starejši" mladini, saj se najbolj zanimivi dogodki, kot so recimo koncerti, odvijajo zvečer, ko mora biti osnovnošolska mladine bile mogoče primerne zanje, pa so razpršene in se jih iz tega razloga prav tako ne udeležujejo. Vse to jih je spodbudilo, da so začeli razmišljati o svoji prireditvi, kjer bi se srečah učenci vseh kranjskih osnovnih šol, kasneje pa bi k sodelovanju pritegniU še druge gorenjske in mogoče celo slovenske osnovne šole. Za kraj dogajanja so si izbrali igrišče ob šoli na Planini, srečanje osnovnošolcev pa bi organizirali večkrat na leto, in sicer ob sobotah. "Osnovnošolci bi se lahko druži- 8 stojnico v središču Kranja so učenci želeli opozoriti na svoj projekt, v katerem bi združili kranjske osnovnošolce. že doma. Druge dejavnosti, ki bi Ii brez prepovedi staršev zaradi poznih ur," sta poudarili knjižničarka Jana Kovač in mentorica turističnega krožka Katarina Kalan, ki sta učencem pomagali organizirati delo na"stojnici. Študentje proti šolninam Kranj - Z akcyo Stop šolnine namerava Študentska organizacya Slovenye ozaveščati študente glede uvajaixja šolnin v slovensko visoko šolstvo. V osnutku novele zakona o visokem šolstvu je namreč Šolsko ministrstvo predvidelo uvedbo šolnin za drugo diplomsko stopi\jo, kar n^j bi po mnei^ju študentov sčasoma pripeUalo do plač^i-vega visokega šolstva. Razen tega ministrstvu očitajo pomaixjkai\je analiz v zvezi s tem. Sami so namreč izračunali, da neuvedba šolnin na drugi diplomski stopnji v naslednjih desetih letih ne bi bistveno vplivala na višino izdatkov iz državnega proračuna za visoko šolstvo. "Z novo strukturo študija s tremi diplomskimi stopnjami bo v našem prostoru potreba po dokončanju druge diplomske stopnje vedno večja, kar pomeni, da bo študij na drugi diplomski stopnji postal množi- čen. Po novem namreč končana druga diplomska stopnja ne bo več prestiž ali vstop v akademsko kariero, temveč odgovor na potrebe sodobnega trga dela in ekonomije znanja. Zato je pomembno zagotoviti obe diplomski stopnji brez šolnin," poudarjajo v Študentski organizaciji Slovenije in dodajajo, da bi z uvedbo šolnin odprli logiko plačljivega šolstva in s tem omejili dostop do druge stopnje. Menijo tudi, da šolnine na drugi stopnji Študija lahko pripeljejo do manjšega zanimanja za Študij v tistih programih, ki ob zaposlitvi ne prinašajo velikih osebnih dohodkov, kot so humanisti-ka in nekatere naravoslovne vede, po drugi strani pa bi se razcvetele poslovne in pravne vede. Z akcijami proti šolninam zato želijo spodbuditi javnost in pritisniti na zakonodajalca. Med drugim obljubljajo tudi akcije presenečenja. M. R. Kot je pokazala anketa, ki so jo izvedli med učenci 7. razreda devetletke ter 7. in 8. razreda osemletke, si otroci želijo predvsem športnih in zabavnih iger, različnih delavnic, koncertov in karaok. Na podlagi tega so sestavili programski list, ki poleg športnih dejavnosti vključuje še gledališče, risanje grafitov, kviz in tematsko pestre delavnice. Učenci iz turističnega krožka optimistično ugotavljajo, da je program izvedljiv, vendar bi jim morali prostor v šolah odstopiti brezplačno, nadzor na prizoriščih pa naj bi jim pomagali zagotavljati tudi učitelji. Dogajanje bi popestrili še z gostinsko ponudbo, ki bi jo zagotovilo kar podjetje, ki skibi za njihove Šolske malice in kosila. Glede na zagnanost učencev se zdi prav verjetno, da bi takšno prireditev lahko izpeljali že prihodnje leto. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Veverički posebne sorte Učenci so ob koncu projekta Korak k sončku predstavili desetletno delo šole pri tem projektu. Skofja Loka - Ob zak^učku projekta Korak k sončku v tem šolskem letu so učenci tretjih razredov v osnovni šoli Cvetka Go-larja pripravili predstavitev njihovega preteklega dela. Projekt na šoli vodijo že deseto leto, zato so ob jubileju k sodelovanju na zaldijučni prireditvi povabili tudi osebe s posebnimi potrebami iz ustanov, ki so jih obiskovali med letom. Skupaj so pripravili glasbene, recitacyske in plesne nastope. "Ljudje smo si med seboj različni, a to različnost je treba spoštovati in ceniti vsakega posameznika," je na začetku nastopajoče in obiskovalce nagovoril ravnatelj France Benedik. Skozi projekt Korak k sončku, je nadaljeval, se trudijo učencem privzgojiti čut do sočloveka in njegove drugačnosti. "Marsikdo se sploh ne zaveda, koliko truda mora nekdo vložiti v svoje delo." Prav zato so se učenci med letom odpravili na obisk v Številne ustanove, v katerih ustvarjajo ljudje s posebnimi potrebami. Njihovo ročno delo jih je navdušilo. "Najbolj nas je pritegnilo izdelovanje rož iz žice," so recimo ugotavljali po obisku varstveno delovnega centra v Škofji Loki. Med drugim so spoznavali tudi življenje slepih in slabovidnih, pa gluhih in naglušnih. "Ob prvih obiskih so otroci navadno še malce zadržani, potem pa ta zadržanost izgine," je pojasnila učiteljica 3. razreda Marjanca Trilar in dodala, da projekt organizirajo vsako leto ravno zaradi tega, ker so ga tako dobro sprejeli tako otroci kot starši. S svojim plesnim nastopom je navdušila Eva Pirnat iz Kranja. Prireditev so začinili z odlomki iz igrice Veveriček posebne sorte, kije nastala po istoimenski knjigi Svetlane Makarovič. Svojo lastno skladbo Ti si moj svet jim je predstavil Aleš Kuhar iz centra slepih in slabovidnih, Eva Pirnat iz Kranja jim je odplesala balet, skupina Metulj iz ljubljanskega zavoda za gluhe in naglušne pa je pripravila zabavno toČko Cirkus. S svojim nastopom je gledalce razveselila še glasbena skupina Slepi potnik. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič m I y - I I GORENJSKI GLAS • 22. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel je pripravljen na novi podvig IZZiva reka Martina abrahama Strela Trikratni rekorder Guinnessove knjige rekordov in legenda ultramaratonskega plavanja Martin Strel se bo v začetku junija spopadel z najdaljšo azijsko reko in s tretjo najdaljšo reko na svetu Jangcekjang in v 51 dneh skušal preplavati več kot štiri tisoč kilometrov. - Največ nevarnosti ga čaka v prvih dneh, ko se bo spopadel z eno najglobljih sotesk na svetu, Tigrovo sotesko. Krai^j - Martin Strel zagotovo ne slovi zgolj kot odličen ultramaratonski plavalec, ampak je s svojimi plavalnimi podvigi že nekajkrat navdušil svet. S plavanjem po Donavi, s plavalcem po Mississippiju in konec lanskega leta tudi po argentinski reki Par^a so njegovi projekti prerasli športne okvire in besede generalnega sekretarja Združenih narodov KoHja Anana "Martin Strel je postal državljan Sveta", to le potrjujejo. Toda množica podvigov in kar trije zapisi v Guinnessovo knjigo rekordov Martina še malo ne uspavajo, temveč mu pomen^o nov IZZIV. še preden bo letos oktobra slavil abrahama, se namreč podaja novemu podvigu naproti. Z milijoni zavesljajev bo namreč od 11. junija do 31. julija skušal premagati več kot štiri tisoč kilometrov reke Jangcekjang, Dolgo reko. Projekt bo potekal tudi v luči prijateljstva med Evropsko unijo in Kitajsko ter v luči prihodnjih olimpijskih iger v Pekingu. Martin verjame, da bo na ci^u v mestu Sanghaj iz vode dvignil slovensko in evropsko zastavo. Zamisel o plavanju po dolgi in na začetku tudi deroči reki z ogromnimi soteskami je zagotovo drzna in je ne poimenujete brez vzroka življenjski projekt. Kdaj pa se je rodila ? "Prvič smo se o plavanju po reki Jangcekjang resno pogo-vaijali takrat, ko sem imel leta 2002 za seboj preplavano reko Mississippi. Moji pobudi je prisluhnil Jelko Kacin, ki kot vodja skupine prijateljstva z LR Kitajsko skrbi za stike med Slovenijo in Kitajsko, in obljubil mi je, da se bo prek ambasad pozanimal, kakšna je možnost, da plavam po reki... kdo je za reko odgovoren, če je sploh možno plavati in vse drugo. Tako smo prišli do informacije, da so reko že preraftali. Izpustili so sicer Tigrovo sotesko, vendar drugo jim je uspelo. Potem ko smo ugotovili, da bi bil podvig možen, smo se lotili projekta. Je pa res, da je Kitajska izredno "zaprta" dežela, velik problem je dobiti dovoljenje vlade." Pred odhodom na Kitajsko večkrat poudarjate skrb za uspešno izveden projekt, naporno uradno pridobivanje dovoljenja za izvedbo, manj pa govorite o svojem skoraj dva i ^ MAR meseca dni dolgem plavanju in pripravah nanj. Kaj vam jemlje več moči? "Pri tako velikem projektu, kot ga pripravljamo sedaj, je nujno, da sam aktivno sodelujem. Vzroka za to sta vsaj dva. Eden je, da moraš glavo zaposliti tudi s čim drugim kot zgolj s plavanjem, drugi pa, da želim natanko vedeti, kaj se dogaja, kako stvari potekajo, kaj pri projektu rabimo,... Sicer pa se na plavanje nisem pripravljal dosti drugače kot pri prejšnjih projektih, morda sem pozimi le malo več tekel na smučeh, nekaj časa sem preživel na višinskih pripravah v francoskih Pirenejih. Do odhoda na Kitajsko čez slabe tri tedne bom še nekaj dni plaval v morju in v Krki ter testiral opremo. Sicer pa sem dobro pripravljen, izkušenj mi ne manjka, počutim se dobro. Počasi dvigujem kilažo, brez tega ne gre. Trenutno tehtam nekaj več kot sto kilogramov, v enainpetdese-tih dneh plavanja jih bom izgubil najmanj petnajst, saj ne bom zmogel pojesti toliko, kot bom porabil." S seboj boste sicer imeli svojega kuharja. Kaj pa kitajska hrana ? L ^ - .-K» 1 na 2'b straneh pre-jstavlia edinsrveni podvig no ivetu podvig ^.^lit n,^ Strela. M mij je kot orvemu v zgodovini človešr/.-:^ u'speio v 63 dneh pr^spbvit: B^G? ^»fonn>??rov največje ameriške reke Mississippi od \r.\fa do ci'va Knjiga kj ternefji na dnevniški pnr>ovedi, opjsujf. f^iisli junak/i cVrlcbiogratsk.e refleksu^ in je dopolnjena z iziavami. odlikovanj! ter priznanj ugiednjh domačih in tujih osebnosti Bogato shkovno dopolnjena knjižna zbirk:? pa povečuje iporoci cah ob izjemni situaciji s potegom vrvice dvigne oziroma "izstreli" iz vode. Jopič sem že preizkusil, saj se zavedam, da je dobra priprava že več kot polovico opravljenega dela. Treba pa se bo boriti in že sedaj sem prepričan, da mi bo uspelo." Vilma Stanovnik Torek, 18. maja 2004 PISMO, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN PREJEU SMO V Bodovljah odkrili grobišče Odgovor na članek pod gornjim naslovom, objavljen v Gorenjskem glasu, 7. maja 2004. Spoštovani. Po zadnjih člankih v Časopisih Delo in Gorenjski glas smo se odloČili, da bralce seznanimo z resnico o "odkritem grobišču" povojnih izvensodnih usmrti- v tev v Bodovljah pri SkoQi Loki. Ni nam sicer jasno, kakšni nagibi so vodili predsednika občinske Komisije za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč v SkoQi Loki gospoda Janeza Pintaija, da je ob nedovoljenem posegu v grobišče za časopise podajal neresnične izjave o neobstoječih evidencah o grobišču Bodovlje in ostalih prikritih grobiščih v občini Škofja Loka. Zanimivo je tudi, da se je občinska komisija po 12 letih prav sedaj odločila za prvo dejanje. Njegove trditve so neresnične, saj je grobišče Bodovlje, poleg še devetih prikritih grobišč na območju v Škofje Loke, vpisano v evidence, ki jih izdeluje ekspertna skupina že več let na podlagi pogodb z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na podlagi sklepov in stališč Komisije Vlade RepubUke Slovenije za urejanje vprašanj prikritih grobišč. Pogodba ekspertne skupine je bila podpisana z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvom za kulturo v skladu z določih 13. Člena Zakona o vojnih grobiščih, ki je lani 19. julija 2003 stopil v veljavo in jasno določa naloge in pristojnosti. V evidencah je zajetih že 290 prikritih grobišča območja vse Slovenije, delo pa se še nadaljuje.- Iz navedenih razlogov ne moremo pristati na izkrivljanje resnice gospoda Janeza Pintaija, ki se je kljub razgovoru s predstavnikom ministrstva 23. aprila 2004 in seznanitvijo o vodenju evidenc, o katerih je Člane občinske komisije na sestanku dne 29. aprila 2004 obvestil vodja ekspertne skupine, odločil za nelegalen poseg v že evidentirano vojno grobišče. Dne 30. aprila 2004 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z dopisom opozorilo župana občine Skofja Loka, da gre za nedovoljen poseg v nasprotju z zakonskimi določili. Prejel gaje v ponedeljek, 3. maja 2004, torej dan pred posegom in v telefonskem razgovoru obljubil, da bo z dopisom seznanil tudi predsednika občinske komisije g. Janeza Pintaija. Vsa ta opozorila in pojasnila niso zalegla in poseg je bil opravljen v torek, 4. maja 2004. O dejanju je zapisnik sestavila tudi Policija. Naj povzamemo, da je država s sprejetjem Zakona o vojnih grobiščih dobila pravno podlago za svoje delo pri evidentiranju, urejanju in označevanju prikritih grobišč in s pogodbo zagotovila nemoteno delo na tem področju, ki pa seveda ne more biti končano v nekaj mesecih, saj je po do sedaj zbranih podatkih evidentirano že 290 lokacij, med njimi mdi Bodovlje. Kot dokazilo vam v prilogi pošiljamo kopijo našega odpisa županu občine Skofja Loka in izpis iz evidenc o vojnem grobišču Bodovlje s kartografsko in foto prilogo in seznam evidentiranih prikritih grobišč na območju občine Škofja Loka. Poleg evidentiranja in registriranja prikritih grobišč država dokončuje postavitev osrednjega obeležja in parka žrtvam povojnih izvensodnih usmrtitev na Te-haijih pri Celju, dokončuje spominsko kapelo pri nekdaj prikritem grobišču v breznu pod Kre-nom v Kočevskem Rogu, pričela pa je tudi s postavljanjem enomih spominskih obeležij na evidentiranih prikritih grobiščih po vsej Sloveniji. Prvo je bilo postavljeno konec novembra 2004 pri jami Zalesnik pri Trnovem nad Novo Gorico. Opozorili bi radi, da je novinarjevo delo tudi preverjanje in ne samo zapisovanje informacij, zato upamo, da bo to načelo v prihodnje bolj spoštovano. Vodja Sektorja za Vojna grobišča mag. Dimitrij Omersa, svetovalec Vlade RS mag. Franc Znidarslc, državni sekretar Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brsicanje po maiih oglasili še nikoli nI bilo tako udobno. mmmmmmAB v Stojenki T tmiCB § GRAFOLOSKI KOnCEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafoLog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta In se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. Šifra; Helena Ste oseba, ki se za stvari in osebe hitro navduši. Saj ste oseba, ki na življenje gleda z odprtimi očmi. Z očmi polnega hrepenenja in optimizma. Vse preveč ste zadržani in premišljeni. Stvari, kijih začenjate, opravljate vestno in premišljeno. Premalo ste odprti, ker vam preteklost v notranjosti preprečuje bolj svobodno mišljenje. Ste temeljiti in praktični in z velikimi čustvi. MaLo ste premalo samozavestni in premalo zaupate vase. Poskusite se malo bolj odpreti v družbo in svojo notranjost sprostiti. Pustite spomine in stopite bolj sproščeno v prihodnost. Spomini so lepi, toda včasih nas notranje obremenjujejo, kakor vas. —«* al .c-v ÖA^i...............^ iT"......^........................................... O Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 51 fra: MBM Življenje je lepo, če ga znamo pravilno izkoristiti. To pomeni, da moramo poskrbeti za svojo notranjost. Notranjost nas včasih pusti v negotovosti. In poglejte, sedaj imam pred seboj Vašo pisavo. Lahko rečem, da ste umirjena, previdna in premišljena oseba. Pred seboj imate velike pozitivne cilje. Cilji so naša prihodnost. Toda zakaj premalo zaupate vase, v svoje sposobnosti. Malo bolj zaupajte v prihodnost in uspeh bo tukaj. Po naravi ste bolj muhaste narave. V družbi odprti, prilagodljivi, toda včasih ste do okolice premalo odprti, saj ste v sebi precej ponosni, tako da včasih premalo posvečate pozornosti do drugih. Ä'^Acu^/ii^-, Ä^oy® ctj/Lu^lčij a, /utx^^*^ ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Će bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. HUGLAS V Hotelu Creina sta se poročila Hotel Creina, d.o.o.. Koroška c. 5, Kranj B arb ar a Lindič in Al at C j TVIarcen V soboto, 15. maja, na prečudovit sončen dan, sta se po rdeči preprogi prvič sprehodila mladoporočenca Barbara in IVIatej IVIarcen. y 1 a Pri matičarju g. in ga. Marčen Ob živi glasbi Express banda in čudovitem voditelju KondijuPizornu je slavje potekalo do zgodnjih jutranjih ur. Trenutki sreče Barbara in Matej sta bila zelo zadovoljna ob sklenitvi njune sanjske poroke. Se enkrat se zahvaljujeta vsem sponzorjem za pomoč pri uresničitvi njunih sanj. Tega dne se bosta z veseljem spominjala in s toplino v srcu. Prečudovita poročna torta Kraljevega mignona. lUladoporočencema želimo veliko sreče na njuni skupni življenjski poti. i-- l'okroMtelji prireditve: KRALJHVI MIGNON m « Mij: \ ^^ SKUŠTMNA URŠKA / GRAZIA I Koztnctjčn^ salor? - p'^d'km.i, »ua Frelih&FrcIih, d.o*o. - dekoracije z baloni KoticeK GLAS - Glavni medijski sponzor * > ! •»—>4 GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst, 13.5., 22.5.; Madžarske toplice 3.6.-6.6., 24.6.-27.6., 1.7. - 7.7.; Lenti 15.5.; Pelješac ekskluzivod 14.9. do 21.9.; Tel.: 04/53-15-249 Prrfemin-o skdal^e ® Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj Rezervacije pri blagsgni PG, tel. 04/20 10 200, C. Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA, (Gledališče Koper). DANES ob 20.00 za MODRI. IZVEN in KOhTTO. JUTRI ob 20.00 za ZE-£NI, IZVEN in KONTO. 20. maj ob 20.00 za ČETRTEK, IZVEN in KONTO. 21. maj ob 20.00 za PETEK 1, IZVEN in KONTO, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK. (Gustav gledališče). 23. maj ob 20.00 za IZVEN. www.presemovogledalisce.com Prevozi oseb BEVK Kristjan, s.p, Reteče 7/A, Škofja Loka 031/642^53 KOMBI PREVOZI NOVI MB VITO 8+1 od 11.5. do 16.5. INTER-NAVTIKA (Portorož); 18.5. in 19.5. LIDL; 21.5. in 27.5. MÜNCHEN; 24.5. in 25.5. METRO CELOVEC; 20.5. in 26.5. TRST. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove, da se udeležijo izleta na 9. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije, ki bo 29. maja na Ptuju. Odhod avtobusa bo ob 7.15 z avtobusne postaje Kranj (mesto št. 1). Prijave do zasedbe avtobusa oz. do 26. maja sprejemata Imia Zupan (gsm 031 343 171) in Ivan Be-negalija (gsm 031 485 490) v več-emih urah. Radovljica - V Linhartovi dvorani se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela prireditev ob zaključku akcije za spodbujanje branja za otroke drugih in tretjih razredov, v četrtek pa se bo ista prireditev prav tako ob 17. uri začela za učence od četrtega do osmega razreda. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek potekala delavnica za otroke, stare vsaj 4 leta. Naslov delavnice je O martinčku, ki je hotel postati krokodil, vodila pa jo bo Maja Tolo iz OŠ Mavčiče. Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke v četrtek. 20. maja, ob 17. uri na Uro pravljic. Tržič - V četrtek, 20. maja, se bo ob 17. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela ura pravljic na otroškem oddelku knjižnice. Naklo - Mlade balerine, lani začete Baletne šole Stevens Naklo, bodo danes ob 17. uri v oranžni dvorani Vita centra Naklo zaplesale odlomke iz baleta Mozart. Društvo psoriatikov Slovenije, podružnica Gorenjska, obvešča člane, da bo letošnja psoriada v organizaciji podružnice Obala in Notranjska dvodnevna in sicer bo potekala v soboto in nedeljo, 29. in 30. maja, v Ankaranu. Prvi dan bodo na sporedu tekmovanja, drugi dan pa izleti. Prijave sprejema do četrtka, 20. maja. oziroma do zasedbe avtobusa ga. Jasminka Babič, tel.: 04/586 12 09. Jesenice-V četrtek, 20. maja, se bo ob 18. uri v Kosovi graščini začel muzejski večer z naslovom Sto let prebitja bohinjskega predora. diabetikov iz Završnice na Ajdno, ki ga pripravlja DD Jesenice v soboto. 22. msya. Zbimo mesto je v Završnici ob 9. uri. Kranjčani imajo zbor ob 8. uri na parkirišču Iskra TEL na Laborah. Prijave sprejema Ivan do četrtka. 20. msya, po tel.: 031 485 490 ali 257 14 51 po 18. uri. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica obvešča, da se planinski izlet 22. maja na Batognico zaradi preveč snega nadomesti z izletom na Svinjak nad Bovcem. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Škofja Loka - Popotniško dnjštvo Nomad organizira 16-dnevno potovanje v Turčijo. Odhod bo v petek, 21. maja. Informacije po tel.: 040 710 480 ali na spletni strani www.drustvo-nomad.si. Nekaj mest je še prostih! izleti Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na pohod gorenjskih Kranj - Planinska sekcija Sava vabi svoje člane v soboto, 22. maja, na 1699 metrov visoko Uršljo goro. Skupne hoje bo približno za 5 ur. Odhod avtobusa bo izpred glavnega vhoda tovarne Sava ob 6. uri. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439, 041 290-094 (Silva Stem). Jesenice - DMIT Jesenice v okvi- ru pohodov slovenskih železarjev organizira pohod na Suhmo in Vo-diško planino, ki bo v soboto, 22. maja, ob vsakem vremenu, z odhodom avtobusa ob 8. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Izvajalec pohoda so železani Iz Lesc in Krope. Avtobus bo ustavljal na avtobusnih postajah do Radovljice. Zbor bo ob 9. uri pri smučišču v Kamni Gorici. Prijave sprejema Jana Rozman v Acroniju - Tehnična kontrola, tel.: 584 10 41 -upravna stavba jeklame pri Petro-lovl črpalki na Koroški Bell, do četrtka, 20. maja. Če bo vreme zelo slabo, bo pohod odpade. Kranj - Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 22. maja, ne preveč zahteven Izlet v gore nad planino Korošico (1554 m) in naprej preko vrtia Košutice (1968 m) do Ljubelja. S posebnim avtobusom (ali osebnimi avtomobili) se boste odpeljali Izpred hotela Creina ob 7. uri. Na Izlet se lahko prijavite v društveni pisami na Koroški cesti 27 do jutri, srede, 19. maja. Kranj - Pohodniki društva upokojencev Kranj vabijo na pohod Moravče - Limbarska gora. Izlet bo v četrtek. 20. maja, odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za slabe 4 ure. Tura ni zahtevna. Prijave z vplačili sprejemajo v dmštvenl pisami do jutri, srede. 19. maja. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na turistični izlet na Veliki Klek (Grossglockner) in sicer v četrtek. 27, maja. Prijave in informacije do zasedenosti avtobusa po tel.: 58 03 151 ali 031 570 t 441. Obenem obveščajo, daje še nekaj prostih mest za letovanje v Čmi gori. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi jutri, v sredo, 19. maja, na kopanje v Terme To-polšica, kjer imajo povečan in posodobljen notranji bazen. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave sprejemajo v prostorih dnjštva. (9 S o o CM (D '<ü E 00 • • o C m m >N O < UJ !5 < \ 1 CO a. o. CO CO cc UJ o < oo ^ 9F CL 0- cd N. r^ o o o CO CO CO CO P Sa < u. Q < Q O a: Q. ž >N U. Q ^ I < < UJ CO UJ O CO o ü_ O CO o ü. Ö: -ß ÜJ TO cf) UJ c CL o >N o < y Q.O CL UJ ü 0) > o Q. ÜJ Q. ^ CC < < QC ü 2 2 S u ü ;< < z \Z O < oc ü o o o CO 00 CO m 10 10 N. r^ N. 10 o TT in \ in I CO 00 CO 00 CO TT in Tj- CO 0 9 P CO o o o CO o o cg cvi CO O CO o CO o o CsJ « * ■ T-^ CO < gm m Ž o o C Iß Tri CÖ m ^ o »N o ■o ^ < (D o Q O Q O < < (D >ü CO EO o < o s o o m O CL Q O m m u CO - CT CO o Q "O UJ CO oc O) CO 0) >o CO E o •o CO M m '2 CO iS a •o Om o ? tn CO « X < < Q Q < < m X \ X + k s LU O »ü CO ID 3 00 UJ i >N O Q D Z < < o < u. D U CO CO Q Q LU UJ cc cn CO CO LU UJ CO o C •o (D o 00 o o C\J X X < < H h= CO CO CO C CO g CL CO ■O CO 0) CO ■o £ CO _ _ ■E-ll iS 'C 2 I0 Q- o CO o o (N c\i CO C CO ■o CO O) ■D CO o o CO >ü CO 2 Q. >0 s CO C o 'Ö) C CO to o CO o o s a o CO CO C CO ^ id I«' ■gl C >C0 CO > o o CSJ 0 £ 1 CO >ü CO 2 Q. o >ü in CO o a d) CO Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v soboto, 29. maja, na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem. Odhod bo ob 2. uri zjutraj z avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave in vplačila bodo po telefonu 2311 932 sprejemali do 20.'maja oziroma do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Temie 3000 v Moravcih. Izlet bo 26. maja, odhod avtobusa pa ob 6.30 izpred hotela Creina. Prijavite se na društvu! Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avto busni izlet v Avstrijo in sicer jutri, v sredo, 19. maja. z odhodom ob 5.50 iz Hotemaž. ob 6. uri iz Preddvora, ob 6.05 z Bele. Prijave sprejemajo poverjeniki. Obvestila Kranj - Izobraževalni odsek pri PD Iskra Kranj organizira Letni tečaj gomištva. Tečaj se bo začel v soboto, 22. maja, ob 17. uri v dnj-štveni pisami (Poslovni center, Pia-nina 3, Kranj) in se nadaljeval v nedeljo, 23. maja, s praktičnim de-om na Kališču. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, 041 734 049, ali ob sredah od 17. do f8. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj bo v sodelovanju z Vita centrom iz Nakla organiziralo v petek, 21. maja. meritve kostne gostote z ultrazvokom. Meritve bodo potekale v prostorih Vita centra v Naklem od 8. ure dalje. Prijavite se lahko na tel.: 2519-560 ali osebno v Vita centru. ' Jesenice - Gorenjesavski muzej Jesenice vabi na muzejsko delavnico Risana fotografija, ki bo v Ru-ardovi graščini na Stari Savi potekala od 18. maja do 30. junija. Delavnica je namenjena predšolskim o "O CO to 0) CO CO to E 1 >N O N 2 n o N CO »o 5 CO O) 0 C >Ü 2 o o CO CD E o C "D CO "O S >N <5^ (O '<0>N K O C (O >0 CD CO N "O C o CO o a CO CO o o a C CO •O •o o CO CO C o g o o o ^ 1- o o OJ o •;= "D o >C0 o a CO CO O) o Q. Q CO o -o o CO CD CO o o I CO o 00 o _J J to CO Q m q CD o E o G) 05 f- o o \ o C\J < Ü cb cb N ^ O) O) »CO CO CO cc C\J »CO « CO oc m CD CD C ■o '07 CO o gc 'N UJ § z B gc 'N i o m o CO Ü C CO if ^ Ć0 CO >ü CQ O < CO' s o o o CO C\J C o C o > m B S .1. 8 B o s CO C '(J 2 a • mmm to •D N CO o o o < Ü o a •M CO g 2 a o: CD < o CO Ü 2 g>N CO 0) C o >ü CO .D CO O 2 ■N CD C >o n o O o o. CO o o CM O O »O UJ (D O O CO ti «J 2 N to W <5 55 Si •N < Z ■o CD O - - W OJ »5 C >0 g;o c6 O O) CC) -S o •D \ o jr O) a o o f? CJ) "Z >ü < CC s UJ z >ü 2 >0 •NI § o »c; o >u Cvi E CD 12 E N ■o ^ ž - "O CO 5 g CO ^ s o o z o O o. -o 2 -C .CO 0 o C CO C CO X) O CO s: CD T? 0 C ^ 1 S |8 •C O Q_ CM s O O X cc Q. < Ü 3 CQ < COT-OCDinC3)OOsl'^N.CDCOCD •^COCOOO-^CDCOCDinCDinCD-^ ■^csjcocsi^o-^mco^ogco'^t'^ r^oomincocof^r^cvj s co o m CO ^^ co C\J co 00 00 t: C3) in CM rs^ if) 00 co ^ C\J c\j m m rj- h- CM m n 05 c;) 05 C3) m CM co f- CD co m co co co CD T- co T-ocDr^cMooc:)r«^h-coco h-ON-cDcoN.-^mm-^t'^ C0O0)CM'«-S.N.OO0)0) -- m CM CD <0 co ^ r-. m m CD CD it + co + CM h«. + O Q r-.o (D 'Ü O "O N •D O E o 2 •0 a co co C C • ^BB • MM CO co Q Q co Q 5 O co C CL 12 CL Ü o ^ C "C co sn co < E D o Q UJ "O O C co co N C C^ 0) N •= p ^ «s 0 •C o co C co CJ) JO 'ČO* ■O 2 a TD o (D E ■D > 0) B ^ ■S o 2 C »Ü C co C 2 5 O C g == 'O 'CO ■o o Q ■s! i? -o co 0) co o 0) 'Ćo* "O 2 o. ■D o E CD N to -o 2 w — r- CC % UJ CO >u o o X Q O CD — -F* O CO co O co 2.r ^ a 'Ü co CD co ^ E Ö C o ~ CT UJ -O CO CO 'C to C co co C co Q a co ^UJ co co t o » "co žijo. Tekmovanje bo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Prijave sprejema vodja plavalne sekcije Zinka Kraben po tel.: 202-41-43 ali na društvu upokojencev, tel.: 236-1870. Predavanja Kranj - Predavanje z diapozitivi o alpinistični odpravi v Tien Šan: Back in the U.S.S.R. se bo danes, v torek, ob 20. uri začelo v Hiši ProMontana v Kranju (Partizanska 18). Predavali bodo Tine in Anže Marenče ter Aleš Česen. Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi se bo danes, v torek, ob 19. uri začelo predavanje Od imena do zgodbe, ki ha ob svetovne dnevu muzejev pripravljajo dr. Jožica Ško-fic in mladi raziskovalci lipniške šole. Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM se bo začelo v četrtek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj na Tomšičevi 7. Uvodnemu predavanju bo sledi petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije. Tržič - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v večnamenskem prostom Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začelo srečanje z Martinom Lumbar-jem in indijsko glasbo. Prireja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. In-fonnacije 04 59 23 883. Kranj-V četrtek, 20. maja, ob 18. uri v Knjigami Novak Kranj (na Savskem otoku) se bosta dr. Marko Uršič in Alenka Bole Vrabec pogovarjala o renesančni lepoti in predstavila novo knjigo dr. Marka Urši-ča iz niza Štirje časi. Poletje. Koncerti Tržič - Ženski pevski zbor Upa pri Društvu upokojencev Kranj vabi na koncert danes, v torek, ob 16.30 uri v Dom Petra Uzarja v Tržič. Razstave Kranj - V Cafe galeriji Pungert bodo v četrtek, 20. maja, ob 20. uri odprii razstavo del 3. medob-močnega tečaja grafike. Tržič - V četrtek, 20. maja, bo ob 17. uri v Galeriji Atrij Občine Tržič otvoritev razstave z naslovom Od Sokolskega do Športnega društva Tržič. 1903-2003. Kranj - V četrtek, 20. maja, se bo ob 18. uri v Mladinskem kulturnem centru na Tomšičevi 21 začela otvoritev razstave akademskih slikarjev Nataše Jan in Mihe Perčiča. Kranj - Danes, v torek, 18. maja, ob Svetovnem dnevu muzejev, ki je letos posvečen Neotipljivi dediščini, so se v Gorenjskem muzeju odločili, da razstavijo izbor šal o Gorenjcih, skupaj z njihovimi ilustracijami. Razstavo z naslovom Privoščljivost, škrtost in zavist so naše gore list - Šale o Gorenjcih bodo odprli v torek, 18. maja, ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju. Kranj - V galenji poslovne stavbe Elektro Gorenjske na Mirka Vad-nova 3a bodo danes, v torek, ob 14. uri odprii razstavo likovnih del slikarja dr. Antona Dolenca. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. Torek, 18. maja 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 25, STRAN "Bo Že kok," že stoletja pravijo v Poljanski dolini, sedaj pa so turizem vzeli v svoje roke. Zbrali so se starejši in mladi, si vzeli čas za obiskovalce in jih peljali 1* Gorenja vas - Ob nastajai\ju sveta so Po^anci skromno čakali pred stvarnikom. Ko so končno prišli na vrsto, jim je dejal: "Jezera, slapove in planine sem že razdelil. Le nekaj hribov in reko vam lahko dam. Da pa ne boste prikrajšani, vam bom dal veliko ljubezni, ki sem jo precej bolj skopo odmeril ostalim!" In res. Dandanes so Poljanci podjetni in prijazni, z veliko ljubezni, ki jo radi delijo tudi z obiskovalci. Tako je zapisano v prospektu novega turističnega projekta Poljanska dolina - za oČi, za telo in za dušo! Z njim predstavljajo predvsem Gorenjo vas in njene prebivalce, Zavod za pospeševanje turizma Blegoš ter Štiri podjetne in ljubeznive družine oziroma njihove blagovne znamke - Galerija Krvina, Kmetija pri Pustotniku, Kmetija Matic in Gostilna Pr' Sedmič. Pred dnevi so skupaj pripravili predstavitev skupnega trženja sicer že uveljavljenih imen, ki je od prejšnjega tedna namenjena tako manjšim kot večjim skupinam. Izletniški dan v Gorenji vasi in po sledeh Rupnikove linije za oči, telo in dušo, ki je v našem primeru postal praznik na vasi. Tu so bih godci Blegoški muzi-kantje, pevci Kvartet C ter nabriti fantje Etno sekcije Kluba poljanskih študentov, ki so zapeli in skrbeli za vzdušje na avtobusu, ki nas je vozil od galerije do obeh kmetij in gostilne. Prva postaja v Galeriji Krvina, ki jo gostitelj Zdravko Krvina umešča ne le v škofjeloški, ampak v slovenski kulturni prostor. "Moja dolgoletna želja je bila galerija v Poljanski doUni, saj je ta dala slikarje, ki so slovensko slikarstvo ponesli v svet,'' je povedal Krvina in naštel svetovne mojstra čopiča: Anton Ažbe, Ohranili bomo našo tradicijo « Etno sekcijo Kluba poljanskih študentov sestavljajo fantje iz Gorenje vasi in okolice. Zavzemajo se za ohranitev poljanskega jezika in običajev. Nastopajo tudi na Dolenjskem, pred kratkim na Blegošu, skupinica med njimi pa se ukvarja tudi z glasbo. Igrajo na neobičajne inštrumente, pravijo pa: "Ne želimo, da izumrejo naši običaji in naš jezik. To delamo zato, da se poveselimo in hkrati ohranjamo naš jaz tudi za naše otroke." Tako so se pred dnevi lotili klanja prašiča na star način, v Javorjah so vstali ob 4. uri in se lotili košnje pa "turšco smo lupi", večkrat puncam pojejo podoknice. Kdaj pa študirate? No, se sramežljivo nasmehnejo, punce se sedaj učijo, mi pa skrbimo da je veselo. V svoje hise ter ponudili vec kot le lepote doline. v v brata Stefan in Lojze Subic ter v Štefanova sinova Janez in Jurij Subic, Ivan Franke, družina v Bradeško ter v Zireh družina Sedej. Iz Poljanske doline izhaja tudi Franc Ksaver Zaje in njegov sin, znana sta predvsem po kipih dr. Franceta Prešerna. Galerija je vrata odprla pred 13 leti, zadnjih pet let so v novih prostorih. V njej so vedno razstavlje- Vojak Bogdan predstavlja Rupni-kovo linijo v gostilni Pr' Sedmič, kjer je razstavljenih nekaj detajlov iz utrdb in bunkerjev. Ogled linije je razdeljen na tri etape, najzanimivejše 80 utrdbe, ki skrivajo več sto-metrske podzemne hodnike. na dela veČ kot 100 avtorjev, razen tega pa v njej pripravljajo posebna in osebna praznovanja, organizirajo srečanja (tudi Glasove preje). Izmed številnih sh-karskih del je Zdravko Krvina izpostavil Miheličev Avtoportret, Gasparijevega Božidarja Jakca in Novo mesto ter Godče-vo izgradnjo Plečnikovega tro-mostovja. Vse dogodke v galeriji skrbno beležijo v veliko knjigo, ki sojo dogodki napolnili za že skoraj 10 centimetrov. Le nekaj korakov od galerije proti centru Gorenji vasi sta nas sprejela Milan in Žuža Brence, po domače na kmetiji Pustotnik, ki je znana predvsem po predelovanju mlečnih izdelkov - sirih. Na poti so se študenti šalili, da "pr' Pustotnku devajo dve vrst Lojze Kovič, Zdravko Krvina, Saša Jereb, Milan Brence in Danilo Jezeršek: "Poljanska dolina je lepa, mi pa ponujamo še nekaj več!" (na sliki tudi voditelj, dramski igralec Jože Logar) sira, ena z luknjam, drug pa brez". Ne gre verjeti šaljivcem. Dolga miza se je kar šibila od raznih sirov, smetane, kajmaka, kisle smetane in skute, sirotke ... "Vse, kar vidite, je pridelano na domač način. NiČ ni industrijsko, saj doma pridelamo krmo, imamo svojo čredo. Ne dodajamo niti barvil, ne konzervansov in delamo iz svežega mleka," je razložil Milan Brence, ki se zaveda, da potrošniki želijo videti, iz česa in kako nastane sir. Zato radovednežem ponujajo voden ogled kmetije, kjer poteka pridelava mleka, seveda pokukajo tudi v sirarno, kjer nastajajo različni mlečni izdelki. Vsega skupaj ponujajo približno 40 mlečnih artiklov, med njihovi kupci pa so tudi veleposlaniki. Sledila je pot na Hotavlje, na kmetiji Matic. "Toj pa una gostilna k se lahk za šank prpe-leš," so zopet komentirali študenti. A niso znani po tem. Sta- ra, trdna kmetija s tradicijo od leta 1825 se v zadnjih letih ukvarja s sadjarstvom. "Začeli smo skromno, danes pa lahko obiskovalcem ponujamo marsikaj," sta nam povedala Danilo in Irena Jezeršek. V poslovnem prostoru, ki ga imajo urejenega pod kozolcem, smo tako lahko poskusih sokove, suho sadje in zelenjavo, šnops ter kasneje tudi jabolčni kis. Tudi Pr' Matic se zavedajo, da kupci želijo videti, kako poteka delo, zato smo si ogledali njihovo stiskalnico sadja, kisarno in sušilnico. Kmetija Matic izdeluje le iz avtohtonih vrst sadja, od letos naprej le iz travniških sadovnjakov. Od srede avgusta do decembra ponujajo sveži mošt, sicer pa je njihov jabolčni sok v lični embalaži znan že vrsto let, lani so ga prodali kar 100.000 litrov. Lani so za pokuŠino posušili tudi zelenjavo, dobro je uspelo in zato jo bodo letos še več. Za izdelke je Pustotnikov sir je znan po vsej Sloveniji, kupuje ga tudi švicarski veleposlanik. Danilo Jezeršek dobil že vrsto priznanj na ocenjevanju Dobrot s slovenskih kmetij, kakor tudi v Avstriji. Naslednja postaja je gostilna, katere geslo je Prijatelj moj Pr' Sedmici postoj. Tatjana in Lojze Kovič sta najprej razložila delček zgodovine gostilne Pr* Sedmič z dolgoletno tradicijo. "Po 1. svetovni vojni je bila v bhžini pekama, katere lastnik je kmalu postavil še gostilno. Gospodarji so se menjavali, leta 1986 sem jo s kolegom v najem vzel tudi jaz," je razložil Kovič, ki je gostilno kasneje odkupil, podrl in zgradil novo. Duša vsake gostilne je prav gotovo kuhinja. Lojze in Tatjana to prav gotovo vesta, saj jima lepo uspeva, pripravljata pa tudi tematske kuhinje. "Našo kuhinjo je težko opredeliti, saj imamo ponudbo kot ostale gostilne. Kljub temu lahko rečem, da našim jedem dajemo dušo in skušamo zadovoljiti prav vsakega gosta," je povedala Tatjana Kovič. Na njihovem jedilniku so tako mesne kot zelenjavne jedi, pa tudi ribe, Štruklji, žlikro-fi. Njihovo geslo, ki se vije nad cesto ob gostilni, ni iz trte zvito -vsak gost je za Koviče prijatelj. Ponudbo štirih družin zaključi zgodba bunkerjev, utrdb, mitra-Ijeških gnezd ... - Rupnikova linija. Ob našem obisku jo je predstavil vojak Bogdan, ki je gradil linijo. Skupaj z vodnikom po tematski poti "Po Rupnikovi liniji", ki jo ureja Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, tako lahko izvemo, zakaj je tu med vojnama potekala meja, kakšne so utrdbe, kje lahko vidimo bunkerje, da so pod zemljo več sto-metrski hodnik,i do katerih vodi prek 100 stopnic, in še in še. "Lahko ste ugotovili, da je v Poljanski dolini zares lepo. Poleg kulturno-zgodovinsko-kuli-naričnih užitkov lahko zgodovino spoznavate tudi z rekreacijo. Mnogim ta ideja v stresnem času zelo diši," nam je povedala Saša Jereb, direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš, ki bo celoten projekt tudi tržil. Boštjan Bogataj iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 8 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek , do 8. ure! DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA-PRIKOLICE ) Na otoku Krku na lepi in mirni lokaciji oddam opremljen apartma. C 040/756-303 5834 V termah Čatež oddamo apartma 48 m2 (zidani objekt), -ff 041/633-195 59?/ Prodam camp PRIKOLICO Brako 1,90, vzdrževano, ohranjeno, cena 55.000 SIT. tf 041/317-725_^ Punat otok Krk oddam APARTMA. H 00385-51/854-506 zvečer em APARATI STROJI Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje. »041/315-609 6008 Prodam vrtno samohodno KOSILNICO 3.5 KS B-S, rabljena dobro ohranjena, 20.000 SIT. tt 01/361-25-51 Tone eiee Prodam ŠTEDILNIK 3 plin, 1 elektrika, skoraj nov, zelo lepo ohranjen, tt 041/565-035 6242 Prodam LTH SKRINJO 380 I in hladilnik Gorenje 80 I. g 204-68-74 Boris 6282 PRALNI STROJ Gorenje prodam. O 041/878-494_6293 Prodam 1501 stabilni BAZEN za mleko. ® 041/378-751 6316 GARAŽE Planine I, garaža 25 let, obnovljena. Cena 2.100.000,00 SIT. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2. Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 GLASBILA Prodam 120-basno klavirsko HARMON KO Guerrini, črne barve, lepo ohranjena, zelo ugodno, ^T 051 /336-506 6263 GR. MATERIAL Prodam suhe smrekove deske 25, 50 mm. V 041 /608-645 6229 Prodam cca 20 m PLOHOV za balkonsko ograjo dim 35x137x4000 mm. IT 040/594-947 6230 Prodam zračno suhe PLOHE 5.8 m. 031/271-151 h?4i Prodam 160 kom SNEGOLOVCEV 50 SIT/kom, dva strešna okna Roto 118x78 in 12 strešnih zračnikov, g 031/533-805 Prodam suhe, lipove COLARICE. Tt 519- 51-29 6246 Prodam cca 300 kom strešne opeke Bra-mac in 1000 kom Kikinda po ugodni ceni ter gašperček. TP 031/671-697 628i HIŠE PRODAMO Novo vrstno HIŠO v Škofji Loki Trata ugodno prodam. TT 202-50-90 6276 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2. I.izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena. prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleivi/e-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ' • JOŠT nad Kranjem - vikend. 76 m2 stan. površine na parceli 2048 m2,1. izgr. 1961, prodamo za 17,5 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani vww.itd-pius.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041 /755-296,040/204-661 AALBIS, d.o.o Savska cesiA 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTTJI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1984. 330.67 m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000 Medvode, Ladja, samostojna hiša, 1938, 74 m2, parcela 437 m2, kmetijsko zemljišče 473 m2. primerno za obnovo ali nadomestno gradnjo. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. U'., 040850000 Medvode - Katarina, montažna hiša oz. nadstandardni vikend, letnik 1999, 165 m2, parcela 1050 m2, vsi priključki, opremljeno. Možnost zamenjave za stanovanje v Ljubljani. Cena: 90 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000 Radomlje, samostojna hiša, I. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mimo in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje Domžalah. Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija,..) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net GORENjSKA www.gorenjskiglas.si glas. d o o . Zoisova 1. Krani KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremjcnine.net CERKUE - VELESOVO, na 681 m2 zemljišča prodamo dvodružinsko hišo, staro 26.let, dimenzij 12x9. stanovanjske površine cca 100 m2, v celoti podkletena, pritličje. 1.etaža, CK-olje, urejena okolica, nova kritina, TEL., vseljiva po dogovoru. CENA: 37.000.000.00 SIT AGENT KRANJ. Tavčar-jeva^lica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net TRŽIČ - KRIŽE, prodamo manjšo enodružinsko hišo na 845 m2 zemljišča, stara 50.let. zelo lepo vzdrževana, 1/2 podkletena. bivalno pritličje + prva etaža (NOVA), cca 75 m2 v etaži, vsi priključki, CK- olje + sončni korektorii, vseljiva po dogovoru. CENA: 31.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NAKLO; 260 m2, stara 23 let. mirna lokacija, parcela 724 m2. dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR - Sajevč^o naselje; 260 m2, I. 1985, blejski jurček. ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2. 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2. 1.94, razgled na Jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT, SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. PREDDVOR - okolica; 330 m2.1. 90, atrijska hiša. 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. PREDDVOR - okolica; 300 m2, 1.99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Stražišče; visokopritlična hiša, 1.1980, 180 m2 bivalne površine, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. Kranj - naselje šestih enot (dvojček), novogradnja, 150 m2 stanovanjske površine, parcela 400 m2. III. podaljšana gr. faza. Cena 38.240.000 Srr. Tel. 01/510 74 30,031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291. Lj.. wvwi/.starx)vanje.net, wwvi/. novogradnje.com Lahovče - novogradnja treh atrijskih hiš. Podaljšana gr. Faza, 140 m2 stanovanjske površine, 450 m2 zemljišča. Cena 33.460.000 srr. Tel. 01/510 74 30. 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Cekjvška 291, Lj-. vww.stano-vanje.net, w/ww.novogradnje.com ŠENČUR VOGLJE. novogradnja, lepa enodružinska hiša. 145 m2, parcela 360 m2, energijsko varčna, dve opciji nakupa, do 4. gradb. f. Cena 35 mil. SIT, ali na ključ: 39 milj. SIT; TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 GOLNIK, družinska hiša. 4. gradb. faza, I. 96, 300 m2, lahko dvodružinska, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938. 04 2363 388 m \ u \ GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 18. maja 2004 BLED, starejša kmečka hiša 160 m2 , I. 56, parcela 1400 m2, lepa lokacija, cena 66,90 mil. S!T, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 Šenčur, stara kmečka hiša 160 m2, g. posl. 190 m2, parcela 820 m2, stara preko 100 let, cena 24,5 mi!. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 UPNICA, enodruž. hiša. I. 85, 270 m2, pare. 600 m2, cena 33 mil. SIT. TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA, FRANCOŠČINA. ANGLEŠ-ČINA, ŠPANŠČINA, SLOVENŠČINA - tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure. KAKOVOSTNO UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA. Pot v Bitnje 16, Kranj. « 04/23T12-520 5996 PARCELE STANOVANJA KOLESA Prodam KOLO za 4-6 let. 5000 SIT. Biskup, Alpska 13, Bled 6321 Prodam moško gorsko KOLO. tt 533-13-91 zvečer 6325 KUPIM Kupim KMETIJSKO ZEMUO ali STARO HIŠO za nadomestno gradnjo, gotovina, it 031/451-822 5782 Odkupujemo les v gozdu - na panju in ob kamionski cesti. « 041 /767-340, 031/513-696.031/213-718 6i98 Kupim PAJEK SIP, tračni obračalnik, kiper prikolico, rotacijsko kosilnico, nakladalec in trosilec hlevskega gnoja, ff 041 /597-086 6267 Kupim POČITNIŠKO PRIKOUCO z baldahinom, dobro ohranjeno, tt 040/332-528 6274 SUŠILNO NAPRAVO in rotacijsko kosilnico, kupim. « 031 /604-918 6303 Kupim PLATIŠČA 175/70-R13 Hyundai accent. V 57-21-968 63io LOKALE PRODAMO RADOVUICA: 23,52 m2, I. 1990, pritlič-je, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost, prevzem takoj. Cena: 8.200.000,00 Srr ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alp-dom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mimo dejavnost, vseljlvo novembra '04. Cena v maju/m2: 402.510 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wwvi/.alpdom.si Kranj, Mladinska, I. 1930, 638.5m2, obnovljeno, v treh nivojih. Prodaja se kot celota. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ bližina sodišča, prostor za pisarne, 160 m2, I. 35, I. nadstr., cena 1.200 EUR/m2, možen delen nakup etaže, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 LOKAL ODDAM v najem oddamo SKLADIŠČE z uporabnim dovoljenjem, souporaba sanitarij, pisarne in viličarja, tt 041/840-115 6268 V najem oddam večji skladiščni prostor s sanitarijami in pisarno, ir 041/641-142 6319 Oddamo več pisam v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primemi za različne dejavnosti. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si- co.si Oddamo 2 manjša lokala, v centru mesta, primema za hitro hrano ali manjšo prodajalno, oprema dogovor. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si RADOVUICA: pisamiški prostori, I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansar-da: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SIT/m2 (cena vključuje stroške kurjave). ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vi/ww.alp-dom.si KRANJ - Vodovodni stolp; 1.1933, oddamo pisarno v izmeri 40 m2, vsi priključki, parkirišče, prevzem takoj. CENA: 42.000,00 Srr/mesec + stroški. SVET REd.o.o., Ljub-jana. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER SYM YET 50, 1.01. « 051/228-518 6262 Prodam SKUTER PIAGGIOZIP, 1.92, rdeče barve, cena 100.000 SIT « 041/548- 28 9 6290 OBLAČILA Ugodno prodam POROČNO OBLEKO št. 44.1*041/315-609 6009 Poceni prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO, 1x rabljeno. W 51-32-622 6237 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG PEREGO in voziček marelo, cena 5.000 SIT g 031/325-427_6289 Prodam OTROŠKO POSTEUO, JOGI, POSTEUNINO in OTROŠKI VOZIČEK zelo ugodno. « 031 /35-00-38 6291 NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23^0-430. 04-23-65-360. agentkranj.ne-. premicnlne.net GORIČE-LETENCE, prodamo vikend parcelo 870 m2, prepis možen takoj. CENA: 13.145,00 SIT/m2 AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradt:>eno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 Srr/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PŠEVO, prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primemega za počitniški oth jekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net Komenda, parcela zazidljiva 725 m2, sončna, mima lokacija, vsi priključki ob parceli, prodamo. Cena 20.706.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Moste - Komenda, štiri zazidljive parcele velikosti od^ 600 m2 , ravna, sončna lega, priključki ob parceli, prodamo. Cena 26.290 SIT/ m2. Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, ww/w.novo-gradnje.com VODICE, zazidlj. ravna parcela v posl. stan. Okolju, 924 m2, priklj. so., cena 106,00 EUR/m2.TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 PREDDVOR - Mo^anca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ODDAMO PRIDELKI Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom, tt 041 /515-867 6098 Prodam krmilni KROMPIR, tt 25-91-514 6239_ Prodam domače ŽGANJE, tt 031 /553- 357_6245 Prodam jedilni KROMPIR, tt 031/513- 678 6248 PODARIM Podarim MRVO. tt 252-30-60 6294 Podarim rdeč POLKAVČ. tt 25-21-167 6308 Podarim 2 ČB MUCKA, tt 031/883-442 6309 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tt 531-48-39, 070/302-014, Gorfin d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica 5505 RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, pnxlam. tt 041/718-019 5912 Lestve vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, tt 01/3611-078_ Prodam večjo količino zemlje za vrt. tt 041/717-712 6194 Prodam TELIČKO simentalko 110 kg, ter deske in plohe za šolanje, tt 031/585- 105 6238 Ugodno prodam dve 400-litrski LESENI KADI. tt 204-12-40 6243 SEDEŽ za KOSILNICO BCS 127, cena 8.000 srr, prodam, tt 031/604-918 6304 Tri tone PREMOGA prodam za 10.000 SIT tt 57-44-049 63i5 Prodam DRVA mehkih listavcev 4.800 SIT/m. tt 518-10-86 63i7 Slovenke spominske zlatnike: invalidi, Vega, Bled zamenjam za Jakob Aljaž, osamosvojitev. tt 031 /418-397 6322 Prodam mlado KOZO S KOZLIČKOM in letne gume Sava eksakt 155-70-13. tt 041/364-504 6324 Oddam 1-S stanovanje mladi dnjžlni brez otrok, delno opremljeno, tt 040/376-621 6103 Oddam 5-sobno STANOVANJE v lastni hiši, z lastnim vhodom, samskim moškim, tt 040/339-585 6224 Ugodno oddam v najem enosobno STA-NOVANJE v Kranju, tt 233-25-37 62S8 Bistrica - Deteljica pri Tržiču oddam opremljeno enosobno STANOVANJE . tt 595- 68-91 6295 Stražišče, dvosobno kletno stanovanje, 50 m2, v hiši 40 let. Najemnina 48.000,00 SIT, predplačilo. Oddamo. Planova nepremičnine, SpelaŠkofic s.p., Tominčevac. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Radovljica, Triglavska, 2.5 SS, 86m2, duplex, ločen vhod, I. 1996. Cena: 300 EUR mesečno + stroški + varščina. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 STAN, OPREMA Novo KUHINJO prodam, tt 031/50-46- 42 5680 Prodam masivno OMARO primemo za jedilnico ali dnevno sotx), omaro in tepih za dnevno sobo. tt 531-38-90 6254 Podarim JOGI 190X180 IN LESENO PODLOGO, tt 51-35-802 6323 Ugodno prodam KUHINJO z vsemi vgrad-nimi aparati, 3 m. tt 051/222-323 6329 STORITVE Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. osnovna markiza 400x195 + enostavna montaža + DDV 8,5% =89.404 SIT Role-tarstvo Berčan, Mala vas 3a, Lj. - Bežigrad, tt 01 /565-32-32, 041 /630-700 4986 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter. s.p.. Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 5106 BYTYOI IN OSTALI, GRADBENIŠTVO d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije in novogradnje, tt 041/760-614, 20-27-031 5349 Sprejmem vsa gradbena dela z materialom ali brez. tt 031/442-779, Kolgeci Nuha s.p., Stmževo 3a, Kranj 5365 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp. Izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič & comp, d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik 5451 Želite na novo POBARVATI FASADO ali LESENI NAPUŠČ? Smo zelo ugodni in hitri. Pokličite 041/570 957, 041/421 820, Megamatrix,d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj, tt 041/570 957, 041/421 820 5557 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi notranji omet. adaptacije. tlakovanje dvorišč, fasade. Delamo hitro in poceni. Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 B, Naklo, tt 041/593 492, 051/354 039 5586 Klimatske naprave Airwell, Gorenje, Toshiba, Panasonic dobava, montaža, servis. Servisiramo tudi hladilnike, zamrzovalnike in ostale hladilne naprave. Ugo'dne cene, garancija-kilometrine ne zaračunavamo. Janez Baumkirher, s.p., Resljeva 25, Ljubljana, tt 041/414 078 5599 Strojni ometi notranjih sten in stropov hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5788 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO-fasade, notranji ometi, kamnite škarpe, betonske škarpe in tesarska dela, opaži, tt 051/415-044, 051/415-043, Gradbenik Qarri in ostali d.n.o., T Dežmana 10, Kranj 5832 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni, tt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Stmževo 3a, Kranj 5987 Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi-po sistemu Knauf in Riggips, ter montažo vseh vrst stropov sistem Armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini pri "Juretu" na Mlaki pri Kranju, Golniška c.30, ter po telefonu tt 204-96-30 in 040/621-078 6186 KROVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala, tt 01/256-12-60. 031/850-988, Gradimar, d.o.o., Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226 KITANJE in BEUENJE - hitro, kvalitetno! tt 031/508-168, Roman Nahtigal s.p., Šoriijeva 19, Kranj 63oi STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka - Podlubnik, 3-sobno. 4. nadstropje, 75 m2. vzdrževano. 22 mio SIT. tt 041/359-631 »SiibML«! 6271 PLANINA II. garsonjera, 33.50 m2, IV. nad., .balkon. I.izgr 1984. prodamo za 11.7 mio sit. Mike & Co. d.o.o. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114. www.mike-co.si PLANINA I-2ss. 63,10 m2, 10. nad., leto izgr. 1974, prodamo za 15,8 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA I! -1 ss. 42,7 m2. P z balkonom in atrijem, obnovljeno, leto izgr. 1982. prodamo za 14.5 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA I - 2,5 ss. 66,22 m2, 7. nad., I. izgr. 1984, prodamo za 16,8 mio sit. Mike & Co.d.0.0.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605 -114, www.mik&^o.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom. 76,27 m2. 5. nadstropje, leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit, Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si MEDVODE - 1 ss. 36.41 m2, v 1. nad. I.izgr. 1999, prodamo za 14,6 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. wvw.mike-co.si KRANJ - center- 3ss, predelano v 2ss z dvema kabinetoma. 99,55m2, P meščanske vile, stanovanje v celoti adaptirano, garaža v velikosti 25 m2. nad garažo 50 m2 velik prostor. L obnove 2003, vrt v uporabi, prodamo za 23,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si ZG. GORJE: 45.9 m2, večje Issv 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 let», mima okolica, bivalna kuhinja, soba, sanitarije. etažna CK, shramba, drvamica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstropju, I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SH" ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.sl RADOVUICA: 78,28 m2 iri 79,25 m2, dve večji 2ss kabinetom, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v maju/m2: 363.935 SIT, več info,na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica + wc, mima okolica, I. 1999, velik balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno. Cena stanovanja: 24.700.000,00 srr, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvw.alpdom.si RADOVUICA: 105,36 m2 in 105.91 m2, dve 4ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica. wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v maju/m2: 363.935 SIT. več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaqeva 1, 04 537 45 15. vww.alpdom.si Planina II, garsonjera 31 m2, 1 nadstropje, blok 28 let, balkon, priključki, cena 11 rpio sit. Prodamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p.. Tominčeva c. 2, Stražiš-če 23 15 600, 041 /774 101_ Kropa - garsonjera - 28 m2, v bloku 30 let, 1. nadstropje /4, priključki, prazna. Cena 6,5 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 /774 101 Struževo, polovica hiše - 80 let, trisobno stanovanje -110 m2, ck, garaža, vrta 480 m2 - zazidljivo. Cena 22 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101_ Kranj - Stmževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: 1 SS cca 38m2 +1 SS s kabinetom cca55m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mima sončna lokacija, cena 23 mio SIT fPD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,040/204-661, 041 /755-296_ Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabi-net, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljlvo, cena 15,2mio. funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_ Tržič: prodamo 3SS, II. nad, 77m2, vsi priključki, lastna CK, obnovljena kopalnica, takoj vseljivo, cena 14mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_ Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52m2, vsi priključki, vseljlvo takoj, parkimo mesto, cena 12mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120.04/236 66 70. 041/755-296 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, ISS 2SS. različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120. 041/755-296, 040/204-661 Škofja Loka. Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96 m2, popolnoma obnovljeno. Možnost zamenjave z garsonjero v Škofji Loki ali v Ljubljani. Cena: 20.6 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj., 040850000 - - Kranj, Savska c.. I. 1964. 2 SS, 55.1 m2, obnovljeno. Cena: 11.7 mlo SIT. ABC d.o.o., Ttvolska 48. Lj.. 040850000 Kamnik, Grohaneva, 1. 1981, 2 SS. 69.9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infra-stmktura. Cena: 18.9 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000. Kamnik, Klavčičeva. I. 1976, 2 SS. 63.9m2. Cena: 19.5 mlo SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj.. 040850000 Kranj. Zlato polje, I. 1975, 1 SS. 30m2. popolnoma obnovljeno I. 2002, mirno in zeleno okolje. Cena: 11 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Ško^a Loka, Frankovo naselje, I.J995, 2 SS, 41 m2, popolnoma obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Kranj, Mohorjev klanec, I. 1851, obnovljeno I. 2000, 3 SS, duplex, 110m2. Cena: 28.9 mlo srr. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000_ AGEf^ KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno In toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73m2 do 57,26m2. ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.400 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega par-kimega prostora 4.000 EUR x prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo D.D.V.(8.5%). AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA L, II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43.70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovom. CENA: 12.900.000,00 SIT' AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju, 64 m2, stavba obnovljena leta 1993, CK-olje, vsi priključki, potrebno izdelati kopalnico, prazno, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - C. STANETA ŽAGARJA, v staro meščanski vili prodamo zelo lepo trisobno stanovanje predelano v štiri sobno stanovanje, 99,50 m2, opremljena kuhinja brez bele teh., adaptirano v kompletu pred 1. letom, souporaba vrta, garaža 24 m2 + prostor nad garažo 74 m2 (primemo kot hoby soba), SATV, CK-samostojna na elektriko, tel.priključek, vseljlvo po dogovoru. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - PLANINA lil, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropie/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo ' po dogovoru, CENA:19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net KRANJ - Planina I; dvosobno stanovanje, 62 m2,1.76, 3. nadstropje, nizek blok, odlična lokacija. CENA: 16,5 mlo SIT SVET RE d.o.o., ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, kompletna nova oprema -višji cenovni razred. CENA SKUPAJ: 19.5 mlo srr. SVET RE d.o.o.. Dunajska 149, Ljubljana, tel. 04/28 11 000_ KRANJ - Zlato polje; enosobno stanovanje, 31 m2, dobra razporeditev, klasično ogrevanje, potrebno adaptacije, brez balkona, 1.1960. CENA: 9.3 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, dvosobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00. CENA: 12,8 mio SR". SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Planina II; 89 m2. trisobno. 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina III; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3- sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljlvo, opremljeno. CENA: 22,5 mlo Srr. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje. 1.1976. 89 m2, dva balkona, KTV, tel.. lahko se proda opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.5 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. RADOVUICA; trisobno stanovanje, 70,22 m2, 1.2000 v celoti adaptirano, lepx) ohranjeno, balkon in nadstrešek za avto. CENA: 22,4 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera, 18 m2, I. 1979, 12. nadstropje, opremljena, vseljlvo takoj. CENA: 6.7 mio SIT SVET RE d.o.o";. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ ŠKOFJA LOKA; trisobno, 81 m2. meščanska hiša, obnovljeno I 1997, ločena kopalnica in wc. možen dokup garaže. CENA: 24,3 mlo srr oz. po (Jogovom. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ: prodamo GARSONJERO, 28 m2, adaptirano I. 98, 2.nad., cena: 8,2 mlo FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2, delno adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896 KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 35 m2, adaptirano I. 2003. Cena: 11 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 vww.frast.si, RADOVUICA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2. nad.3/3, I. 84. adaptirano, opremljeno I. 01. Cena: 22,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896, TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 64, adaptirano 2063, nad.1/2. Cena: 14 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, PLANINA 3: prodamo TRISOBNO'STANOVANJE, 82,3 m2. I. 87, cena 19 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2. 2. nad.. I. 95. ZK. Cena: 14,3 mlo FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, wvw.frast.si, ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 72., terasa. Cena: 6,7 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, JESENICE - V stanovanjski hiši prodajamo dvosobno stanovanje 61 m2. CK - olje. Zgrajeno 1935, prenovljeno 1975. Cena: 7,9 mlo/SIT ASGARD-NEPREMIČNINE, d.o.o., C. m. Tita 86, Jesenice Tel.:.04 5863 312 GSM: 041 673 048_ Kranj, Kidričeva. 37 m2. GRS, 1. nadstropje, letnik 1966, kopalnica adaptirana, S/J lega. Cena: 9.600.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj., wvw.stanova-nje.net, vww.novogradnje.com Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS, pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Janeza Puharja. 33.40 m2, IS, 7 nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj., vww.stano-vanje.net, wvw.novogradnje.com Kranj, Orehek, 94,75 m2, 3S z teraso, novogradnja, moderno zasnovano, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 34.900.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 2Ö1. Lj.. wvw.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net,wvw.novo-gradnje.com Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja. III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719.350 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com Tržič - Deteljica, prodamo 1-sobno stanovanje - 40 m2 v 25 let starih blokih na Deteljici. Stanovanje se nahaja v 7.nad. od devetih. Je obnovljeno in opremljeno. Cena: 10,6 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-3730. 041-429-330. vww.inf-ing.si. Kranj - Zlato polje -1,5-sobno stanovanje, 46 m2 v 2. nadstr. od štirih v 40 let starih blokih. Stanovanje je popolnoma adaptirano z električnimi radiatorji za ogrevanje. Cena: 14,5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel: 04-2326-2730, 041-429-330, wvw.inf-ing.si Kranj - Planina HI., prodamo 1-sobno stanovanje 44 m2 v 2. nad. od sedmih. Stanovanje je preurejeno v dvosobno in je vpisano v ZK. Bloki so stari 18 let. Cena: 13.2 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. wvw.inf-ing.si. Kranj, Planina II, prodamo 1-sobno atrijsko stanovanje 43 m2, vpisano v ZK. Stanovanje je popolnoma adaptirano. Blok je star 22 let. Cena: 14.5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si STANOVANJE KUPIMO KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031-605-114, wvw.mike-co.si Zlato polje, Planina, več dvosobnih stanovanj do 4. nadstropja za znane stranke kupimo. Nujno. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600. 041 / 774 101 iZDePLSi «VMtk»v#Mkl poital malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani» ter pusttte. da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brtkan}« po malih oglatih ie nikoli nI blk> tako udiobno. SODELUJEJO: DELO Novice primorske novice VESTNIK m I^GLAS' ^iK GorenisKi glas. d.o o . Zoisova Krani J Torek, 18. maja 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN AbC NEPREMIČNINE Tivolska 48. Ljubljana GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/204-661 Za znanega kupca iščemo 2 SS v zadnjem nadstropju nižjega bloka v Škofji Loki. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000 Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje z balkonom do 11,5 mio SIT. Lokacija: Kranj (Planina I, Zlato polje, Šorlijevo naselje). ABC d.o.o.. Tivolska 48, L]., 040850000 Za znanega kupca iščemo stanovanje 60-80 m2 + terasa. Lokacija: Ig z okolico. Cena: do 26 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ - OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 ALI MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITLIČJU. FRAST, d.o.o Šuceva 27.041/734 198 Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slabem stanju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 041/366 896 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 V Škofja Loki z okolico ali Kranj za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, wwv/.novogradnje.com TURISTIČNE STORITVE AVTO DOM ARIJA za 2 do 4 osebe klima ugodno oddamo, wwvi/.avto-dom.com, 041/673-987 6220 VARSTVO Iščem varstvo za leto in pol starega fantka na domu. ® 041 /341 -420 6232 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD ODKUP AVTO-MOBILOVTER PRODAJA REZERVNIH DELOV ® 50-50-500 5690 VOZILO KUPIM Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. ff 031 /770-833 6328 VOZILA Ugodno prodam CUO 1.4 RT, I. 93, siva metalna barva, elek. paket, lepo ohranjen. g 031/263-297 »l9ig>wi.>i_^ Ugodno prodam SUZUKI BALENO, I. 97, lepo ohranjen. » 031/398-926 »3izberi.si 5611 Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., ff 23-23-298, 041 /773-772 576i Prodam LANT ROVER, discovery II, TD 5S, 80.000 km, 1.00, 4.250.000 sit, temno zelena metalik. g 041/502-902 »3lzberi.»i 6031 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. ® 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6073 SEAD CORDOBA 1.6 VARIO, 1.00, kovinske srebrne barve, DCZ, elekt. stekla, radio, 2x air bag, ostala oprema, 1. lastnica, servisna knjiga, lepo ohranjen, prodam, ff 041 /967-750 » (3l2beri.sl 6163 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 91, celega ali po delih ugodno prodam. ® 031/821-626, 25-31-231 »9izberi.si 6225 GOLF H, 16 V, I. 88, 6500 km po generalni prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 031/426-017 »3lzb«i.sj 6228 R5 FIVE, I. 94, rdeče barve, 110.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 041/819- 642 »Slzberi.sl 6235 Prodam GOLF JETTA, reg. 5/05, 1. lastnik, 1. barva, garažiran, vreden ogleda. ® 031/308-540 »3lzb«i.si 6236 Prodam HONDO CR-V 2000, 4x4. 1. 10/97. 86.000 km, 1. lastnik, servisna knjiga, brezhiben, garažiran, cena po dogovoru. ® 23-51-251 »3lzberl.8l 6249 Prodam FIAT PUNTO I. 99, rdeče barve, 3 vrata, 2x alr bag, servo volan, CZ, elektič-na stekla, prevoženih 74.000 km, cena 880.000 SIT « 031/265-242 »(9izberi.d 6251 f ____ Prodam VW PASSAT GL 1.6, I. 90, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. tP 031/304-147 »3lzberi.sl 6252 Prodam karamboliran FIAT UNO 1.0, I. 93. ® 572-25-67, 041/378-861 6269 . Prodam CITROEN XANTIO 2.0, I. 93, ohranjen, z vso opremo, cena 550.000 SIT ® 041/490-739 »Sizberi.si 6279 HYUNDAI PONY 1.4 IS, prodam za 90.000 SIT, dobro ohranjen, 1. lastnik, servisna knjiga. Ogled v Avto As Naklo pri Kranju, ® 257-20-92 »Slzl>efi.sl 6297 GOLF 1.8, I. 96, 745.000 SIT VECTRA 2.0 L 01, 2.350.000. S 041/774-286 6298 2x PASSAT 1.9 TDi, 101 karavan, zelo ugodno 2.990.000 SIT. ff 041/774-286 629 9_ OPEL VECTRA 1.6 16V, I. 98, prodam, "ff 031/678-828 »(9lzberi.sl 6302 080-22-IS VELIKI DRUŽINSKI ATLAS ZZTZZkTZi SVETA; VELIKI UGANKARSKI MODITA www.mod!la.sl priročnik objavlja prosta delovna mesta 1. POSLOVNO SEKRETARKO 2. VODJO MREŽE TERENSKE PRODAJE 3. SVETOALCE V TELEFONSKEM STUDIU V KRANJU IN RADOVLJICI Pisne ponudbe s tel. številko bomo sprejemali 10 dni po objavi oglasa na naš naslov: MODITA, d.o.o., Šuceva 25, 4000 Kranj DAVID BECKHAM - MOJA ZGODBA DRAGO URBANC, KAKO SE UČIMO TUJIH JEZIKOV ■tCli Bratov Praprotnik 10. 4?()? Nakilo""' ^^^ Te!./rax; 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^'J^ AVTOMOBILSKIH ^^^ BLAŽILCEV «MONROEF KIA PRIDE 1.3 base, I. 98 reg. 3/05 in NISSAN MICRA 1.0, 1.88 reg.1/05. ® 041/718-980 6312 Prodam ŠKODO FORMAN I. 93, 109.000 km, cena 150.000 SIT. V 031/797-151 6320 Prodam SUZUKI BALENO GL, I. 96, klima, 2x air bag. ® 031/750-594 Prodam ŠKODO felicio 1.3 LXI, I. 96, 125.000 km, 5 vrat, centaralno zaklepanje, tonirana stekla, cena po dogovoru, ff 041/223-714 »^Izberi.sJ 6332 ZAPOSLIM Redno zaposlimo 4 zastopnike in vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje. ® 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica »3izberi.»i_si38 Zaposlimo' DEKLE za strežbo. O 041/347 481, Bar Promil, Draksier Peter s.p., Podreča 55 a, Mavčiče seoe Iščemo samostojnega TESARJA in KLEPARJA. ® 041/368-983, Razinger Boštjan s.p., Kupljenik 5, Boh Bela »Sizberi.« 5618 V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo ( ni prodaja), pokličite na® 041/604-413, 01/595-79-95, MKZ, Slovenska cesta 29, Ljubljana 5739 Zaposlimo več deklet za strežbo. ® 031/517-521, Okrepčevalnica Celar, Kokra 8, Kranj »$izberi.si 6014 VOZNIKE C in E kategorije v mednarodnem transportu zaposlimo. ® 041/744-178, Rafael Čebulj s.p., Smledniška 126, Kranj »3itberi.8i_6015 Simpatično dekle dobi delo v strežbi. ® 040/651-605, Katra bar, Podnart 42 b, Podnart» 3 izi»ri.si 6072 Zaposlimo voznika C in E kategorije za prevoze v Evropo in voznika za občasne prevoze v Sloveniji. « 01/833-2078, 041/629-854, Jerman Jernej s.p., Zapoge 40, Vodice 6074 Kuharja in natakarja z izkušnjami za ala kart restavracijo redno zaposli Časa del papa « 041/688-841, Papa d.o.o.. Celovška C. 54a, Ljubljana ' eos? Picerija išče KUHARJA - PICOPEKA, možno honorarno delo. ff 041/624-994, Irina Napokoj s.p., Riklijeva 13, Bled »3izberi.»j 6088 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in pi-copeka. V 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Dare Pavlin s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 6i67 Bar pri stričku na Jesenicah v domu društva upokojencev išče žensko za pomoč v strežbi, delo v popoldanskem času, starost nad 30 let, zaželene izkušnje. ® 070/711-650, Boštjan Trampuž s.p.. Pot Otmarja Novaka 7, Jesenice_eise Zaposlim elektroinštalaterja. ff 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Podbrezje 32, Naklo » 3 iziwri.«i 6193 Zaposlimo delavca za samostojno delo v računovodstvu. ® 51-84-100, Tehnocar, d.o.o., Brode 20, Škofja Loka 6197 Zaposlimo avtolicana: zaželeno 3 leta del. izkušenj, možna je tudi priučitev. Infornfiacije: Avto Močnik. 281 77 04. Avto Močnik, d.o.o., BritoJ 152, Kranj OBVESTILO O SMRTI Sporočcimo žalostno vest, da je umrla naša upokojena sodelavka ERNA ZALOKAR Cesta M. Tita 22, Jesenice Ohranili jo bomo v trajnem spominu Kolektiv Gorenjske lekarne Nudimo ugodne krilite ffai 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni ikihtHlek lahko obremenimo preko tretjine* star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/75(h560, 041/331-091. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ui. 22, 2000 Maribor ŽIVALI Simpatično dekle za delo v gostinskem lokalu v Kranju zaposlim^ 1200 sit/uro. ® 031/322-499, Bistro Zafranika, J.Platiše 17, Kranj 6203 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja protipožarne varnosti, delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. ® 041/597-350, Semago d.o.o., C. na Loko 11, Tržič »Sizberi-si 6227 Delo nudimo izkušenemu FASADERJU. Pogoj - višinska neobčutljivost. ® 041/421-820, Megamatrix d.o.o., Stareto-va ui. 39, Kranj »Šuberi.si 6250 V piceriji zaposlimo NATAKARJA in ŠOFERJA za razvoz pic z lastnim prevozom. 'S 041/390-331, Picerija Dare, Vodopivčeva 18, Kranj »3lzberi.si 6264 V Mercatorjevi franšizni trgovini na Bledu, Kranju in Škofji Loki zaposlimo prodajalko živilske stroke. Resne ponudbe na naslov; MAK, Škofjeloška 20, 4000 Kranj »3lzberi.ti 6270 Iščem mlajšega moškega za pomoč na turistični kmetiji, alkoholiki izključeni, ff 031/575-472 6272 Gostilna v Kranju zaposli žensko za pomoč v kuhinji, o 234-33-60, 041/229-788, Erzar Matjaž s.p.. Jezerska c. 41, Kranj » 3 Izberi.« 5273 Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije, kiper, za vožnjo po gradbišču, zažeijene izkušnje pri strojih TGM. ff 041/744-701, Roblek Franc s.p., Bašelj 25 c, Preddvor ssoo Gradbeno skupino za postavitev betonskih stebrov v Kranju iščem. ® 041/201- 802 6305 0 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji za prevoze, predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpoinje-^ vanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.o.o.. Mednarodna špedicija. Savska c. 22, Kranj eaao ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE -pomoč pri maturi in popravnih izpitih. ® 040/381-295 5835 Iščem delo kot inštruktor fizike za vse nivo-je, matura - priprave, g 041/601-159 6222 Iščem delo - pomoč v gospodinjstvu. ® 233-07-72 6275 Iščem delo na področju kadrovanja, izobraževanja, vodenja poslovnih knjig..., sem zanesljiva in odgovorna do dela. O 041/781-024 8280 Iščem delo kot pomožni SLIKOPLESKAR. ® 586-42-06 6284 Iščem delo - nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. ® 040/756-409, 232-59-49 6285 Narodno zabavni duo ali trio išče delo - igramo na porokah in obletnicah. ® 533-10- 15 6314 PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-jem na dom. ff 041/724-144 5769 Prodam TELIČKO simentalko in ČB bikca. g 041/292-684_622^ Prodam ČB BIKCA, g 040/384-187 6223 PSE kavkaške ovčarje, mladiče, prodam. g 041/753-553_623^ BIKCA ČB, starega 1 teden prodam, g 041/515-724 6233 LIPICANEC, črn žrebec, stara 6 let, vajen jahanja po vseh terenih, prodam, g 041/657-175 6253 _ • Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. g 25-21-496 6265 Prodam 3 tedne starega BIKCA LS/ČB. Vikol 68, g 031 /524-076 6266 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. g 53-10-217 6277 Prodam 8 tednov stare mladiče NEMŠKE-GA OVČARJA, g 031 /327-926 6278 Prodam ČB BIKCA starega 8 dni. g 25- 11-81 3 6283 Prodam teden dni staregan ČB BIKCA. Goriče 19, g 25-61-596 6306 Prodam KOZUČKA starega 10 tednov, g 576-76-30 6313 Prodam teden dni dni staro TELIČKO simentalko. g 041 /840-724 6327 Prodam JAGNETA primerna za zakol. Ali nadaljno rejo. g 040 266 798 in 595 60 50 6331 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave, teleta, g 041 /650-975 5290 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. g 25-91-514 6240 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. g 25-22-156 6247 Kupim BIKCA simentalca, težkega 200-250 kg. g 231-03-28 zvečer 6259 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. g 25-91-541 6286 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. g 041/395-306 6292 Kupim BIKCA simentalca starega do 3 tednov, g 51-95-129 6296 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. g 031/245-415 6307 TW, d.o.o., zastopstvo AND1 razpisuje prosta delovna mesta Košarkarji, košarkarice, POZOR!!! 1. KOMERCIALIST/KA - za prodajo opreme košarkarske znamke AND1 zaposlimo osebo z izkušnjami na področju veleprodaje. Od kandidatov pričakujemo znanje angleškega jezika, dela z računalnikom, 2 leti delovnih izkušenj, ter splošno poznavanje košarke. 2. 3. POSLOVODJA - ustrezna izobrazba, najmanj 2 leti delovnih izkušenj PRODAJALEC/KA - več mest, ustrezna izobrazba, najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Delovni mesti v prodajalni s športno opremo v Ljubljani. w* 4. TAJNICA - ustrezna izobrazba, znanje angleškega jezika, zaželeno znanje nemškega oz. ruskega jezika, najmanj 2 leti delovnih izkušenj 6. SKLADIŠČNIK - ustrezna izobrazba, vozniški izpit B kategorije, delo z računalnikom TW, d.o.o., Kranj m Prošnjo z življenjepisom in dokazila o izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave na naslov: TW, d.o.o., Kranj, Britof 24, Kranj, www.tw-slo.si V SPOMIN Toplo sonce nas že greje, tebe več med nami ni, v domači zemljici počivaš, hladen vetrič te hladi. Danes, 18. maja 2004, mineva devet let, odkar nas je za vedno zapustila dobra žena in mami ANICA PINTAR iz Podlubnika 349 Veš, Anica, čas hitro beži, a rane, ki si jih pustila, se ne bodo nikoli zacelile. Hvala vsem, ki se je še spominjate. Počivaj v miru. Tvoj mož Jože z otroki ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi brat, stric, svak in bratranec LOVRO FAJAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Strahirj, 11. maja 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE JUGOVIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Zdravstvenemu domu Tržič, osebju gastro oddelka bolnišnice Jesenice za lajšanje bolečin ob njeni hudi bolezni. Hvala prijateljici Tončki Jeruc za njeno pomoč ob težkih trenutkih slovesa, pogrebni službi Komunalnega podjetja Tržič, gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, frančiškanu bratu Ambrožu za ganljive poslovilne besede ob slovesu ter pevcem za zapete žalostinke. V^em imenovanim in neimenovanim še enkrat lepa hvala. Žalujoči vsi i^jeni ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si AT.^ v5ee h . aha! iNK^-r« 3e pn» s f > «- .V VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo -s M TOREK od 5 °C do 22 SREDA od 7 ''C do 24 «C ČETRTEK od 3°C do 24 V sredini tedna bo večinoma sončno in čez dan toplo. Predvsem v četrtek lahko nastane kakšna krajevna ploha ali nevihta. "V odpravi na Everest so bili najboljši alpinisti tistega časa, predvsem pa nas je k uspehu vodil izjemen kolektivni duh," je v Mestni hiši v Kranju ob odprtju razstave Slovenski Everest, posvečeni 25-letnici prvega slovenskega vzpona na najvišjo goro sveta, povedal takratni vodja odprave Tone Škarja. Kra^j - Množica ljudi, med i^imi številni alpinisti vseh generacij, seje na četrtkovem odprtju razstave zagotovo strinjala z Je-leno Justin, ob Moniki Rogelj je soavtorica razstave, ko je dejala: "Ko govorimo o svetovnih alpinističnih dosežkih, Slovenci nismo majhen narod, niti nismo zgo^ velik narod, ampak smo ogromen narod," Gorenjski muzej zbira in obdeluje tudi gradivo o sodobni zgodovini in ideja o razstavi, edinstveni v Sloveniji ob 25-let-nici prvega slovenskega (v takratni Jugoslovanski odpravi) vzpona na Everest, je bila' še toliko bolj aktualna, saj sta bila prva Slovenca, ki sta stopila na vrh sveta, Kranjčana in Gorenjca, Andrej Štremfelj ter Nejc Zaplotnik, pa tudi sicer je bilo v odpravi veliko Gorenjcev. "Ko sem začela raziskovati vse o tej odpravi v Himalajo, sem ugotovila, da bi bilo zanimivo predstaviti tudi nekatera ozadja te petindvajsetčlanske in tudi drugih slovenskih odprav na najvišje vrhove sveta," je povedala Monika Roge^, sodelavka pri razstavi, ki jo je oblikovala arhitektka Tjaša Štempi-har. Jelena Justin pa: "Vsebi- na razstave je razdeljena na tri dele, najprej je predstavljena Himalaja in kronološko osvajaixje Everestk, sledi srce razstave, posvečeno naši odpravi in vsem trem Slovencem, ki so se povzpeli na vrh, zaključek pa je namei\jen vsem Slovencem, ki so stali na najvišji točki zeme^ske oble." Na ogled je neke vrste kratka zgodba slovenskega osvajanja Everesta, kamor se je doslej povzpelo 13 Slovencev. Dokumentarno gradivo za razstavo, od fotografij, pomembnih dokumentov, delov opreme so v veliki meri posodili oziroma odstopili muzeju udeleženci odprave, oba Štremflja, Zaplotnik, Man-freda, Jamnik... Kot je povedal vodja odprave Tone Skarja, je bila ta medijsko najbolj popularizirana od- Novorojenčki Gorenjci smo minuli teden medse sprejeli 33 novih prebivalcev. 24 se jih je rodilo v Kranju, 9 pa na Jesenicah. V Krai\ju je na svet prijokalo 24 novorojenčkov, med njimi 15 deklic in 9 dečkov. Najtežja je bila ena izmed deklic, ki je tehtala 4.480 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 1.960 gramov. Rodil se je tudi parček dvojčkov, torej bratec in sestrica. Na Jesenicah se je izmed 9 novorojenčkov rodilo 5 dečkov in 4 deklice. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.970 gramov, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.300 gramov. Astra je klasična, cena pa fantastična! r > .-M ii % • « 0 Astra Classic II že za 2.363.000 tolarjev * Astra Classic It je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo in izjemno ugodno ceno. V ponudbi sto bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTI s tehnologijo skupnega vodo in 80 KM. « f «^ifO /'J n^-k--' Ar-nj ' 4 ^ ftv k V.; r^rtwn vrott r**' Vto»^ ro /w»vc .'«J voril iO C^XlO'^O VC^CirxJ'J »HI f'SZ-^.^.i / »vM CV*'» Cn^'Vio CO;o<1 167 jyVrr^ Pc»vprf