Knjiga Slovenska V XIX. veku. 43) Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomšek. Pervo pol leta. U Gradcu 1853. 8. I—VIII. str. 736. J. Sirola. Tisk. J. A. Kienreih. — Drugo pol leta. 1854. 8. 813. — Iz predgovora bodi na primer: Keršanska duša! Vzemi in beri Djanje Svetnikov božjih, izvolenih prijateljev in prijateljc tvojih . . . Živlenje svetnikov, pravi sv. Frančiško Zalezian, je živ evangeli Kristusov, ki ti prelepo kaže pot izvcličanja — pot živlenja svetiga . . . Vsaka pobožba pa ni za vsakega, pravi Toinaž Kempenzar; nekimu je bolje to, drugemu drugo . . . Ako to Djanje svetnikov pazno čitaš, ne spodtikaj se, če zapaziš, da niso vsi popisi svetnikov iz edniga peresa pritekli. Popisali so jih gospodje časti in hvale vredni: Jožef Ulaga, Mihael Pikel, Joanez Zumper, Juri Caf, Felician Globočnik, Peter Cizej, Jernej Ciringer, MateužRavoikar, ŠtefanKociančič,FrancSorčie,FrancKosar,inše drugih prijateljev kaj. Kakor v občestvo svetnikov verjem, tako obsežno delo Ijubim in rau zaupam, kajti sdružena rooč veliko premore, in veliko jih lehko stori, kar bi ednimu bilo pretežko. Kakor pa ljudje u vsakem kraju ravno tistega jezika nimajo, in razne besede razno gučijo (govore), jih tudi včasih razno zapišejo. Gerdo bi bilo jih vkarjati, in še gerje jih za to grajati, ako se vsakemu beseda prav ne zarobi. Prava ljubezn ne sodi hudo, pa tudi komarja ne preceja, kedar potreba ni. — Oče raili pa blagoslovi alj požegnaj nas spisatelje in vas bravce alj čitatelje, kakor je blagoslovil nepreštevilno trumo svojih izvoljenih iz vsih narodov in jezikov itd. . . Pri sv. Andreju na božjega lica 1853. Anton Slorašek. 44) Z velikim veseljem je pozdravil Slomšek družbo sv. Mohorja, leta 1851 v Celovcu vstanovljeno, ktera ima lepi naraen, izdavati bukve za izobraženje prostega ljudstva primerne, ter je vložil v njeno matico 500 gld. in nekaj časa daroval jej čisti znesek Drobtinic. On je poskrbel, da so se v slovensko prestavile ,,Zgodbe sv. pisma" po dr. Schmidu, ktere je ta družba dala na svitlo (Kosar Bes. 20), in te so: Zgodovina svete vere v podobah starega zakona. Spisal Jarnej Ciringar. Izdalo družtvo sv. Mohora. V Celovcu 1853. 8. 78.— Zgodovina svete včre v podobah novega zakona. Spisal Jožef Ulaga. Izd. dr. sv. Moh. V Celovcu 1855. 8. 85. 45) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in razložil P. Placid Javornik. Predgovor. Vvod. XXX. I. Mozesove bukve. Natis. J. Blaznik v Ljubljani. 1848. 8. 520. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo sv. Mohora v Celovcu 1854. 8. 104. — Tretje Mozesove bukve. Izd. dr. sv. Moh. v Celovsu 1854. 8. 76. — Toliko je gotovo, da bi ti trije zvezki sv. pisma brez Slomšekovega prizadevanja nikoli ne bili zagledali belega dne. Prim. Kosar A. M. Sl. 62—3. Tam se bere, da je nekdo (menda P. Javornik) delal s Slomšekom osnovo, kako bi se vse sveto pismo posloveniti dalo z razlaganjem po dr. J. Alliolitu, in že se je bil sostavil imenik štajarskih in koroških dotnoljubov, kteri naj bi se bili lotili velikega dela; ali — nekaj so se ostrašili preobilnih stroškov, nekaj so se bili razvneli kranjski gospodje, češ, tako delo mora se pač zvršiti le v Ljubljani, in vsled tega ukaže to res knezoškof A. A. Wolf po dogovoru s Slomšekom, o kterein pa spričuje Kosar: Das Deficit der Druckkosten per 500 fl. fur 3 bereits erschienen« Hefte bestritt er selbst als grossherziger Macenas mit wahrhaft fiirstlicher Munificenz (Vid. Knj. I. 241)! 46) Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zadobiti popolnoma odpustik svetiga leta po naročilu sv. Očeta papeža Pija IX. za Lavantinsko škofijo. Celovec. Leon. 1852. 8. 28 (Knj. I. 240). 47) Sveto opravilo očitne službe božje za Lavantinsko škofijo. V Mariboru 1860. Janžič 8. 142. cf. Popoldanja služba božja za katoliške kristjane. V Celovcu 1855. 8. 140 (Knj. IV. str. VIII). 48) Spomin sv. misijona. V Mariboru Janžič 1860. 8. 14. — Kaj delajo sv. OčePijIX.?- V Drobt. 1. 1863 str. 182 piše Kosar: BDali so sami natisniti lepih podučljivih knjižic, kakor postavim tisto: BKaj delajo sv. Oče Pij IX.?" in še druge. Katere so te druge? Ravno tam se bere str. 187: „Ali še ne pomnimo, ko- 5* likokrat so se male bukvice po škofii delile, ki so jih oni za razne bratovšine spisali, zlasti za družbo sv. križa ali od detinstva Jezusovega." Pr. Katolška družba sv. križa za keršansko resnico in pravico. V Celju 1850. 8. 14. Jeretin. — Povaba na Botrino katolškim misjonam pomagati. V Celovci nat. Leon 1850. 8. 16. — Der heilige Aloisius, das Vorbild der studirenden Jugend. Gratz. Kienreich 1859. 8. 16. — Das letzte Lebewohl am Grabe des H. H. K. Albrecht, inf. Domdehantes von Lavant. Gratz 1861. 8. 12. (Zbr. Sp. IV. str. VII. VIII.) 49. Vodniku v zahvalni spomin, za stoletnico njegovega rojstva (pesem). Vodnikova palica in pa klobuk. (Vodnikov Sporaenik 1. 1859.). Poprej je tudi Slomšek v oddelkih pregledoval Vodnikov slovar (Wolf - Cigale I. 1860. str. VIII.) — Razlaganje keršansko-katoljškega nauka v podobah za šolo, cerkev in dom. Spisal Bernard Galura, knezoškof Briksenski. Na Dunaji po 2. nem. natisu poslovenjeno 1. 1861. 8. VIII. str. 120. Priporočil Anton Martin, Lavantinski škof. 50) Drobtincam je bil Slomšek srčno vdan, in akoravno je kot škof njih vredovanje izročil drugim možem, ostal jim je vendar do smrti, skrben oče, da — celo po smrti so donašale po pravici imenovane _Slorašekove Drobtinice" blaga iz njegove zapuščine, nekaj iz izvirno slovenske. nekaj iz poslovenjene, in — kako prisrčno se glasi BLšpa beseda vsim prijatlora in prijatlicam naših Drobtinic", ktero je ,,Drobtincam starašina" dal za predgovor letniku 1859 — 1860 in ktera zove takole: BSe trikrat preseliti, je enkrat pogoreti, sploh pregovor pravi. Taka bi se skoraj tudi našim Drobtincam zgodila. Začele v Gradci so se v Celje preselile, iz Celja v Celovec prestavile, in o preseljevanji Lavantinskega sedeža v Marburg, so se Drobtinice toliko pozamudile, da jim je za leto 1859 verzel ostala, ktero zagraditi srao tako dolgo odlagali, da se nam je clo novo leto 1860 postaralo. Da bi Drobtinice ne pogorele, naj velja enkrat za dvakrat, ter Vam podamo nove Drobtince za dvoje let 1859 in 1860, v dokaz, da še žive, pa tudi iz serca želje, naj bi na svojem četertem seli za toliko lepši ozele«ile, ter rodile vsim domoljubom novo veselje in korist. Casniki in letniki se radi po navadi postarajo in pogorijo, ako se dopisavci naveličajo pridno pisati, bravci pa plačevati in jih naročati. Drobtinicam našim se še gradiva ni pogrešalo, to da ni vsako gradivo za povesmo žlahno predivo; ga omikati in pezderja olikati je pa vredniku gostokrat težavno delo, pa še zamera na verh, kar rado dvoje serce zaboli! Dokler se pa po naših Drobtincah še neprenehoma želje glasijo, se ne bomo bali dčla ne zamere, in poslali omlajene Drobtince po sveti, naj se prikupijo bravcom in delavcora, koje v Slovenski vinograd na delo prav lepo povabimo in prosimo. Bog daj, da ne bi Drobtincam novo selišče bilo žalostuo pogorišče. marveč naj jim bo novo selo Slovenskih goric tudi mlado, rodovito sadišče duhovskih cvetlic in žlahnega sadja Slovenšine naše! Prijatli, Slovenci! vnovič podajmo si roke; pomagajmo si v vednostih in čednostih; tako nam hoče tudi dober Bog pomagati. Blagoslovil nam bo novi venec vsakega leta, in naše polje bo rodovitnosti polno. Ps. 64, 12. V Marburzi 26. svečana 1860. Na ravnost smemo reči, piše J. Macun (Knj. Zgod. Slov. Štaj. 1883), da kar so Novice storile za slovenski narod, da se zbude Slovenci za narodno delovanje, to so Drobtince dopolnile posebno glede bogoslovnega življenja in razvitka. Kar je koli sposobnih umov še spalo med duhovniki, vse je znal prebuditi Slomšek, da so v Drobtincah pisali — šteje se jih v vseh letnikih do 1 3 0 sodelavcev — o bogoslovnih zadevah, posebno pak so mnogi zvezki, kar se tiče horailetike, zlata vredni; ravno tako, kar se tiče prilik in basen, šolstva — nauka in vzgoje — in posebno životopisov narodnih ali pak cerkveno-veljavnih mož (str. 161—2) . . Drobtince — po Slomšeku kot letnik ustanovljene — so le malo tečajev preživele svojega početnika, ker je seme po vladiki posejano tako plodilo, da se je hrana raorala nuditi narodu v mesečnikih, tednikih in s časom vsaki dan izhajočih listih ali dnevnikih (str. 135). — Kar je v njih spisal on, dalo bi v mnoge in debele bukve, in nekteri spisi so v književni zgodovini posebno pomenljivi n. pr.: M. Ahacel, V. Stanič, T. Kren, J. Japel, L. Volkmar; ss. Ciril in Metod; Oglej, Solnigrad, Carigrad; Ogovor Slovencov, Graja nemškutarjev; Slava rajnim rodoljubom in vtemeliteljem našega slovstva itd. — Naštevajo se spisi Slomšekovi po Drobtincah a) v Besedi, gov. Fr. Kosar 1862 str. 20 — 22; b) A. M. Sl. spis. Fr. Kosar 1863 str. 59. 60; c) Lendovšek Zbr. Sp. Knj. I. str. 250 — 254; torej jih tukaj ne opisujem posebej. V razgled bodite v tej razpravi vsaj dve pesmici, in sicer iz Drobt. 1852. VII. F. Slovenska Gerlica — po geslu: Domača gerlica bo omolknila, — Če ne bo novih pesem obudila: Iskrenim Slovencom. Veselo novo leto VamSe gerlo mi postaralo, Vi vsi Slovenci mladi!Ne morern gladko peti; To betvo pesraic Vam podamDa vmerla gerlica ne bo, Ki ste za pesme radi.Imate Vi začeti. Budite s petjem svoj sorod, Naj se v omiko žene; Obhajajte veseli god Slov6n'je oživljene. Slovo Žolcpaškim planinam. 1. Z Bogom bčere stare matere, mogočne Slave: 2. Iz krila vašega Savina čista zvira, Košata Radoha, visoka Ojstrica, Studenec bistroumnosti, možke moči: Gorjata Rinka in zobata Olšova! Planine čedi, ravnine rodovito porosf, Povzdigajte Slovencom bistre glave, Nam v ptuje kraje pot odpira, Naj bojo verli sini Slave. Mogočne plave tira. 3. Dereča Drava, svetla Sava in Savina, 4. V nebesa kažejo mogočni velikani, Mogočne vode in Slovenke sestre tri, V nebesa vzdigajmo mi serce in oko; Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, Slovencom luč naj sveta vera bo. In te uči, Slovenska rodovina! Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Kako se zadobi modrina. Drugim rodom prodani. 5. Goijaške glave starodavne, le terdno stojite; Za pravico in resnico terdno stati Hoč'mo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naše dela rodovite. Ta druga je natisnjena v Drobtinicah 1. 1862. str. 253—4; zložil jo je pri poslednji obiskavi 21. rožnega cveta 1861 Anton Martin Slomšek, Lavantinski škof, ter s svojo roko spisal v Sučavi (Sul-Solčavi Sulzbach) v spominjske bukve, kjer sem jo tudi jaz sam čital s spomenico vred, ktero je bil zaznamnjal ondi A. Slomšek, špiritval v Celovcu, dne 28. sept. 1833 o svoji prvi obiskavi: BHribi, doline pokrivajo svet, — Prijatli med njimi se snidejo spet — Veselo živet. — Liebe und Freundschaft geleiteten uns an diesen merkwurdigen Ort, — Pflicht und Beruf trennen uns wieder von hier; in Liebe und Freundschaft gehen wir fort." — Rad sem prebiral še mladenič Slomšekove knjige, po njih sem se vnemal za slovensko stvar; bogoslovec sem mu nosil mitro o zlati maši knezoskofa A. A. Wolfa 1. 1854 v Ljubljani, svečenik sem obiskal stolico njegovo v Šent-Andražu in v Mariboru, kjer sem ga 1. 1862 s škofora Jcrncjem iu z L. Jeranom žalosten spremljal k pogrebu. Hvaležno spoštovanje do svetega moža mi je tudi v pričujoči razpravi vodilo pero. Dalo bi se še pisati mnogo mnogo; ali — veseli me nada, da vrli M. Lendovšek zbrane Slomšekove spise zapored spravi na dan, in tako svet spozna, kaj Slomšek velja! — Rad podpišem, kar trdi Macun (Knj. Zgod. str. 135: BKakor se je v Gradcu okoli Vraza in Miklošiča vrtelo več rodoljubov, tako je Slomšek deloval v Labodski vladikovini. Gotovo mi nikdo nebo prigovarjal, ako rečem, da še noben rodoljub po vseh slovenskih krajih našemu narodu neje tako globoko segal v srce kakor rečeni mož, tako da smeino reči, da je Slomšek glede slovenščine v narodnem javnem pomenu to, kar nam je Miklošič v znanstvenem; tudi se more reči, da noben Slovenec neje še napisal toliko slovenski natisnenih del in sestavkov kolikor ta narodnjak." Sreča, posebna sreča je, da ga je blagi Fr. Kosar opisal nam tako izvrstno, da je neki mož božji mi dejal: 0 Kosarjevem Slomšeku velja, kar je rekel nekdaj sv. Tomaž Akvinski o sv. Bonaventuri slišavši, da spisuje življenje sv. Frančiška: nSinamus, inquit, sanctum pro sancto laborare (Br. R. 14. Jul.)." — Vsem pravim Slovencem geslo pa naj bodo besede, ktere je po njegovem poročilu pokojni knez in vladika Anton Martin Slomšek govoril na Slatini poslednjokrat v zboru svojih duhovnov ter jih zapustil nam kot oporoko svojega zlatega rodoljubja: BBodimo vedno zvesti Katoličani, Avstrijani in Slovani!" * Kraljestvo nama bilo ni Bogastvo tega sveta; Slovenš'na bliša in časti Slovencom ne obeta. Zaupam pa, da bodeva V nebesih vcčno združena Slovenca prav vesela S Slovenci slavo pela. * Vodniku v zahvalni spomin za stoletnico njegovega rojstva AntonSlomšek.