3 Številka.
T PosaiinMEttife. žteviika sfomo w. ""m^m
H ribor, dne lG. jaauarja 191-.
53. letnik
List ljudstvu v pouk in zabavo. %
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, m druge irvenavstrijske dežele 8 K Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoiilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. & — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta štev. 5, sprejtas
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora (tam 36 vin. Za večkratne oglase primer« popust. V oddelku .Mala niiiiiinfc"
stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Mirovna; konferenca
Žef,v bližnjih dneh se bo otvorila mirovna konferenca v Verzaiju pri Parizu aa Francoskem. Sklenjen bo predvsem predmir, ki bi naj določil glavne in bistvene točke bodoče mirovne pogodbe. Pečal se bo z ustanovitvijo, oziroma potrditvijo novih držav in njihovih mej. Naši delegati in njihovi svetovalci so deloma že odpotovali, deloma odpotujejo te dni proti Parizu. Ameriški listi poročajo, da seje mirovne konference nikakor ne bodo javne, k večjemu bodo objavljtni sklepi konference in navedene utemeljitve sklepov. Hoteli, v katerih bodo stanovali odposlanci mirovne konference, bodo strogo zastraženi po posebnih stražah. Na vseh omarah, pisalnih mizah in ročnih torbicah brzih selov bodo odstranili stare ključe in jih nadomestili s posebnimi novimi ključi iz Anglije in Amerike. Vse to se bo iz/ršilo pod nadzorstvom ameriških in angleških tajnih policistov.
Za m ©j® slo vene kegsi in Jugoslovanskega ozemlja.
V tekaj dnevih se bo mirovna konferenca v Parizu Versaillesu otvorila ter bo za Cela delovali. Gre predvsem za predmir, ki bo določil bistvene točke bodoče mirovne pogodbe ter se zlasti pečal z ustanovitvijo, odnosno potrditvijo novih držav in njihovih mej. Med razpravami, ki se bodo že v kratkem začele, bo zavzemala važeo mesto Jugoslavija. Mednarodnopravno se bo določil in priznal njen obstanek in njen teritorielni obseg. Kar se poslednjega dostaje, gredo naši delegati na mirovno konferenco z najboljšimi nadami in hkrati tu di z najboljšo strokovno opremo. Predvsem je zasluga Narodnih svetov, kakor osrednjega v Ljubljani, tako zlasti deželnega za Štajersko in Koroško, da se je določitev mej jugoslovanske države prav skrbno pripravila in stvarno podprla z zgo dovinskimi, narodnopisnimi in gospodarskimi razlogi. Člani Narodnih svetov, osobito tisti, ki se jim je poverila posebna naloga glede na naše dr žavne meje, so s veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo to vprašanje preučevali in pri tem niso pu »čali v nemar niti najmanjše točke, ki pride v po štev v tej velevaini zadevi. Smotreno začeto delo se je stopnjevalo in izpopolnjevalo od splošnega obrisa državnih mej, objavljenega v prvih dneh, ko je Narodni svet za štajersko začel, svoje delovanje, do popolnega in vse podrobnosti obsegajo čega elaborata, s katerim gredo naši delegati v Pariz. Z njimi tedi gredo kot svetovalci tisti mož je, ki so veščaki v tem prevažnem vprašanju ter so se prav posebno trudili za njegovo ugodno re šitev. . Spremlja jih gorka in iskrena želja vsega našega ljudstva, naj bi se jim posrečilo na mirov ni konferenci doseči tako določitev teritorielnega obsega naše države, kakor ga pričakuje celokupen naš narod. Vsaka ped slovenske zemlje in slehern jj slovenski človek bedi v jugoslovanski državi. Us peh našib delegatov in njihovih svetovalcev na mirovni kooferenci bo trajen u*peh naše države.
Maša stvar stoji dobro«
Ljabljana, 18. jan.
Iz Pariza poročajo jugoslovanski člani mirov- j ne konference, da stoji naša stvar glede določitve mej prav dobro. Na severu dobimo mejo, kako daleč 1 j° Slovenci hočemo. Na jugozapadu pa nam je v '
najneugodnejšem slučsju zagotovljena kot meja reka Soča, dočim bi tvoril Trst z zspadno Istro nektko avtonomno državo pod mednarodnim nad zorstvom. V tem slačijo bi bil imenovan za gu vercerja mesta Trst in zipadne Istre kak Anglež
Napad nemških divjakov na Lučane.
Tudi naši štajerski Nemci so nameravali upa-sti v slovensko ozemlje, kakor njih divjsški bratci na Koroškem V torek, dne 14. januarja zjutraj ob pol 4 uri so močne nemške tolpe od vseh 4 strani napadle naše jugoslovanske postojanke v Lučanah. Napad je bii sijajno odbit. Naše izgube so 2 ranjena pešca in S vjeti. Naši so pa vjeli 1 nemškega poročnika, 1 narednika in 1 pešca. Ubitega s kroglo v čelo so naši po praski našli nemškega poštnega slugo v Lučanah, ki je bil nemškim napadalcem za vodnika. Naša vrla po sadka se je držala cad vse hvalevredno. Hvala gre brez izjeme vsem vojakom, častnikom in orožni kom. Nemcem se je napad popolnoma izjalovil; bežali in razkropili so se na vse 4 strani. Vrlo je sodeloval oddelek mariborskega polka s strojni cami. Nemci so imeli več mrtvih in raDjenih, katere pa so večinoma vzeli s seboj. Duh našega vojaštva je izboren. Naša postojanka stoji trdno. Naše prebivalstvo ns meji je lahko mirno. Ni prav nobene nevarnosti, da bi Nemci prodrli v naše kraje.	■■.<•■■<; ' :■•■;%
Nemška zavratnost in hinavščina se ie pokazala pri napadu na Lučane zopet v pravi luči. Deželni glavar pl. Kaan, ca katerega besedo mnogi preveč dajo, je dosedaj vedno zatrjeval, da nimajo Nemci prav nobenega namena napasti«aše pošto janke, Ko pa so v torek Nemci kljub .Kaanovemu zatrjevanju zahrbtno napadli Lučane je bil zopet Kaan prvi, ki je telefonično zatrjeval, da on o pripravah za napad ni ničesar vedel in da ga ob žaluje. Znano pa je, da se je zadnje dni pred napadom Kaan pridno vozil po vseh krajih od Radgone do Lučan in da se je torej lahko dobro podučil o nameravanih napadih. Nemška zahrbt-nost in binavščina!
Do nemškega napada je prišlo posebno radi tega, ker so nekateri hujskači v trgu in okolici očitno hujskali proti Jugoslovanom. Tako je n. pr. nemškonscionalni kaplan Pihler v nedeljo, dne 12 januarja raz prižnice v Lučanah govoril v taki obliki, da je postalo ljudstvo razburjeno. Tako je pršlo do napada na našo posadko. Pihlerja so dDe 14. januarja izročili mariborskemu državnemu pravdništvn.
Položaj ob mejah.
Dne 10. januarja zjutraj so Nemci z močnimi silami, in sicer s poljskimi in težkimi topovi dva krat napadli naše postojanke pri Podrožčici na Ko roškem. Napadi Nemcev so bili odbili. Pri teh napadih so imeli Nemci težke izgube. Tudi pri Ljubeiju sc se morali Nemci umakniti na Mali Ljubelj Istctako je bil odbit napad nemških tolp na naše čete pri Lipi, pač pa so Nemci zasedli Djekše. Tudi pri Borovljah so se vršili hudi boji. Nemci so dne 8. januarja s topovi napadli Borov lje. Prvi napadi so bili odbiti in še le popoldne istega dne se je veliki nemšri premoči posrečilo zasesti Borovlje. Naše maloštevilne čete so se umaknile do Podgore. V tem boju je bil težko ranjen mijor Lavrič, poveljnik naših čet na Ko roškem, in je prišel v vjetništvo. Njegov pribočnik je pa padel. Nemci na Slovenskem Koroškem grdo divjajo. Slovence pretepajo, vlačijo po blatu, zapi rajo v ječe in jih oropajo V3ega imetja Divjaštva koroških Nemcev presegajo ona izza turških na valov na Slovensko. Narednik, ki je bil ranjen v
teh bojih in se sedaj zdravi na »tajerskem, označuje divjaštva koroških Nemcev sledeče: »Bojeval sem se v Srbiji, v Črnigori, Albaniji, Macedoniji, v Romuniji, v Rusiji in na .Beneškem, toda takih divjakov, kakršai so korešk1 Nemci, nisem videl nikjer!« Ko smo poslali na Koroško močna oja-čenja, so Nemci zaprositi za prenrrjs, ki je bilo sprejeto. Premirje se je začelo dne 14. ianusrja ob 8 uri zjutraj. Nsmsi so v noči od 13. na 14. januarja na zelo neroden način napravili napad na Lučane ob štajerski meji. Nipad se je ponesrečil. Prekmarje se še žal nahaja v midiarski, MedSimurje pa je v jugoslovanski oblasti.
Slovenki mlaiaaici! Ja£»slavija vas klica? ]
Slovenski Štajer je bil žs od nekdaj znan po svojih vrlih in narodnozavednih mladeničih. Če je slovenska domovina klicala naše mladeniče na delo in pomoč, povsod so bili na mestu. Bili so glavna opora našim voditeljem v volilnih bojih, steber naših izobraževalnih organizacij in opora svojim staršem. Stara nemSka Avstrija nam jei u-bila na tisoče teh naših junakov. V Čistem domoljubju so bili naši tako navdaSeni za bojevanje, da so žrtvovali svoje življenje, zdrave ude in svoje imetje. Več kot štiri leta- so ae bjrili za tuje?, So daj pa kliče naše mladeniče osvobojena Jugoslavija na pomoč. Na kliče jih na vojsko, temveč potrebuje jih samo, da napravi red v domovini in da zastraži naše meje pred vpadom Lihov, Nemcev in MadSarov v naše kraje. Pod orožje so pozvani mladeniči letnikov 1893, 1893, 1897, 1898 in 1899. Prijaviti se morajo pri svojih vojaških poveljstvih najpozneje do dne 20. januarja 1919. Oblast priporoča, da se zberejo vsi mladeniči o-menjenih letnikov po občinah in skupno pod vodstvom žapana pojdejo k zglaševanju, Kdor se do 21. januarja ne bo prostovoljno prijavil za vojaško službo, kakor določa zakonita vladna odredba, njega se bo smatralo za navadnega nbežuika (de-zerterja). Vojaška oblast v Ljubljani je izdala dne 12. januarja ta le razglas:
»V nekaterih krajih se vpoklicauci letnikov 1895—1899 niso odzvali pozivu. Dotičniki se bodo s silo pritirali v vojaško službo ter bodo kot u bežniki najstrožje kaznovani po vojnih postavah. Strogo bodo kaznovani tudi oui, ki dajejo tem u-bežnikom potuho s tem, da jih imajo v službi, jih hranijo, skrivajo ali jim prigovarjajo, naj ne odrinejo v vojaško službo«.
Prepričani smo, da naš h slovenskih mladeui-čnv ne bo treba tirati a silo v vojaško službo, temveč da bodo imeli toliko zdravega razuma in narodne zavesti, da se bodo prostovoljno še za nekaj mesecev postavili v službo jugoslovanske domovine.
Slovenski mladeniči, pokažite se poštenjake, ne bodite ubežniki! Slovenski starši, pošljite svoje sinove na pomoč Jugoslaviji! Bratje, sestre in drugi sorodniki, uplivajte na svoje brate in druge svojce omenjenih letnikov, naj si ne omadežujejo slovenskega iimna z označbo »ubežnik«. Kdor le more, naj se za nekaj časa odtrga od doma in naj stopi v službo domovine!
Slava mladeničem, ki dajo svoje moči do novim na razpolago v času, ko jih najbolj potrebuje!
Žigosanje bankovcev.
Vlada je naročila, da se morajo stari avstro ognki bankovci te dni žigosati, t. j. štemviati Žigosanje se vrši radi tega, da se dožene, koliko papirnatega denarja, ki g» je izdala avstro ogr3ia banka, je v ozemlju jugoslovanske države in da se prepreči uvoz bankovcev iz Nemške Avstrije
SE.Q.VENSKI GOSEOnSR-
16. januarja 191®
Žigosanje se vrši do pondeljka, dne 20. januarja zvečer. Bankovci, ki do tega časa ne bodo žigosani, ne bodo imeli prav nobene veljave. Radi tega mora vsakdo svoj papirnati denar te dni pri nesti na deželi k občinskemo urada, kjer bodo posebne komisije žigosale bankovce. Po mestih in trgih pa bodo žigosanje izvrševali todi denarni zavodi : posojilnice, hranilnice in banke. Kdor pa se hoče izogniti žigosanja bankovcev, pa naj denar enostavno naloži v posojilnici, hranilnici, na pošti, ali pri davkariji. Še enkrat povdarjamo: Ves pa pirnati denar kronske veljave, ki do pondeljka, dne 20. januarja 1919 zvečer ne bo žigosan (štempljan), bo brez veljave. Naj torej nihče ne skriva bankovcev, temveč jih naj ta koj nrse h komisiji pri občini, ali pa jih v hra nilnici ali banki zamenja za že štempljane bankovce. Poznejše jadikovanje ne bo nič pomagalo. Pri občinskih komisijah se mora za vsakega izpolniti posebna tiskovina, na katero se zapiše, koliko posameznih vrst bankovcev je prinesel za žigo sanje. Posamezni izvod tiskovine stane 5 v. Po v darjamo, da žigosani bankovci ne izgubijo svoje veljave,temveč bo v bodoče edino z ožigosanimi bankovci mogoče plačevati davke in obresti ali pa nakupiti blago. Da torej naši ljudje ne bodo imeli škode, naj da vsakdo takoj svoje bankovco žigosati.
Žigosanje bankovcev v Maribora. Okrajno gla varstvo v Mariboru razglaša: Žigosanje (štempljanje) in šte.je avstroogrskih bankovcev (papirnatega denarja) se vrši za stran te, ki stanujejo v mestu Maribor ter v občinah: Stadenci, Radvina, Tezno, Pobrež, št. Peter, Lajteršberg in Krčevine v času: Od 14. prosinca 1919 (torek) do vštetega 20. pro sinca 1919 (pondeljek) vsak dan od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Ves papirnati denar kronske veljave, ki do 2. ure popoldne dne 20. prosinca 1919 ne bo žigosan (štempljan) bo bre^ve-
1	j a v e. I. Žigosanje (štempljanje) bodo sami izvedli sledeči denarni zavodi: Posojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru Občinska hranilnica v Mariboru, Štajerske eskomptne banke podružnica v Mariboru, Anglo avstr. banke podružnica v Mariboru ter Mariborska eskomptna banka v Mariboru. Stranke se v njih lastnem in teresu poživljajo, da nalože svoje prihranke pri navedenih zavodih ali pa da zamenjajo pri istih neštempljane za že štempljane bankovce. II Ž igo sanje se bo pa tudi vršilo pri v to svrho imeno vanih komisiah in sicer: I. komisija v mestni deški šoli 3 na Jožefovi šoli — načelnik: Učitelj Mirko Pučelik. II. komisija v dekliški mestni šoli pri cerkvi Sv. Magdalene — načelnik: davčni upravitelj Ferdo Kocuvan. III. komisija v šoli čč. šolskih sester v samostarski ulici — načelnik dr. Josip Rapoc. IV. komisija v Krčevinski šoli — načelnik prol. Ivan Favaj. — V nižje navedenih trgovinah oziroma trafikah kakor tudi pri komisijah se bodo prodajale prijave komad po 5 vinarjev, katere je izpolniti ter pri komisiji z bankovci cd dati ki bo takoj štempljanje izvedla ter le štemp ljan denar stranki vrnila. III. Štempljanje se vrši z-v vse stranke pri imenovarih denarnih zavodih ter pri obeh navedenih komisijah v sledeCem redu: v torek, dn8 14. t. m. za vse stranke s začetni gp-mi rodbinskega imena A do G; v sredo, dne
15. t. m. za vse stranke z začetnicami H do L, v četrtek, dne 16. t. m, za vse stranke z začet nicami M do P, v petek, dne 17 z začetnicami R do T in v soboto, dne 18. z začetnicami U do Z. — Za V3e stranke, ki bi iz kateregakoi vzroka zamudile gornji rok, se vrši štempljanje v nsdeljo in pondeljek, dne 19. in 20 prosinca 1919 do
2	ure popoldne pri navedenih denarnih zavodih oziroma komisijah. Stranke naj se držijo strogo označenega reda ter naj se ne zanašajo na zadnji dau, da jim iz kateregakoli vzroka ne ostanejo bankovci neštempljani, ker bodo sicer izgubili svo jo vrednost. IV. Tiskanice za prijave se bodo pro dajale v trgovinah gg. Berdaj3, Grajska ulica; Šareč, Tegetthofova cesta; Vidovič, Mlinska ulica; Weixl, Glavni trg; v Cirilovi tiskarni, v glavni trafiki ter v trafikah na Magdalenskem trgn, na Š aidovem trga ter Tegelthofovi ulici (gdč. š;fko) B n ovci (papirnati denar), ki ne bodo do pon celjka. dne 20 prosinca 1919 ob 2. uri popoline Šteli!pijani, bodo brez vrednestj, ker jih državne in jame blagajae ne bodo več jemale v plačilo. — Okrajni glavar.
Bakrena g ulica,
Modro galico za škropljenje trt proti pe-ronospori v letu 1919 priskrbi Siov. kmetijska družba v Ljubljaai vsem vinogradnikom v o-zemlju Naroda« vlade SHŠ ▼ Ljubljani, de so
družbeni udje ali ne, po K 8*50 za 1 kg na vseh krajih razdeljevanja, ki se jih toliko ustanovi, da more priti vaak vinogradnik brez kake imena vredne zamude časa do njih. Ta cena je za celo slovensko ozemlje države SHS enotna in se ne sme nikjer prekoračiti. Vbd naročeno modro galico je takoj in naprej plačati. Na naročila brez denarja se družba sploh ne ozsra. Priskrbo modre galice jamči družba le tistim, ki jo takoj ali vsaj do 1. marca t. 1. naroča, dočim bo z vršite v kasneje došlih naročil zelo dvomljiva ali pa sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modre galice so objavljena v 1. številki letošnjega „Kmetovalca" in se dobi na zahtevo njih ponatis zastonj pri Slovenski kmetijski dražbi v Ljubljani.
Obmejni Slovenci, v Lučane!
Prihodnjo nedrljo, dne 19. januarja pridite vsi v trg Lučane na tabor obmejnih Slovencev, Začetek ob 11. uri. Kakor smo se na merodajnem mesta podučili, je za varnost popolnoma preskrb ljeno. Čete generala Maistra so izdatno ojačes^j.
Žigosanje bankovcev podaljšano.
Ob sklepu uredništva smo dobili iz Ljubljane naslednjo brzojavko:
Na ukaz ministra za fiaanca v Belgrada je rok za žigosanje baakovccv avstro ogrske banke podaljšan do vštetega 2.febraarja 1919. — Dr. Kukovec,
Rut« poiitioi« fosti
Nova slovenska vlada. Kakor se nam poroča iz Ljubljane, bo nova pokrajinska vlada tako le sestavljena: predsednik dr. Janko Brejc, podpredsednik dr. Gregor Žerjav, notranje zadeve okrajni glavar Golja, uk in bogočastje dr. Verstovšek, pravosodje dr. Ravnic ar, socialna oskrb Prepelub, narodno gospodarstvo Aate Kristan. Poverjeništvo za kmetijstvo se dodeli predsedstva. Namesto poverjenika za kmetijstvo bo prideljen vladi kmetijski svet, v katerem bo tadi zastopnik slove askoštajer-skih kmetov. Dr, Brejc, dr. Verstovšek in Golja pripadajo Vseslovenski ljudski stranki (katoliški), dr. Žerjav in dr. Ravnihar Jugoslovanski demokratski (napredni), Prepelah in Kriitaa pa social-demokr&ški stranki.
Lnirovskega pastorja Mahnerta, katerega so pred 14 dnevi»z&prli radi hujskanja proti naši državi, je moralo okrožno sodišče na odredbo Narodne vlade izpnstiti. Proti Mahnerta se je nabralo mnogo obtežiinega gradiva. Mož je n. pr. na pogrebih dveh Nemcev na pobreškem pokopališča imel haj-skajoče govore. Tadi hišaa preiskava je dognala mnogo gradiva, na podlagi katerega bi ga vsako sodišče moralo obsoditi. Radi tega vlada med mariborskimi in okoliškimi Slovenci, katere so 1. 1914 po divjaško in po nedolžnem preganjali in jih imeli po več mesecev zaprte v smrdljivih ječah, veiteo začudenje in ogorčecje. Sicer pa postopanje zoper Mahnerta ni ustavljeno.
Nemški in nemškutarski župani mariborskega okraja so odstavljeni. Na njih mesta so imenovani slovenski možje. Za občino Kamnica je imenovan učitelj Ivan Čepe, Jelovec Fraiic Hiter, Kaniža Jožef Muršec, Le tersberg Andrej Janžekovič, Sv. Marjeta ob Pesnici učitelj Mirko Vauda, Gornja Sv.
!Kungota Martin Volavšek, Slemen Blaž Urbas, Slatinski dol Jožef Šsrbinek, Sp. Jakobski dol Mi | roslav Zinaner Cerknica Franc Lilek, Stadenci pri ] Mariboru Srečko Vokač, Sv. Lovrenc nad Maribo-; rom Alfonz Pernat, Pohorje Karel Visočnik, Po-l brežje Jožef Kock, Ranča Ivan Graho^nik, Rogoza i Franc Malajner, Razvina Franc Rečnik, Radvanje 1 Matevž Potočnik, Tezno Štefan Gselman, Bohova i Franc Frangež Činžat Andrej Hauptman, Črešnje-l vec Simon Pušnik, Osel Martin Kresnik, SmreSno \ Janez Ačko, Sv. Lenart v Slov, gor. Radoslav l Kopič ia Gornja Voličina Franc Vogrin. Namesto dragih nemškutarskih županov se bodo imenovali namestniki v bližnjih dneh.
V Lučane! Pozivamo Slovence in Slovenke pri Sv. Križu, S?. Duhu, Kaoli, Sv. Jarju ob Pe ?., Sv. Kungoti, Svečiai in v špilja, da se kolikor mogoče v velikem števila udeležijo shoda obmejnih | Slovencev v Lučanah v nedeljo, dae 19, prosinca. Začetek ob 11. ari predpoldne.
Slov. Kmečka Zveza priredi v nedeljo dne 19. t. m. po rani službi božji shod pri Veliki Nedelji v ieli. Popoldan isti dan po velernicah je shod v
Društvenem Domu v Središča. Govorita gg. posL M. Brenčič in nadrevizor Vlad. Pašenj&k o poli-tičnem in gospodarskem položaja.
Na Polenšaku priredi Slovenska Kmetska Zveza v nedeljo, dne 26. t. m ob pol 11. ari predpoldne po sv. opravilu v šoli shod. Govorita vla dni komisar okrajnega odbora v Ptuja g. Mihael Brenčič in nadrevizor g. Vlad. Pušenjak. Vsi na velezanimiv shod!
V	Studencih pri Maribora so slovenski del lepakov, ki naznanjajo določila radi žigosanja bankovcev, odtrgali in prilepili samo nemške. Vpra šamo: Kalto dolgo bo amel uganjati Jdrie svoje junaške čine zoper Slovence. Takim ptičem bi se moralo že davno pristriči peruti. A mi Slovenci hočemo biti vedno »nobel« ljudje ter božamo naše neprijatelje samo z mehkimi rokavicami. Vojska nas še ni dovolj podučila.
Jugoslovansko-itaiijanska pogajanja se vršijo v Trstu. Slovence zastopata poverjenika dr. Triller in Remec. Sklenil se bo dogovor o izmeni blaga. O ka i vojski med Italijani in Jagoslovani sploh ni govora. Take lažnjive vesti nalašč širijo nemški listi.
Vznemirjajoče vesti. Po Mariboru in o-kolici so Nemci in nemčurji organizirali širjenje vznemirjajočih vesti. Nekateri jih širijo s tako vztrajnostjo, da kar tekajo od hiša do hiše, od osebe do osebe. Uspeh je ta, da te prazne ia docela neverjetnim bajkam podobne vesti padejo na rodovitna tla celo pri naših Slovencih in Dossbno pri lahkovernih Slovenkah. Mnogi se razburjajo, ker radi vse vidijo črno. Mi smo zadevo zasledovali in smo se na pristojnih mestih o vseh podrobnostih prepričali, da na vseh vesteh, ki se širijo, ni ne trohice resnice. Za razburjenje nimajo naši ljudje niti najmanjšega povoda. Položaj ja za nas ugoden. Oblast bo vse one, ki širijo vznemirljive vesti, prijela in tako kaznovala, da kmalu ne bodo več imeli veselja kaliti mir » širjenjem razburjajočih in lažnjivih vesti. Naše ljudi pa pozivamo, da vsakega širitelja takih novic takoj naznanijo oblasti.
Nedopustno odiranje služinčadi. V zadnjem čase dobivamo pritožbe, da neka mariborska posredovalnica za službe za razno služinčad zahteva za svoj trud pri posredovanju za služba pretirano visoko ooškodnino. Tako n. pr. je zahtevala posredovalnica, koje ime še za sedaj zamolčimo, od deklice, ki je iskala službo natakarice, kar 100 K posredovalnine. Takemu odiranja revne brezposelne služinčadi mora biti konec, sicer pridemo z imeni na dan!
11400 usmrčenj za časa vojne v Avstriji. Nek častnik vojnega ministrstva objavlja Statistiko, ki dokazuje, da je bila bivša Avstro-Ogrska največji rabelj svojim sinovom. Za časa svetovne vojne so vojaška sodišča naše države obsodila t; a smrt 11.400 oseb, ki so tudi bile asmrčene. Od teh na smrt obsojenih in usmrčenih oseb je bilo pomi-"loščenih 3800 oseb, toda še le potem, ko so že bile davno osmrčeue. V to število usmrčenj še pa ni všteto ono ogromno število zlasti vojaških oseb, ki so bile takoj brez vsakega pravoreka kratko-malo na povelje kakega poveljnika asmrčene.
Vsem po nedolžnem preganjanim. Vse tiste o-sebe, ki so vsled preganjanja prejšnje vlade trpe le kako škodo, bodisi neposcedoo ali posre ino, se naj zglase pri pristojnem okrajnem glavarstva ali pa pri mestnem magistratu najpozaeje do dne 25. janaaria t. I.
Narodna vlada SHS v Ljubjani, oddelek za okic bogočastje, je odstavila Ivana Drefhfca; okrajnega Šolskega nadzornika za mesto Maribor in za nadzorstvene okraje Sv. Lenart, mariborska okolica in Slov. Bistrica ter za to okrožje začasno nastavila J. Jurka, okraj, pomožnega učitelja v Mariboru.
Tedenske novice.
Občina Fram je imenovala generala Maistra in glavarja dr. Lajmšica za častnega občana Častitamo!
V	Pariz sta brzojavna pozvana mariborska bogoslovna profesorja dr. Kovačič in dr. Slavič. Gre za določitev severne jugoslovanske državne meje.
Dr. Lnkman poklican v Ljubljano. Bogoslovni profesor dr. Fr. Lukman je dodeljen poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani kot referent za uk in bogočastje. Danes zvečer se dr Lukman odpelje v Ljubljano, kjer bo že jairi nastopil svoj« mesto.
16. januarja 1919.
S EO.VE N S K S £10, S E O D A R,

Duhovniška vest Župnijo Sv. Marjeta nižje Ptuja je dobil č. g Ivan šketa, kaplan v Grižah ter bo inštaliran 1. febrnarj«.
t Župnik Leopold Skuliersky, Umrl je dne l i. januarja po dolgotrajni bolezni vlč g. Leopold Skuhersky, župaik pri Sv. Marku niže Ptuja. Bil je večkrat previden s svetimi \ zakramenti. Umrl je kot svetnik. Umrl je la-vantinski Job. Lani je obhajal čudovit jubiiej j 251etuieo svoje bolezni in do tedaj je oprav- 1 ljal s o j o službo, čeravno z veli d m trpljenjem, j vestno in natančno, kakor redko kateri. Bil j a j izredno nadarjen in pobažen duhovnik in po trpežljiv kakor Job. Posvečen je bil dne 25. julija 1890 in daroval prvo sv. inašo kot tre tjerednik pri s/ojem stricu, župniku v Praski Šleziji. Služboval je kot kaplan v Grižah pri Celju, k er si je nakopal ba'ezea pri »previde- j nju bolnika v strašni zimi, ki ga je tnučila j celo življenje Bil je na Laškem pri Celju 2. > in l. kaplan, 1899 ja postal župu k v Laci j pri Zidanem Mostu, 1904 pa župnik pri Sv. Marku,. Umrl je kot mučenik v s/oieca pokli cu. Bil je Čeh, pa zvest sin sloveaskega aa roda in zvest apostol Gospodov. Blagor mu!
•f* Anton Mravljak. V Vuzenici so imeii dne i 8. t. m. pogreb kakršnega Vuzenica že ni videla ; dolgo, dolgo vrtta let. Spremljali so k gadnjemu j počitku očeta Mravijaka, moža, kskršaih ie rnalo j med nami. Bi! jo nad vss skrben in delaven ga- | sr>odar sebi in tudi občini, kateri ie fapanovai i 20 let. Moli ia deisj, to je bilo njegovo geslo, po j katerem se je ravnal vse svoje življenje. Kakor j granit naših gora tako čist in tako trden je bil j njegov značaj. Svojega odločno slovenskega pre- j pričanja ni nikoli zatajil, nikoli ni omahoval, dasi 5 so mu metali nasprotniki polena pod noge. Nje- j gova hiša je bila središče Slovence*. Tam so se j vršili shodi, veselice in druga zborovanja. Ni mala ; zasluga, da »e ocdotni kra]i niso še bolj poaem- ] čili. je pripisati pokojniku in njegovi hiši. Blage- j mu pokojniku bo ohranjen trajen spomin med obmejnimi Slovenci!
Duhovne vaje za dekleta pri Sv. Jožefa v C* j lju se bodo obhajate kakor druga leta ob dnevih \ večne molitve. Začetek dae 21. t m. v torek na večer. Sklep dne 25. t m. v sobota zjutraj. — j Predstojništvo.
Predavanja o jugoslovanski zgodovini. Prihodnja j nedeljo, dne 19. januurja ba predaval g. dr. Maks j Kovačič o plemenski enotnosti Srbov Hrvatov in f Slovencev. Ker je snov prav sedaj zelo akiuaina, j je pričakovati obilne udelažba Začetek ob 10 uri ] v Narodnem domu, I, nadstropju. — Zgadovinsko j društvo.
Ljudska knjižnica na jezikovni maji prosi vs3 ' tiste rodoljube, ki. imajo shraajaae vse številke j »Slovenskega Gospodarja« in »Malih Nove« iz 1. I 1918, da ji jih blagovolijo odstopiti. Prosimo, da \ se dotične številke pošljejo v uredništvo »Slavea j skega Gospodarja.«
Mariborski Orel je imel v petek, dne 10 dec. \ dobroobiskano zborovanje Govoriii so: dr. Slavič, ! Pušenjsk ¡n Zebot Izvolil se je širši pripravljalni : odbor, ki ima naiogo da do občnega zbora, dne ■< 18 prosinca vse potrebno pripravi. Prihodaja ssja priprsvljalaegst odbora V petek, dce 17. pros nea v i uredništvu Straže. Mladeniči (trgovski in obrtniški j pomočniki, vajenci, sluge hlapci delavci) oglasite | se k Orlu Vpisnje se v uredn štvu »Straže«
Slov. pevsko društvo s sedežem v Ptuju priredi ▼ nedeljo, dne 26. prosinca v citalmšitt dvorani ob 2 nn popoldne svoj XXIV. v?liki občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ako bi ne bilo pri prvem zborovanju potrebnega Števila društvemkov navzočih, se vrši občni zbor 14 dni pozneje, t. j. v nedeljo, dne 9. svečana t. 1. Prijatelji (ce) slovenskega in sploh slovanskega petju, in glasbe se vabile k prav obilni soudeležbi.
Krompir. Kapi se več vagonov krompirja ?o nucbe se naj pošljejo SHS vojaški intendanci v Mariboru, Nagyjeva ulica št 7, I. nad3tr.
Tabor »Svete vojske" bo v nedeljo, 19. janu arja 1919 v Ljubljani v veliki dvorani »Uaioaa«. Začetek ob 9. ari dopoldae. Tra al ba cel dan. Govorili bodo: Nekdo: Da bomo narod poštenjakov! Učitelj E. Gangl: Vzgoja naroda. Dr. M Opeka: Na pesek — ali na skalo? Učiteljica M. Koželj: Vzgoja mladine k treznosti. P. Jeronim Tomac, kapucin iz R*ke: Hrvatska »Sveta vojska«. Dr. Drago Perovič, vseučiliški profesor iz Zagreba: Drultvo abstinenta med Hrvati. Treznost v Srbiji. Govori Brbski Častnik. Dr. žrjav: Kaj moramo gls de alkoholizma zahtevati ed zakonodaja v Jugo-
slaviji. Zdravnik dr. Zalokar: Treznost in nravnost — pagoj zdravega naraiaag* naraščaja Gisia M. Klemenčič: Nravnost in 2eaa. A. Preoelah, komisar Narodae vlade: Mir med nami. Žapnic-piaatilj F. Fiažgar: Sklepni govor. Vsaka društva in vsaka dražba z dežele naj pašijs najmanj ene^a člana in čianica in sicer eaaga najbolj rasam ud da bo potem doma poročal o vseii, kar je v Ljubljani slišal. Gre se za to, da se pastavi zdrav in trden temelj paštsaema in sreiaemi življenja v naši mladi Jugoslaviji. — Na vprašanja, d* bi prišli razamni in zavedni ljudje, dekleta in fantje, na tabor tudi iz Štajerskega, če bi dobili v L ju bljani stanovanje in hrana, se naznanja, da bada dobili, ako pravoiasao naznanijo svoj prihoi »Sveti vojski« v Ljubljani. Ker so ^a poštne zveze sedaj slabe, se ba nekaj preaočišč v Ljubljani preskrbelo tadi za tiste, ki se ne morejo pravočasno naza&aiti. Udeležence s 5:ajerss:ega ba v soboto pri pnhodaih vlakih na koioivra ? Lja-bjan; nekdo pričakoval.	Odbor.
Prodaja alkoholnih pijač omejena. Nar. viaia SH j v Ljubljani je z oz ran na resnost ¡Usa od redila, da je prodaja ia tvSeaja alkoholnih pijač do preklica omejena. Popoiaama je prepovedala točenje ia o oiaia na d?abaa žganih ooojath pijač, le pridsitei ruma ali konjaka k čaja v iz neri do cl za porcijo je dovoljen. G i stilna smaja biti odprte samo da devetih kavarne pa da desetih zvečer. Go3tilaičar ni dilžaa dati eaemi gosta več kakor pot litra vias ah en lite* piva. Mlado stae oseba, ki ša nisa dapoloile 17. leta svoje sta rosti, smajo ioiili v gostilna ia kararae sama v spremstva djraslih svojcev, varnhav, rediteljev ali drugih nadzorovalaih os-^b Javne vessiice, pl^si itd se marajo končati aajka?a?je o poiaaii. G) stilnié trji, kavaroarji, pa tadi prireditelji javnih ve selic se tazanieio. ako zakrivijo prestopke zoper te naredoa, z deaarao globa od 20 do 4010 K. Kazoajsjo se tadi gasije, k p~i preteSu policijske ure Se bbao v gostilni, oziroma kava^ai, aa gla ba od 20 da 200 K. Ako obsojenec ne anre pla čati danarne globe, ae ta izpr?maai v zaporna ki-zen Vss d;narae globe se stekaj a v abožai sklad dotične občine.	A
Stanovanjske težave. Pa poloma stare mačehe Avstrije se je pojavila po vseh večjih mestih, ki ležijo v obmaču drža?a SH5 stanovanjska mizara. Priseljen nemški uradniki in njihove rodbine, taj-ci, sa ostali veJinoma mirao v svojem dosedanje a bivališču; naši, iz tujine upciklieani uradniki pa so takorekoč ostali brez strehe ker sa nemški urad niki in njih d-užiae ša n» odsaijajejo. T» je do vedio našo uarodao vlada k ukreoa, da je itziala posebno zak;n;to niredb* (it. 180 z dae 6 de conbra 1918 in št 190 z dae 9. de^ 1918) glasom katere je občina upravičena poseči po staao-vinjih ki so neaporabljcaa ali nezadostni ap> rabljena ia j b nakazati v uparabo stranka n brez stanovaaj. V Mariboru ia bl^žaji okolici je dasti staaavauj, kajiti imejitelji 3> odsaiai ia so ista torsj smatrati za popolnoma aeup)rabljeaa Rizua taga imajo pasabio imavitejši ¡judie, kojia rolbiaa obstoji iz «ne ali d?eh os?b neraz aeraa ve ika stsaovasja z več kat 3 sobami, ki jim sla Jijo le v namen, da kažejo sv: i laksa3 svoje bla^ostaaje in svoje visoka sacijalaa stališča. OoSinstva *se mjao poživlja, da sporoči ustmaaa ali aismeaa naslove lastnikav hiš ia imejiteljev aeaporabljeaih ali aszaiastao uporabljeaih staaovaaj takaišaji SHS drža/ai oolciji na Stolnem trga št 11, da ista poseže v imena vladaegi «amisirja z\ masto Maribor pa teh staaavaajih ia jih nakiže našim ljadem, ki sa brez streh», oziram* sa pris Lea. posluževati sa skrajaa aezdravih lukenj v preao Čavaaje. — Le n* tak nači i bo možat odpanoSi stanovanjski krizi in spraviti niše ijaii pod pa šteao streho.
Iiložben* okna v Waribora \iastai. mi?istrat razglaša: V smisla § 52 obrt. reia odi-ejajen da marajo pose sta ki izložbiaih oke.i imeti ra stavljene predmete fet se aeobbiadao rabijo za vsikiaaje življenje ka«ar: živila vsji vrst, oalesa, obivala, počivala, per lo, milo 3vače jadiiai oraije a padobao, izvzemši luksas predmetov ozaačeaa 3 cenami. Mastni magistrat ai p/idržuji pravica, da bo pri pravisoko in naopravičeao azaačeaib caaah dotične predmete zaseg si, braz o úra n% o jaiba, ki se ba ob jednem zaradi navijaaia oa aapra vila. Hirati sa pozivljeja vsi g»stilaičarii ia ki-vsraarji, da v snislu ža obstajeiia aarai> t»»c»j skrbija zat>, da ba vssk daa a» vsakomur vidnem mestu v vseh gastom namaaieaih prastjrib nabit ceaik jeiil, ki se tisti du pralajaja, m c nik pijač. Prestapki lega razglasi se boio kizao vali pa obrtnem reia
Mestna tržnic* v Maribora. V paadaljek, dae 13 jaa , sa na Navem G avnen trgu določili iu
izmerdt prostor za mestno tržaico. Ta dni bodo postavili barako, ki ba dalga 20 široka pa 10 rc. B t raka ba razdsljeaa aa dva dela iia vsaki stra ai ba pat prodajala. Zgradaa sicar ua ba imela posebna lepe slika, a bo velikega praktičaaga pomeni, ker bo skušala brez maksimalnih cen regulirati cene živilom.
V	svarilen zgled. Od 4 stotaije maribirskega palka so se mad potja iz Miribara da Razkrižja pri L'utamara samjvo jao odstraaili (iezartirali) od svoje čete aialedaji vojaki: Jažef Kaleac, do ma iz Tr jovs pri Gorici, Ivaa Fazarin od Sv. Jakoba v Slov. gor., Aataa Lin iz Vadraac pri Sred šla, Frins Mjravec iz Laaavcsv pri Ormoža,, Jaako Steplovšek od Sv. Ene pri Podčetrtku, Štefaa Čsraeašek iz Ptajske gore, Martin Čakaa, iz Krapja pri Ljutomeru. Matija Graada iz Vitana pri Središča C ril Orešaik iz Jastreb :ev pri Ormoža, Iraa Magla iz Cvetkov:av pri Veliki Ne delji, iaiel Potačaik iz Vrhal pri Slav. Bistrici Fraac Med g iz Koga pri Središča, Kaarad Rabin iz Laievasi pri Ptuja, Maks Harb iz Dragučove pri Maribaru, Albert Pec iz Maribora, Martin Pa2*o iz Palenšika F*aac Ovaak iz Pesnice ic Jažef Rass iz Dobia. — V31 imaaa«aai sa zasle-davaai kot anvadai ubešaiki (lazerterji) in jih bo zadala zaslaiaai kazaa, Naj boda v sam v svarilen vzgled!
Prekmurski kalendar. Iziel je ravaokar kalen dar
za naročnike »Piovia* ia »Marijinega lista« za 1919. Kalendar ae naročaje podnaslovom: »Jožef Klekl, plebanaš v Nagyio aay, Vasmegye, Ogrsko«. Danar 2 K sa mara naprej plačati. Pod istim naslova« se niročuje prekmaraki tediik »Niaviae«, ki stane na lato 8 K. Vsakem a zavednemu Sioveaca priporočama, naj se naroči na »No vi ne«. Če ga že ne zaaima pi3aaje, pa naj vsaj s to malenkostjo 8 K podpira podjetje naših ubogih prekmurskih Slovencev, ki ša vedaa tičijo pod težsim ogrskim jarmom. Naj bi na bil ta poziv zastonj, — Matjaž Kuzma.
V	Medžimurju so praznovali dae 10, januarja narodni prazaik v oroslavo osvobojenja izpod madžarskega jarma. V Cakovcu se je iz vseh de lov osvobojene damaviaa zbral) nad 10 030 ljudi. Pod milim nebom je bila složbi bi!ja Pa maS? sa je z orala na trga naroda» skupšiiat, ki»r je gavoril z\ Medžimurje dr Novak, Nfa skupžčini jii b la z velikanskim odabra^anjem spreieta resolucija, ki slika trpljenje Jugoslovanov pod madžarskim jarmom in ki ni temalja pravična samoodločbe zahteva priklopitev k Jagoslaviji. Tabor 39 je raz-šal ob prapavaaju na,rain b pismi ia viharnimi ovaci ami kralju Petra ia regeata Aleksaairu
Reorganizacija naše armada. S prv n marcem t. 1. stopi aov začasai naredbeaik jugoslovaaske armade v veljavo Po aavih določilih se opuste dosedanja vojaa okrož a ia damobraa^ka dopolnilna poveljstva ter črnavojniška puvaljstva. Na njihovo mesto stopijo enotno organizirana polkov3a okrožna poveljstva. Po novem na'edbeniku sa naborni dalžaasti podvržeai vsi mišKi od 21. da 25. leta Armada se deli v tri pozive in črno vojsko. Prvi obsega letni* e od 21 da 81 leta, drugi od 82. da 37 iu tretji od 38. da 45. leta, čraa vojaka za skrajna sito. od 46 d) 50 leta Razdelitev v nova polkovna okražja se bi v najkrajšim časa izvedla pi vsej Jagaslaviji.
Vsaka župnija svojo knetijsko pidrulii» ! Ju goslaviji ie treba trdna gospidirske podlage, k aam ji ba v Sloreiiji oskrbsla Sla^eiska kmetij ska dražba v L abljaai, aki p »tom poiraiiic po staaemo njeai udje ia iz/rševalci ajaaih zlatih navodil. Naj sa najde v vsaki župaiji aekaj rodo ljabav, ki bala, aki še nisa, tikaj priiobili vse zav^die kmativalce ia nia. Na sastaaka v Mari bora sa je za letaš ioločili udaiaa 10 K, 6 K se ba paslalo »Slov. kmelij3ki drožbi«, ostala pa porabila za papravilo ia aakap rasaagi oraija. Gled»^ orgaaizacije pidražaic dtja pijasiila S o/, kmetij ska dri?oa v L;ai'jaai. e izvntai strakovai lisi »Kmati/s,lec« ki izide vsaka 14 dai, aaj pride v vsako aaši kmečea hišo Poi aiiic grišie kmetijske druibe ie olo mi)g< premalo. Ta aaptko letos popravimo s ta n da si osaaie vsaka župai ja svoja Knatiiski pairaiaci. Salaj je čas za to dila Pokaž m>, da zaamo izrab ti dasežeaa svo bola tadi zi V3ast?aaiki gospolarsii nii'elat
Zakaj imej vsika žapi ja svojo kmjtijsko po-dražiico? Kar je oaslavaaje olajšan ia dalo v en-žipaiji val ka latje kot ča ja vač žaiiij v eni padražaici. Za tijaiitva ai treaa vač zaaaja aem 35iaa kit prej Vsak zavelaajši kmati/alei lahka sedaj opravlja ta lištva. ča je laii bila pri g'aški tmet jski druSai aad 4030 shveask h adiv. mara jih letos dibiti Sliv. kmstjska d-ilo» aa 3;a jerskem osamlju aajnaaj 10.00). Torej hitra aa dalo!
li stran«
Rek za prošnje za vcjaške pcdpore podaljšaš
NV je ▼ seji dne 9 jan t. 1 sklenila da se pro Snje za prispevek za preživljanje svojcev vpokli canih ali vjetib, «a taklonitve nujno potrebnim svojcem invalidov, padlih, v sled vojne umrlih ali pcgrefianih vojakov, za amerikanske podpore podaljša do 81. jan. t. 1. Podpore se bodo dajale le res nojno potrebnim upravičencem. Vse te profi nje se morajo vložiti pri davkarijah.
Podpore invalidom, Invalidi, ki so vsaj 20% nesposobni za svoj poklic in res ne mcrejo izvrševati svojega dela in so res potrebni, imajo poleg invalidske pokojnine, če jim je že nikazana, pravico do naklonitve, ki znaša po odstotkih Dji hove invalidnosti po 1 K do 1.60 na dan. Inva lidi, ki 6e nikdar niso bili pri superarbilraciji, Daj pismeno potom orožnistva prosijo Da svoje vojno dopolnilno poveljstvo, da jih čimprej pokliče k su-perarbitraciji, pri katori bodo takoj dobili izplačane primerne doklade. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prositi za naklonitev, naj se dajo taki invalidi pregledati pri okrajnem nradnem zdravniku in če jih bo spoznal vsaj za 20 odst. nezmožne za poklic, potem njegovi res nujno po-trebni svojci do 81. t. m. pn svoji davkariji lah ko prosijo za naklonitev.
Pokojnine invalidov, vojnih vdov in sirot. Vse te osebe že nekaj mesecev nieo dobile svojih pokoj nin iz Dunaja po poŠti. NV se je veliko trudila, da doseže redno pošiljanje teh pokojnin. Dunajska poštna hranilnica in penzijska likvidatura zdaj zopet redno poslujeta in sta ravnokar sporočili, da bodo vsi upravičenci dobili zastale zneske in po kojnino za januar le tekom tefa meseca. Kdor bi denarja pa vendar le ne dobil, naj to znatmčDi-mi podatki sporoči »Jugoslovanskemu zastopstvu SHS«, DuDaj, I., Seilerslatte 30/1, ki bo izposlo-valo hitro in ugodno rešitev.
Na mariborski trg je prineslo dne 14. jauuar ja 136 SloveDcev in Hrvatov iz okolice Čakovca cele vreCe fižola, keroze, koruzEe moke, jajc itd. Prodajali eo: fižol jo K 2 40 liter, koruzo 2 K, moko K 2.40, jajca BO—60 v komad.
Razne novice.
Lahek, prav dober iasložek dobe podjetni fan »je in možje v Jugoslaviji. Penodfce naj se stavijo ustmeno ali pismeno uredništvu »Slovenca«, Ljubljana.
Orggristi in cerkveniki dobe prav dober in lahek zaslužek. Pojasnila daje uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Delavci in delavke, spretni, priljubljeni: Prilika se vam nudi za dober postranski zaslužek. Pismene ali uslmtne ponudbe raj se naslovijo: Ured ništvo »Slovenca«, Ljubljana. .
Izgubila je uboga vdova v petek dne 10. jan. opoldne na Glavnem trgu v Mariboru ovitek v katerem je bila pola za dobivanje vojašie pcdpore, glaseča se na ime Ivana Nusdorfer vdova, Te zen pri Mariboru št. 7, ter 100 kron denarja. Uboga vdova prosi, naj ji najditelj vrne saj polo, ker brez nje ne dobi podpore, najditelju pa itak ne koristi.
Oklic. Okrajno sodišče v Ptuju razglaša: Po predlogu varuha nedol. Topolovečevih otrok iz Gradiše pri Leskcvcu se proda dne 18. prositca predp. ob 10. uri na licu mesta v Gradišeh pri Leskovcu hiš. št. 28 okroglo 60 hI novega vina. Vino je večinoma belo, deloma pa tudi rdeče (por-tugizer) Vino je cenjeno na 3 K liter.
Poljedelske stroje in orodje vsake vrste, last nega in tujega izdelka, prodaja najcenejše sloven ska tvrdka D, Stucin na Dunaju, 18, okraj, Hohne-gasse 4. Dopisuje se slovensko.
Gostilno s primernim stanovanjem za večjo družino želi vzeti v sredini mesta v najem boljša družina. Pismene ponudbe v uredništvo.
Lepo darilo. Člani voj. red. Straže v Mariboru so zbrali med seboj kot božično darilo za srbsko siročat znesek K 377. Hvala velikodušnim darovalcem!
Brivci pozor! Narodni svet za trg Sv. Lenart išče inteligentnega brivca, ki bi bil ob enem sposoben izvrševati občinske posle. Enako isti Nar, svet išče narodnega dimnikarja.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno v poslopju stare gimnazije, Koroška cesta Št. 1.
Stencgrafa-strojepisca takoj sprejme odvetnik dr. J03. Leskovar, Maribor, Koroška ul. 1,
Žagarja za navadno žago, ki je vajin samostojno tudi Ž?go brusiti in ustavljati, najraje samca, četudi starejšega moža in mlinarja za navadni mlin, samca, sprejme takoj veleposesho »Slom« (Slomškov dom) na Ponikvi ob juž. žel.
«aas&rt&ag te wmlaum mMsts&ksu ********
BcnyHHBKi pnBEnngB»
16. jannaija'1919
Prednost ima žagar ali mlinsr, kateri je obeh stre k, četudi ene stroke manj vi jen. Nastop sležbe takoj, presto stanovanje in prosta hrana in pri merno dobra plača po dogovoru «
Maribor. Mestni gospodarski urad naznanja, da bo oddal trgovcem večje množine sledečih živil: Nadomestila za kavo v zavojih in vrečah, kumare, sir, poljsko cikorijo, posušeno zelenjad čebulo, ogrsko moko za kabanje in krušno moko, kislo repo, kislo zelje, suhe gobe, papriko, para dižnike, med fitol Ur prazne lesene zavoje za marmelado in prazne sode. Nadalje bo razdeljeval sol med trgovce cd srede nadalje na Rotovškem trgu št 6 Trgorci, ki so že razprodali sveče, se poživljajo, da cddajo karte za s*eče. Tvrdka Mar tinc bo oddajala vžigalice same mariborskim tre likam.
Maribor. Poštni nrad HI. (v Magdalenskem predmestju) Franc Jožefova cesta zopet posluje. Voditeljica urada je gospa M; rob, dosedaj poštari ca pri Gornji Sv. KnDgoti. Uradne ure so začasno od 9. do 4. ure popoldne.
Jarenina. Na starega leta dan smo pokopali iz naše Poličke Vasi nad 80 let staro vrlo gospodinjo Oliko Jager. Na svidenje nad zvezdami!
Sv. Ldvrenc nad Mariborom. Uradni dnevi ma riberskega okrajnega sodišča bodo tekom leta 1919 pri Sv. Lovrencu sledi če dni: 27. januarja. 24. februarja. 24. marca, 28 aprila, 26. maja, 23. ]u nija. 28. julija, 25 avgusta, 22. septembra, 27. oktobra, 24 novembra in 22. decembra.
Sv. Bolfank v S!ov. gor. Dne 5. dec. smo za nesli k zadrjemn počitku posestnika in čevljarja 41 let starega Franca Poštrak iz Eišečkrga vrha. Bil je tudi naroČDik »Si. Gospodarja« in »Straže«. Počivaj v miru!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Španska bolezen je to zshtevala veliko žrtev. Nsjhuife je divjala v občespoštcvani družini Petra Lorberja v G Per čiču. Ugrabila je nadebudnega 16 letnega Jakoba Lcrber in 28 letno Marijo Lorber. Družini naše iskreno sožalje, — Proslava njedinjene Jugoslavije se je vršila 29 dec. Vse slavje je bilo vojaškega značaja. Ves trg je bil v narodnih zastavah. Te je bivši žup8n Fe?d. Golob pred par leti prepovedal, Dne 29 decembra i/? pa pomoloma razobesil srb sko zas avo Došle ceste jz sv. Lenarta je pozdravil predsednik N^rodr ega sveta in tržki župan dr. Weixl. N?to je vojaštvo in gostje odkorakalo k službi božji. Slavnostni govor je prevzil č. g. Fr. Pavlič Po službi božji je bil sbod pod eamoslan-sko lipo. Govoril je stotnik Gcrišck in učitelj Kle menčič. Manifeslacijskega obhoda po trgu se je udeležilo tudi civilno prebivalstvo. Vsa slsvcost se je zaključila z vojaškimi salvami, katerih Trojičani niso zlepa slišali
Bralno društvo Sv. Jurij ob Sčavnfci ima dne 19. t. m., cbčni zbor po večernicah v čitalnici. K o bilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Bolferk pri Središču. Naš obč. odbor je protestiral proti italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja in proti italijanskim nasilstvom.
Ptuj. Občni zbor Kmetijske podružnice za ptujsko okolico je bil precej obiskan. Načelnik g Brenčič kratko poroča, zakaj moramo od graške kmetijske družbe odstopiti in h kranjski kmetijski družbi v Ljubljani pristopiti. G. uradni vodja dr. Pirkmayer pozdravi zborovslce v imenu vlade ter jih izpodbuja k obilnem pristopu Na razna vpra šaoja je takoj odgovoril. Pristopilo je k podružnici kot člani 45 že ta dan in je upati, da jih bo še Dajmaoj 100 pristopilo. Dr. Fermevc pozdravi zbo-rovalce v imenu Narodnega sveta ter predlaga resolucijo, da pozdravljamo njedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadžordževičev. Predsednik še predlage, da odločno protestiramo proti zasedaoju naših najlepših slov. krajev od straoi Italijanov, kar je bilo enoglasno sprejeto.
Št. JanŽ na Drar. polja. Tukajšnje bralno dru Stvo, ki je več let počivalo, je na praznik sv. 3 Kraljev vstalo k zopetnemu delovanju. Vršil se je ta dan občni zbor, ki se ga je udeležilo krog 300 ljudi. Otvoril ga je pevski zbor s pesmijo »Lepa naša domovina«, tudi pozneje so zapeli pevci 2 krasni pesmi. G. župnik je pozdravil zborovalce. Drugi govornik je razpravljal o nalogah izobraže* valnih društev. Potem je g. nadučitelj pozival \ starše, naj bi ficlo podpirali ter skrbeli za izobraz bo in vzgojo otrok. Nato se je izvolil novi odbor.
Sv. Marko niže Ptuja. Dne 5. t. m. smo imeli dobro obiskan shod. Govorili so: gg. gimaazijsa ravnatelj Vajda iz Ptoja, profeser Kolarič in poslanec Brenčič. Pojjudno so poslušalcem poj&sni i naše novo politično stališče, pomen svobode, opo-
f zarjali na velik pomen posebno izobrazbe in organizacije kmetskega stinu in zavračali hudobne hujskarije naših nasprotnikov, bivših Štajerčijan-cev.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, dne 29. decembra po večernicah je imela Kmetijska podr. svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo do 400 gospodarjev in gospodinj, mladeničev in deklet Načelnik podružnice je poročal o delovanju podrui-nice. Nato se je razvil važen pogovor. Sprejeli se se važni sklepi.
Kače pn Maribor«. Opaža so le, da je okrajni zastop v Mariboru priSel v slovenske roke. Prvo, kar se opazi je, da je isti dal postrgati blato po okrajnih cistah. Bil je pa že tadi skrajni čas; nakopičilo se je že toliko blata, da ga že skoraj ni bilo moči pri gaziti. Pa kako tudi ne, saj se že Štiri leta ni zapeljalo niti jeden voz gramoza na Dje in sploh nič popravljalo. Upamo, da se bo sedajni zsstop bolj zanimal za nas poljance, kot stari nemčurski.
Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. jan. smo imeli občni zbor Bralnega društva; popoldne se je pa obnovila Mladeniška Zveza in Orel. Prihodnjo nedeljo po jatranjem sv. opravilu se vrii zborovanje v stari šoli,	govori govornik iz
Maribora o žigosanju papiru&tega denarja in tudi o drogih sedaj važnih vprašanjih za naše ljudstvo Stvar bo vsakega zanimala. — Popoldne po večernicah je mladinski shod. Pridite!
Rnše. V Ruško kočo in Planinko so vlomili 30. ali 31, decembra tatje in napravili okoli 2000 kron škode. Kdor tatove izsledi, dobi 100 K nagrade, bodisi orožnik ali civilist. — Planinsko društvo v Rušah.
Mako'e, Odkar je nastopil tukajšnjo službo nov g. kaplan, č. g. Marko Krajnc, se je pri nas začelo novo življenje v vsakem oziru »Orel« se je zopet zdramil; Kat. izobraževalno društvo jena novo oživelo; Dekliška zveza se je ustanovila in šteje danes že b'izu 200 članic. »Bogoljnba« je naročenih nad 80 iztisov in »Glasnika Najsv. Src* tudi blizu 40 iztisov. Slava! Bog živi in blagoslovi.
Brežice. Protestni shod zoper Italijo in zoper nasilstvo koroških Nemcev se jo vrSil preteklo nedeljo ob velikanski udeležbi ljudstva. Velika dvorana Narodnega doma je bila premajhna. Go vornik prof. dr, Hobnjec je govoril o italijansko jngoslovanskem sporu ter ostro zavračal italijanske zahteve, opirajoče se na londonsko pogodbo. Dri posl dr. Benkovič je pojasnjeval stališče VLS na-fproti novim dogodkom. Naša stranka bo imela veliko zaslombo v bodočem državnem veču, ker je tadi hrvatski in srbski narod pretežno kmetski. Tretji govornik, koroški begunec župnik Gabron je slikal žalostno usodo koroških Slovencev, zlasti voditeljev ljudstva, ter pozival mladino, naj gre branit svojo zemljo, da nas ne bo enkrat zgodovina vsied narodne mlačnosti imenovala izdajalce domovine. Slednjič je Se g. Pečnak kazal na povzročitelje svetovne vojske, ki niso Srbi, ampak svetovalci bivšega cesarja Franca Jožefa, madžarski grof Tisa in nemški cesar Viljem. Narodni vladi v Ljubljani se je poslala resolucija, v kateri se ogorčeno protestira zoper zasedbo jugoslovanskega ozemlja po Italijanih, ter se zahteva za Jugoslavijo celotna Goriška, T/st, Istra in Dalmacija in x gnjevom ugovarja proti nasilnosti in krivičnesti ki jih uganjajo nemSki Korošci, oziroma njihove tolpe proti tamošnjemu slovenskemu prebivalstvu. Govoril je (udi gosp. Urek iz Globokega. Z živijo-klici na prijatelja kmečkega Ijndstva, regenta Aleksandra, je bil krasen shod zaključen. — Popoldne se je vrSil v istih prostorih lepo obiskan občni zbor slov. kat. izobraževalnega druStva na katerem je mladinoljub g. profesor dr. Hobnjee govoril o stanju in dosedanjih uspehih izobraževalnega dela med naSim narodom. Zlasti mladina naj skrbi, da si bo v izobraževalnih društvih iskala pomoči in sred dva za primerno izobrazbo, da bo tudi v prihodnje slovenski narod glede na izobraženost imel prvenstvo v Jugoslaviji. Vsi mladeniči v mladeniSke zveze in dekleta v dekliške zveze!
Sv. Peter na Medvedovem selu. Mlad. Zveza je priredila v nedeljo, dne 12. jan., lepo Vodnikovo slavnost. Domači župnik je orisal pomen prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, mladeniči pa so, večinoma začetniki, prav dobro predstavljali igro »Sarjé.« Igra se v nedeljo, dne .19. t. m„ ponovi. Pridite tudi sosedje!
V Šmarja pri Jelšah se je vršil na Štefanovo protestci shod zoper laško nemško grabežljivost. Vse potrebne je pojasnil župnik Gomilšek. Obširna resolucija se je poslala regentu Aleksandru in NV v Ljubljano.
Q2gQsazaI nmanlEr Eranic Zebot*
&Ü8Í: {.«^»«i' m
gmilBum»-