------   447    ------
Politični pregled.
Grof Hohenwart je izstopil iz odseka za volilno reformo. Povod ttmu je, da je grof Badeni izjavil, da vlada hoče, da se cel načrt vsprejme. Grcf Hohenvvart je spoznal, da so te besede najbolj njemu namenjene. Grof Badeni namreč ne mara pu-titi, da bi grof Hohenwart s svojimi predlogi celo st\ar zavlačeval, temveč hoče, da se vladni načrt brez bistvenih prememb vsprejme. Vodja konservativcev je spoznal, da v odseku zanj ni več mesta in je zatorej iz odseka izstopil. Seveda s tem še ni rečeno, da bi morda grol Hohenwart v zbornici Badeniju ne delal kacih ovir. Toliko je gotovo, da se bode načrt v odseku hitreje rešil iu spravil pred zbornico, bodi kakeršnakoli že potem njegova osoda Grof Hohenwart je pa najbrž že pri konci z njegovim uplivom in po novih dr-žavnozborskih volitvah ga najbrž ne bode več v zbornici poslancev. Prestavili ga bodo v gospodsko zbornico, kjer je mesto za politične upokojence.
Volilna reforma. — Grof Badeni je že predložil cesarju načrt volilne reforme in dobil dovoljenje, da ga predloži državnemu zboru Kakšen je ta volilni načrt, je sedaj še tajnost. Pri svojem nastopu grof Badeni o njem ni dal nobenih natančnejših pojasnil. Kar so Časopisi o njem pisali, so najbrž le ugibanja Dosedaj so skoro vse stranke za vlado, a ločile se bodo pa najbrž kmalu po tem, ko se volilna reforma predloži, kajti vsem strankam najbrž ne bode ugajala. Mej konservativci je celo vtč poslancev, ki so zoper vsako sedaj mogočo volilno reformo, posebno pa zoper to, da bi se delavcem dovolil kak vpliv na zakonodajo. V tem zmislu je nedavno pisal „Grazer Volksblatt", ki je volilno reformo imenoval sleparijo. Po mnenji tega lista volilne reforme drugi ne želi, kakor so-cijalni demokratje. Po našem mnenju jo pa želi vsak pravico-ljub. če je ne žele uredniki tega lista, je to pač le dokaz, da pravicoljubje pri štajerski katoliški stranki ni posebno razvito
Dunajski župan. — Vlada ni predložila dr. Luegerja cesarju v potrjenje za dunajskega župana. Drugi teden bode nova volitev. Protisemitje baje mislijo voliti zopet Luegerja. Grof Badeni se pa ne misli dati prestrašiti, temveč bode razpustil mestni zastop, če se protisemitje ne odločijo koga dru-Eega izvoliti za župana. Pri novih volitvah pa niso več povsem gotovi zmage, kajti ni gotovo, da bi jih podpirali uradniki in učitelji. Tudi Čehi se bodo dvakrat premislili, predno bodo dali protisemitom svoje glasove, ko se je Lueger v svojem govoru po izvolitvi bil postavil tako na skrajno neruškonarodno stališče Če bi na Dunaji nastali kaki izsredi, misli vlada poglasiti izjemno stanje in če bi protisemitje in konservativci v državnem zboru delali vladi zaradi nepoter-jenja dr Luegar;a kake ovire, se bode pa razpustil državni zbor. — Vidi se, da novi ministerski predsednik zares hoče pokazati svojo železno roko.
Trentinsko vprašanje. — Grof Badeni hoče se ba-viti z veliko pozornostjo tudi s trentinskim vprašanjem. Italijani že goje nade, da se izpolnijo njih želje, če bi se to zgodilo, bode pa prišlo slovensko vprašanje na dnevni red. Raz-mere Slovencev na Štajerskem in Koroškem so podobne italijanskim na Tirolskem, če se Italijanom dovoli neka samouprava na Tirolskem, je smemo zahtevati tudi Slovenci na Štajerskem in Koroškem, to tembolj, ker smo Slovenci zvesti Avstrijci, dočim Italijani škilijo čez mejo. Kusini bodo pa v tem slučaji tudi jeli za svoj del dežele zahtevati samoupravo. Vidi se, da se s trentinskim vprašanjem spravi na dnevni red mnogo težavnih vprašanj, katerih rešiti najbrž še ne bode kos sedanja vlada, če tudi se govori o njej, da ima železne roke. Najbrž se niti trentinsko vprašanje pod Badenijem ne reši.
Shod čeških veleposestnikov. — Minoli teden so v Pragi imeli češki konservativni veleposestniki shod. Kneza Karla Schwarzenberga ml. ni bilo na ta shod in se je s tem očitno pokazalo, da je ta mož popolnoma se spri s svojimi tovariši. Knez je hotel biti nekak vodja, za kar mu je pa manjkalo vseh sposobnostij O svojem času je bil s svojim neotesanim govorjenjem dal Nemcem povod, da so zapustili deželni zbor, potem se je vedno drgnil ob Mladočehe in naposled se je pa spri s svojimi lastnimi tovariši. Zgubilo konservativno veleposestvo ž njim ni nič, državni in deželni zbor ne bodeta imela nobene škode, ako njega ne bode v njem, v odseku za volilno reformo, je baš on mnogo pripomogel, da se je sklenil tak načrt volilne reforme, da ni imel najmanjšega upanja, da bi bil vsprejet. On je bil največji nasprotnik nižjih stanov. — Shod veleposestnikov ni postavil za kandidata za deželni zbor nobenega ustavoverca, pa tudi nobenega člana češkega narodnega veleposestva. Gospodje so se postavili na tesnosrčno stališče svojih stanovskih koristij. Izrekli so se tudi zoper čisto zlato veljavo
Rusinska deputacija. — Grof Badeni ni posebno vesel tega, kar pripravljajo rusinski kmetje. Na Dunai pošljejo deputacijo 300 članov, ki bode pri cesarji se pritožila zaradi nerednost' pri poslednjih deželnoaborskih volitvah in ga prosila, da se zabranijo jednake nepravilnostij pri državno-zborskih volitvah. Poljaki si j ako prizadevajo, da bi preprečili to deputacijo. Rusinsko razumništvo bi se še dalo pregovoriti, da se deputacija opusti; a kmetje so pa trdno prepričani, da dobe pravico na Dunaji pri cesarji. Sedaj je vprašanje, če bode grof Badeni mogel kako preprečiti, da bi deputacija ne bila pri cesarji vsprejeta. Deputacija poljskih kmetov ni bila vsprejeta, a drugič pa najbrž tega ne bode moč zabraniti. Za ministerskega predsednika je vsekako jako nepovoljno, ako o njegovem postopanji v Galiciji še sedaj prihajajo take pritožbe.
Bolgarija. — Na dnevnem redu bolgarske politike je zadnji čas prestop kneževega sina Borisa iz katoliške vere k pravoslavni. Dočim narod, posebno poslanci to iskreno žele, ustavlja se temu zlasti njegova mati. Pa tudi knez menda ni posebno navdušen za to, ker mu Eusija za ta slučaj ni dala nobenega zagotovila, da bi ga pripoznala za kneza. Vender je pa knez z ozirom na to, ker želi to narod bolgarski in ve, da bi bilo tudi všeč Eusiji ravno minole dni pooblastil ministerskega predsednika Stojlova, da sporoči poslancem, da bode glede vere princa Borisa vse poskusil, da ustreže narodovi želji. Brezdvomno je torej zdaj, da Boris v kratkem prestopi k pravoslavju. Rusiji pač ta počasnost ni povsečna, vendar se upa, da bo ta korak v kneževi rodovini v zbli-žanje m'j Bolgarijo in Rusijo.
Francija. Znano, da se na Francoskem razni veljaki in vladni možje kaj radi zapletajo v razna sleparstva. To je dalo povod že mnogim rabukam in vsled ednakih dogodkov je palo že dosti ministerstev. Ko je zopet minole dni sociji-lističen poslanec Rouanet interpeloval vlado zaradi sleparstev pri južni železnici in zahteval, da se kaznujejo vsi krivci v tej zadevi, zlasti podkupljeni poslanci in se je vladi očitalo, da hoče vse te sleparije potlačiti, ker so v to zadevo zapleteni nekateri vladni privrženci, je vlada opravičevaje se, zahtevala, da se preide o interpelaciji na dnevni red. Zbornica tega ni storila in sprejela Rouanetov predlog, vsled česar je mi-nisterstvo takoj podalo ostavko. Novo ministerstvo je sestavil radikalec Burgeois, ki je pri razvitji svojega programa posebno zadovoljil socijaliste in radikalce.
Kuba. — Ustaške čete na Kubi so vedno močneje. Očitno je, da dobivajo pomoč iz severne Amerike. Posebno posamezniki, zlasti tovarnarji američanski iz dobičkarije in drugih ozirov prav močno podpirajo ustaše nasproti Španiji. Ta je žrtvovala že velikanske svote za Kubo, a še bo morala če bo hotela ondi   kaj opraviti,   kajti kakor rečeno,  ustaši  sa
------   448    ------
močni. Na noben način pa neče Španija odjenjati. Tudi, če bi se imela zaplesti v vojsko s severoamerikansko državo, ne izpusti Kube. Ravno sedaj se spanjeka vojska zopet marljivo pripravlja na zopetno večjo ekspedicijo na Kubo. Po-množuje svoje parnike in oborožuje novo vojsko 35 000 mož ki ima v kratkem oditi na Kubo. Dosedaj ima Španija na Kubi že 80.000 vojakov.
Madagaskar. — Kakor vemo, je Francija premagala ustaški Madagaskar. Pogodba, ki se je na to sklenila, določa : Kraljica ima pripoznati v vsem vrhovno oblast Francije. Poslednja posreduje v vseh notranjih in vnanjih političnih zadevah. Ne sprejme pa Francija nikake odgovornosti glede dolžnosti j nasproti madagaški vladi, torej tudi ne dolgov ali ugodnostij. Dosedanji prvi minister se odstavi in imenuje novi. Vse madagaskarske Čete se morajo razorožiti in odsloviti. Greneral Duchesne pa bo na novo preosnoval vojaštvo, ki bo pa neposredno podrejeno francoskemu poveljstvu.