ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 18, številka 7, december 2017 božičnih in novoletnih praznikov, f/ Prihajajoče leto 2018 naj vam prinese sreče, zdravja in posiovnih uspehov. Župan, Občinski svet in Občinska uprava Župan občine Markovci Milan Gabrovec Spoštovane občanke in občani. December je mesec praznovanj, čas, ko se oziramo nazaj, mesec, ko gledamo naprej, ko praznujemo, se poslavljamo in se srečujemo. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da smo bili v iztekajočem letu pridni. Če pogledamo naprej, sem prepričan, da bomo z enako ali pa še z večjo energijo delali tudi v bodoče. Ne glede na to, če razmišljamo o preteklosti, ali prihodnosti, bo naša občina še naprej zagotavljala vse oziroma večino javnih storitev: od predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in športa, primarnega zdravstvenega varstva in zobozdravstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva do kulture, od lokalnih gospodarskih javnih služb, prometne infrastrukture, do varstva pred požari in naravnimi in drugimi nesrečami, varstva okolja, delovanja občinskih organov itd. Letos smo se odločili, da naš in vaš koledar dobi obliko, na kateri bodo fotografije, ki najbolje opišejo nas in vas. Na njem se zrcalijo naše in vaše pridobitve, podobe naših vasi in zaselkov. Leto se izteka, pred nami se odpira novo. Želim vam vesele in blagoslovljene božične praznike. Preživite jih v krogu svojih najbližjih, v krogu tistih, ki jih imate radi, tistih, ki vas imajo radi, v novem letu pa veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in poslovnih uspehov. Milan Gabrovec, prof. župan Župan občine Milan Gabrovec je 28. novembra za OŠ Markovci organiziral predavanje Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti. Ob tej priložnosti je ravnatelju OŠ Markovci predal tudi darilo, knjigo z naslovom Brez čebel ne bo življenja, ki govori o pomembnosti čebel za človekovo življenje. Na Ambroževo nedeljo, 3. decembra, ko so se člani ČD Markovci in njihovi gostje po maši zbrali v čebelnjaku, je župan Milan Gabrovec knjigo z naslovom Brez čebel ne bo življenja predal tudi predsednici ČD Markovci, Otiliji Petrovič. IZ MAKKOVCEV Decembrski praznični dnevi Spet smo sredi »veselega decembra«, najbolj prazničnega med vsemi meseci v letu. Kamorkoli pogledamo, nas novoletna okrasitev, oglasi in glasba spominjajo na praznike. Žal pa v hitrem tempu življenja, hitenju in komercializa-ciji/potrošništvu prazniki postajajo samo še »kulisa« za veseljačenje in zabave, za trgovce pa možnost za dobiček. Zato ni odveč, če se vsako leto znova spomnimo, kateri so ti prazniki ter kako si po vrsti sledijo praznični dnevi in običaji. SVETI MIKLAVŽ Sveti Nikolaj je svetnik, ki goduje 6. decembra. Bolj znan je kot sveti Miklavž, ki zvečer, 5. decembra, obiskuje pridne otroke in jim deli darila. Miklavž je škof in je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo in v roki škofovsko palico. Vedno ga spremlja parkelj, ki naj bi kaznoval poredne otroke. Včasih ga spremljajo še kaplan, ministrant in angeli. Preden si otroci prislužijo darilo, morajo zmoliti kakšno molitev. Tisti po-zabljivi se je hitro spomnijo, ko zarožlja parkljeva veriga. V zadnjih desetletjih sta se Miklavžu pridružila še dva decembrska moža, ki nosita darila. Prvi je dedek Mraz, ki je najprej nosil darila otrokom v Severni in Vzhodni Evropi, drugi pa je Božiček, ki smo ga Slovenci »posvojili« od Američanov. Obiski dedka Mraza so pri nas postali pogosti v drugi polovici 20. stoletja. Striček s sivo kučmo in belo brado nosi darila na silvestrski večer, pogosto pa otroke obišče kar v podjetjih, kjer so zaposleni njihovi starši. Božiček, ki darila pušča pod novoletno smrečico na božični večer, je pri nas postal popularen v zadnjih desetletjih, ko družba postaja vse bolj amerikanizirana. ADVENT Je čas pred božičem in je namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda, ko se verniki duhovno pripravljajo na božič. Po katoliškem koledarju se začne četrto nedeljo pred božičem. Letos je to bil 3. december, konča pa se na sveti večer, 24. decembra. V adventnem času si sledijo štiri adventne nedelje. Simbol adventa je adventni venec. Venec je običajno iz smrečja, krasijo pa ga štiri sveče. Vsako adventno nedeljo prižgemo novo svečo. Tako na prvo adventno nedeljo gori le ena sveča, četrto adventno nedeljo pa vse štiri. Adventni čas je tudi čas, ko skrbno počistimo hiše in jih okrasimo z novoletnimi okraski in lučkami. Po hišah zadiši po prazničnem pecivu in piškotih. Včasih so to bile predvsem potice in sadni kruh, danes pa so mize obložene z neštetimi vrstami slaščic. Tudi vasi dobijo praznično podobo z lučkami in okraski. Med otroci je zagotovo najbolj priljubljen adventni koledar z okenci in številkami, v katerih se skrivajo čokola-dice ali druge sladkarije. Vsak dan lahko otroci odprejo le eno okence in s tem odštevajo dneve do božiča. BOŽIČ Z božičem, pomembnim krščanskim praznikom, praznujemo Jezusovo rojstvo. Priprave nanj se začnejo že prvo adventno nedeljo, vrh pa dosežejo na božični večer, 24. decembra. Takrat okrasimo božično smrečico in postavimo jaslice. Ob jaslicah in smrečici se zbere vsa družina, preden se odpravi k pol-nočnicam, slavnostni maši, ki se začne ob polnoči. Z jaslicami se spomnimo dogodkov ob Jezusovem rojstvu. Okrog hlevčka se na travi iz mahu pasejo ovčke, ki jih čuvajo pastirji. Jaslice postavimo pod božično drevo, ki ga prav tako okrasimo. Včasih je bila smrečica okrašena s papirnatimi okraski, piškoti in suhim sadjem, danes pa so jih zamenjali plastični okraski različnih barv in oblik, med katerimi se še vedno najdejo sladki priboljški. Božični dan, 25. december, je namenjen družini. Otroci pa tudi odrasli zjutraj pokukajo pod smrečico, če se pod njo skriva kakšno darilo. Običajno se čez dan zvrstijo obiski sorodnikov in najožjih prijateljev. Z božičem pa še božični prazniki niso pri koncu. 6. januarja praznujemo praznik svetih treh kraljev (Modri iz vzhoda), ki so se v Betlehem prišli poklonit Jezusu, novorojenemu Judovskemu kralju. Na svoji poti so sledili zvezdi repatici, betlehem-ski zvezdi. Jezusu so prinesli tri darove: sveto kadilo, zlato in miro. Na predvečer svetih treh kraljev se po vaseh sliši pesem, saj od hiše do hiše hodijo pevci, oblečeni v svete tri kralje. Da so hišo obiskali sveti trije kralji, vemo po zapisu s kredo na podbojih hišnih vrat: G+M+B z letnico tekočega leta. Kratice predstavljajo prve črke treh kraljev, Gašperja, Boltežarja in Miha (Melhior). K jaslicam na ta dan dodamo figurice treh kraljev. Božični čas se po krščanskem koledarju zaključi s svečnico 2. februarja. Na svečnico je Marija Jezusa darovala v templju, ime svečnica pa izhaja iz običaja, da se na ta dan v cerkvi blagoslavljajo sveče. Najkasneje do tega datuma podremo jaslice in pospravimo božična drevesa. V dneh po božiču goduje več svetnikov, godove pa spremljajo zanimivi običaji: Na štefanovo (26. decembra) je blagoslov konj, saj je Sv. Štefan zavetnik konj in živine nasploh. Verniki k blagoslovu v cerkev verniki prinesejo tudi sol in vodo, ki jo potem dajo doma živini in potresejo po njivi v upanju na dobro letino. Dan kasneje, na janžovo, ko goduje sv. Janez (27. december), se v cerkvi blagoslavlja vino. 28. decembra praznujemo praznik nedolžnih otrok, ki se obhaja v spomin na nedolžne betlehemske otroke, ki jih je dal pobiti Herod v strahu pred novorojenim Judovskim kraljem. S tem praznikom je povezan običaj tepežka-nja, zato ga poznamo tudi pod imeni tepežnica in pametva. Otroci dopoldne hodijo od hiše do hiše in s šibo simbolično natepejo ljudi in jim želijo zdravja. V naših koncih ta običaj poznamo pod imenom frišeksunt. Med vsemi krščanskimi prazniki v decembru pa ne smemo pozabiti na državni praznik 26. decembra, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan so bili razglašeni rezultati plebiscita, s katerim smo se Slovenci odločili za samostojno Slovenijo. NOVO LETO Posebno mesto med vsemi prazniki v letu ima novo leto, 1. januar. Silvestr-ski večer pred tem je upravičeno dobil ime "najdaljša noč v letu", saj na ta večer budni vztrajamo dolgo v noč, običajno v družbi sorodnikov in prijateljev. Zberemo se, da se skupaj poslovimo od starega in hkrati pozdravimo prihod novega koledarskega leta. Večer je vesel in slavnosten, ob polnoči odštevamo zadnje sekunde starega leta. Ko ura odbije polnoč, nazdravimo s šampanjcem in si zaželimo vse lepo v novem letu. Pa ne pozabimo še tega: imena praznikov pišemo vselej z malo začetnico, razen tistih, ki so izpeljani iz lastnega imena (Prešernov dan). Nina Prelog 2 | Št. 7, december 2017 LIST IZ MAJiKOVCEV Miklavževanje v Novi vasi in farni cerkvi V torek, 5. 12., smo v gasilsko-vaškem domu v Novi vasi pripravili miklavževanje za otroke, v sklopu katerega je potekala tudi peka parkljev. Otroci so navdušeno izdelovali različne pekovske izdelke, jih okraševali z rozinami, na koncu pa jih v nestrpnem pričakovanju sv. Miklavža tudi pojedli. Zahvala gre ženam domačega društva za veliko pomoč pri izvedbi. M. K. Št. 7, december 2017 | 3 IZ MAKKOVCEV Srečanje starejših občanov v Prvencih V četrtek, 30. novembra, je župan občine Markovci sprejel občane, ki so stari nad sedemdeset let. Sprejema se je udeležilo 130 povabljenih. Župan jih je prijazno nagovoril in jim tudi na kratko orisal preteklo delo občine ter cilje in načrte za v prihodnje. Kulturni program je bil zaupan KUD Kultura, sekciji Komorni zbor Kor, ki so s svojim ubranim petjem popestrili srečanje. Sledilo je kramljanje ob spominih na leta, ko so bili še mlajši, saj se nekateri občani že dolgo niso videli, to pa je bila prilika za pogovor. V naši občini je več kot 500 občanov starih sedemdeset let in več. Najstarejša občanka je Marija Meznarič iz Strelcev, ki je letos napolnila ose-mindevetdeset let in jesen svojega življenja preživlja v domu starejših na Ptuju. Marija Prelog Župan je nagovoril občane, starejše od sedemdeset let. Udeleženci so bili veseli povabila župana. Foto: Marija Prelog 4 | Št. 7, december 2017 Polepšali smo jim dan LIST IZ MARKO VCEV Stanovalci doma starejših v Muretincih so bili veseli obiska V soboto, 2. decembra, je podmladek RK v Osnovni šoli Markovci skupaj s člani OORK in župnijsko Karitas že tradicionalno organiziral obisk v domu starejših v Muretincih. Najprej je bila sv. maša, ki jo je daroval g. župnik sv. Miklavža iz Zavrča, nato pa je sledil kratek kulturni program, ki so ga pripravili mladi člani podmladka RK v osnovni šoli. Članice OORK in župnijske Karitas so spekle pecivo in druženje se je tako nadaljevalo v prijetnem klepetu in prigrizku. Starejšim stanovalcem smo popestrili sobotni dopoldan, ki je bil že predbožično razpoložen. Z otroki smo obiskali tudi tiste, ki se niso mogli udeležiti srečanja, ker jim bolezen to onemogoča. Tako je Jan, ki je član podmladka RK, kar po sobah stanovalcev zaigral lepe viže na diatonično harmoniko. Bili so zelo veseli našega obiska in si zaželeli, da jih v naslednjem letu večkrat obiščemo. Vodja doma starejših v Muretincih,jo ga. Jelka Sušnik, je bila naše pripravljenosti za prostovoljno druženje že v lanskem letu zelo vesela in njeni cilji, da se dom še bolj povezuje z življenji ljudi iz soseščine, se iz leta v letu uresničujejo. V prihodnje si želi še več takšnega sodelovanja, predvsem pa bo po prenovi večnamenskega prostora še lažje izvesti druženje. S sodelovanjem si tudi mi želimo, da bi otrokom približali delo prostovoljstva, ki ga odlikuje spoštovanje do bližnjega in starejših, iskrenost in poštenost, sprejemanje drugačnosti, osveščenost otrok, da razumejo svoje starše, če jim ti ne morejo kupiti tistega, kar si želijo, ker preprosto ne zmorejo zaradi finančnih stisk. Več in pogosteje se bomo o tem pogovarjali z otroci, lažje bodo sprejemali dejstvo, da ne morejo dobiti vsega na pladnju. Tudi odrasli prostovoljci so dober vzgled otrokom, zato je tudi naša naloga, da jih z dejanji spodbujamo k različnim oblikam prostovoljnega dela. Član podmladka RK Jan Forštnarič je z igranjem harmonike razveselil stanovalce, ki se niso mogli Marija Prelog udeležiti skupnega srečanja. »LEPO VAS POZDRAVLJAM IN SE VESELIM SREČANJA Z VAMI ...« (O SREČANJU STAREJŠIH OBČANOV OBČINE MARKOVCI) Že v naslovu tega sestavka je izražena želja, ki jo je v vabilu zapisal g. Milan Gabrovec, župan občine Markovci; bilo je v drugi polovici novembra. Vabilu v kulturno-gasilski dom v Prvencih smo se mnogi radi odzvali in 30. novembra s prijetnim srečanjem starejših občanov kar napolnili prijetno toplo dvorano tega doma. Nekatere občane, vsi smo že napolnili 70 let življenja (in več), so tja pripeljali prijazni gasilci, morda kdo od domačih ali posamezniki, ki so s seboj pripeljali še koga od vaščanov. Malo smo se ogledali naokrog po omizjih, se razveselili prijateljev, znancev, morda nekdanjih sošolk, sošolcev, nato pa z veseljem prisluhnili programu na začetku srečanja. Najprej nas je nagovoril naš gospod župan, ki je poudaril pomen takih srečanj v predprazničnih dneh, se s ponosom spomnil mnogih lepih dogodkov in uspehov v naši domači občini ter si zaželel, da bi bilo tako tudi v vseh prihodnjih letih. Menil je, da smo lahko vsi skupaj še posebej ponosni na mnoga naša društva, tako gasilska, športna in seveda kul-turno-umetniška. Zaželel nam je lepo druženje v nadaljevanju večera, v katerega nas je z lepo pesmijo pospremil Komorni zbor Kor, KUD Kultura, pod vodstvom Daniela Tementa, našega nadvse uspešnega glasbenika, ki žanje mnoga priznanja za svoje delo s pevci. Ta večer so svoj program prilagodili našim pričakovanjem in mnoge razveselili že s svojo prvo pesmijo Pri farni cerkvici ... Sledilo je še mnogo takih, ki jim vedno radi prisluhnemo in se ob njih tudi marsičesa spominjamo. Daniju in vsem pevkam, pevcem iskrena hvala za resnično lep pevski program, ob tem pa jim čestitamo k mnogim uspehom v nadaljevanju njihovih prizadevanj. Vsi pa bi se radi zahvalili tudi Občini Markovci, g. Milanu Gabrovcu in vsem, ki so dobro poskrbeli za naše nekajurno dobro počutje - to je domače prosvetno društvo z lepim toplim prostorom, z miz pa so se vabljivo ponujale dobrote gostilne Pri Ribeku. Že g. župan nam je omenil, da so želeli našo domačo hrano (nekoč v tem času še posebej - ob kolinah - in res smo se razveselili obeh klobas, mesene in kašnate, pa še pečenke, k čemur sta bila kislo zelje in pražen krompir najboljša priloga. Seveda smo radi srknili kozarček žlahtnega, pa »špricar », morda kak sok, za posladek pa prigriznili rezino. Nič manj veseli pa nismo bili naših medsebojnih srečanj, v katerih smo se spominjali teh minulih let, tistih mladih, poznejših in tudi sedanjih. Poizvedeti o naših družinah in tistih, ki so bili morda na ta dan kakorkoli zadržani. Pozdrave namenjamo tudi njim, pozdrave vsem občanom in tudi najmlajšim - želimo jim lepo prihodnost. Nam pa, ki smo se z nočjo začeli razhajati, voščimo vse dobro za naprej in spet na svidenje ob letu. Zdaj, ko se je že oglasil sv. Miklavž in se vse bolj bliža božič, želimo vsem srečen božič 2017 in mnogo sreče v novem letu 2018. Karolina Pičerko Št. 7, december 2017 I 5 Janko STRELEC Stojnci 122,2281 Markovci TEL.: 02/766 37 71, GSM: 041 651 521 Na novega leta dan odženite vse skrbi stran, široko se nasmejte in v prihodnost poglejte! Srečno 20181 90 let Marije Prelog iz Stojncev V soboto, 2. decembra, je 90. rojstni dan praznovala Marija Prelog iz Stojncev, po domače Kovačova Mica. Marija je odraščala v Muretincih, v Stojnce pa se je preselila po poroki z Alojzom Prelogom leta 1954. S sinovoma Milanom in Janezom so živeli mirno življenje na manjši kmetiji. V zadnjih letih pogosto potoži, da jo zapuščajo moči in da ji zdravje peša. Med naštevanjem svojih težav mimogrede pove njen priljubljen rek »Starost je žalost«, a že naslednji trenutek se nasmeje: »Kdo bi si mislil, da bom dočakala devetdeset let?« Ko sva se pogovarjali o njenem življenju, je povedala, da so ga povezovali težki trenutki, pa vendar je bilo tudi veliko lepega. In kar naenkrat sva spet obujali spomine na otroška leta nas, njenih treh vnukinj, za katere je skrbela, ko so bili starši v službah. Ker težje hodi, je v zadnjih letih bolj ali manj vezana na domače dvorišče, zato se vedno razveseli obiskov sorodnikov, sosedov in prijateljev. Dneve si krajša z reševanjem križank in sudoku ugank, po televiziji pa najraje pogleda kviz Vem! in program TV Veseljak. Vedno je bila vesela in družabna in takšna ostaja še danes. Najljubši so ji trenutki, ko se okrog nje zbere vesela družba in ko jo obiščejo njene tri pravnukinje. Z našo materjo, kot ji rečemo domači, smo njen praznik praznovali tako, kot je njej najljubše: zbrali smo se ob njej in se skupaj z njo veselili in smejali dolgo v noč. Ob njenem jubileju so jo obiskali in ji voščili tudi člani vaškega odbora Stojnci in predstavniki Društva upokojencev Markovci, česar je bila še posebej vesela. Še na mnoga leta, draga mati! Nina Prelog 90 let Ane Strelec iz Prvencev Ann Strelec v družhi sovnšrnnk in sodelavk Knritnsn Ana Strelec se je rodila v Novi vasi pri Slanovih, nato pa se je poročila v Prvence k Županovim. V zakonu sta z možem bila zelo povezana. Rodili so se jima štirje otroci: trije sinovi in hčerka. »Žal je najstarejši že pokojni, kar je za mater je to največja bolečina,« je nekoliko zamišljena povedala. Danes jo razveseljuje 9 vnukov in tudi pravnuki, ki se jih zelo razveseli, ko jo obiščejo. Vesela je bila tudi obeh sovaščank, ki sta sodelavki Karitas. Ana Strelec je svoj visok jubilej praznovala v avgustu, sodelavke Karitasa in članice Rdečega križa pa smo ji voščile na medgeneracijskem srečanju v Muretincih, saj je ga. Ana v tem letu postala tudi stanovalka doma. Želimo ji veliko zdravja in dobre volje tudi v prihodnje. Marija Prelog 6 | Št. 7, december 2017 50 let zakoncev Čuš iz Stojncev Micka in Peter Čuš V soboto, 25. novembra 2017, je minilo 50 let skupne življenjske poti zakoncev Petra in Marije Čuš iz Stojncev. Zlata nevesta Marija je bila rojena 24. 1.1947 z dekliškim priimkom Krajnc v takrat izjemno revnem okolju haloških Gradišč. Ker mati ni imela možnosti poskrbeti za otroka, jo je k sebi vzela njena bodoča botra iz Muretincev. Tam je v družbi bratranca in sestrične preživela otroška leta. Po končani OŠ v Gorišnici je pomagala na skromni kmetiji in hodila na delo tudi drugam, kar je bilo v tistih časih nekaj povsem vsakdanjega. Pri starosti 20 let se je Marija zaposlila v Domu upokojencev v Muretincih, kjer je delala vse do upokojitve leta 1997. Zlati ženin Peter Čuš je bil rojen 27. 6. 1946 v Stojncih na majhni kmetiji Čuševih. Bil je drugi otrok v družini z bratom in sestro. Po končani OŠ v Markovcih se je šel učit za mizarja v Ljubljano, ker je tam dobil učno mesto pri zasebnem mizarskem mojstru. Po pridobitvi poklica je moral oditi na odsluženje vojaškega roka v JLA, ki je trajalo 18 mesecev. Kasneje se je zaposlil v takratnem Mizarstvu KK Ptuj. Ker je vsakdo iskal čim boljšo zaposlitev, zlasti pa boljše plačano delo, je tudi Peter dobil priložnost na sedanji UE Ptuj kot vzdrževalec ter tam ostal približno 25 let, vse do upokojitve. Peter in Marija sta se spoznala že v rosni mladosti in se dokaj mlada tudi poročila. Kmalu po poroki je privekala na svet hčerka Darja, leto za njo pa še sin Darko. Časi za mlado družino so bili zelo težki. Za začetek sta uspela dobiti v najem majhno sobo v Muretincih. Po letu dni sta se preselila na Petrovo domačijo v Stojnce. Začela sta s prenovo stare hiše, vendar sta se kasneje odločila za novogradnjo, kar je v tistem času bilo izjemno težko. Z medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo sta premagala vse težave ter poskrbela za otroka, ki sta si ustvarila svoje družine. Danes preživljata zasluženo upokojensko življenje v svoji hiši v Stojncih ter se veselita obiskov otrok in vnukinj, ki ju radi obiskujejo. Zakonca sta praznovala svoj zlati jubilej v družbi najožjih sorodnikov in prijateljev, ki so jima pripravili majhno presenečenje in jima polepšali ta prekrasen dogodek. Ob jubileju sta bila deležna številnih čestitk in izrečenih dobrih želja. Vsem dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Lista iz Markovcev, ki jima želi predvsem še mnogo zdravih let. TM LIST IZ MAKKOVCEV Zlata zakonca Toplak iz Strelcev Zlatoporočenca v družbi župana Istega dne kot pred pol stoletja, 11. 11. 1967, ko sta prvič stopila pred matičarja v Gorišnici, sta po 50 letih v krogu sorodnikov, znancev in prijateljev ponovno izrekla svoj DA Viktorija in Franc Toplak iz Strelcev. Tokrat sta zvestobo potrdila in si jo ponovno obljubila v poročni dvorani v Markovcih. Njuni priči sta bili hčerki Alenka in Sonja. Obred zlate poroke je opravil župan, g. Milan Gabrovec, ki je zlatoporočencema čestital ter jima izročil darilo za njuno petdesetletno skupno življenje ter vse svate povabil na kozarček domačega. Vsi skupaj so jima nazdravili ter zaželeli še vrsto zdravih in srečnih let. Zbrana družba je zlato slavje skupaj z muzikanti nadaljevala v vaškem domu v Prvencih. Zakonca sta se spoznala leta 1963, poročila pa na isti dan in ob isti uri, kot sta pred dnevi slavila zlato poroko. Zlati ženin Franc se je rodil 1925. leta v Prvencih in je sin mame Apolonije in očeta Franca Toplak, ki je v mladih letih padel v partizanih. Ženin Franc je bil in je še vedno zelo uspešen razvojni orodjar novih izdelkov. Zaposlen je bil kot vodja razvoja v Panorami na Ptuju. Opravljal je zelo pomembne funkcije v naši krajevni skupnosti, saj je bil predsednik sveta krajevne skupnost in večletni predsednik PD Prvenci-Strelci. Zlata nevesta Viktorija se je rodila 1947. leta v Zamušanih in je hčerka Viktorja in Amalije Sok. Z velikim veseljem je opravljala poklic trgovke vse do upokojitve. Ženin in nevesta sta si v Strelcih zgradila topel dom, kamor sta se preselila takoj po poroki. Rodili sta se jima dve hčerki, Alenka in Sonja, ki sta prav tako srečno poročeni. Na vprašanje o tem, kaj ju je najbolj povezovalo v zakonu, sta soglasno dejala: »Medsebojna ljubezen, spoštovanje, razumevanje drug do drugega in hčerki Sonja, Alenka z zetoma Dragom in Andrejem, nato pa vnuki Urška, Luka in Anja, ki so nama še bolj obogatili najin zakon«. Lepim željam in čestitkam se pridružujemo tudi člani uredniškega odbora Lista iz Markovcev. Ivan Golob Mednarodni dan prostovoljstva 5. december je mednarodni dan prostovoljstva, ki ga je leta 1985 razglasila Organizacija združenih narodov. Gre za dan prostovoljcev in prostovoljk, ne glede na to, v kakšnih društvih ali kot posamezniki delujejo in pomagajo ljudem, ki jih pestijo takšne ali drugačne težave ter jim sami niso kos oz. si sami ne znajo ali ne morejo pomagati. Najstarejša humanitarna organizacija in verjetno najštevilčnejša je Rdeči križ, nekoliko mlajša Karitasin še mlajša Slovenska filantropija. Ob teh je še nič koliko manjših organizacij in društev, ki prisluhnejo težavam in problemom malega človeka in pomagajo po najboljših močeh. Brez prostovoljcev bi bilo življenje v Sloveniji za marsikoga v stiski še bistveno težje, kot je. V letu 2016 je bilo v Sloveniji evidentiranih preko 1300 organizacij in društev, v katerih je aktivnih več kot 300.000 ljudi, ki pomagajo in so pripravljeni pomagati. Temu številu je potrebno pridati še kar nekaj ljudi, ki pomagajo, čeprav niso člani nobene humanitarne organizacije, in delujejo po svojem pre- So dnevi in (reniilki polni srefe- in. milino, Ico oči zapremo in si zaztlimo. naj u* mino. V1», kar je vlaku, je novim Jelom naj ibludi! V»7 kar ji L1 dobra, naj jez vekomaj «lan.*! Najj v miru irrij nelno val objame!' OBČANKAM TN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE 1T.R SfcEČNO, ZIMIAVO IN USPEŠNO LETO »1«! V«ii«dbarNevivJi PCP J."«™ ™ Kflojffiitû» iniine Nmt vm iiigBKjttil« timbe pričanju in svojih zmožnostih pomagajo. V občini Markovci je prostovoljstvo zelo dobro organizirano. Občinski odbor Rdečega križa in župnijska Karitas delujeta z roko v roki, prostovoljna gasilska društva in tudi druga društva pa prav tako združijo moči in pomagajo. Tudi v OŠ Markovci je številen in aktiven podmladek RK, ki deluje pod mentorstvom profesorja Milovana Milunica in se uspešno vključuje v aktivnosti. Vselej se najdejo ljudje, ki so se znašli v težavah zaradi takšnega ali drugačnega vzroka in tukaj so za njih prostovoljci, humanitarci, da jim po svojih najboljših močeh pomagajo. Čestitke vsem prostovoljcem ob njihovem dnevu in velika hvala za delo, ki ga opravljate. Ignac Habjanič Št. 7, december 2017 I 7 IZ MAKKOVCEV Obisk hotela Delfín tokrat malo drugače Hotel Delfin v Izoli poznajo predvsem mnogi upokojenci, ki tam letujejo enkrat ali tudi dvakrat na leto, saj je hotel v lasti ZDUS. Tudi to jesen je ponudil po posebni ceni 7-dnevni aranžma in dodal še avtobusni prevoz. Tako je z območja PZDU Spodnjega Podravja od 20. do 27. novembra letovalo približno 240 upokojencev, med njimi tudi nekaj iz DU Markovci. Ker so člani našega društva vsakoletni obiskovalci tega hotela, je prišlo do ideje, da bi se društvo v hotelu v okviru animacijskih večerov tudi predstavilo. Stekli so pogovori z vodstvom hotela in nastopili smo 22. novembra ob 20. uri. Nosilec predstavitve našega društva je bil naš Hišni ansambel, ki je k sodelovanju povabil še Vaške pevce iz KD Bukovci, ki pa so sicer tudi vsi člani DU. Tako smo na hitro zrežirali predstavitveni večer in se z dvema kombijema zapeljali v Izolo. Po večerji je sledil večer s Hišnim ansamblom DU Markovci in Vaškimi pevci KD Bukovci. Po uvodnih melodijah je prisotne pozdravil in na kratko predstavil društvo predsednik Anton Majerič, nato pa je animacijo programa prevzela Otilija Markovič v njenem zabavlja-škem slogu in domačem narečju, kar so prisotni odlično sprejeli. Vsi prisotni, približno 300 gostov hotela, je bilo izjemno navdušenih in program zaključilo s plesom. Trud vseh nastopajočih je bil poplačan. Prva izkušnja je zelo dobra in morda bo še kdaj priložnost za ponovitev. TM Pri kmetijah Veršič in Poljanec na tradicionalnem slovenskem zajtrku V sklopu projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerem sodelujemo vsako leto, smo v Vrtcu Markovci pripravili številne dejavnosti. Na fotografijah smo si ogledali značilno hrano slovenskega zajtrka in se o njej pogovarjali. Pogledali smo tudi, od kod to hrano dobimo. Iz papirjev in tulcev smo likovno ustvarili čebelice, iz tulcev krave, iz škatel hlev in čebelnjak, nekatere skupine v našem vrtcu pa so to upodobile na risalne liste s tempera barvami ali drugimi likovnimi tehnikami. Poslušali smo tudi pesmi in pravljice o čebelah in kravah. Preko video projektorja smo si ogledali pridobivanje medu in obiskali bližnje jablane. Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka so nas med zajtrkom obiskali še čebelarji Čebelarskega društva Markovci. Z obiskom so nas počastili še župan, direktorica občinske uprave, ravnatelj in vodja vrtca. Obiska so naši otroci bili zelo veseli. Z otroki iz skupin Balončki, Smeški in Sončki smo se odpravili na večji pohod in obisk h kmetijama Poljanec in Veršič v Novi vasi pri Markovcih. Na kmetiji Poljanec nam je gospod Marjan Poljanec pokazal krave in prikazal molzenje mleka. Veliko je povedal tudi o splošnih značilnostih krav in o pridobivanju mleka, pokazal pa nam je tudi ostale živali, ki jih imajo na kmetiji. Na koncu so nas z njegovimi bližnjimi še zelo prijetno in prijazno pogostili. Pri kmetiji Veršič nam je gospa Jožica Veršič podrobno in zanimivo prikazala pridobivanje moke. Pokazala nam je različna žita, že mleto, pakirano moko, ki se jo pri njih da tudi kupiti, in seveda mletje moke v njihovem mlinu. Spekla je kruh, ki smo ga lahko poskusili. Otroci so bili zelo veseli obiska kmetij. Obema kmetijama se iskreno zahvaljujemo za njihovo izčrpno predstavitev in prijaznost. Ob koncu projekta smo v vrtcu spekli še kruh in se posladkali z medenimi jabolki. Otroci iz skupine Balončki so za vse ostale otroke v vrtcu in njihove vzgojiteljice odigrali glasbeno dramatizacijo »Živali in kmetje«, ki je požela veliko pohval. V sklopu projekta so naši otroci spoznali veliko novega ter preživeli prijetne in vesele trenutke. Mateja Gabrovec 8 | Št. 7, december 2017 UST LZ MARKO VCEV »Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.« "* ; Kultumo-umelniško društvo MarkoVski /vpn predstavlja mil Čarobni božič V I i 1 radicionahn božični koncert \ ' . ob dnevu samostojnosti in enotnosti ¡t- A >\;/ - /¿i?' prazniku sv. Štefana. \ ^jK ( / Program za vse gcncracijc smo pripravili: wfy Cerkveni pevski zbor sv. Marko, Komorni zbor Glasis, hkžMin. Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček * v • ¡n mladinska glasbena skupina. -fes.'' t i * .** Vljudno vabljeni v torek, 26.12.2017, >1? prihfrj Pije tik božičnih jjrfrzniicih tfci-tn želimo \Seli1cp lej?ik trenutkov z najbližjimi) V noVem letu pfi ireče, in uspehov?. Vasici eefecr frulLtnSci Aktivnosti v zvezi z izgradnjo hitre ceste HAJDINA-ORMOŽ Župan Občine Markovci, Milan Gabrovec, je 28. novembra sklical sestanek vseh županov, ki so kakorkoli povezani z izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož. Vse prisotne je najprej pozdravil ter podal uvodne besede o izgradnji omenjene ceste. Predvidena je bila do leta 2013, a žal se do danes še ni zgodilo nič. Država želi sedaj to cesto s spremembo državnega lokacijskega načrta prekategorizirati v glavno cesto. Izpostavil je, da je za občine, preko katerih je predvidena trasa hitre ceste Hajdina-Ormož, najsprejemljivejša južna varianta, ki v manjšem delu poteka preko območja Nature 2000, vendar za Ministrstvo za okolje in prostor ni sprejemljiva. Izpostavil je primere evropske prakse, kjer območje Nature ni bila ovira za izgradnjo hitre ceste. Opozoril je, da je država neod-zivna, saj ne odgovarja na številne pisne zahteve (nazadnje oktobra 2017) in da bo potrebno, da občine stopijo skupaj in s skupnimi aktivnostmi poskušajo doseči, da do gradnje hitre ceste po t.i. južni varianti pride čim prej. V razpravi, ki je sledila, so prisotni ugotovili, da je cilj vseh občin, da se izgradnja hitre ceste doseže preko območja Nature 2000. Strinjali so se tudi, da je sedaj najprimernejši čas, saj poteka sanacija mostu čez Dravo, ki je državni projekt. Do sedaj so bile pripravljene le številne študije na temo hitre ceste, dejanskih aktivnosti pa je bilo bolj malo. Cilj aktivnosti županov je, da se s strani Ministrstva za okolje in prostor pridobi prevlada javne koristi nad območjem Nature 2000. Mestna občina Ptuj se je zaveala pridobiti podatek o prometu čez Puhov most v času gradnje mostu v centru mesta, Občina Zavrč pa o prometu na mejnem prehodu Zavrč. IP cerkev sv. Marka. Št. 7, december 2017 I 9 1,131' [r¿ MARKO YCE V www.nskorant.si ns.korant@gmail.com @nskorant MEDNARODNI OTROŠKI TURNIR »KORANTOV POKAL 2018« 13. 1. 2018 U-7 (2011 in mlajši) U-11 (2007 in mlajši) 14. 1. 2018 U-9 (2009 in mlajši) U-13 (2005 in mlajši) PRIJAVNINA NA TURNIR: 50€ • Pokali + nagrade za najboljše 3 ekipe • Pokal + nagrade za najboljšega strelca, vratarja in igralca turnirja • Medalje za vse udeležence turnirja • Topel obrok + pijača • Bogat srečelov in zanimiv spremljevalni program • Odlična gostinska ponudba • GOST PRESENEČENJA! PRIJAVE NA TURNIR: E-mail: ns.korant@gmail.com 041 538 027 (Simon) 041 578 442 (Tomaž) DVORANA OŠ MARKOVCI (Markovci 33d, 2281 Markovci) VAŠKI ODBOR STOJNCI želi vsem svojim vaščankam in vaščanom prijetno praznovanje božičnih praznikov, v novem letu pa zdravja, zadovoljstva in prijaznih nasmehov. VSE DOBRO V NOVEM LETU 2018! BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! V UPANJU NA BOLJŠE ČASE PONOSNO PRAZNUJMO DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Naše storitve fizično in tehnično varovanje b servis in montaža sistemov varovanja b protipožarno varovanje b servis gasilnikov in hidrantov b usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom b trgovina Z novo podobo v novo jubilejno leto M VARGASAL CLAN SKUPINE TALUM VARGAS-AL d.o.o. Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo www. vargas-al.si, T 02 7995 411 10 | Št. 7, december 2017 LIST IZ MARKO VCEV Občni zbor Društva podeželskih žena občine Markovci Članice društva podeželskih žena občine Markovci smo se 2. soboto v decembru zbrale na rednem letnem občnem zboru, ki ga vselej povežemo s prednovoletnim srečanjem. Tako smo se letos družile v soboto, 9. decembra, v gasilsko-vaškem domu v Novi vasi pri Markovcih. Ker smo v društvo včlanjene žene iz vseh vasi iz občine, je posebnost naših srečanj to, da se vsako leto dobimo v drugi vasi. Članice iz vasi, v kateri se dobimo, so naše gostiteljice in so zadolžene za to, da pripravijo in pospravijo prostor, spečejo pecivo in med druženjem poskrbijo za pijačo in kavo. Na občnem zboru so se nam pridružile predstavnice sosednjih društev in društev, s katerimi več sodelujemo. Letos so bile z nami članice društev gospodinj: Videm, Draženci, Spuhlja, Zavrč, Cirkulane in Gorišnica. Pridružili so se nam tudi podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec, g. župnik Janez Maučec, predsednik PGD Nova vas, predsednik Konjeniškega društva Nova vas in podpredsednik vaškega odbora. Za kulturni utrinek je poskrbel Hišni ansambel Društva upokojencev Markovci in Lana Podrenek. Obiskal nas je, sicer z nekaj dni zamude, sv. Miklavž s svojim spremstvom in obdaril vse prisotne. Naše delo sproti predstavljamo v pričujočem občinskem časopisu, a naj vseeno na kratko orišemo aktivnosti minulega leta. Kot že vrsto let doslej, se članice vsak teden v letu dobivamo na ročno-delskih delavnicah v prostorih gasilskega doma v Novi vasi. Izdelujemo zelo različne izdelke. V januarju smo se udeležile tečaja izdelave in krašenja tort v Borovcih. V začetku februarja smo skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj izvedle tradicionalno 16. ocenjevanje pustnih krofov. Potekalo je v župnijski dvorani. Krofe so na ocenjevanje prinesle tudi članice sosednjih društev. Naslednji dan smo naše društvo predstavljale v gostišču Villa Monde v Spuhlji. Za obiskovalce smo kuhale tradicionalno predpustno nedeljsko kosilo. Sestavine za te jedi smo poiskali na kmetijah v naši občini. Kosilo je bilo sestavljeno iz: predjedi - ocvirkov namaz, hren in domač kruh, »hrtiševe« (kostne) juhe z domačo ribano kašo, fižolove juhe s kislo smetano, glavne jedi: rdeče meso iz razsola, domače klobase, pečene svinjske glave, dušeno kislo zelje in pražen krompir z ocvirki, solate - endivije z bučnim oljem in rdeča pesa. Sladica pa so bili domači krapčiči oz. pustni krofi. Ob pomoči še ene članice sta krofe pripravili v domači kuhinji predsednice društva Slavice Vincek. Ta dan sta jih ocvrle okrog 200. V avli okrepčevalnice smo pripravile še bogato razstavo, na kateri smo predstavile naše delo in na tem mestu goste sprejele z dobrodošlico: aperitivom in slaniki. To je bilo nadaljevanje projekta Bogastvo okusov podeželja, v sklopu katerega smo zbrale recepte in so predstavljeni v kuharski knjigi. To knjigo lahko še vedno kupite na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. V februarju so bili na duhovnih vajah v župnišču skavti, za katere smo pripravile delavnico priprave ocvrtega peciva. Pred začetkom pustovanja smo se odpravile na kopanje v Bioterme Mali Moravci, da smo nabrale novih moči. V pustnem času je veliko naših članic sodelovalo v karnevalskih skupinah, ki predstavljajo našo občino po Sloveniji in tudi v tujini. Ob materinskem dnevu smo si ogledale kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi in druge zanimivosti v občini Lenart. Ugotovile smo, da na kmetijah, ki smo jih obiskale, uspešno gospodarijo mladi gospodarji, starši pa jih pri tem podpirajo in jim pomagajo pri delu. V aprilu smo sodelovale pri praznovanjih, ki v tem mesecu potekajo v naši občini. Spekle smo pecivo in pomagale pri strežbi gostov ob farnem žegnanju - Markovi nedelji. Ob občinskem prazniku smo s hrano, ki so jo pripravila druga domača društva, postregle vse goste, ki so se udeležili osrednje prireditve. Junija smo kolesarile ob jezeru do Ptuja in se na poti domov ustavile v športnem parku v Zabovcih, kjer smo imele malico in se ob tem tudi naklepe-tale. Kljub vročini smo se v juliju odpravile na ekskurzijo po Vipavski dolini do Nove Gorice in Svete gore. Oktobra smo za predstavnike iz dolenjskih občin spekle ocvirkovke in jih sprejele v Novi vasi, kjer so si ogledali rezultate LAS-ovega projekta, v sklopu katerega je postavljena krušna peč. V novembru smo okrasile farno cerkev ob zahvalni nedelji. Med letom smo obiskale vrtec in osnovno šolo v Markovcih in izvedle različne delavnice. Predstavnica društva se je udeležila srečanja predstavnic društev kmetic, gospodinj in podeželskih žena iz Upravne enote Ptuj, ki je bilo letos v občini Vitomarci. Članice iz Stojncev smo so se udeležile tekmovanja v peki jabolčnega zavitka, ki ga je organiziralo Društvo gospodinj Zavrč, članice društva iz Nove vasi pa so tekmovale v ročni izdelavi rezancev v Dražencih. 12. decembra smo se dobile v Novi vasi, pripravile različne pogače in jih spekle v krušni peči. Predsednica se je ob koncu zahvalila gospodu župniku in podžupanu za dobro sodelovanje Podoben program dela, kot smo ga izvedle v letu 2017, smo sprejele tudi za leto 2018. Program bomo med letom še dopolnjevale. Vabimo vse članice, da se nam pridružijo pri različnih aktivnostih. Vabimo vse žene iz občine, ki bi se nam želele pridružiti, da to čimprej storite in prinesete nove ideje in predloge, da bomo delo našega društva v prihodnje še izboljšale oz. popestrile. Upravni odbor VjtfKJ OMOfli .fOC:m, , fo tifio ga ¿aspriganja, (ra pravje, tía vsak.o sreči zdaj sanja, sanji postanejo ju. tri mtnica, vese§e pa íimo na neéu ptica, 9{aj muía zadovoljstva postanejo veG%p in vse skrbi naj zamenja sreča tiha. +.*■ + v u^ru vO Fvr*i'a 1. Ki:- fc v*nfi ■ ÍH«. Ki hwú ■ A 0 KMA 60 kto 201$ srečno, zdravo, prijazno ijj ^ iti z (jttéeznijii bogato, vam iefi 'Turistično tfruM na ofičine ¡Mflriíjwiíi. Št. 7, december 2017 I 11 LIST IZ MARKO VCEV Biodinamika kot temelj nove kulture V novembru je OORK v sodelovanju z Naravoslovo-izobraževalnim društvom (NID) Sapientia, katerega predsednica je naša občanka, farmacevtka Vesna Forštnerič Lesjak, organiziralo zelo zanimivo predavanje z naslovom Biodinamika kot temelj nove kulture. V goste smo povabili Meto Vrhunc, nekdanjo predsednico društva Ajda Vrzdenec. Bila je pobudnica in začetnica biodinamike v Sloveniji in je leta 1991 ustanovila prvo biodinamično društvo Ajda Vrzdenec. Čedalje več ljudi se ukvarja z vrtnarjenjem in se ozira na kozmične sile narave. Meta Vrhunc je po osnovni izobrazbi ekonomistka in prevajalka. Društvo je izdajatelj tudi pri nas zelo priljubljenega Setvenega priročnika po Mariji Thun, prevaja in izdaja pa tudi drugo literaturo s področja biološko-dinamičnega gospodarjenja. Predava in izvaja izobraževanja ter delavnice iz zapuščine filozofa in znanstvenika dr. Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Gospa, ki izraža posebno karizmo in energijo, res ne kaže, da ima že šestin-sedemdeset let. Aktivno osvešča ljudi z različnimi delavnicami in predavanji po celotni Sloveniji. Predsednica društva Sapientia, mag. farm. Vesna Forštnerič Lesjak, z njo sodeluje že nekaj let. Čeprav je morda naslov predavanja bil za koga težko dojemljiv, nam je Vrhunčeva prikazala trenutno podobo današnjega sveta. Čas je, da se začnemo prebujati in se vrnemo k primarnemu življenju na Zemlji. Skozi zgodovinska obdobja nam je prikazala razvoj človeka, kako je od ribiča in lovca v toku tisočletij obvladal vse, kar lahko štejemo k samooskrbni kmetiji, kot smo jo poznali v prvi polovici prejšnjega stoletja (od živinoreje do poljedelstva, pridelovanja semen, predelave pridelkov in mesa, nege sadnega drevja, dela z gozdom, gradnja ...). To v naših očeh danes neprecenljivo in zelo široko znanje se je iz roda v rod prenašalo na številno potomstvo. Začenši z razvojem mest in industrije je skozi leta taka oblika kmetovanja razpadla v specializirane veje. Imamo samo poljedelstvo, na stotinah hektarjih le monokulturno pridelovanje z umetnimi gnojili, pesticidi, herbicidi itd. Za rodovitno prst to pravzaprav prinaša smrt. Humusa je vse manj in plodnost zemlje se vse bolj manjša. Rastline, ki jih pridelujejo na ta način, ne rodijo več dobro kaljivih semen; degenerirajo in izgubljamo jih. Na drugi strani imamo kmete, ki se ukvarjajo samo z živinorejo, pogosto v velikih farmah. Nihče več ne misli na živali, vsak misli le na prirejo. Krma in reja peha živali v bolezni in degeneracijo, dogaja se nekaj podobnega kot s plodnostjo zemlje. Povedala nam je, da se je dr. Rudolf Steiner, ki je utemeljil tudi antropozof-sko medicino, evritmijo in waldorfsko pedagogiko, že leta 1924 odzval prošnji nemških veleposestnikov, ki so že takrat opažali, da se pridelki zmanjšujejo, bolezni na rastlinah pa so vedno pogostejše Mati Zemlja je pešala s svojim zdravjem. Steiner je menil, da le zdrava zemlja daje zdrave rastline, da je potrebno zemljo oživljati. Imel je osem predavanj, ki so jih poimenovali Kmetijski tečaj, kar predstavlja temelje biološko-dinamičnega kmetovanja in vrtnarjenja. Zemlji, ki ji usihajo življenjske moči, lahko pomagamo tako, da delamo ob upoštevanju kozmičnih interakcij in ritmov. Da bi rastline spet razvile sposobnost sprejemanja kozmičnih energij in postale vitalne, je dr. Steiner kmetom priporočil izdelovanje in uporabo posebnih pripravkov in ravnanje po kozmičnih ritmih od setve do spravila pridelkov. Steinerjeve modrosti biodinamike je povzela Maria Thun, ki je z natančnim opazovanjem in zapisovanjem prišla do številnih ugotovitev in jih tudi znanstveno utemeljila. Osnova biodinamike so ekološko-bi-odinamično pridelana semena in sadike, kompost iz gnoja in rastlin za gnojenje, kolobarjenje ter posebni biodinamični preparati za nego zemlje in rastlin, kot je: preparat gnoj iz roga, kremen iz roga, kamilični, rmanov, koprivov, hrastov, re-gratov in baldrijanov. Dokazano je, da določeni planeti posredujejo svojo energijo preko točno določenih rastlin na Zemlji. Tako v obliki toplote deluje planet Merkur na kamilico, Saturn na baldrijan, v obliki svetlobe Venera na rman, Jupiter na regrat, Mars na hrast. Ozvezdja preko Lune vplivajo na določene dele rastline: oven, lev in strelec s toploto delujejo na oblikovanje plodu. Bik, devica in kozorog preko elementa zemlje vplivajo na oblikovanje korenine. Dvojček, tehtnica in vodnar s svetlobo delujejo na cvet, rak, škorpijon in ribi pa preko elementa vode na list. »Ali se zavedamo, kaj vse je prisotno v hrani, ki jo uživamo?« je prisotne vprašala Meta Vrhunc. Z ozaveščanjem zdravju škodljivih ostankov in praznih snovi v pridelkih na eni strani in vitalnih energij, katere so lahko nosilci zdrave substance, bomo lažje razumeli, katera hrana je vir naše vitalnosti, kako se človek prehranjuje celostno in kaj mu prinaša zdravje. Našo moč, ki ni zgolj fizična, dobimo od hrane, ki jo jemo. Bolj zdrava, bolj živa je naša hrana, več življenjskih sil prinaša. Lahko bi rekli, da je bila nekoč vsa hrana tako dobra kot biodinamična; Egipčani so bili fi zično tako močni, da so lahko gradili piramide. Naše današnje zdravje in moč je odraz hrane, ki jo uživamo. Biodinamični kmetovalci in vrtnarji iščejo predvsem kvaliteto in ne kvantiteto, hrano pridelujejo v tesni povezavi z zdravo, življenja polno zemljo in njihov glavni kriterij ni izkupiček na hektar (izrabljene) zemlje, temveč nega zemlje in rastlin, nega živali in skrb za človeka. Biološko-dinamična metoda je najstarejša in do danes v svetu najodlič-nejša metoda pridelovanja resnično zdrave hrane. Zraven visokih pridelkov zagotavlja trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje, ohranja zdravje rastlin, živali in človeka. Delo v skladu s kozmičnimi ritmi, izdelovanje in uporaba biološko--dinamičnih pripravkov so posebnosti metode na eni strani, na drugi pa tudi razlog, da je moderna stroka, ki nemerlji-vega ne more sprejeti, do biodinamike še vedno zadržana. Meta Vrhunc nas je s svojimi bogatimi izkušnjami navdušila in nam podala v razmislek, kako odgovorno se bomo morali pričeli obnašati do svojega telesa, soljudi, predvsem pa do matere Zemlje. Ali je biodinamika res temelj "nove" kulture? Ne, je nekaj najbolj naravnega, le delati, učiti in slediti ji moramo znati, kot so to nekoč že vedeli in znali naši predniki. Marija Prelog Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Štirje pevski zbori s Ptujskega osvojili Tudi Komorni zbor Glasis je prejel zlato priznanje. Foto: arhiv društva Zlato priznanje z odliko sije pripel Komorni zbor Kor iz Markovcev. Foto: arhiv JSKD Na Osnovni šoli Gornja Radgona je na enem od šestih regijskih tekmovanj odraslih pevskih zasedb nastopilo ducat skupin. Med njimi so bile štiri s ptujskega območja, vse so osvojile priznanja. Komorni zbor Kor Markovci (zborovodja Daniel Tement) je prejel zlato priznanje z odliko, Komorni zbor Glasis Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon Markovci (zborovodja Ernest Kokot) zlato priznanje, Ptujski kvartet Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Ptuj (vodja skupine Gregor Lačen) srebrno in Komorni moški zbor Ptuj (zborovodja Mihael Roškar) bronasto priznanje. Komorni zbor Kor je prejel tudi posebno priznanje za najboljši mešani zbor, Komorni zbor Glasis pa priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja renesanse. Regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Na njih lahko sodelujejo male pevske skupine ter ženski, moški in mešani zbori. Vodja območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc je pojasnila: »Pravico do prijave imajo zasedbe, ki so sodelovale na Naši pesmi 2016, Sozvočenjih 2016 ali pa so jih na najmanj regijsko raven predlagali strokovni svetovalci na območnih revijah. Merila za izbor na tekmovanje so: kakovost prijavljene zasedbe, umetniška vrednost programa in primernost programa zasedbi zbora. Spored mora obsegati umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano od leta 1987 do danes, slovensko ljudsko pesem (v priredbi ali izvirni obliki) in dve skladbi po lastni izbiri.« EM OBVESTILO OBČANOM Spoštovani občani in občanke. Obveščamo vas, da bodo Dravske elektrarne Maribor pričele z gradnjo nadomestnega cestišča preko jezu Markovci v ponedeljek, 11. decembra 2017, in ta dan zaprle prehod preko mostu čez dovodni kanal hidroelektrarne Formin za ves promet. Most bo zaprt do predvidoma konca januarja 2019. Dovoz oziroma promet do jezu iz smeri Markovci proti Vidmu bo preusmerjen čez naselje Nova vas pri Markovcih. Promet preko jezu bo od 11. decembra 2017 dalje urejen izmenično enosmerno s semaforji. Za nevšečnosti in vnaprej javlje-ne zapore v času gradnje se vsem prebivalcem opravičujemo ter vljudno prosimo za razumevanje in strpnost. Dravske elektrarne Majna Šilih, vodja službe za komuniciranje 12 | Št. 7, december 2017 LIST IZ MARKO VCEV Mladi gasilci so pekli pice Spet prišel je tisti čas, ko se poslavljamo od starega leta ter veliko upamo od prihajajočega. Pred nami so veseli dnevi praznovanja, obdarovanja, voščil ter še veliko ostalega. Ker v gasilskih organizacijah posvetimo veliko časa naši gasilski mladini, organiziramo tudi novoletne delavnice. Tudi letos je komisija za delo z mladino na OGZ Ptuj v mesecu priredila novoletne de lavnice za vse mlade gasilce iz OGZ Ptuj. Delavnice so bile 30. novembra v dvorani PGD Nova vas pri Markovcih. Sodelovalo je 140 mladih gasilcev in mentorjev. Našo gasilsko poveljstvo občine Markovci so zastopala naslednja društva: PGD Bukovci, PGD Stojnci, PGD Markovci, PGD Zabovci in PGD Prvenci-Strelci. Le tos smo k sodelovanju povabili pekarskega mojstra iz pekarne Kolamerca iz Bukovcev, gospoda Branka Fiderška. Tako smo na delavnicah pekli slastne pice. Naš gost nam je predstavil zgodo vino nastanka slastnih pic. Aktivnost in iznajdljivost pri ustvarjanju mladih gasilcev sta pokazali, da smo s temo delavnic dosegli želeni cilj. Da je bilo še bolj pestro, je poskrbel tudi letošnji kuhar Janko v svoji kuharski opravi. Pri peki pic, ki smo jih pekli v krušni peči, sta nam pomagali domačinki Silva Fridauer ter Brigita Po ljanec. V čast si štejemo tudi obisk predsednice MS podravske re gije, tov. Aleksandra Majcen. Ob koncu delavnic so mladi gasilci povečerjali svoje dobrote in nazdravili s sokom. Posebna zahvala Kmečkemu mlinu Korošec za podarjeno moko, podjetju Horvat drva za podarjena drva, domačinki Silvi in Brigiti ter mentorjem in mentoricam mladine OGZ Ptuj. Se vidimo na naslednjih novoletnih delavnicah. Janko Fišinger, predsednik MK OGZ Ptuj Št. 7, december 2017 I 13 IZ MAKKOVCEV Tajska je rajska (1. del) Siv, deževen in hladen november. Kot nalašč primerna druga polovica meseca za pobeg v kraje, kjer se končuje deževna doba. Letos izbira države sploh ni bila težava, saj imajo letalske karte proti Bangkoku, glavnemu mestu Tajske, relativno nizke cene, če jih pravočasno kupiš. Tokrat sem se na potovanje v Azijo odpravil s prijateljem, skoraj sosedom, Matejem. Pot sva začela 16. novembra, ko sva iz zagrebškega letališča preko Dohe v Katarju poletela v Bangkok. Prvič sva imela priložnost leteti s trenutno največjim potniškim letalom na svetu, Airbus A380, ki v dveh nadstropjih skupno lahko pelje kar 644 potnikov. Na letalu so tudi privatne suite, SPA zone, bari. Ni kaj, kljub nekaj turbulencam zares zanimiva izkušnja. Po dobrih desetih urah v zraku pa šok: iz hladnega Zagreba prihod na več kot 35 stopinj plusa z relativno zračno vlago okoli 90 %. Telo potrebuje kar nekaj dni, da se navadi na nam neobičajne vremenske razmere. Tudi v poletnih mesecih, ko je pri nas največja sopara, ni tako močna kot ta v tropskih delih sveta. V petih minutah človek postane prepoten od glave do pet, vsa obleka je naenkrat mokra. Pa nič zato, če potuješ z dušo in srcem, te takšne stvari ne ganejo, niti ne spravijo v slabo voljo. Po prihodu na bangkoško letališče in opravljenih mejnih formalnostih, ki so se zavlekle več kot uro in pol (ob prihodu na Tajsko moraš izpolniti poseben obrazec, ki ga oddaš mejni kontroli, prav tako pa ti že na letališču potisnejo v roke obrazec, ki ga moraš izpolniti ob odhodu iz države), sva pot z letališkim vlakom nadaljevala v center mesta, kjer sva že imela rezerviran hostel za dve noči. Izkazalo se je, da je mesto pravi blodnjak ulic, saj sva porabila več kot dve uri, da sva našla hostel, kljub temu da sva uporabljala vso tehnologijo, ki nam je danes na voljo. Ko prideš iz majhne Slovenije v mesto, ki ima 10 milijonov prebivalcev, se ti prav vse zdi zanimivo in počasi dojemaš, da je svet veliko večji, kot se zdi. Za Tajce pregovorno velja, da so zelo prijazni in ustrežljivi ljudje. To se je absolutno izkazalo tudi v praksi, saj se je na naju v trenutku, ko sva stopila iz vlaka v centru mesta, prilepila priletna ženica (znala je tekoče angleško, kar je na Tajskem redkost) in naju začela usmerjati proti najinemu prenočišču. Seveda sva v dobri veri sledila njenim navodilom in čakala avtobus številka 503, vendar sva po slabi uri ugotovila, da se je ženica zmotila ali pa sva se ji zdela zgubljena popotnika, s katerima se želi malo pošaliti. Odločila sva se, da greva kar peš do hostla, vendar sva dokaj hitro v nepopisni vročini obupala in najela tuk-tuk, neke vrste moped na treh kolesih, ki lahko pelje tudi 5 ljudi in je pogosto prevozno sredstvo v vsej Aziji. Za smešno malo denarja sva v desetih minutah prispela do hostla, kjer sva si po naporni poti najprej na kratko spočila in nato nadaljevala raziskovanje mesta. Ker sva nekatera najina prenočišča že rezervirala doma, sva upoštevala, da imajo klimo. Neverjetno super je bilo pol ure pod njo. Že se nama je mudilo na železniško postajo, da rezervirava nočni vlak za Chiang Mai, ki se nahaja cca. 800 km severneje od Bangkoka in je drugo največje mesto na Tajskem. Tajska je kar se tiče organizacije turizma zelo razvita, saj imajo na vseh javnih mestih neke vrste informatorje, ki te usmerjajo in ti dajejo pojasnila. Ob vstopu na postajo sva tudi doživela rahel kulturni šok, saj je ura bila 6 zvečer in iz siren po mestu se je oglasila državna himna. Vsi domačini so se ustavili in mirno stali, za čas ko je igrala himna. Po koncu so se priklonili in odhiteli vsak svojo pot naprej. Na železniški postaji sva na žalost ugotovila, da sva prepozna za rezervacijo vlaka in prijazna infor-matorka naju je poslala do prodajalca avtobusni kart, naj poskusiva z avtobusom. No, ta prodajalec je bil res svojega denarja vreden, saj nama je hotel na črno prodati karte za 5000 BHT (baht je denarna enota na Tajskem, 1 evro je približno 38 bahtov). Ker se nama je to zdelo absolutno predrago, sva se odločila, da raje v miru spijeva odlično Tajsko pivo (Chang, Singha, Leo, Tiger sodijo med najbolj popularna in znana piva na Tajskem) in se odločiva, kako bova potovala naprej, ko odide-va iz Bangkoka. Pot naju je zanesla na Khao San Road, najbolj znano ulico na Tajskem, kjer se zvečer tre ljudi. Ulica je polna prodajaln, barov, restavracij ... Na tem mestu lahko kupiš dobesedno vse, od tuk-tuka do seksa. Prodajajo tudi različne delikatese, med njimi najbolj izstopajo ocvrti škorpijoni, kobilice, črvi in stonoge. Glede na to, da sva v Bangkoku bila komaj nekaj ur, še nisva zbrala poguma poskusiti njihove spe-cialitete. Na tej ulici sva tudi naletela na turistično agencijo, kjer so prodajali vse vrste izletov po Tajski in tako sva se po dveh urah pregovarjanja s turistično delavko uspela dogovoriti, kako priti na sever. Po osebi sva plačala 2000 BHT za tri dni severa med plemeni in povrat-kom na otok, ki leži na JV Tajske. Seveda je tukaj bila všteta tudi hrana in lokalni vodiči ter vsi prevozi. Kar nisva mogla verjeti, da sva lahko sklenila tako dobro kupčijo, bila pa sva prepričana, da se je potrebno dolgo pregovarjati in pogovarjati, da se lahko zmeniš kaj dobrega. Po taki kupčiji je potrebno tudi nazdraviti ... Pa sva preživela prvo noč v Aziji. Zbujanje v sobotno jutro in boren zajtrk v hostlu .. Šele na popotovanjih človek ugotovi, kako malo dejansko potrebuje za zadovoljstvo. Banana, kos toasta, peciva in pred nama je bil nov dan odkrivanja čudes v Bangkoku. Odpravila sva se v kraljevo palačo, ki je bila zelo blizu najinemu hostlu in, glej ga zlomka, v vrsti za vstop je čakalo, dobesedno rečeno, milijon ljudi. Promenada, ki je namenjena kraljevim sprevodom, je bila natrpana ljudi, ki so mirno stali v vrsti in čakali na vstop. Senco so si delali z dežniki, medicinsko osebje je delilo vodo in posredovalo v kolapsih ljudi, ki jih ni bilo malo. Tudi midva sva se najprej postavila v vrsto. nato pa se prerinila čez množico, saj sva ugotovila, da je za turiste drugi vhod, sploh pa nama ni bilo jasno, zakaj toliko ljudi potrpežljivo čaka v vrsti. To sva ugotovila šele naslednji dan. Sicer pa je sobota v budizmu sveti dan (budizem se šteje kot uradna vera na Tajskem) ka- kor v krščanstvu nedelja. Ta dan so ljudje oproščeni davkov in morate si misliti, kako trgovci in branjevci po vsej sili ta dan hočejo prodajati. Ko sva se končno prebila do kraljeve palače, v okviru katere je tudi mnogo čudovitih templjev in prav vsi so okrašeni z zlatom, naju je vojak poslal ven, ker sva imela oblečene kratke hlače, kar pa se na tako svetih krajih seveda ne spodobi. Po sprehajanju po mestu naju je ustavil mimoidoči in nama za cca. en evro ponudil enourni ogled mesta s tuk-tukom. Izlet je vključeval obisk dveh templjev, tempelj velikega Bude (Big Buda) in tempelj Srečnega Bude (Happy Buda) ter obvezno postanek v trgovini z metraž-nim blagom in oblekami, ki pa jih že v dogovarjanju za ceno prevoza nisva imela namena kupiti. No, ves izletek je potekal čisto v redu. Pri Srečnem Budi nama je menih malo razložil budistično teorijo ter naju povabil k molitvi. Stala sva ob Budi, morala sva se ga dotakniti, gospod pa je mrmral molitev. V vsakem templju, ki ga obiščeš, se je potrebno sezuti, na splošno pa se Tajci sezuvajo (predvsem v manjših krajih) vsepovsod, pred trgovino, gostilno ... Noge za nih veljajo kot leglo nečistoče in grdega. Tako je prepovedano kjer koli dati noge na stolm pa tudi čevlje je prepovedano nositi privezane na nahrbtnik. No, povsod, kjer nama je voznik tuk--tuka ustavil, naju je na dogovorjenem mestu počakal, le pri zadnjem ogledu ga kasneje, ko bi naju moral odpeljati nazaj tja, kjer naju je pobral, ni bilo, pa tudi plačala še ga nisva. Dejansko sva si zastonj pogledala stvari, ki bi si jih v lastni režiji težko. In prav v tem je čar potovanja z »backpacki« (potovalni nahrbtniki), prepustiš se deželi in ljudem, v kateri si. (se nadaljuje) M. M. 14 | Št. 7, december 2017 Glasbena šola s srcem za vse Izteka se leto, ki nam bo ostalo za vedno pri srcu, saj smo prav letos ustanovili AccordArt, zavod za glasbeno izobraževanje. Eno izmed področij delovanja je poučevanje glasbe v najširšem pomenu besede, s čimer smo s septembrom pričeli tudi na Osnovni šoli Markovci. Odločili smo se ustvariti glasbeno šolo posebne vrste, ki je v preteklosti ni bilo mogoče nikjer obiskovati. Naš namen je glasbo predajati na sproščujoč način, pri katerem učenec z veseljem obiskuje uro instrumenta ali temeljne urice. Tako se gradi pristen, pozitiven odnos do glasbe in razmerja učenec-učitelj. Postati naš učitelj ne pomeni samo vrhunsko obvladati svojega instrumenta. Pomembno je znati izbirati besede, saj se zavedamo, kakšen vpliv imajo na otroka. Stremimo k cilju, da vsem, ki so udeleženi v našem procesu, glasba ostane spremljevalka v življenju ob različnih priložnostih, da jo nosijo v srcu in v njih zbuja lepe spomine ter jim dvigne razpoloženje v težjih trenutkih. Velikokrat slišimo: »V otroštvu sem si želel ... V otroštvu nisem imel možnosti igrati tega in tega instrumenta.« Glasba ne pozna omejitev. Prav zato izobražujemo tako otroke kot odrasle. Ker je december čas obdarovanja, vsem bralcem Lista iz Markovcev, ki se glasbeno še ne izobražujejo, a bi si to želeli poskusiti, ponujamo: - 1 mesec brezplačnega obiska Glasbenega ustvarjanja za otroka od 6. do 10. leta starosti in - 1 mesec brezplačnega obiska instrumenta po lastni izbiri. V kolikor bi želeli sodelovati v obdarovanju, nam pišite na elektronski naslov info@accordart.si ali pokličite (040 339 751). V letu, ki prihaja, vam želimo veliko srečne glasbe v vaših srcih. Naj vam prinese pozitivno nadgradnjo na vseh področjih. Veliko poguma ob izpeljavi zadanih načrtov. POZOR, DEFIBRILATOR POVEČA MOŽNOST PREŽIVETJA! Defibrilator odloča med življenjem in smrtjo. V Sloveniji imamo od štiri do šest zastojev srca na dan, v takšnem primeru pa je nujno kar se da hitro oživljanje, sicer reševalci, ki od obvestila do prihoda lahko potrebujejo tudi od 10 do 15 minut, ne bodo mogli več pomagati. Ob srčnem zastoju človek po desetih minutah brez pomoči umre, možgani pa se okvarijo že veliko prej. V takšnem primeru je pomembno, da se ne obotavljamo, ampak nemudoma ukrepamo, pomagamo ter se ne ustrašimo. Za vse omenjeno je v naši občini Markovci poskrbljeno že v petih vaseh: v Bukovcih na gasilskem domu, v Prvencih na gasilskem domu, v Markovcih pred glavnim vhodom osnovne šole iz smeri pokopališča, v Stojncih na stavbi vaškega doma in v Zabovcih na gasilskem domu. V prihodnje bodo nameščeni tudi v ostalih vaseh. Naprava defi brilator deluje avtomatsko. Aparat glasovno vodi osebo, ki ga uporabi v slučaju nujne trenutne pomoči ob zastoju srca. Člani in članice dveh ekip prve pomoči CZ, ekipa prve pomoči CZ Občine Markovci in ekipa RK CZ Občine Markovci so že v lanskem leto prikazovali delovanje defibrilatorja v naših vaseh. Žal, spoštovani občani in občanke, se vas je zelo malo odzvalo našemu povabilu. Po novem letu bomo spet ponovili prikaz delovanja tega življenjsko pomembnega aparata. Vabljeni na predstavitve! Ivan Golob, poveljnik CZ Občine Markovci Pavel Horvat: Praznični december VCLIKA BOZICNO-NOVOLCTNA PRIRCDITCV »ZA MRlt IN VftlKC« sreda, 27. decembra, ob 16. uri ^ v večnamenski dvorani Markove! ^^ ^t^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ * Osrednja gostja bo ^ ALENKA KOLMAN j Gbsbeno-plesna zabava za otroke ■ Otroški pevski zbor vrtca Markovci ■ Zmagovalki predizbora prireditve Otroci pojejo in se veselijo Markovci ■ PLESNA ŠOLA MAM BO . DEDEK MRAZ bo razdelil sladkarije Ustvarjalne delavnice: ® ® ■ PIKAPOLONICA ^rtC ■ POSLIKAVE OBRAZA - \jJ' Brata Malek - Rekreacijsko društvo Eleja ■ ČAROVNIK AVGUSTINO ■ Društvo prijateljev mladine Ptuj Pokrovitelji: občina markovci Iz delavnice Izdelaj svoj venček Na prvo decembrsko soboto smo v gasilskem domu v Markovcih v sodelovanju z OORK organizirali delavnice, ki smo jih poimenovali Izdelaj svoj venček. Priskrbeli smo ves potreben material za izdelavo, ki ni bil »navaden«, temveč smo uporabili nekoliko drugačne, posebne okraske. Udeleženci so s prispevkom 12 € izdelali venček po svojih željah. Nastalo je 20 krasnih adventnih venčkov, ki so si jih ustvarjalci odnesli na svoje domove. Z izvedbo delavnic smo zadovoljni, presenetilo pa nas je dejstvo, da so udeleženci prišli od drugod. Le malo oz. zgolj 2 člana sta bila iz naše občine Markovci ... Že sedaj vas toplo vabimo na delavnice, ki jih bomo izvedli tudi prihodnje leto. To bodo že 3. delavnice zapovrstjo. Vabljeni! Anja Zupanič Št. 7, december 2017 I 15 LIST IZ MARKO VCEV Pevci MoPZ Markovci gremo abrahamu naproti Pevci Moškega pevskega zbora Markovci smo v soboto, 25. novembra, v farni cerkvi sv. Marka izvedku koncert, na katerem smo se poslušalcem predstavili s t. i. klasičnim repertoarjem moškega zborovskega petja. Že naslov koncerta »Abrahamu naproti« je nakazal, da bo tokratni koncert nekoliko drugačen. Bil je uvertura našemu jubileju abrahamu, s katerim se bomo srečali v letu 2018. Svoje misli in spomine o nastajanju moškega pevskega zbora je v začetku koncerta z nami delil pevec Jože Cigula, ki ima tudi velike zasluge, da je zbor pred skoraj petdesetimi leti sploh nastal. Spada namreč med ustanovne člane našega zbora. Prisotne sta nagovorila še Franc Visenjak in sedanji predsednik Marko Kunčnik. Na koncertu so se z zelo kvalitetno izvedbo pesmi predstavile tudi naše gostje, ženska vokalna skupina BeleTinke iz Beltincev, s katerimi smo v eni pesmi združili moči in skupaj zapeli. Za nami je skoraj pol stoletja pevskih vaj, nastopov, odrekanj, žrtvovanj in predvsem nepozabnih skupnih trenutkov, lepih in veselih, a tudi žalostnih, saj je naše vrste za vedno zapustilo že kar nekaj dobrih prijateljev pevcev. Veseli nas spoznanje, da prijateljstvo v naši generacijsko razgibani skupini pevcev nikoli ni bilo razdeljeno na skupine, prej bi lahko trdili nasprotno, prijateljske vezi povezujejo vse člane. Starejši sprejemajo mlajše in obratno. Prav te vezi nas delajo močne in nerazdružljive. Veliko čast in zasluge, da bomo kot prvi in edini začetniki zborovskega petja v naši občini prispeli do častitljive starosti pol stoletja, pripisujemo zborovodjem gospodu Štefanu Vugrincu, Janezu Bezjaku, Srečku Zav-cu in Urošu Sagadinu. V mesecu maju 2018 bomo slavili petdeset let delovanja, zato vas spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci naše pesmi, ki nas podpirate že vrsto let, že danes povabim na naš velik dogodek, ki ga bomo skupaj z vami naredili še bogatejšega. Verjetno se sprašujete, česa se bomo lotili tokrat. Skrivnosti seveda ne bomo izdali kar tako, z gotovostjo pa trdimo, da bo znova nekaj posebnega. Se vidimo v mesecu maju! Marko Kunčnik, predsednik KD Alojz Štrafela Markovci 16 | Št. 7, december 2017 LIST IZ MARKO VCEV Nostalgičen Večer zlatih popevk Komorni zbor Kor je pod vodstvom Daniela Tementa zadnjo nedeljo v mesecu novembru izvedel koncert z naslovom Večer zlatih popevk. Po lanskoletnem koncertu, na katerem je zbor očaral z slovenskimi ljudskimi pesmimi in najlepšimi Avsenikovimi melodijami, je letos želel koncert posvetiti slovenski popevki in njenim zlatim časom. Tudi letos je večer povezovala Nena Bobovnik. V nedeljo, 26. novembra, ob 17. uri se je v večnamenski dvorani občine Markovci odvil letni koncert Komornega zbora Kor iz Markovcev, na katerem so poslušalce razvajali z nostalgičnimi melodijami slovenske popevke. Tudi letos so se v KUD KulTura odločili, da bodo koncert obogatili z posebnim gostom in izbira ni bila težka. V goste so povabili legendo slovenske popevke, Ota Pestnerja. Članice in člani Komornega zbora Kor so bili počaščeni, da so lahko medse povabili tako eminentnega gosta, še bolj veseli pa so bili, ker so z njim lahko tudi zapeli. Tako je Oto Pestner ob a ca-pella spremljavi zbora zapel dve legendarni skladbi, Mati, bodiva prijatelja in Vrača se pomlad. Poleg omenjenih skladb so obiskovalci koncerta lahko uživali ob melodijah, ki so jim dobro poznane, nekaj jih je tudi veselo prepevalo in se spominjalo tistih časov. Le kdo ne pozna pesmi, kot so Ribič, ribič me je ujel, Ti si moja ljubezen, Mlade oči, Poletna noč, Mini maksi ...? Da pa so pesmi zvenele še bolj po-pevkarsko, je poskrbel KulBand, ki je s svojimi spremljavami obogatil kar nekaj pesmi. KulBand so sestavljali: Tomaž Gorenšek (trobenta), Danijel Šegula (saksofon), Andrej Kar-ba (pozavna), Antonio Hojsak (bobni), Marko Horvat (bas kitara) in Daniel Tement na klavirju. Vse priredbe, tako za zbor kot KulBand, je priredil Daniel Tement. V drugem delu koncerta je sledilo še nekaj pesmi Komornega zbora Kor ob spremljavi KulBanda, nato pa je bil čas za presenečenje večera. Ob nežnih zvokih preigravanja pesmi iz muzikala La la Land so se na odru pripravila mlada dekleta, ki so zapela dve pesmi. Prva je bila City of Stars iz že omenjenega nagrajenega muzikala, naslednja pa v stilu večera, Ko boš prišla na Bled, v priredbi Neže Tement. Mlade pevke so članice novoustanovljene mladinske vokalne skupine Kokice, ki pod vodstvom Neže Tement deluje v okviru KUD KulTura. V društvu KulTura poleg Komornega zbora Kor deluje tudi vokalna skupina PopKORn; oba sestava sta za svoj podmladek izbrala prikupno ime Kokice. Dekleta v starosti od 9 do 15 let so navdušila s svojim tenkočutnim in suverenim premiernim nastopom in požela velik aplavz. Zanimivo pa je tudi, da je kar šest deklet hčerk članic in enega člana Komornega zbora Kor. To dokazuje, da se društvu ni treba bati za prihodnost. Ob koncu so članice in člani Komornega zbora Kor skupaj z novonastalimi Kokicami zapeli še pesem Dan ljubezni, ki je močno odmevala tudi med publiko. V društvu so veseli, da je za njimi še en uspešen koncert, ki ga je tudi tokrat obiskalo lepo število poslušalcev. Tudi za prihodnje leto že načrtujejo nov dogodek, ki se bo prav tako odvil ob koncu meseca novembra in upajo, prav tako navdušil. Neža Tement Del družine Rožanc iz Stojncev smo v oktobru in novembru lahko spremljali na malih ekranih v rubriki Družina poje v oddaji Slovenski pozdrav, kjer so se uvrstili v polfinale in s petjem osvojili 3. mesto. Foto: SD Št. 7, december 2017 I 17 IZ MAKKOVCEV Državno priznanje mlinarju Vladimirju Korošcu Dvestoletna družinska tradicija mlinarstva Korošec je nedavno bila nagrajena z državnim priznanjem. Pogovarjali smo se s prejemnikom priznanja, gospodom Vladimirjem Korošcem. Mlinarstvo pri Koroščevih v Za-bovcih je kot obrt trdno držala skupaj mnoga leta in svojo dejavnost peljala skozi težka obdobja. Preživeli so vojne in prebrodili kar nekaj vladavin. Pri Koroščevih so člani družine obrtniki že dolgih dvesto let. Gospod Vladimir Korošec je mlinar že od 1956. leta, njegovo poslanstvo mlinarske tradicije pa nadaljuje sin Daniel z družino. Obrt se je pri Koroščevih pričela, kot že omenjeno, leta 1956 in trajala do 1992. Nato je bilo registrirano podjetje z nazivom Mlin Korošec, mlin, trgovina in gostinstvo d.o.o. Vse do leta 2007 je Vladimir bil aktiven kot direktor, zaradi sprememb v naši zakonodaji pa zadnje obdobje opravlja naloge prokuri-sta. Vsako jutro pride v mlin, pregleda, pozdravi delavce, poprime za delo ... Je nenadomestljiv vzornik celotnemu kolektivu. Pred davnimi leti je bil njihov mlin na vodni pogon na reki Dravi. Obstoječi mlin je postavil oče Josip Korošec leta 1939, obratovati pa je začel leta 1946, po vojni. Med vojno je bil zaprt. Takratni povojni sistem je bil krut za obrtnike. Koroščev mlin so po šestih mesecih obratovanja nacionalizirali. V državni lasti je bil do leta 1955. Režim je nato dovolil, da lahko Vlado Korošec očetov oz. državni mlin vzame v najem. Leta 1960 ga je od države odkupil (svoj mlin) in postal samostojni obrtnik. Začetki so bili zelo težki. Kot obrtnik je lahko zaposlil le dva delavca. Takrat je bila značilna kmečka menjava. To je bil postopek, ko je kmet pripeljal v mlin zrnje in dobil zmleto moko. Mleli so 24 ur in zmleli nekje 1,5 tone zrnja. Danes je povsem drugače. Sicer meljejo ravno tako 24 ur, a v teh urah zmeljejo 80 ton pšenice in 40 ton koruze. Zaradi vse večje potrebe na tržišču se je moral mlin posodabljati. Danes je proizvodnja povsem avtomatizirana in zaposluje 11 zaposlenih. Vzdušje v kolektivu je pozitivno, vsled tega je podjetje vzorno in ustvarja pozitiven donos. "V mlinu je še danes možna kmečka menjava," je povedal mlinar Vlado, "Edina razlika je, da ne čakaš več, da bi zmleli tvojo zrnje. Za zrnje lahko dobiš mlevske izdelke vseh vrst žitaric." Ob mlinu je še prodajalna, v kateri lahko kupimo raznolike mlevske izdelke in različne vrste moke (pirina lanena, konopljina, kamutova, ovsena ...). Mlinar Vladimir Korošec je za vse zgoraj omenjeno delo nedavno prejel posebno državno priznanje z nazivom »Najstarejši podjetnik, obrtnik v Sloveniji v letu 2017«. Podeljeno mu je bilo na državni slavnosti na Brdu pri Kranju iz rok predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije g. Branka Meha, ki ga je tudi predlagala. Za izjemno priznanje in dolgoletno podjetniško delo mu je čestital tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, ki se je udeležil te slavnostne podelitve, skupaj z visokimi predstavniki naše države. Lepim željam in zahvali za njegovo Foto: Majda Goznik delo so se pridružili tudi predstavniki in predsednik Obrtne zbornice Ptuj, g. Milan Majer. Gospod Vladko Korošec, naš mlinar, iskrene čestitke v imenu vseh občanov in občank ter obrtnikov občine Markovci. Ob koncu najinega pogovora o mlinarski obrti in njihovi dvestoletni družinskei tradiciji mi je povedal še veliko takšnih in drugačnih dogodkov dolgoletnega dela v mlinu, ki so bili veseli in razgibani. V vseh letih se je v mlinu izmenjalo veliko število ljudi, z njimi pa je prispela prenekatera novica. Tako so se izmenjale številne šale. "V mlinu si vse izvedel, ampak povedati si moral na glas in včasih ponoviti dvakrat," pove mlinar Vladko. K temu še dodaja: "Bilo je veliko presenečenje in v veliko čast si štejem, da so me opazili med tako velikim številom obrtnikov in tako veliki konkurenci različnih obrti na Slovenskem. Priznanje, ki sem ga prejel, je tudi obveza, ne samo moja, predvsem mladih, da bodo še naprej peljali našo mlinarsko tradicijo družine Korošec in še naprej delali v dobro podjetja in pošteno do strank." Ivan Golob 18 | Št. 7, december 2017 REZULTATI DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE 2017 V soboto, 18. 11. 2017, je v Ljutomeru potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Udeležila sta se ga Sara Merc (7.a) in Gašper Vrtač-nik (8.b). Dosegla sta odličen rezultat: Gašper Vrtačnik ZLATO PRIZNANJE in Sara Merc SREBRNO PRIZNANJE. REZULTATI DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI 2017 V soboto, 18. 11. 2017, je bilo državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Lucija Janžekovič je osvojila srebrno priznanje, Viktorija Puc pa zlato priznanje. REZULTATI ŠOLSKEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA BIOLOGIJE ZA PROTEUSOVA PRIZNANJA 2017 V sredo, 25. 10. 2017, je ob 13. uri potekalo šolsko tekmovanje iz znanja biologije za bronasto Proteusovo priznanje. Udeležilo se ga je 28 učencev (14 učencev iz osmih razredov in 14 učencev iz devetih razredov). Šest učencev: Viktorija Puc, Gašper Vrtačnik, Lea Roškar, Ajda Mikša, Barbara Tement in Eva Kostanjevec je osvojilo bronasto Proteusovo priznanje.Na državno tekmovanje so se uvrstili: Viktorija Puc, Gašper Vrtačnik, Lea Roškar, Ajda Mikša in Barbara Tement. ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ LOGIKE 2017 - REZULTATI V četrtek, 28. 9. 2017, je na šoli potekalo tekmovanje iz logike. Na tekmovanje se je prijavilo 53 tekmovalcev od 5. do 9. razreda. Bronasto priznanje je prejelo 18 učencev: ANA STOLEC, PIA ZEMLJARIČ, JANA KOSTANJEVEC, ŠPELA GODEC, MIA PERNAT, EMA VAUDA, ANA ERTL, LUKA MATJAŠIČ, UROŠ DVORŠAK, SARA MERC, MAJ BEZJAK, LARISA STRELEC, GAŠPER VRTAČNIK,MARKO BEZJAK, ŽAN GLAŽAR, LEA KRAJNČIČ, MARKO KOVAČEC in EVA KOKOT. Učenci SARA MERC, GAŠPER VRTAČNIK, MARKO BEZJAK in ŽAN GLAŽAR so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 21. 10. 2017 na OŠ Olge Meglič na Ptuju. REZULTATI ŠOLSKEGA TEKMOVANJA ZA DEVETOŠOLCE IZ ZNANJA NEMŠČINE V sredo, 22. novembra, ob 13. uri je tudi na naši šoli potekalo tekmovanje iz nemškega jezika za deveto-šolce. Bronasto priznanje je dosegla Tea Hameršak. Uvrstila se je tudi na državno tekmovanje, ki bo v mesecu marcu. STAREJŠE UČENKE NAŠE ŠOLE SO MEDOBČINSKE PRVAKINJE V KOŠARKI IN MALEM NOGOMETU Po lanskoletnih uspehih učenke naše šole tudi v letošnjem letu nadaljujejo z uspešnim nastopanjem na šolskih športnih tekmovanjih. REZULTATI: Košarka - st. deklice: OŠ Markovci : OŠ Olga Meglič 36 : 11 OŠ Markovci : OŠ Majšperk 15 : 12 Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Olge Meglič 4. OŠ Ljudski vrt Na področno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi na medobčinskem tekmovanju. Za našo šolo so nastopile: Noelle Vilčnik 7.b, Barbara Tement 8.b, Neža Forštnarič 8.b, Blažka Horvat 8.b, Vita Koren 8.a, Kitak Klara 8.a, Eva Kokot 9.a, Janžekovič Lucija 9.a, Zala Stolec 9.a, Monika Muhič 9.b, Špela Kostanjevec 9.b in Sara Kitak 9.b. Mali nogomet - st. deklice: OŠ Markovci : OŠ Juršinci 4 : 0 OŠ Markovci : OŠ Ljudski vrt 2 : 0 OŠ Markovci : OŠ Destrnik - Trnovska vas 2 : 0 OŠ Markovci : OŠ Cirkulane - Zavrč 0 : 0 Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Cirkulane-Zavrč 3. OŠ Destrnik-Trnovsko vas 4. OŠ Ljudski vrt 5. OŠ Juršinci Na področno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi na medobčinskem tekmovanju. Za našo šolo so nastopile: Noelle Vilčnik 7.b, Barbara Tement 8.b, Neža Forštnarič 8.b, Blažka Horvat 8.b, Klara Kitak 8.a, Klinc Lara 8.b, Bezjak Eli 5.b in Kokot Eva 9.a. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V KROSU Tekmovanje je potekalo na OŠ Videm. Naši učenci so nastopili zelo uspešno, tukaj so najvidnejši rezultati: Učenci 8. razred: Nejc Jakomini (2. mesto) Učenke 7. razred: Noelle Vilčnik (3. mesto) Učenci 7. razred: Jaka Glažar (2. mesto) Učenci 5. razred: Jakob Fideršek (1. mesto) Devetošolci poučevali drugošolce angleščino JCENCE2A IJtt J\ Odnosi med vrstniki imajo močan vpliv na doseganje ciljev in velik vpliv na razvoj identitete in avtonomije. Učenje, prijateljstvo in družbena rast in razvoj dajejo pogosto pozitivne rezultate. Da bi to dokazali tudi v praksi, so se učenci 9. a preizkusili v vlogi učiteljev in nekaj svojega znanja prenesli na učence 2. a. Zanimiva in zelo razgibana učna ura je potekala v znamenju Rdeče kapice - pravljice, ki so jo v slovenskem jeziku poznali vsi udeleženi, vendar nas je tokrat zanimala njena angleška različica. Devetošolci so drugošolcem pravljico ob slikah najprej prebrali, nato pa so z njimi v manjših skupinah reševali različne naloge. Komunikacija je v veliki meri potekala kar v angleškem jeziku, a so se starejši učenci potrudili, da so besede podkrepili z nebesedno komunikacijo, tako da težav v razumevanju ni bilo. Glavni učni cilj ure je bil, da so se mlajši učenci naučili dve do tri ključne besede, ostalih ciljev je bilo precej več. Skozi medvrstniško učenje in sodelovanje se učenci učijo deliti, si pomagati, se tolažiti in sočustvovati z drugimi. Mlajši učenci se ob zgledu starejših učijo po- zitivnih odnosov, vrednot in spretnosti, odnosi med njimi pa pripomorejo k socialnemu in kognitivnemu razvoju in socializaciji. Delo v skupini jih nauči, da se morajo zanašati eden na drugega, da dosežejo skupni cilj, da sami prevzemajo odgovornost, si medsebojno pomagajo in se učijo, kako zgraditi in obdržati sodelovalen odnos. Sodelovanje med učenci je bilo odlično, v izjemno ustvarjalnem duhu je nastalo veliko plakatov, ki sedaj krasijo avlo predmetne stopnje. Največja potrditev uspešne učne ure so zagotovo bili zadovoljni obrazi obeh skupin. Pozitivni odzivi na eni in na drugi strani kar kličejo po tem, da podobno uro izvedemo še kdaj v tem šolskem letu. Sonja Pavlenič Sama doma Zgodba se začne tako. Dan pred božičem sta me starša pustila samo doma. Morala sta na neko večerjo. Kje sem že ostala? Aha, že vem. Že na začetku sem vedela, da se bo dogajalo nekaj zelo zanimivega. Lahko sem delala, kar sem hotela. Jedla sem kokice, pila kokakolo in gledala razburljive filme ter risanke. Potem pa nekdo potrka na vrata. "Odpri!" vzklikne. Odprem vrata in bila je sošolka Julija, ki mi je prišla povedat, da gredo jutri smučat. Vprašala me je, če grem z njimi. Rekla sem ji, da še ne vem, če bom lahko. "Vstopi," sem vzkliknila. Rekla sem ji, da sem sama doma. Z Julijo sva delali snežaka, pekli piškote, krasile smrečico in še veliko lepih svari. Rekla sem ji, če bi lahko prespala pri meni, da bi mi delala družbo. Seveda je pritrdila, saj sva najboljši prijateljici. Celo noč sva bedeli in se tepli z blazinami. Ko pa je bilo jutro, sta prišla starša nazaj, Julija pa je odšla domov. Juliji sem rekla, da lahko grem z njimi na smučanje. Imeli smo se lepo. Mama in oče sta me pohvalila, da sem že vse pripravila. S starši sem praznovala božič. Tako se zgodba konča. Čeprav sem bila sama doma, sem se imela lepo. Julija Zebec, 4. r Lebdim Bila sem na travniku, ko se je nenadoma pojavila lebdivka. Lebdela je. Vprašala sem, če lahko lebdim tudi jaz. Rekla je, da lahko. Nenadoma sem postajala vedno lažja in lažja. Oplazila sem, da lebdim. Nekaj pa je bilo nenavadnega. Ugotovila sem, da sem v vesolju. Okrog mene so bili veliki planeti in Zemlja se je zdela veliko manjša. Pogledala sem okrog sebe in ugotovila, da lebdivke več ni. Nisem vedela, kako se vrniti. Poizkusila sem zaplavati proti zemlji in iskala lebdivko, da mi pomaga. Nenadoma sem pred seboj videla Luno. Poizkusila sem se ji izogniti, a nenadoma sem se zaletela vanjo. Izkazalo se je, da je bila to samo bujna domišljija. Zbudila sem se ob svoji postelji in ugotovila, da sem padla iz nje. Kljub udarcu sem bila srečna, da so bile samo sanje. Vita Žgeč, 4.b MOJE POČITNICE Med jesenskimi počitnicami je bila pri meni prijateljica Sara. Igrali sva se, plesali, rolali in plavali v toplicah. Dan, preden smo šli v toplice, sva s Saro pripravljali prtljago. Imeli sva štiri kovčke (torbe). Jaz sem vzela še podvodna očala. Ko je prišel dan, da gremo, smo šli v trgovino, kjer smo kupili nekaj sadja, sladkarij in pijače. Ko smo prispeli, sva s Saro šli v bazen, ki je bil zelo mrzel, zato sem takoj skočila vanj. Srečala sem sosošolca Žana. Igrali smo se in skakali na glavo. Čez nekaj časa je v toplice prišel ljubek dojenček s starši. Tudi z njim sva se igrali. Imel me je zelo zelo rad, saj je vedno, ko me je videl, priplazil k meni in me objel. Potem so šli domov. Dojenček je bil žalosten in jaz tudi. Spoznala sem Tido, ki nam je govorila, kaj moramo narediti. Rekla je, da nas bo ocenjevala, kako dobro skočimo v vodo. Dobila sem oceno 5. To je najvišja ocena, kar jih je bilo. Skočila sem rondat. Nato je Tida odšla domov. Videla sem tudi Edito iz naše šole. Tudi ona je kmalu šla domov. Potem sva s Saro šli na ležalnike. Tam sva malo gledali po telefonih. Ko sva tega imeli dovolj, sva spet šli v mrzel bazen. Igrali sva se, kot da sva ZMAGALI na OLIMPIJSKIH IGRAH. Najprej sva skakali na glavo, nato plavali kravl, žabico, delfinčka in hrbtno. Lahko sva si izposodili črve za plavanje in se z njimi igrali. Igrala sem se, kot da jaham konjička. Nato sem črva vrnila. Začeli smo pospravljati in odšli smo domov. Te počitnice so mi LIST IZ MARKO VCEV bile zelo všeč in upam, da bodo drugo leto še boljše. Seveda, če bomo šli nekam v tople kraje! IVA SOLINA PETROVIČ, 4.a MOJE KROMPIRJEVE POČITNICE Komaj sem čakal, da se bodo začele krompirjeve počitnice. V soboto zjutraj sem pospravil sobo. Popoldne sem šel k Jaku na rojstni dan. Tam smo se lovili, igrali skrivalnice, tekmovali s kolesi in se igrali kmetov. Timiju sem v nakladač nasipal listje, on ga je Žanu presipal v prikolico in tako smo odvozili vso listje iz dvorišča. Samo je medtem s sesalnikom posesal vso listje okrog gospodarskega poslopja. Ob 16. uri je mami prišla pome. Ta dan je bil super. Matej Hrga, 4.a MOJE KROMPIRJEVE POČITNICE V četrtek sem obiskal Jaka Lorbka. Skupaj sva se peljala s kolesi, ki sta zelo hitro drveli po gramozu. Med vožnjo mi je pokazal njihovo njivo, ki je bila zelo dolga. Na njej je bil posajena oljna ogrščica (rips). Nazaj grede sva z vso silo poganjala kolesi, ker sva dirkala. Zmagal je seveda Jaka, ker je izkušen dirkač. Nato sva šla v hišo in igrala pikado. Prvo tekmo sem zmagal jaz, drugo prav tako in enako je bilo vse do pete igre. Jaka se je nato razburil in vrgel pikade na tla. Nato sva pogledala televizijo in začela z igro Neguj zemljišče. Imel sem traktorja John Deer in New Holand. Ob 19.30 sem moral domov, vendar je težil očetu in mami, da bi šel zraven mene. Jakova mama me odpeljala domov in poslovil sem se. Te počitnice so zelo hitro minile! Žan Habjanič, 4.a Moje jesenske počitnice V soboto sva z Matejem bila na rojstnem dnevu pri Jaku Lorbku. Ker nismo vedeli, po kateri cesti naj gremo, sva z Matejem prišla ob 13.20 uri. Najprej smo gledali televizijo. Nato smo se odločili, da gremo dirkat s kolesi. Dvakrat sem zmagal. Nekateri so čistili listje, nekateri pa smo dirkali. Ko smo se utrudili, smo šli na malico. Po malici smo čistili listje. Na koncu sem šel dirkat na najdaljšo razdaljo. Zmagal sem! Domov smo šli ob 16. uri. V torek je rojstni dan imela Teja. K njej smo prišli ob 15. uri. Najprej smo si delali šotor. Potem sem se šel ven rolat. Rolal sem se pri njih in do njene babice Milene. Teja je bila jezna, da ji nisem povedal, da se grem rolat. Nato sva z očetom odšla na sprehod po Dornavi. Šla sva do cerkve in nazaj. Ko sva prišla, me Teja ni hotela poslušati, ker ji nisem povedal, da grem ven. Nato sva se pobotala. Preden smo šli domov, smo se igrali z žogico. Bilo je lepo. Počitnice so prehitro minile. Samo Kodrič, 4. a LIMERICKS - PESMICE NASTALE PRI ANGLEŠČINI A fat old cow named Bessy, Was indeed a good lassie, But when she stumbled across a pond And took a magic wand, She turned into Voldemort Bessy. Dominika 9.a An old lady and her cat, Once caught a big black rat. A young man came by, He let out a sigh, The rat was his beloved pet. Kaja 9.a There once was a man from Peru Who wanted to get a tattoo. He wanted a monkey And also a donkey But his wife didn't approve of the two. Monika in Ana 9.b A handsome young man named Ray Had eyes that were wonderfully grey. He had a friend named Dick, Who ate like a filthy pig, And they got married in May. Št. 7, december 2017 I 19 [:/ MAKKOVCIiV Viktorija, Tea, Sara, Maja 9.b An old lady and her cat, Are both extremely fat. They are so obese That they can't even breathe. And they adore KitKat. Marko 9.a My birthday and birthdays in Slovenia In Slovenia, we celebrate birthdays quite differently, but yet almost the same. We too sometimes get big presents, like a hover board (skateboard on 2 wheels). The only difference is that sometimes, we bring small packages (full of candy and a small juice-box) to school on birthdays and give them to our classmates and friends and sometimes also our teachers. Enough about that, now I will tell you about my birthdays. I usually make invites (another difference I forgot to mention), and I bring them to school, and give them to my friends. I always make it at about 4 PM. My mum usually buys a lot of food for the party, she buys meat, bread, candy, coca cola, juices and many more foods and drinks. She also buys plastic cups, knives, plates, and forks that are really REALLY cheap... About an hour before the party, I clean everything in the house (except the floor, I don't really need ton vacuum or sweep), and set the table with those cups my mum buys, drinks, and sweets as well as forks, knives, and plates. When the guests arrive, I offer them drinks and snacks, and they also wish me happy birthday and give me presents and birthday cards (there is usually money inside of them) in a colourful plastic bag, usually I just throw (and I mean literally) them next to my desk and think about them later. When that's over, (also about an hour or two after it starts) I call them for dinner (that we always serve on birthdays). It's usually grilled food, but last year, we had that, AND 4 giant pizzas! Well not exactly giant. After we eat, we go outside or in my room and play video games on my XBOX360 and my laptop. And we also sometimes play 'normal' games, and watch movies and TV shows! The party then ends at about 11 PM, and the room becomes quite messy by that time. My mum always forces me to clean it that same night! (I JUST WANT TO SLEEP) I go to bed straight after. And that's how my birthdays begin and end. Danijel Raušl, 7. r SMEŠNA ANEKDOTA Bilo je nekega večera, ko sem imel nastop v glasbeni šoli. Približno dve uri pred nastopom sem imel krajše korepeticije s klavirjem. Preden sem odšel tja, sem preveril, če imam vse potrebno note, lok ... Najpomembneje je bilo, da sem imel vse. Nastop se je odvijal v drugi največji dvorani glasbene šole. Naša glasbena šola je povezana s cerkvijo svetih Petra in Pavla, zato je cerkev največja. Učiteljica mi je pred nastopom rekla, da me naj ne bo strah, da naj bom brez treme in da naj bom vesel, ko bom igral. Čakal in čakal sem, da bom končno lahko zaigral tisto mojo skladbo. Počasi se je približeval nastop in vedno bolj mi je začelo razbijati srce. Prišel sem na oder. Pripravil sem stojalo za note, stol, note sem dal na stojalo, vzel violončelo in sedel. Pogledal sem pianistko, ki me je spremljala in sva začela. Začetek je bil odličen, zares dobro mi je šlo. A ko sem se približeval drugi strani, se je zgodilo tisto, za kar nisem mislil, da se mi bo kdaj zgodilo. Drugo stran not sem imel narobe obrnjeno. Ustavil sem se in hitro obrnil note. Vsi poslušalci so me začudeno pogledali in se mi malce nasmejali. Učiteljica mi je pomagala z ritmom, da sem vedel, kje sem ostal in potem sem skladbo odigral do konca, kot po maslu. Ta nastop mi je dal novo izkušnjo, ki je bila za poslušalce na srečo duhovita. Naučil sem se, da moram zlepiti note. Sedaj si vsake note dam v mapo in jih zalepim skupaj. Vid Galun, 8. r Pri zobozdravniku V torek, 23. maja, je učiteljica Slavica napovedala nastop. Ker imam malo čeljust, sem imela razmetane zobe. En zob mi je visel čisto ven, nastop pa se je hitro bližal. Ker je moja mama Danica zobna asistentka, me lahko hitro naroči. Ko sem prišla domov, sem ji rekla, naj me naroči, saj mi je ta zob močno nagajal in sem komaj jedla. Mami je že načrtovala, da bi me naročila, pa je taka »gužva«, da te kap. Ob 14.uri me je mami poklicala, naj se hitro oblečem, saj me bo pripeljala v svojo ambulanto. Med potjo nisem mogla zaspati, čeprav med vožnjo vedno zaspim. Tokrat nisem mogla. Preoblekla sem se in počakala. Ko sem prišla na vrsto, je mami ugotovila, da je pozabila zdravstveno kartico. Na srečo je bil takrat odmor in je šla domov ponjo. Ko je prišla v čakalnico, je bila notri velika gneča. Ni hotela, da bi čakala. Zobozdravnica me poklicala: »Lana, pridi, na vrsti si.« Vstopila sem. Zobozdravnica Majda me je prosila, naj sedem na rdeč stol. Mama je Majdi vse razložila, kaj in kako. Zobozdravnica je vzela nekakšno injekcijo in je moj zob premazala s kremo pekočega okusa. Čez kakšno minuto nisem več čutila zoba. Mami je rekla, naj zaprem oči in naj štejem do 5. Nato sem odprla oči. Zoba ni bilo več notri. Bila sem tako srečna, da sem se teti Majdi iz srca zahvalila. LANA PODRENEK, 4. A ŠOLA V NARAVI Nekega jutra sem se zbudil zelo zgodaj. Zunaj je sijalo sonce. Bilo je zelo sveže jutro. Na hitro sem se oblekel, pojedel zajtrk. Bil sem zelo srečen, ker smo se s šolo odpravljali na Areh. Na šolskem avtobusnem postajališču smo se zbrali ob 8.30. Med potjo sva se z mamico ustavila v trgovini. Prispel je avtobus in naše stvari smo odložili v avtobus. Med potjo smo si peli in pogovarjali. Ko smo prispeli na Areh, smo prtljago odložili pod drevo in se najedli. Razdelili smo si sobe. Jaz sem bil s Timijem, Samom, Žanom, Matejem in Jakom. Prvi dan smo si ogledali škratove hišice. Vodič nam je rekel, da lahko sami izdelamo hišice. Po kosilu smo šli v hišo, ker smo si razpakirali stvari. Učiteljica nam je rekla, da si pospravimo in pometemo po sobi. V drugi sobi je bila televizija. Po večerji smo se igrali s »fiži spinerji«. Pozneje smo se umili, se malo pogovarjali in šli spat. Drugi dan smo vstali in šli na zajtrk. Jedli smo maslo in med. Po zajtrku smo šli na sprehod. Na sprehodu smo videli lovsko hišico in pot je bila zelo blatna. Prišli smo do gostilne in tam smo videli podobo škrata. V gostilni smo jedli sladoled. Kasneje smo šli do ograde. Tam smo jahali konje. Učiteljice so nas slikale. Na konju je bilo zanimivo. Ko so vsi odjahali, smo šli do hišice, kjer smo stanovali. Tam smo si umili blatne čevlje. Po večerji smo se odpravili v svoje sobe, se umili ter se še pogovarjali in smejali. Tretji dan smo si ogledali eno cerkev. Videli smo velik zaboj, noter pa skrinjo. Vsak si je lahko nekaj zaželel. Ko smo šli iz cerkve, smo fantje šli igrat nogomet, deklice pa neko igro. Ko so se punce nehale se igrati, so Jasni odkrili klopa. Učiteljice so nam rekle, naj vzamemo stvari in gremo domov. Šola v naravi mi je bila zelo všeč in doživel sem nekaj novega. Upam, da se bomo še kdaj odpravili kam. Anej Kolenko, 4.a SPOMNITE SE DEČKA Spomnite se dečka, ki vam je glasbo delil. Le muz'ka vam je všeč, a deček je zgubljen. Trud, trud, mi pravijo, a trud ne pomaga, ker ljubezen ne prijema. Dekle je lepo, a njeno srce me noče sprejeti. Tadej Vidovič INTERVJU S PRIMOŽEM Primož Dvoršak je visok fant. Obiskuje osmi razred osnovne šole. Ko je dopolnil 13 let, je meril kar 180 cm. Je odličen plavalec, saj plava že skoraj tri leta. Sodeloval je na kar nekaj plavalnih tekmovanjih. Zelo rad ima živali. Dokaz za to so muce, ki jih ima doma. Primož, katera je tvoja najljubša znana oseba in zakaj? Moja najljubša znana oseba je Goran Dragič, ker je zelo dober košarkaš. Kako dolgo treniraš plavanje? Trenutno dve leti in pol in vse kaže, da bom še nadaljeval. Kateri sta tvoji najljubši hrana in pijača? Moja najljubša hrana je lazanja, pijača pa jagodni sok. Katera žival ti je najljubša žival? Katere ne preneseš? Najljubša žival je panda, saj je zelo zanimiva. Ne maram insektov. Kateri je tvoj najljubši film? Kdaj si si ga prvič ogledal in ali ti je takrat bil enako zanimiv kot danes? Najljubši film ima naslov Ekvalizer. Ogledal sem si ga pri enajstih letih in že takrat mi je bil zelo zanimiv. Prepričan, da mi bo še v naprej zanimiv. Hvala za intervju in želim ti uspešno plavanje in šolanje. Jan Horvat, 8. r JAKOB FIDERŠEK, ZMAGOVALEC OBČINSKEGA KROSA Jakob je fant, ki je star 10 let in je na krosu zelo uspešen, saj mu gre tek zelo dobro od rok. Zelo rad se ukvarja s športom, saj pri tem uživa in ga to veseli. Kako to, da si na krosu vedno tako uspešen? Po srcu in duši sem športnik. Že od malih nog se ukvarjam s tekom in se udeležujem športnih tekmovanj. Kako izgleda tvoj običajen trening? Treningi potekajo uro in pol, kjer delam z vsemi močmi in se zelo trudim, da bom uspešen. Kolikokrat na teden treniraš in koliko časa? Treniram dvakrat tedensko, ob torkih in petkih. Treningi so dolgi uro in pol do dve uri. Ali se pred krosom še kaj posebej pripravljaš? Niti ne, vse vaje delam skozi vso leto na treningih. Ali so treningi zate naporni? Treningi so za mene dokaj naporni, ker treniram v starejši skupini, kjer sem najmlajši in so nekateri od mene starejši 3 leta ali celo še več. Kaj zate pomeni prvo mesto? To mi pomeni nov dosežek in nekaj izjemnega v moji karieri in velik ponos, saj sem dosegel nov cilj. Ali si po krosu zelo izmučen? Ja, saj imam na zalogi še veliko energije, ker imam po navadi pred drugimi veliko prednost. Zakaj si izbral ravno ta šport? To me veseli že od malih nog in ko tekam, pridobivam nekakšno novo pozitivno energijo. Kdo je tvoj vzornik in zakaj? Moj vzornik je Grizmann, ker me navdušuje z neverjetnimi dosežki. Kaj bi predlagal drugim, kako priti do tako dobrega uspeha? Naj pridno vadijo in uživajo na treningih ter naj imajo voljo do športa. Jakobu želimo mu še veliko uspešnih dni. Kristina Fideršek, 8. a BABI IN SODOBNA TEHNOLOGIJA Babice so tiste, ki imajo za vsako stvar v rokavu rešitev z zdravo merico razuma. Moji babici je ime Matilda. Matilda Kitak ima vnuka in dve vnukinji. Večino svojega časa preživi na vrtu ali pa ob reševanju križank. Večer si prosti čas krajša tudi z gledanjem TV-ja. Nima svojega pametnega telefona, tablice ali morda računalnika in podobnih naprav. Kaj porečeš na to, da toliko uporabljamo telefone oz. socialna omrežja? Mislim, da jih preveč uporabljate. Ne samo mladi, kot nekateri rečejo, tudi starši ter starejša populacija. Ko sem bila jaz tvojih let, sem prvič morala veliko več postoriti, drugič pa sem prav vesela, da v mojih časih ni bilo telefonov in vseh teh naprav. Katera omrežja poznaš in ali veš zakaj jih uporabljamo? Facebook, nato ne vem kako se reče, vem pa, da se lahko slikaš, naenkrat si pes, potem že vesoljec. No, skratka veliko stvari, pa tudi snemaš se lahko ter spremljaš, kaj počnejo drugi. Pa tudi nekaj zbiraš, a se tudi tega ne spomnim, kaj natančno. Kaj te na internetu ter socialnih omrežjih najbolj zanima? Kakšni rezultati iger na srečo, recepti, novice pa tudi rešitve kakega gesla pri križankah. Kaj najraje spremljaš na televiziji? Najraje gledam slovensko serijo Reka Ljubezni, kvize, telenovele in nasploh oddaje. Pa tudi kakšen film, če ni prepozno zvečer, saj mi pravite, da hodim spat s kokoši. (smeh) Babi, zakaj pa tudi ti ne bi imela pametnega telefona? Ne, jaz ga ne potrebujem. Če koga res potrebujem, imam za to hišni telefon. Babi, če tudi nimaš svojega mobilnega telefona, se kar dobro spoznaš. Upam, da te bomo še lahko kaj več naučili in te prepričali, da boš tudi ti imela svoj telefon. Klara Kitak, 8. r INTERVJU Z BABICO ELIZABETO Pred 79 leti se je rodila super oseba Elizabeta. Rodila je tri otroke in se poročila z Alojzem Forštnaričem. Elizabeta je super babi in zato sem z njo naredila intervju. Babica, kakšno je bilo vaše odraščanje? Odraščala sem s sestro in bratom in imeli smo stroga pravila. Zvečer nismo smeli biti zunaj, poleti smo se lahko po opravljenemu delu v hlevu šli skopat v reko Dravo, pozimi pa se nismo smeli iti na hrib sankat, saj bi si zmočili oblačila in bi bila mama jezna. Ste imeli veliko dela doma in kaj ste morali delati doma? Doma smo imeli kar nekaj za delati, imeli smo živino, polje, kjer smo morali delati, v hiši smo morali pomagati, s kolesom sem se večkrat morala odpeljati na Ptuj in še dlje, da sem prodala zelenjavo. Kako ste se razumeli doma in kakšno kazen ste dobili, ko ste bili poredni ali ste naredili kaj narobe? Doma smo se odlično razumeli. Mama je bila zelo stroga, zato smo jo morali ubogati, ampak smo se tudi kdaj skregali. Velike kazni ni bilo, saj smo bili lepo vzgojeni in nismo delali velikih napak, včasih pa smo dobili po riti, če smo zamujali domov ali kaj podobnega. Kaj ste počeli včasih, ko niste imeli telefonov? Včasih sploh nismo vedeli, kaj je telefon, zato ga nismo pogrešali, počela pa sem zato druge stvari: igrala sem v dramskem krožku, nastopali smo s folkloro, se igrali doma ... Kakšna oblačila ste imeli včasih? Oblačila niso bila razkošna. V šolo sem imela oblečeno krilo ter predpasnik, za k maši smo nosili lepša oblačila kot v šolo, doma pa raztrgana oblačila in podobno. Babi, hvala da si si vzela čas za intervju. Neža Forštnarič, 8. b 20 | Št. 6, november 2017 indeapoticasaboi Zima je čas, ko narava leže k počitku, ljudje pa se zatekamo k toplemu ognjišču in pogosto posegamo po medu in ostalih čebeljih pridelkih, ki so v tem letnem času nepogrešljivi. Med pogosto uživamo na kosu kruha, uporabljamo ga kot naravno sladilo, pogosto pa zaide tudi v kuhinjo, kjer ga dodajamo tako mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju, seveda pa tudi pekovskemu pecivu. V tem predprazničnem času smo za bralce Lista iz Markovcev pripravili recept za medeno potico. Še prej nanizajmo nekaj zanimivosti o izvoru in razvoju potice. Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega suhega sadja in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in nato v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom, ki je bil stoletja edino sladilo. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške in pehtran. Rozine so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je bil lahko tudi slan. Potico je v pisnih virih prvi omenil Janez Vajkard Valvazor, in sicer v Slavi vojvodine Kranjske. Iz opisa je razvidno, da je bila prva potica nadevana z orehi in medom, ponekod s skuto. Včasih so jih zvijali na poseben način. Testo so razvaljali v obliki kroga in ga po vsej površini namazali z nadevom. V sredini so zarezali križ, katerega kraki so bili dolgi 12 cm. Potico so začeli zvijati iz sredine proti zunanjemu robu, vsak trikotnik zase. Nastal je dolg tanek zvitek, ki so ga prerezali in polagali v model v obliki kače, zvitek na zvitek. Potica je na toplem vzhajala, nato pa se je pekla v krušni peči. Že od nekdaj so jo povezovali z božičem. Vir: Janez Bogataj, Potice iz Slovenije Kvašeno testo: 500 g pšenične bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4-5 jajčnih rumenjakov, 2-3 dl mlačnega mleka, ščep soli, 1 jušna žlica sladkorja, 1 jušna žlica tekočega medu. Medeno-orehov nadev: 150 g tekočega medu, 600 g mletih orehov, 1-2 dl mlačnega mleka, 2 jajci, ščep mletega cimeta, ščep mletih klinčkov, ščep stolčenih nageljnovih žbic, vaniljev sladkor, naribana limonina lupina, V2 dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce. PRIPRAVA T§s3®g Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati čez noč. Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, primešamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškotnimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še začimbe in jajci. Priprava na peko: tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dolžino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namažemo medeni nadev in potresemo s preostankom mletih orehov. Testo tesno zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C, približno 45 min. Avtorica recepta: mag. Urška Intihar Čebelarska zveza Slovenije Podprite naša društva, ker vas nič ne stane Društveno dogajanje je pomemben del življenja v naši občini. Veliko občanov je tudi članov občinskih društev, ki s ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v naši občini lepši, varnejši ali športno in kulturno pestrejši. In vsakdo, ki plačuje dohodnino, lahko našim društvom še dodatno pomaga: podari jim lahko do 0,5 % svoje dohodnine ... To ga nič ne stane, pomeni pa veliko. V naši občini je 13 društev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in tako pomagate pri njihovih prizadevanjih. Če se za to ne odločite, gre vašega pol odstotka nazaj v državni proračun. Tam vsako leto ostane neporabljenih več kot 4 milijone evrov, čeprav verjamemo, da bi jih ravno naša društva znala najbolje in najkoristneje porabiti. Vsakdo se verjetno najprej spomni prostovoljnih gasilcev, ki si vedno zaslužijo našo pomoč. Poleg gasilcev ima vsakdo še kakšno svoje najljubše občinsko društvo, tudi njim lahko podarite svojih pol odstotka. Če bi radi pol odstotka razdelili med več društev, lahko storite tudi to - izberete jih lahko do največ pet. Kako lahko darujete? Preprosto. To je preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri društvih samih. Lahko pa obiščete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas čaka seznam vseh društev iz naše občine - poiščete jih po poštni številki, jih označite, vpišite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali pošljite na finančni urad. Vaša odločitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov. Bodite dobrodelni še letos, da bo že naslednje leto tudi zaradi vas življenje v naši občini še lepše, boljše, varnejše. Hvala. UrošBonšek Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Ko it prižgejo premične lua ~ ircdi bule. mri le lime, prijateljstvo ogreje n«n dlani iri ielja vtpnt se i j srca v vliint: Vie, kar slabo, i novim letom ji.ij jljlpdi! Vse, k ji je dobro, n*i |J vetoma! osiane! kar jc dobro, naj raste in cveti! Noj v miru sreči Jieino V.ns objame! 1 Blagoslovljene bofi^ne |>ra:nike in sreftio novo lečo! PGD Bukovci UST LZ MARKOVCEV nas poslaifjn na prag navili upanj ZeSnm tujfi prijel '.v prnzmig tir ieS^p aiii! in uspeha v novem letu 201 S! 0$čmsf$ adSor SVS M&špvci iBCagosbvtjene Božične prazmfa in srečno mv® kto 20181 Oglašujte v Listu iz Markovcev! Doseg vaSega oglasa v vsako gospodinjstvo občine Markovd. CENIK OGLASNEGA PROSTORA - zadnja stran ovitka 250,00 EUR - 1/1 notranja stran 180,00 EUR - 2/3 notranje strani 110,00 EUR -1/2 notranje strani 80,00 EUR -1/3 notranje strani 60,00 EUR -1/4 notranje stran i 40,00 EUR - vizitka 20,00 EUR Spoštovani bralci in oglaševalci, v ceniku oglaševanja v Listu iz Markovcev še vedno velja; 1 + 1 gratis, torej enega plačate, enega dobite ZASTONJ. Uredniški odbor Št. 7, december 2017 I 21 IST ÎZ MARKOVCEV Martinova ribolovna tekma V Sloveniji se dan Sv. Martina praznuje kot praznik vina, kajti do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno vino, ki pa se ob krstitvi-blagoslovu spremeni v pravo vino. Ta blagoslov opravi z vsemi šaljivimi šegami in navadami v škofa oblečen moški. Ribiči ŠRD Markovci smo se temu praznovanju, ki mu nekateri pravijo tudi jesenski pust aktivno priključili z Martinovo tekmo v lovu rib s plovcem, ki smo jo organizirali v nedeljo 12. 11. 2017 v ribniku Prvenci. V čast in počastitev vinskega patrona je na tekmi v lovu rib s plovcem za pokal Sv. Martina sodelovalo 43 tekmovalcev, eni manj drugi bolj uspešno. Po tri urni tekmi in tehtanju ulova so rezultati sledeči: 3. mesto Ivan PEČAR.................10.140 kg 2. mesto Miran VLAŠIČ..............19.500 kg 1. mesto Jože MAJCENOVIČ....32.140 kg Iskrene čestitke dobitnikom pokalov, ostalim pa hvala za sodelovanje in več ribiške sreče ob prihodnji tekmi. Podpredsednik ŠRD Markovci Stanislav PETROVIČ: " vreme je za ta letni čas bilo primerno, lovska sreča je bila enim bolj in drugim manj naklonjena, udeležba je bila zelo številčna, tako da sem z Martinovo tekmo zelo zadovoljen. Del ulova pa smo tudi podarili RD Žejne ribice iz Dra-ženc, kateri so imeli v poletnih mesecih zaradi velike vročine in nizkega vodostaja v svojem ribniku kar precejšen pogin rib". Vodja tekmovanja Viktor SLAMERŠEK: " tekma je bila na zelo visokem tekmovalnem nivoju, brez pripomb tekmovalcev in takih tekem si želimo v prihodnosti še več". Drago LENART RD Žejne ribice Dra-ženci: " svojim ribiškim prijateljem iz ŠRD Markovci se iskreno zahvaljujemo za podarjene ribe, kajti res smo imeli v poletnih mesecih velik pogin in vsaka darovana--podarjena riba nam zelo prav pride za povečanje ribjega fonda. Še enkrat prav lepa hvala ribičem in vodstvu ŠRD Mar-kovci". lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič športno-ribiško društvo markovci Vam želi Vesel božič in srečno 2018! DOBER PRIJEM V LETU 201ÉI 22 | Št. 7, december 2017 LIST IZ MARKO /CF.V Domače je zdravo Kmetija Cimerman iz Stojncev je perspektivna in hitro razvijajoča se kmetija. Svoje izdelke prodajajo širom po Sloveniji, pri tem pa se držijo tradicionalnih pristopov k pridelavi hrane. So družinska kmetija - na njej pridno pomagajo vsi družinski člani: starša Milan in Brigita ter trije otroci Tomaž, Rok in Teja. Zanimivo je, da na začetku noben od treh otrok ni načrtoval poklicne poti na kmetiji. Izbrali so si zelo različne poklice (farmacija, okoljevarstvo in gostinstvo), vendar so z leti ugotovili, da jih delo na družinski kmetiji veseli. Trenutno so vsi zaposleni na kmetiji. Pred dvema letoma je nosilec kmetije postal Rok, po starosti srednji od otrok. Za naš časopis je besedo prepustil starejšemu bratu Tomažu. Tomaž, na kratko nam opišite razvoj vaše kmetije. Tomaž Cimerman: "Vzačetku smo bili običajna kmetija. Starša sta se ukvarjala s klasično živinorejo in poljedelstvom, nato s pridelavo sladkorne pese, ki sta jo dopolnila s pridelavo in prodajo raznovrstne zelenjave. Leta 2006 smo kmetiji dodali novo dejavnost, pridelavo in prodajo bučnega olja, kmalu za tem pa tudi predelavo mesa in peko kruha. Postopoma smo v ponudbo dodajali vedno več mesnih izdelkov, ki so sčasoma postali naš glavni proizvod. Kmetija se je širila počasi, delno zaradi fi nančnih sredstev, delno pa je povezana tudi z interesom nas otrok. Prva večja posodobitev je bila leta 2013, ko smo odprli lastno klavnico, v lanskem letu pa smo dokončali drug velik projekt - posodobitev hleva ter razširitev prostorov za proizvodnjo in hrambo naših izdelkov." Pridelavo zelenjave ste opustili, s poljedelstvom pa se še vedno ukvarjate? Tomaž Cimerman: "Žal so zaradi uvoza cenejše zelenjave iz tujine cene domače zelenjave nizke. Prav zato smo zelenja-darstvo opustili. Še vedno gojimo buče za bučno olje, hkrati pa smo se intenzivno posvetili prašičereji. Pri tem se držimo načela »od njive do mize«. Živali vzredimo sami doma na kmetiji, prav tako za njih sami pridelujemo krmne rastline. Ponosno lahko tudi povemo, da ima naše meso z letošnjim letom oznako »brez GSO«, kar pomeni, da so živali vzrejene brez gensko spremenjene hrane." Opišite nam vsakdanjik na vaši kmetiji. Kako se dogovorite, kdo je odgovoren za katero delo? Tomaž Cimerman: "Na naši kmetiji znamo vsi delati vse in pomagamo, kjer je treba. Sicer smo dogovorjeni nekako tako: Rok in oče sta zadolžena za obdelavo zemlje in za hlev. Mama in Teja pečeta kruh in pecivo ter pripravljata narezke za pogostitve. Sam sem zadolžen za prodajo in trženje. Vsi smo vključeni v proizvodni proces pri obdelavi in predelavi mesa in prodaji izdelkov. Poleg nas, domačih, imamo na kmetiji zaposlena dva mesarja, občasno pa najamemo še dodatno delovno silo." Ob različnih mesnih izdelkih (salame, meso iz tunke, domače klobase, zaseka ...) ponujate še celo paleto izdelkov in storitev. Katere? Tomaž Cimerman: "Naši najbolj prodajani izdelki so meso iz tunke, suhe salame, bučno olje in bučna semena ter domač ržen kruh, od mesnih izdelkov pa še sezonske jedi - poleti meso za žar, pozimi pa krvavice in pečenice. Po naročilu izdelamo in na želeno lokacijo dostavimo tople in hladne narezke ter pripravimo pogostitve. Po naročilu spečemo tudi slano pecivo. Po predhodni najavi pripravimo pogostitve in degustacije za skupine pri nas na domu." Svoje izdelke prodajate na tržnicah širom po Sloveniji in v nekaterih trgovinah. Kje vse lahko kupimo vaše izdelke? Tomaž Cimerman: "Smo lokalni dobavitelj v trgovski verigi Spar Slovenija, v trgovinah Tuš KEA, po novem letu pa tudi v E.Leclercu. S potujočo prodajalno smo prisotni na tržnicah v Mariboru, Celju, na Ptuju, v Miklavžu in Gorišnici. Vašega obiska bomo veseli tudi v prodajalni na kmetiji v Stojncih. Redno sodelujemo na živilskih sejmih, kot so AGRA v Gornji Radgoni, Dnevi kmetijstva slovenske Istre in Celjski sejem. Pravkar smo se vrnili iz sejma v Lyonu v Franciji." Kdo so vaši kupci? Tomaž Cimerman: "Naši kupci so predvsem ljudje, ki se cenijo naš način dela in se zavedajo pomena zdrave, lokalno pridelane hrane, brez umetnih dodatkov. Gre za kupce, ki so za višjo kakovost pripravljeni plačati višjo ceno." Na katere dosežke in nagrade ste najbolj ponosni? Tomaž Cimerman: "Z razumevanjem, složnostjo in skupnim delom cele družine nam je uspelo v relativno kratkem času kmetijo razširiti do sedanjega obsega. To je največji uspeh. Daleč še je sicer od tega, da bi bile stvari idealne, ampak zaenkrat uspešno ločujemo poslovni del življenja od družinskega. Na to smo ponosni. V teh letih smo dobili veliko nagrad in priznanj za naše izdelke na različnih sejmih in prireditvah. To je predvsem potrdilo, da delamo dobro in kvalitetno. Najpomembnejše nam je zadovoljstvo kupcev, ki se radi vračajo k nam." Kakšni so načrti za prihodnost? Tomaž Cimerman: "V prvi vrsti izpopolnjevanje in specializacija v predelavi mesa. Verjamemo, da lahko svoje izdelke še izboljšamo. Dolgoročno načrtujemo lastno oljarno, razmišljamo pa tudi o širitvi na tuji trg. Idej je veliko." Nov poslovni objekt na Kmetiji Cimerman Foto: Nina Prelog Kaj bi želeli sporočiti bralcem Mar-kovskega lista? Tomaž Cimerman: "Lepo povabljeni, da nas obiščete. Lahko pridete samo na ogled kmetije, z veseljem jo razkažemo, ali pa v našo prodajalno, kjer so na voljo vsi naši izdelki." Tomaž, najlepša hvala za pogovor. Veliko uspeha pri vašem delu še naprej. Premalokrat se zavedamo, kakšno srečo imamo, da živimo v okolju, kjer nam je dostopna in na voljo zdrava in kvalitetna hrana, za katero vemo, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah je pridelana, pa naj bo to sadje, zelenjava ali mesni izdelki. S tem, ko kupujemo domače, smo na boljšem vsi. Mi, ker jemo zdravo hrano, in kmetje, ki imajo s tem dodatno motivacijo za svoje delo. Nina Prelog Bukovčani pražili krompir v Nedelišcu Turistična skupnost občine Nedelišce je v soboto, 14. oktobra, organizirala tradicionalno prireditev "Dani zahvalnosti". Na prireditvi že vrsto let sodelujejo tudi člani KD Bukovci. Združenja s področja celotne občine, ki vsak dan vložijo veliko napora, truda in časa, so imeli na prireditvi svoje mesto in so se lahko predstavili na različne načine ter pokazali plodove svojega dela. Prireditev se je začela ob 10. uri z blagoslovom pripravljenih živil in jesenskih plodov iz številnih držav, ne samo celotne Hrvaške. Sodelovali so tudi razstavljalci iz Slovenije in Madžarske, vseh skupaj je bilo čez osemdeset. Vsak razstavni prostor je imel posebno zgodbo in obrtniki so lahko predstavili svoje izdelke in kulinarične dobrote. Dogodek si je po oceni organizatorjev ogledalo približno 5.000 ljudi. Skozi cel dan prireditev spremlja tudi bogat kulturni program. Letos so ga posvetili folklori in plesnim običajem. Člani KD Bukovci so na stojnici pripravili velik zalogaj praže-nega krompirja, ki je, kot bi mignil, pošel. Obiskovalci so ga ocenili, da je odličen. Delo je potekalo v prijetnem vzdušju. Člani bukovskega kulturnega društva so zelo veseli, da so jih Nedelišcani povabili medse, da so lahko predstavili naš domači pražen krompir. Patricija Majcen Pripravo praženega krompirja je spremljala dobra volja. Foto: Jože Bezjak Št. 7, december 2017 | 23 [:/ MAKRO VCEV Letošnji kletar Ivan Golob v družbi kletarjev prejšnjih let (Jožeta Capudra, Franca Vrbančiča, Ivana Bezjaka, Slavka Žnidariča) podžupana Franca Kostanjevca in pomočnika šaljivega župnika Tadeja Cimermana. Foto: osebni arhiv OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MARKOVCI JN ŽUPNIJSKA KARITAS V ■ M. ■ * i 4 # ŽELITA VSEM OBČANOM, DA VAM BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI POLNI SRCA VSE DNI V LETU 2018. . —* ■» * '■ v ■ * Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem 1 JflE za humanitarno pomoč z željo, da se hBRiV tudi v prihajajočem letu udeležujete krvodajalskih akcij in tako pomagate . ohranjati človeška življenja. Gasilski občni zbori v prihodnjem letu: sobota, 6. januar 2017, ob 18. uri - PGD Prvenci sobota, 13. januar 2017, ob 18. uri - PGD Bukovci sobota, 20. januar 2017, ob 18. uri - PGD Nova vas pri Markovcih sobota, 27. januar 2017, ob 18. uri - PGD Sobetinci sobota, 3. februar 2017, ob 18. uri - PGD Stojnci sobota, 17. februar 2017, ob 18. uri - PGD Borovci sobota, 24. februar 2017, ob 18. uri - PGD Markovci sobota, 3. marec 2017, ob 18. uri - PGD Zabovci OKOLJU PRIJAZNE CENE GEODETSKE STORITVE r Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 PE: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si NAPOVEDNIK prireditev: TOREK, 25. DECEMBER, OB 17. URI IN OB 18.30, PRI KVAROVI KAPELI V STOJNCIH: UPRIZORITEV ŽIVIH JASLIC SREDA, 26. DECEMBER, OB 17. URI, CERKEV SV. MARKA: TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT KUD MARKOVSKI ZVON SREDA, 26. DECEMBER, OB 16. URI, VEČNAMENSKA DVORANA V MARKOVCIH: ORFEJČKOVA PARADA SREDA, 26. DECEMBER, OB 11. URI: BLAGOSLOV KONJ PRED CERKVIJO OB GODU SV. ŠTEFANA ČETRTEK, 27. DECEMBER, OB 17. URI IN OB 18.30, PRI KVAROVI KAPELI V STOJNCIH: UPRIZORITEV ŽIVIH JASLIC ČETRTEK, 27. DECEMBER, VEČNAMENSKA DVORANA V MARKOVCIH: PRIREDITEV ZA MALE IN VELIKE NA RADIU PTUJ SREDA, 17. JANUAR, OB 18. URI, OBČINSKA STAVBA: PREDAVANJE ZDRAVILNE RASTLINE ZA ČLOVEKA IN ZEMLJO (VESNA FORŠTNERIČ LESJAK S ČLANI DRUŠTVA SAPIENTIA) SOBOTA, 10. FEBRUAR, OB 13. URI, ZABOVCI, MARKOVCI: 26. FAŠENK V MARKOVCIH TOREK, 13. FEBRUAR, BUKOVCI: 20. FAŠENK PO BUKOVSKO; ZBIRALIŠČE PRI KLINČOVEM KRIŽU. PO KONČANI POVORKI PLES SKUPIN V VEČNAMENSKI DVORANI. POVORKA POTEKA ČEZ SIGET. LIST IZ MARKOVCEVje glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. Odgovorna urednica: Irena Pukšič. Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43,2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. https://www.facebook.com/ ObcinaMarkovci 24 | Št. 7, december 2017