125. »eviiuo. v uman, t petd, 29. nali nm. KL!, leto. Jihaja vsak dmn^svečer tzvzemii nedelje in praznika ter velja po potu prejeman za wiul Olieke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nbllano s posiljanjeuifna dom za vse leto •4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, na en mesec 2 K. Kdor hodi sam,ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemvelfo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposil|atve naročnine se ne ozira. — Za T—se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole trankovatL — Rokopisi se no vračajo. — ITieinHlie to opramlitvo je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Hiumiii številko pa 10 Iv Upraralitva telefon št 85. Uredništva telefon št M. Mrliškim klerikalcem. Iz Idrije, 27. maja. Pisačem »idrijskih novic«, ki polnijo ad maiorem diaboli gloriam prazne predale sobotnega »Slovenca«, leži učitelj pripravljalnega tečaja mestne realke v Idriji gospod Engelbert Gangl globoko v želodcu. Ne more ga prebaviti. Zato pa bruha iz njih jeza, tista skrofulozno-stru-peua slina, ki naj okuži ne samo Gangla, ampak vsakega, ki pride v dotiko z Gangloin. Neštetokrat ga je že opij u val, posebno pa se je izkazal mojstra v tej stroki z dopisom, ki je priobčen v št. 119. v »Slovencu«, političnem listu za slovenski narod. Tam čitamo: »Oswald, dekan in Plečnik lažejo o Ganglu. Mi o realki in njenem osobju ne pišemo radi, le kadar smo napadeni, odgovarjamo. Tudi Gangla smo pustili na miru, dokler ni obža-loval, da ne more biti svojim bratom žrtev — mučenik. Takrat smo malo s podadki osvetlili njegovo mučeni-štvo. A ker pa sedaj nekatere osebe napada, kakor da so se one lagale o realki, povejmo še bolj odločno. Deželni šolski nadzornik je vprašal učitelja, ki je imel skušnjo za meščansko šolo, zakaj ni prosil za razpisano mesto na pripravljalnem tečaja v Idriji! Saj sem vložil prošnjo, a nisem dobil, je odgovoril. Kako je to mogoče1? Saj vaša prošnja ni prišla k deželnemu šolskemu svetu ? povpraša nadzornik. Istina je, da sem prošnjo s prilogami vložil. — Tedaj tožite občino idrijsko, to se pravi več kot norčevati se iz prosilcev, svetuje nadzornik. Ne bom tožil, naj ima tovariš že podeljeno mesto, četudi nima skušnje za to. — To — tako nadaljuje pisač — je javna tajnost, saj dotični prosilec je to sam pripovedoval v javnem lokalu. Tedaj je bila takrat neka s 1 ep arija, katere mi nismo hoteli še razširiti toliko časa, da nas niso izzvali.Ljubljanski Gan-glovi tovariši so začudeni sklepali roke, ko so slišali, da je on prevzel petje na našem zavodu. »Gangl pe-vovodja na srednji šoli T« Ali je to mogočef In padle so takrat opazke, ki jih nočemo ponavljati.« — »Sedaj pa »Narodov« dopisnik vso krivdo vali na idrijske duhovnike, kakor da bi oni kaj zakrivili, mesto da bi svoje tovariše prijel, zakaj so pri oddaji službe protizakonito postopali, ali sobrate okregal, zakaj preveč na glas kritizirajo modre ukrepe naše občine. Edino pravilen odgovor na ta pamflet bi bil: Vsaka beseda laž, vse je zlagano, in sicer namenoma zlagano. Te vrstice imajo zlobnejši na- men, nego ga je imel satan takrat, ko je hotel iztirati Boga iz nebes, kajti satan se je lotil vedoma brezuspešnega dela, čim upa pisač idrijskih novic, da bode njegovo obrekovanje obrodilo obilo sadu. Nismo poklicani niti pooblaščeni, da bi z odgovorom na ta nesramen dopis ščitili čast našega dičnega poslanca g. Gangla in onih občinskih odbornikov, ki so v seji dne 2. julija 1903 soglasno imenovali Gangla za učitelja pripravljalnega tečaja. To bodo sami storili ter kakor čujemo, iskali zadoščenje pri sodišču. Prva zlobnost citiranega dopisa tiči v tem, da je dopisun Ganglovo imenovanje za učitelja pripravljalnega tečaja prestavil v ono dobo, ko se je Šabcu odvzelo petje na mestni realki. S tem anohronizmom se ščuva učiteljstvo proti Ganglu, češ, če je že občinski odbor storil »sleparijo« in te imenoval za učitelja pripravljalnega tečaja — ne bi smel ti, Gangl, sprejeti dekreta, ker ti je bilo znano, da bodeš z nastopom te službe od jedel tovarišu Šabcu kruh na mestni realki. Grozno! »in ljubljanski Ganglovi tovariši so sklepali roke . . .« V istini leži med Ganglovim imenovanjem in Šabčevo afero skoraj enoletna doba. Da si nista ta dva takta v nikakršni zvezi, dokažem z nastopnim. V maju 1903. je razpisala mestna občina mesto učitelja pripravljalnega tečaja na mestni realki v Idriji. Po § 5. ustanovne list. je mestna občina zavezana nameščati za učitelje take prosilce, ki bi mogli biti nameščeni po predpisih o učiteljski osposobljenosti tudi na državnih šolah. Imenovanje predloži se c. kr. deželnemu šolskemu svetu v potr jen je. — Oglasili so se kompetentje: Engelbert Gangl, Ivan Vrščaj in Jožef Brinar, ki so prišli v terno; in sicer prvi, ker je absolviral pedagogij na Dunaju in zadnje dva, ker sta imela izpit za meščanske šole. Mestni zastoj) se je v seji dne 2. julija 1903 soglasno izrekel in odločil za Gangla, kateremu je c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dal »odlično« kvalifikacijo, ki daleč nadkriljuje kvalifikacije ostalih kompetentov. Baš radi odlične Ganglove zmožnosti m prav dobre uporabnosti, odločili 90 se tudi odborniki — pristaši S. L. S. za Gangla. Ivan Kavčič, Ant. Knap, Franc Kos, Valentin Čibej, Leopold Rejc in Leopold Jazbar — ki je bil takrat še klerikalec, glasovali so skupno s sedmerimi naprednimi odborniki za Gangla. ki je bil enoglasno imenovan za učitelja. Ce bi se le dva klerikalna odbornika odstranila, bil bi občinski odbor nesklepčen. Ker pa klerikalci tega niso storili, in ker so celo za Gangla glasovali, smelo trdimo, da so klerikalci Gangla podprli ter mu podelili razpisano mesto učitelja na pripravljalnem tečaju v Idriji. To imenovanje, ki ga je c. kr. deželni šolski svet na podlagi ministrskega ukaza z dne 4. grudna 1870, št. 12.492 — potrdil — imenuje »Slovencev« pisač »sleparijo«. Mestna občina imenuje učitelje — ter odstopi akt imenovanega učitelja pristojnemu ces. kr. šolskemu oblastvu v potrjenje. Deželni šolski svet sme potrditi le tedaj imenovanje, če ni to v protislovju z vsebino ministrskega ukaza z dne 4. decembra 1870, št. 12.492, sicer mora potrditi imenovanje ministrstvo. Ker je pa deželni šolski svet Ganglovo imenovanje potrdil z dekretom z dne 22. avgusta 1903 št. 3504 in se v dekretu skliceval na gori citirani ministrski ukaz — je vsak dvom izključen, da bi ne bil Gangl učitelj, ki bi mogel biti nameščen tudi na državnih šolah, odnosno pripravljalnih tečajih. Imenovanje Ganglovo se je vršilo torej po vse v okviru postavnih določb ter se s tem imenovanjem ni zgodila zavrnjenim prosilcem prav nobena krivica. Radi tega dvomimo, da bi se vršil pogovor med deželnim šolskim nadzornikom in zavrnjenim prosilcem tako, kakor ga opisuje številka 119 »Slovenca«. Ker nimamo še danes v rokah tozadevni odgovor gospoda deželnega šolskega nadzornika in ker nam danes tudi še ni znano, kateri od zavrnjenih prosilcev je v javnem lokalu na »Slovencev« način opisoval to afero .— hočemo o Gangl oveni imenovanju šele prihodnjič nadaljevati. Danes le še nekoliko besedi o umetniku — petja g. Šabcu, V šolskem letu 1903./04. je poročalo ravnateljstvo mestne realke v Idriji županstvu, da učitelj Šabec ne drži prevzetih ur, prestavlja jih svojevoljno na njemu po odnosa jih prilične jše dneve ali pa jih celo izpušča. K pouka prihaja prepozno, ali rja izpušča učence pred časom iz šole itd. itd. ter prosilo, da bi mestno županstvo gospoda Avguština Šabea nadomestilo z drugim učiteljem. Gospod Šabec je bil o tej vlogi ravnateljstva informiran ter se je z vsebino popolnoma strinjal. V dokaz temu naj navedem del njegovega pisma, ki ga je pisal v tej zadevi ravnateljstvu. »Veleeenjeni gosp. doktor! Na dopis mi je sledeče odgovoriti ... »Sploh je pa poučevanje petja zelo težavno. Vzdrževati še naprej disciplino, bilo bi mi nemogoče, a če bi bil enega ali drugega naznanil (ravnateljstvu), pomenili bi se bili drugi in bi nalašo grdo in napačno peli. To se je enkrat v resnici tudi zgodilo, ko sem bil nad njimi zrojil. Peli so potem tako strašno grdo in vseh mogočih tonili, da je bilo za niti. Kaj še, ko bi jih naznanil.« Naravno, da je bilo treba iskati drugega učitelja za petje. To potrebo je uvidel ravnatelj, župan in Šabec sam, ki je bil učencem bolj har-lekin nego učitelj. Šabec je torej sam priznal, da je nezmožen vzdrževati disciplino pri pouku ter s tem odobril ukrep ravnateljstva in občinskega odbora, da se njega nadomesti z drugim učiteljem. Šabec je uvidel, da bi s svojo metodiko ne dosegel nikakršnih uspehov na mestni realki in je še danes hvaležen občinskemu odboru, da ga je obvaroval blamaže, ki ga je brezdvomno čakala v višjih razredjh. Občinski odbor je bii torej prisiljen z ozirom na Šabčevo iljavo, da ne more še nadalje vzdrževati discipline, vzeti njegov odstop na znanje ter nadomestiti njega z drugim učiteljem petja. Ponudil je vsled tega to službo Ganglu, ker je bil ta takrat že učitelj pripravljalnega tečaja, torej mestni uslužbenec in član učiteljskega zbora. Občinski odbor je postopal v tej zadevi popolnoma pravilno, ker je s tem ukrepom dosegel, da poučujejo na mestni realki vse predmete brez izjeme iz-1 j učno le člani profesorskega zbora. Danes moramo gratulirati občinskemu odboru, da je poveril petje učitelju Ganglu. Mož se je prijel vestno tega dela ter dosegel sijajne uspehe v tej stroki. Javni koncerti, ki jih prireja dijaštvo slednje leto pod njegovim vodstvom, nadkriljujejo vse druge enake prireditve v Idriji. Celo njegovi najhujši nasprotniki so morali temu pritrditi ter so pri vsakem koncertu z aplavzom in besedo javno priznali Ganglovo pridnost in zmožnost o poučevanju petja. Zato upamo, da ne bodo zlobni napadi v »Slovencu« motili gospodu Ganglu mirnega spanja, niti omajali njegovega ugleda med tovariši ali meščanstvom, ki mu je pred kratkim časom jioverilo deželnozborski mandat in s tem dovolj jasno dokumentiralo, da so vsi klerikalni napadi na njegovo osebo popolnoma neopravičeni in skrajno zlobni. Državni zbor. Dunaj, 28. maja. V začetku seje je interpeliral poslanec Grafen-auer naučnega ministra zaradi nasilnega postopanja učitelja Feiniga pri občinskih volitvah v Bistrici v Ro-žu. — Minister B i e n e r t h je odgovarjal na interpelacijo zaradi krvavega spopada med kmeti in orožniki v Czernichovu. Minister je rekel, da so orožniki streljali šele potem, ko so bili v smrtni nevarnosti ter jih je že par kamnov zadelo. Sicer pa se zadeva še preiskuje ter se bo končno izid naznanil parlamentu. Malorus^i poslanci so ministrovim izvajanjem hrupno ugovarjali. Na predlog posl. Glabinskega se je sklenilo, da se o ministrovem odgovoru otvori v prihodnji seji debata. — Potem st* je nadaljevala proračunska debata skoraj deset ur. Govorilo je 15 poslancev razni h strank. Pravega zanimanja za razpravo pa ni bilo. Le pristaši dotične stranke so se vselej zbirali okoli svojega govornika. — Posl. dr. C h i a r i je podal koncem svojega govora izjavo nemško - nacionalne zveze. Izjava pravi, da svobodomiselne nemške stranke niso v nobenem slučaju zatajile svojih načel, da bi si zagotovile podporo krščanskih socialistov v narodnih vprašanjih ter tega tudi v bodoče ne store. V izjavi se izreka nemškim ministrom popolno zaupanje. — Posl. R o b 1 e k je začel govoriti slovensko, potem pa je nadaljeval nemško. Pritoževal se je, da nimajo Slovenci na Štajerskem še nobene meščanske niti srednje šole. Potem je razpravljal temeljito o celjskem gimnazijskem vprašanja ter dokazoval, da imajo Slovenci popolno pravico zahtevati, da se utrakvi-stična nižja gimnazija v Celju izj»o-polni v višjo gimnazijo. Nadalje je govornik dokazoval, kako se germa-nizuje v celi opravi, posebno v justi-ci. Skliceval se je na slučaj Bratuša, ki je bil vsled jezikovne nesposobnosti preiskovalnega sodnika obsojen na smrt, da je umoril in pojedel svojo hčerko, a pozneje se je ta hčerka vrnila zdrava domov. Ta resnična prigodba je spekla poslanca Marck-hla tako, da je začel kričati, da je v senatu sedel en Slovenec ter so sodili slovenski porotniki. (Tega tudi nihče ne zanikuje, dasi je slovenščina porotnikov, ki tvorijo mariborsko poroto, zelo dvomljive vrednosti. Res pa je, da sta justični ta škandal provzročila slovenščine nezmožni preiskovalni sodnik in sodni zdravnik, ki je svinjske kosti agnosciral za — otroške). Poslanec Roblek je končno izjavil, da je sedanja vlada sprejela nemško - nacionalni program za svojega, zato njegova stranka ne more imeti zaupanja do take vlade. — Poslanec Peric je govoril o balkanski politiki ter izjavil, da priznava naši državi vodilno vlogo na Balkanu, toda ta se mora goditi brez germanizujoče politike. Geslo mora biti: Balkan balkanskim narodom! -Tp Poslanec T r e s i č - P a v i-č i ć je izjavil, da se Dalmacija za nobeno ceno ne odreče združenju s Ur- LISTEK. Štora * devica. Povest; spisal K. Oblak.] f" (Dalje.) IX. Po dolgem bolehanju je stric Anton toliko okreval, da je mogel zopet stikati po hiši. Uvidel je, da Fanika sama ne more opravljati vseh poslov. Tudi jo je zdaj potreboval za svoje kupčije, in zato ji je najel pomočnico v osebi priletne ženske Katre, ki je sicer vestno opravljala svoje posle, a je spletkarila na različne načine zoper Faniko, hoteč jo izpodriniti iz hiše. Katra se je zdaj nad vse živo spominjala, da je stric Anton pred več kot tridesetimi leti pri njej rad vasoval. Sicer se stric Anton kar nič ni mogel domisliti tega ljubezenskega znanstva, toda Katra je ostala pri svoji trditvi, jo je podprla s slovesnimi prisegami in je na podlagi tega nekdanjega znanstva reklamirala zase izjemno stališče v hiši in vsakovrstne predpra-vice. Fanika, ki se je bila vsled napornega dela in neprestanih skrbi tekom nekaj mesecev po * materini smrti hitro postarala, ni imela moči, da bi se bila ustavljala pretenzijam nadležne Katre. Poleg sitnosti strica Antona je morala prenašati zdaj še sitnosti stare Katre. Njeno življenje je bilo pravi martirij. Nekega dne je imel vaški kovač opravila v hiši strica Antona. Kovač je bil sirov človek, vdan pijači, a do Panike je imel posebno nagnenje. Ko je bil nekoč bolan, mu je Fanika pošiljala vsak dan hrano, in tega ji ni pozalil. Od tedaj je slušal vsak njen svet in ji je izpolnil vsako željo. Fanika je bila slišala, da ima kovač z neko deklo otroka, in ko je kovač prišel po opravkih v stričevo hišo, mu je s prijaznimi, lepimi beseda m i začela prigovarjati, naj popravi zapeljanemu dekletu storjeno krivico in naj se ž njim poroči. Kovač je pač nekaj časa temno gledal in ugovarjal, toda Fanika je znala ž njim prav ravnati in ga je četudi s težavo pripravila vsaj do izjave, da si bo stvar premislil. Proti večeru tistega dne je prišla čez njive in travnike bosonoga ženska, noseč otroka na rokah. In koder je srečala ljudi, jim je veselo oznanjala svojo novico. »Vzel me bo . . . moj fant me bo vzel. . . ker je gospodična Fanika rekla, da me mora vzeti*.« Obraz je dekletu žarel radosti in veselja in razjokala »se. je veselja, ko s«« je zahvaljevala Faniki za njeno posredovanje. Fanika ji je vzela otroka z rok in ga stisnila k sebi. Srce ji je krvavelo. Ta dekla, umazana, zanemarjena, ki so jo ljudje po strani gledali zaradi njenega nezakonskega otroka, postane sedaj žena, zakonska žena, postane to, za kar je ustvarjena, bo imela svoj dom in svojo rodovi no! Trpka čuvstva so Faniki preplavila srce. Obdarila je deklo in jo naglo odpravila, a še dolgo ji je zvenelo v ušesih presrčne radosti polno klicanje dekletovo: »Moj fant me bo vzel.. . moj fant me bo vzel. . .« Fanika je pobegnila v svojo sobico in se zaklenila vanjo. Srce ji je krvavelo bridkega spoznanja, da jej ni usojeno, postati deležna tiste sreče, kakor celo kovačevo dekle. Koliko deklet se je že pomožilo, odkar je prebivala v tej vasi, koliko žensk je poznala, katerih poročni prstani so pričali, da izpopolnjujejo nalogo, ki jo ima ženska na svetu, a ona sama ni mogla biti deležna te sreče. V ušesih so ji šumele besede, ki jih kar ni mogla pozabiti, ker so iz- ražale njeno največje gorje: Stara devica! V tem trenotku velike bridkosti se je spomnila mizarja Matijca, edinega človeka, ki jo je snubil, edinega, ki jo je resnično ljubil. Zdaj šele se je zavedla, kako velika je morala biti Matijčeva ljubezen. Snubil jo Je v dnevih, ko jo je celo mestece pre ziralo in sovražilo, ko so ljudje vedeli v njej samo hčer tistega Marol-ta, ki je delal sleparske dolgove in ponarejal menice ter naposled skočil v vodo, da se odtegne ječi. Tedaj, po očetovem pogrebu ji ni bila prav jasna krivda očetova, a zdaj je vedela, kaj je imel na vesti in zdaj je tudi čutila, kako grdo in neodpustno je njena mati žalila Matijca, ko ga je sramotno odpodila od hiše. Takrat, ko jo je Matije snubil, ji je bilo le žal, da je mati grdo ravnala ž njim, zdaj ji je bilo žal, da ni postala njegova žena. Njene misli so pohitele čez gore. V duhu je videla mestece, kjer je preživela svojo mladost, videla je delavnico mizarjevo in videla Matijcevo kodrasto glavo in žalostni pogled, ki ji je sledil tisti dan, ko se je z materjo in s stricem Antonom odpeljala za vedno. Čutila se jer da ima še sploh moč živeti in prenašati svoje nadloge. Čemu živi, ko je izgubila vsako upanje, da se ji kdaj izpolnijo njene želje, ko se zaveda, da ostane stara devica ! »Kdo naj me pride iskat v to pozabljeno vas?« Sedla je k oknu in se lotila šivanja. Pri pogledu na svoje roke, so se ji vnovič vlile solze. Nekdaj mehke, bele in nežne roke, so postale trde in rdeče, bile so izdelane roke navadne dekle. »Kdo naj me vzame ubogo deklo trdega sorodnika, ki mi je ogenj pokvaril lice in delo roke, starost pa zložila obraz v gube?« Iz srca je izginilo zadnje upanje; odteklo je s solzami, ki jih je prelivala Fanika na trdem svojem ležišču; njeno srce si je želelo samo še počitka v grobu. A vendar je trepetala pred smrtjo in je raje še nadalje prenašala svoje nadloge, ki si jih je polagoma navadila. In sčasoma se je vsaj nekoliko ublažila njena bolest. Polagoma je izginil vtisk, ki ga je nanjo napravila sreča kovačeve neveste in čez mesec se je zopet začelo srce oglašati, ne sicer z upanji in željami, pač pa z ugovori zoper usodo stare device. (Dalj« iriaoaajie.} vaško. Kroni se naj povodom 601et-nega jubileja pokltčeta v spomin februarski patent in nagodba iz leta 1868. Na ta način bi se napravilo stalno ravnotežje med narodi monarhije. Prihodnja seja bo jutri, v petek. Novi brambni zakon. Dunaj, 28. maja. K včerajšnji seji brambnega odseka je bram-bovski minister G e o r g i razložil novi brambni zakon. Minister je rekel, da sedanji brambni zakon, ki je iz leta 1889., že davno ne odgovarja več vojaškim interesom, posebno je pri sedanjem sistemu prikrajšana deželna hramba. Temelj novemu bram-bnemu zakonu bo dveletna vojaška služba. Prehod se izvrši na ta način, da pride na 100 po 3 leta službujočih rekrutov 150 rekrutov z dveletno službo. Preden pa se uvede dveletna služba, izvršiti se mora več predpogojev; vojaki se morajo odpoklieati od komandiranja, da bodo vsi vojaki se res lahko posvetili vojaški službi; število moštva pri stotnijah pešpol-kov in pri kavaleriji se mora pomnožiti; pomnožiti se tudi mora število čez postavno dobo službujočih podčastnikov, ki opravljajo službo inštruktorjev; pomnožiti pa se morajo tudi materialna sredstva za boljšo in hitrejšo izurjen je novincev. Za vse te priprave bo treba še leta in leta, preden se resnično uvede dveletna vojaška služba. In sicer se prehod pri pehoti izvrši najbrže kmalu, do-čim pri kavaleriji in artileriji še dolgo ni misliti na to.— Srečkanje se v novem brambnem zakonu opusti ter se izvrši ločitev rekrutov za stalno vojsko in za nadomestno rezervo z upoštevanjem posebnih ozirov asen-tiranih. Potem je govoril ministrski predsednik baron H e c k , ki je izjavil na tozadevno vprašanje, da se povodom kompromisa za zvišanje plač častnikom in moštvu ni dovolila Madžarom niti najmanjša koncesija glede armade. Ta izjava je napravila najboljši vtisk ter je posebno krščanske socialiste popolnoma pomirila. Kmečko zborovanje na Dunaju. Dunaj, 28. maja. Danes je zborovala nižjeavstr. kmečka zveza. Zborovanja se je udeležilo približno 20.000 kmetov. Odposlanci so prišli tudi iz Kočevja, Koroške in Solnograške. Na shod sta prišla tudi ministra Ebenhoch in Gessmann, ki sta proslavljala kmečki stan. Shod je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva starostno zavarovanje za vse delavske stanove, predvsem za kmete in kmetijske pomožne delavce.V drugi resoluciji se je zahtevala reforma brambnega zakona in dveletna vojaška služba, v tretji pa popolna enakopravnost vseh klerikalnih zvez in korporacij na avstrijskih visokih šolah. Volilna reforma na Ogrskem. Budimpešta, 28. maja. Na interpelacijo poslanca Mezofvja (narodni socialni demokrat) je odgovarjal v včerajšnji seji državnega zbora minister grof A n d r a s s y o splošni volilni pravici. Minister je izjavil, da je vedno upal, da mu bo mogoče volilno reformo že spomladi predložiti parlamentu. Sedaj pa uvidi, da je mogoče tako važen zakonski načrt predložiti le tedaj, ako je zajamčeno dovolj časa, da se o predlogi tudi temeljito razpravlja. Odločno pa je izjavil minister, da predloži volilno reformo v prvih sejah jesenskega zasedanja. O podrobnostih noče Ada j ničesar povedati. — Posl. Mezof y je izjavil, da ministrovega govora ne more vzeti na znanje; ker ni minister izpolnil svoje obljube, da predloži volilno reformo spomladi, nima govornik nikakega jamstva, da bo minister jeseni izpolnil svojo obljubo. Večina je hrupno ugovarjala, a minister je znova izjavil, da prevzame obveznost, da predloži reformo v jeseni. Zarota v Črni gori. C e t i n j e , 28. maja. Tudi v včerajšnji razpravi se ni dobilo jasnosti o zaroti. Zagonetna oseba je glavni krivec tiskar Raj kovic. Ta je pripovedoval, da so mu dijaka Bozo-vič in Gjonovič ter bivša poslanca Šabajić in Pavičevič v Belgradu izročili bombe, s katerimi je potoval preko Zemuna, Broda, Sarajeva, Mostara v Gruž, kjer se je sešel z zarotnikom juristom Dakovičem. S tem in drugimi dijaki-zarotniki je šel potem Rajkovič na Cetinje, kjer je izročil sebe in dijake ministru notranjih del. Minister pa ga je pustil še dva dni na prostem, da bi poizvedel se za druge zarotnike. Ravno tako neverjetno je Rajkovićevo pripovedovanje o načrtu zarotnikov. Dako-vič mu je baje povedal, da pride šest zarotnikov iz Kotora čez Lovčen na Cetinje, kjer se jim pridruži 60 podčastnikov, več delavcev in gimnazijcev. Dijaki bi sežgali »Biljard« (stara knežja palača).. Dočim bi vojaki in meščani gasili, zažgali bi zarotniki druga državna poslopja, a končno bi vrgli bombe na knežjo palačo in v hišo princa Mirka. Nato bi se sklical ljudski shod, ki bi proglasil princa Danila za kneza. — Bivši poslanec Gjulafić je izpovedal, da se je kot begun v Belgradu seznanil s črnogorskimi dijaki, ki so ga pregovorili, naj vtihotapi preko Turčije devet bomb v Crno goro, kjer bi naj vrgli vlado. Atentat pa ni bil namenjen knezu ali njegovi rodbini. Vsled izdajstva je prišel na turških tleh v roke črnogorskim pandur jem. — Bivši minister Rajčevič je izpovedal, da mu je Gjulafić pisal ter ga povabil na tajen sestanek, a Rajčevič je odgovoril, da mu ne more ustreči, ker je pod policijskim nadzorstvom. Več o zaroti on sploh ne ve. Nemiri na otoku Samosu. C a r i g r a d , 28. maja. Knez na otoku Samosu si je izprosil. od turške vlade oddelek turškega vojaštva za svoje varstvo. Prebivalci so pričakal) turške vojake ter jih napadli. V boju je padlo osem vojakov, a tudi med prebivalci je bilo več mrtvih in ranjenih. Iz Carigrada je vsled tega odšla križarka z več tor-pedovkami pod vodstvom podadmi-rala Halil paše v Samos. Podrobnosti še niso znane. Z druge strani se namreč poroča, da je bila imenovana bitka med domačimi kristjanskimi orožniki in turškimi vojaki. Proti modernizmu. M o n a k o v o , 28. maja. Rimska kurija je uvedla proti enajstim bavarskim katoliškim duhovnikom cerkveno disciplinarno preiskavo zaradi modernističnih naziranj in naukov. Punt v Maroku. Pariz, 28. maja. Sultan A b -d u 1 A z i s je ukazal vsem marokanskim pristaniščnim oblastim, naj odposlance M u 1 e j a H a f i d a , ko se vrnejo iz Evrope,primejo in vržejo v ječo. Dopisi. Z Vranskega. Velika ljudska veselica Ciril-Metodove podružnice se vrši — kakor znano — dne 12. julija. V tako velikem obsegu se dosedaj sploh še ni vršila v Savinski dolini nobena enaka prireditev. Odbor podružnice je pridno na delu ter se trudi na vse načine, da bo 12. julij za vsakega narodnjaka dan veselja in zabave. Veselica se bo vršila v senčnatem hrastovem gozdiču v Brodeh poleg trga, odkoder je krasen razgled po trgu in Sa vinski dolini. Na veselici bo svirala poleg drugih godb tudi vrla šoštanjska narodna godba. Dalje bo nastopilo več pevskih zborov, med njimi tudi pevski zbor domače podružnice, ki se že dalj časa pridno vadi. Veselice se udeleže korporativno: braslovški »Sokol«, Ciril-Metodova podružnica na Polzeli, požarna hramba v Prekopi, izobraževalno društvo na Vranskem itd. Vsa ona društva, ki se še niso odzvala našemu vabilu, prosimo, da to nemudoma store. Od Sv. Križa pri Trstu. Naš gospod nune Furlan hoče po vsi sili, da postanemo klerikalci. Vedno nam trobi, da naj se vpišemo v Marijino družbo in da naj hodimo vedno v cerkev. Kaj ne ve, da smo rokodelci, kmetje in ribiči, da začnemo na vse zgodaj delati in končamo tudi zvečer kasno? Mi smo trudni in potrebni počitka, njega ne bomo ubogali tudi če se na glavo postavi in tudi v naši vasi ni tal za seme Marijine družbe, ker v naši tržaški okolici nočemo bratomornega boja. Posebno v nedeljo na 24. maja vladalo veliko razburjenje proti gospodu nuncu. Napravil je namreč procesijo, pri kateri naj bi nosila naša dekleta kij) matere božje; neko nedeljo poprej pa je bil ples pri nas v Križu in tudi v bližnji vasi Gabroviei; dekleta seveda so šla plesal; kdo pa jim bi branil, ker so ves teden na delu. Kaj še te male zabave bi se jim ne privoščilo? Vemo, da gospod nune hoče, da bi vedno čepele v njegovi cerkvi, pa tudi one ga niso ubogale. Ko je izvedel, da so plesale, je hitro naznanil v cerkvi, da one niso vredne nositi kip matere božje, ker od 14 let naprej ni nobena poštena več!!!? Iskal je po vsi vasi in od 2400 prebivalcev jih je dobil 12, kateri so nesli kip matere božje, tem pa je zapove-dal: 1. da morajo plačati 12 kron (ne vemo zakaj), 2. da morajo iti 3 dni zaporedoma k spovedi, 3. da ne smejo iti spat z ženo 8 dni poprej in 8 dni potem. Povabil je tudi iz Trsta kakili 200 starih Marijinih »devic«, katerim je šel naproti ob 4. uri popoldne z 12 parterji (tisti, ki so nosili' mater božjo) ,na križko postajo. Ko so prišle te stare, že od vseh rojakov zapuščene »device« v Križ, je bilo okoli 10 naših deklet v cerkvi, katere so lepo pele. Prišel je trebuš-njak Furlan in za vpil: »Mars ven, tu ni prostora za vas, — ničvredniee.« Joka je so šla tako krvavo razžaljeua dekleta iz cerkve in? se zbrala v gručah po vasi. Ko je ila procesija po vasi, se nI hotel noben domačin* udeležiti Furlanove priredbe, iiven 20 njih; drugo pa so bile samo mlade, poštene »device« od 30—50 let stare grešnice, ki jih noben vojak več ne pogleda. Po procesiji se je zahvalil trebušnjak Furlan le tržaškim »devicam« in obžaloval nas Križane, da smo mu napravili tako blamažo. Kličemo mu pa, da do sedaj, mu nismo še ničesar naredili, nočemo pa, da nas bo on blatil za nepoštene in malovredne, ker se naša dekleta nočejo zapisati v Marijino družbo. Niso se in se ne bodo. Naša dekleta so bolj poštena, kakor tiste stare grešnice, katere je gospod nune povabil v Križ in s katerimi so se fantje fino zvečer zabavali. Dnevne vesti a V Ljubljani, 29 maja . — V občini je moč. »Domovina« piše: C. kr. okrajno glavarstvo v Celju priznava občini Kokarje z dja-njem njeno tolmačenje člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1., da namreč morajo državni uradi slovenskim občinam dopisovati v slovenskem jeziku. Občina Kokarje je bila sprejela od glavarstva samoneinške tiskovine »Strafregister«, ki pa je bil deloma tudi v slov. jeziku spisan z nalogom, naj zasliši nekega podpijonirja zaradi prestopka vojnih predpisov (zaradi prepozne zglasitve). Zupan Blatnik Franjo je vrnil samonemški »Strafregister«, rekoč: »da je c. kr. okrajno glavarstvo predalca II. in IV. spisalo tudi v slovenskem jeziku, ne zadostuje, kajti podpisani župan hoče tudi sam vedeti in razumeti, kaj je v nemških naslovih teh in vseh drugih predalcev tiskano ter se prepričati, če se podatki ujemajo s pomenom besedila. Z razsodbo državnega sodišča z dne 3. julija 1906 številka 264 se je razsodilo, da se vse v členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867. za državljane določene pravice nanašajo tudi na občine. Iz tega sledi, da morajo državni in deželni uradi občini dopošiljati tiskovine ravno tako v njenem kakor državljanu v njegovem v deželi navadnem jeziku. Naj se blagovoli ves »Strafregister« preložiti na slovenski jezik, na kar se bode takoj dalje uradovalo.« Okrajno glavarstvo je zahtevi ustreglo, kar dokazuje, da postaja ono nasproti onim občinam tudi v jezikovem oziru pravično, ki so nasproti samim sebi pravične ter zahtevajo odločno svoje jezikovne pravice. Možata beseda zavednega župana doseže pri politični oblasti pravico. Zavedni župan občine Kokarje je v vseh svojih jezikovnih zahtevah vedno dosleden, zato postaja glavarstvo tudi v jezikovnih ozirih nasproti občini Kokarje pravično. Zavednost in odločnost rodi pravico, nezavednost in zaspanost pa podpira in goji krivico na škodo naroda. — Slovenščina pri graškeni nad-sodišču. V pravdi, v kateri sta bila nasprotna zastopnika mariborska odvetnika dr. Glaser in dr. Rosina, sta oba sporazumno zahtevala slovenski referat in razsodbo, ker sta bili obe stranki samo slovenščine zmožni in se je cela pravda pred mariborskim okrožnim sodiščem kot prvo instanco vršila izključno v slovenščini. C. kr. nadsodišče je odbilo ta predlog. Na priziv tožiteljev pa je razsodilo c. kr. naivišie sodišče s sklepom z dne 14. aprila'1908 Z. R. VI. 126/8, 1 de in to 1. maja 1908 opr. št. Cg. L 120/7, 26 od besede do besede popolnoma enako, kakor v slučaju priobčeneni v »Slov. Pravniku« natisnjenem na strani 47 ex 1908. Odločbi c. kr. nad-sodišča in c. kr. najvišjega sodišča sta se na slovenski priziv izdali izključno v nemščini. — »Posvečuj nedelje in zapovedane praznike!« Ta zapoved velja menda samo za naprednjake, klerikalci pa sinejo proti nji grešiti, kakor se jim zljubi. Katoliška knjigoveznica ne pozna ne petka ne svetka, v nji se dela naj bo delavnik ali praznik. Vnebohod je eden največjih praznikov katoliške cerkve, v ki zapoveduje, da mora ob takih velikih praznikih mirovati vsako hlapčevsko delo. Tega pa ne zapoveduje samo cerkev, ampak posvečevanje praznikov zaukazuje tudi božja zapoved. Vkljub temu se teh zapovedi naši pobožni klerikalci čisto nič ne drže. V »Katoliški njigoveznici« so na primer delali včeraj na praznik vnebohoda ves ljubi dan in ob petih popoldne so bili še ljudje in stroji pri naj intenzivnejšem delu. Dasi knjigoveznica vobče nima takšnega dela, ki bi se ne moglo ali ne smelo odložiti, vendar neposveče vanje praznika v tej »katoliški tovarni« ni greh, menda za to ne, ker ji je protektor prevzvišeni Anton Bonaven-tura, ta navdušeni služabnik božji. Škof je tudi navdušen čestilec matere božje in je celo peljal verne ovčice v Marijinem mesecu v Lurd se poklonit eiidotvornici. Človek bi torej mislil, da bo skrbel tudi doma za to, da bodo njegovi in njegovih ljudi uslužbenci lahko opravljali Marijine pobožnosti. Znano je, da so te po-božnosti zvečer. Teh pobožnosti se seveda njegovi uslužbenci ne morejo udeleževati, ker morajo vsak dan delati do 10. zvečer. To je posebno v cvetu v katoliški knjigovezniei. Morda bi ne bilo napačno, ako bi škof tem delavcem, ki se morajo mučiti pozno v noč, izposloval toliko oddiha, da bi se vsaj zvečer nekoliko odpočili! Morda bi bilo to bolj bogo-ljubno dejanje, kakor vse romanje v Lurd! — Pismo Iz Petrograda. Prijatelj našega lista, ki biva stalno v Petrogradu, nam piše z dne 26. t. m.: Včeraj 25. t. m. ob 8. uri 25. min. zjutraj so dospeli semkaj avstrijski slovanski poslanci dr. Kramar, Ivan Hribar, dr. Hlibovioki in dr. Markov. Sprejem slovanskih gostov je bil nad vse presrčen, brez kakršnegakoli oflcijalnega pompa in in običajnih svečanosti. Na Varšavskem kolodvora so se zbrali predsta-vitelji „Kluba občestvjonih dejateieju M. V. Krasovskij in £. M. De-mentjev, Člani „Slavjanskega ob-ščestva" na Čelu jim I. L Mi ljut in, predstavitelji mestne samouprave prof. V. M. V o 1 o d i m i r o v in N. N. A zarje v, predstavitelji češke kolonije, avstrijski Čehi in GaliČani. Ko so poslanci izstopili iz voza, jih je M. V. K r a s o v s k i j pozdravil s temle kratkim ogovorom: r Dobro došli, dragi gostje, nadejam se, da dosežete smoter svojega prihoda". Nato so na peronu navzoči pozdravili goste z navdušenimi nna zdaru in „živiou-klici. Poslanci so se nastanili v hotelu „Evropa" *. Tekom dne so napravili razne posete. Posetili so predsednika državnega sveta drž. tajnika Aki-mova, ministra zunanjnih del P. P. Izvolskega, avstrijsko poslanstvo, mestnega načelnika, predsednika go-sudarstvene dume N. A. Ho m jako v a in mestnega župana N. A. Rjezcova. Pri Homjakovu, ki je bil ob času poseta v dumi, so pustili svoje vizitke. Oddali so svoje karte tudi v stanovanju N. A. R j e z c o v a, ki je vsled bolezni navezan na postelj in jih ni mogel sprejeti. Popoldne so poslanci dr. Kramar, Hribar in Hlibovioki v diplomatski loži prisostvovali zasedanju dume, ko sta govorila poslanca EN. Gegečkori in P. N. Milj u k o v. Med odmorom so si poslanci ogledali T a vri češki dvorec, kjer zboruje duma. Pred po-setom v dumi so si poslanci pod vodstvom prof. Volodimirova ogledali mestni magistrat. V dvorani za sprejeme je bilo zbrano vse mestno uradništvo, da jih pozdravi. Ob Času sprejema so bili zaprti vsi mestni uradi. Zvečer ob 7. je bil v „Klubu obščestvjonih dejatelej" banket na Čsst slovanskim gostom. Banketa so se med drugimi vdeležili predsednik dume H o m j a k o v, predsednik državnega sveta (senata), A kim o v, dumski poslanci raznih strank. Izmed Poljakov sta se udeležila banketa član državnega sveta V. Lopancinski in poslaneo Swienoicki. Danes popoldne ob pol 3. uri je poslaoce dr. Kramara, Hribarja in dr. Hlibo-viokega sprejel ministrski predsednik P. A. Stol y p in. Poslanci so prejeli iz Belgrada od srbskega časnikarskega društva brzojavko, v kateri se se jim sporoča, da se v Belgradu osnuje ožji odbor, ki bo skrbel za predpriprave k vseslovanskemu kongresu. — VojaSka vest Za asistenčnega zdravnika v rezervi je imenovan dr. Gabri j e 1 Hočevar pri artilerijskem polku št. 5, sa nadomestnega asistenčnega zdravnika pa ravnokar promovirani dr. Ivo Kor že pri 7. pešpolku. — Spremembe pri tržaškem ravnateljstvu državne železnice. Premeščeni so: Uradniški aspirant Fr. Luke ž iz Trsta v Pazin, stavbni asistent Bogumil Nossek iz Ljubljane v Pulj, asistent Vil j. K e 1 e o iz Gorioe v Bohinjsko Belo za načelnika in pristav Evg. Dobrostran-ski iz Černovic v Trst. V službo državne železnice so stopili vit. Vavra v Herpelju-Kozini in Bud. Horak v Lescah kot volenterja ter inženir Gustav Spiegel kot stavbni asistent v Ljubljani. Umrl je dne 26. t. m. v Novem mestu nadebudni mladenič oand. uir. Vladimir Schweiger v mladostni dobi 19 let. Bil je vseskozi vzoren dijak, naprednega mišljenja in priljubljen povsod, posebno med dijaki. »Glasbeni Mattel11 je poslalo Sploino kreditno društvo v Ljubljani podpore 30 K; v pokritje deficita pa je poslal g. Janko Oes-nik 10 K. AkatL-tehn. druitvo „Triglav" v Iradeu. II. izredni občni zbor akad. tema. društva .Triglava" v Gradou se vrli dne 30. maja ob 8. svečar v prostorih Leonhardstrasse 4 s sledečim sporedom. 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Proračun. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Slavenske trgovska društvo „Merkur" naznanja svojim Članom, da bo v kratkem otvoril g. Josip Cristof v Ljubljani na svojem zasebnem učnem zavodu tudi tesno pisni tečaj. Gosp. Člane, ki se za ta tečaj zanimajo! prosimo, da se glede na-daljnih informacij obrnejo na gosp. Obristofa, solioitatorja pisarne dr. Pirca v Ljubljani. Velika pevska slavnost leta 1909 v LfnblJailL Prihodnje leoo poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo „Slavecu. Ta izredni pojav v slovenskem pevskem društvenem življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. 1, na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva, saj je „Slavecu v teku 25let-nega delovanja postal osebno znan daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu blago vole ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na „SlavČevia 251etnici v Ljubljani. Iz Novega mesta Vrtna veselica, ki bi se imela vršiti v Novem mestu 14. junija v prid družbi sv. Cirila in Metoda, se to pot opusti radi vsakojakih nepričakovanih ovir in utemeljenih vzrokov. Osnovalnl zbor družbe „Lastoi dom11, registrovana občna stavbna zadruga z omejeno zavezo, je v nedeljo, 31. maja t. 1. popoldne točno ob pol 3. v vrtnem salonu restavracije pri „Levuu na Marije Terezije cesti af Čebelarski sbod v Št. Vidu prt Ljubljani bo v nedeljo, 31. t. m. ob 3. popoldne v gostilni pri „Štefku". Predaval bo na shodu zastopnik osr. čeb. društva iz Ljubljane nadučitelj A. Lik o z ar. Izobraževalno društvo v Dolenji vasi pri Senožečah priredi na binkoštno nedeljo t. j. 7. junija veselico s petjem, igro in plesom v prostorih g. Ivana Franetiča. Začetek točno ob 3. popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Ženska podružnica Ciril in Metoda v Logatcu. V ponedeljkovi številki „Slov. Naroda" je nekdo pod tem naslovom pisal v smislu, kakor da bi dosedanji odbori naše ženske podružnice ničesar ne delali. ReBnici na ljubo bodi povedano, da so bili dosedanji odbori jako delavni, kar priča najbolj dejstvo, da je podružnica poslala družbi že 7 pokrovitelj-nin. Tudi je pomota, da se je sestavil popolnoma nov odbor, temveč se nahajajo v sedanjem razen predsednice še 3 prejšnje odbornica. Ga. Marija Smole se je zamenjalala z gospo Marija Strmole. Družbi bo v veliko korist, Če bo sedanji odbor posnemal v delovanju prejšnje. Drn&tvo bltalb posestnikov v Ljubljani pozivlje vse one hišne posestnike, ki dobe od o. kr. davčnega urada obvestilo glede vplačevanj« deželnih doklad od hiš za preteklo dobo, da izroče te dopise v pisarni društva Gosposke ulice Št. 20 od 6. do 7. ure zvečer, da se uvede skupna akcija vseh prizadetih hišnih posestnikov. — Obenem pa vabi društvo vse hišne posestnike, ki še niso člani društva, da takoj pristopijo. Ravno ta slučaj je eklatanten dokaz, kako potrebna je organizacija hišnih posestnikov, ker posameznik ne opravi ničesar; le v skupnem nastopu je uspeh mogoč. — Društvo pričakuje, da se ne bo našel noben hišni posestnik, ki bi se temu vabilu ne odzval. Letni prispevek je tako majhen, da ne pride ta vsota v poštev. Novi člani se sprejemajo v društveni pisarni. Posebni vlaki Iz Ljubljane, Trsta In Beke v Postojno. 8. junija na binkoštni ponedeljek bodo k slavnosti v postojnski jami vozili posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta in Reko v Postojno. Odhod is Ljubljane bo ob 9 40 dopoldne, prihod v Postojno ob 12 12 popoldne. Vrnitev je ob 9. zvečer iz Postojne, dohod v Ljubljano pa ob 11. ponoči. Iz Trsta gre vlak ob 8 40 zjutraj, pride v Postojno ob 12*22 popoldne, se vrne if Postojne ob 8*05 zvečer in dospe v Trst ob 11. ponoči. Z Reke odhaja vlak ob 8-25 zjutraj, pride v Postojno ob 11*35 dopoldne, se vrne ob 8 30 zvečer in pride na Reko ob 11-zvečer. Vozne cene so za I. razred iz Ljubljane in nazaj 9 70 K, iz Trsta 12 K in z Reke 10 90 K, za II. razred 7 80 K, oziroma 9 50 K, oziroma 8 70 K, za IH. razred 6*80 K oziroma 6-90 K oziroma 640 K. V tem je vračunana tudi že vstopnina v jamo Otvoritev planinskih koč. Aljažev dom, Triglavska koča na Kredarici, Vodnikova koča na Volem polju, Orožnova koča na Črni prsti in koča na Kamniškem sedlu bodo v redu, oskrbljene in otvorjene od dne 27. junija, Kadilnikova koča na Golici pa dne 6. junija, a bo v njej že od 1. junija dalje oskrbnik, da lahko ustreie manjšim zahtevam. Koča na Kredarici se bo letos povečala, ozi roma popravila, to pa turistom ne bo delalo prav nikakih sitnosti ali napotja, ker bo v dosedanjih prosto rih vse v navadnem redu. Pred dolo čenimi otvoritvenimi dnevi dobe člani ključe od vsake teh koč v Ljubljani v trgovini g. Ivana KorenČana na Starem trgu proti legitimaciji in kavciji 2 K, ki se vrne ob vrnitvi ključa. Spored porot pri ljubljanskem deželnem sodiSču za drugo zasedanje. 1. junija 1. Ciril Požar zaradi uradnega poneverjenja, 2. Jožef Schaller in 3. Jožefa Medved, oba zaradi tatvine. 2 junija 1. France Zabret in France Lap, spolno posiljenje, 2. Anton Podbrj, uboj. 3. junija 1 Marija Križanec, umor, 2. Ignacij K1 o p Č a r, uboj. 4. junija 1. Jožefa K na v s, hudodelstvo goljufije, 2. Blaž Lipovo, uboj. 5. junija Štefan Samardžič, roparski umor. 6. junija Andrej U1 -bing, hudodelstvo goljufije in izne-verjenja. Na vrsti sta še dve tiskovni razpravi, in sicer proti S te tet u in Moškerou zaradi častikraje, a dan Še ni določen. Iz Maribora. Ljubljanski igralci predstavljajo v Narodnem domu v Mariboru ta teden več predstav, katere se sprejemajo z veliko pohvalo. Vidi se posebno nam, ki imamo ma lok daj priliko videti delavce Vašega cdra, kako Čudovito od leta do leta napreduje slovenska dramatika. Igre TTatu, DOb svojem kruhu" in „Po hujšanje v dolini Šentflorijanskiu so kar elektrizirale naše občinstvo. Žal pa, da ni obiska, kakršnega bi ti igralci zaslužili. Je pač zopet tisti narodai križ z našo inteligenco osobito z našim uradništvom, ki ima tako malo narodne zavesti. Tam kje v kakšnem kotu se je še pred parjeti dal slaviti kot bog ve kakšen narodnjak, v Mariboru pa se skriva pred Narodnim domom in lazi po nemških hotelih in bežnicah. Potem pa ga je polna usta samega zabavljanja. Igralci nam nudijo naravnost izboren užitek, a n8Ši ljudje gredo raje vsako cunjo gledat v nemško gledišče, kakor pa dobro igrano slovensko igro. V soboto se predstavljajo Meškovi „Na smrt obsojeni" in v nedeljo „Mamzelle !Nitouchea. Napoveduje se iz okolice boljši obisk. Okolica bode osramotila meščane. Reševanje italijanskega par-nika „Vasta e Guerrera", ki se je v noči od 23. na 24. t. m. potopil v tržaški luki tik ob valolomu, je prevzele tvrdka Tripković & Comp., in sicer pod pogojem nNo cure no payu. *To je: tvrdka Tripković ne dobi ničesar, če se rešitev parnika ne posreči. V slučaju pa, da se rešitev posreči, dobi določeni odstotek rešene vrednosti. — Včeraj — v četrtek — je tvrdka TripkoviČ pričela s pripravami za dvignjenje parnika na površje. Avgust Semuiič izročen avstrijski Oblasti. Dobro je še vsem v spominu zločin, ki ga je Avgust SemuliČ dne 28. januarja t. 1. izvršil na cesti blizu Devina. Semuiič je bil namenjen domov v Gabrovico. Med potjo je prisedel na voz mlinarja FurJana, ki se je vračal iz Sv. Križa pri Prošeku. V Devinu sta oba izstopila z voza in vstopila v prodajalno gospoda Plesa. Okolu 7. ure zvečer sta se odpeljala dalje. In med potjo je SemuliČ dvakrat ustrelil na Fur-lana z revolverjem. Furlan je bil le na lahko ranjen. Ljudje — in tudi oblasti — so pa stavile ta Semuličev zločin v zvezo s prejšnjimi tremi umori kočijažev: Praznika, Mohoro-viča in Vidava ter so tudi te umore pripisovali Semuliču. — Semuiič je bil aretovan dne 31. januarja v Vidmu, ter je takoj protestiral, da on nima nič opraviti s prejšnjimi umori kočijažev: sedeč s Furlanom na vozu se je bil s tem spri radi nekega njunega starega spora radi ženskih. — Goriško okrožno sodišče je zahtevalo od italijanske oblasti izročitev Semu-iiča. Trajalo je cele 4 mesece, predno je prišlo do izročitve, ki se je izvršila v sredo dne 27. t. m. Semuiič je imel biti izročen goriškemu okrožnemu sodišču, a ker hoče tržaška policija prej dognati, da li je Semuiič res kaj v zvezi s prejšnjimi umori kočijažev, je ta policija zahtevala, da se Semuiič prej privede v Trst. In v sredo ob 11. uri in 20 minut je Semuiič v spremstvu dveh orožnikov dospel v Trst. Policija ga bo sedaj v Trstu pokazala raznim pričam, ki so videle morilca kočijažev v kočiji pokojnega Mohoroviča malo pred umorom in pa onim, ki so ga videli dne 15. decembra na OpČinah, ko je najel pokojnega Lovrenca Vidava. Pogreb žrtve nemške civilizacije. Iz Opatije se nam piše: V torek 26. maja ob 6. popoldne je bil pogreb na grozen in bestijalen način umorjenega o'rnogoroa, (ne Srba, kakor se je poročalo) Dušana Hadžića. Pokojni je bil član volosko - opatijskoga Sokola, katero društvo se je poleg na stotine broječega volosko- opatijskega občinstva udeležilo korporativno a zastavo pogreba. Dušan Hadžić je bil eden naj mirnejših in poštenih mladeničev. K pogrebu je prišel tudi pokojnikov oče, obžalovan j a vredni brat, ki so ga ispustili ta dan iz reške bolnišnice in najmlajša sestra. Ko se je sprevod a pravoslavnim duhovnom na Čelu počel pomikati proti grobu, slišalo se je Še od vseh strani ihtenje samo ob pogledu na očeta potrtega vsled žalosti, in brata, ki je Še vedno v istem stanju kakor ob umoru; ko je občinstvo zagledalo mlado sestrico, ki od žalosti ni mogla hoditi, ampak so jo morali nesti, in ko je počel moliti pravoslavni pop svojo zadnjo molitev, ko so nesrečno žrtev spuščali v prerani grob, zadonel je iz vseh grl grozen plač, ki je človeku trgal srce. Ko se je ljudstvo nekoliko umirilo, je stopil na vzvišeni prostor poleg groba najtesnejši pokojnikov prijatelj in zemljak Milan Spasojević in počel je govoriti ugrobni govor, govor, ki je bil kratek, ali v srce segajoč. Rekel je med drugim: Dušane! Poginuo si od ruke našeg dušmanina za tvoju svetu stvar, pao si žrtvom za tvoju svetu domovinu, ali ova žrtva bit će osvje-čena, z Bogom, Dušane, z Bogom! Govoril je Še starosta volovsko • opatij skega Sokola brat dr. Ivan Pošćić Pogreb se je izvršil, občinstvo je zapustilo pokopališče, ali ostali nam bodo ti prizori ob umorstvu in pokopu žrtvev trdnem spominu S to žrtvijo v Opatiji so napolnili opatijski Nemci našo vrečo potrpežljivosti, to je bila naša poslednja žrtev, sedaj bomo obrnili karte in igrali drugače. Klin s klinom, zob za zob, to je naša parola, katere se bomo držali. Vemo mi že od davno, odkod piha preko Opatje ta vsenemški veter, ali ta veter nemške civilizacije nam ne bo odnesel nobene žrtve več ala Hadžić, in če jo bo odnesel, odnesel bo obenem v rajh tudi rožioe iz germanskih vrtov, ki smrde že do neba. Vedno le sad nemške vzgoje. K peklenskemu umoru v Opatiji se nam piše: Morilec Hadžića, Peter Bieger se obnaša v zaporih pri volo-ski okrajni sodniji, kakor se morejo obnašati le ljudje, ki jim je že prirojena in privzgojena bestijalnost. Poje in vriska, kakor da je storil najple-menitejše in dobro delo. Mogoče si je v svesti, da bo dobil, ko prestane kazen, še mastno nsgrado za svoj zločin od poedinih opatijskin nemških oseb. Kaj pa pravite Vi gospodje dr. Chon, Kreisel, gospa Zehentner in drugi nato? Ali ni to sad šole in podpihovanja? Človeško okostje je našel. Bajtar Pavel Grad iz Dolskega je dne 22. t. m. na svojem vrtu kopal temelj za zgradbo kleti, pri tem je našel kakega pol metra v globini človeško ogrodje po zunanjosti soditi gotovo kake ženske. Po nadaljnem kopanju v globini kakega metra je našel drugo okostje, močnejše od prvega. Pri obeh glavah so bili zobje polnoštevilni. Kakor sled kaže, je stala na tem kraju neka stavba in ni izključeno, da se je pred bog ve koliko leti izvršilo tu kako hudodelstvo. Delravdanta. Pismonoša Juri V o z e 1 je v Pesnici na Štajerskem poneveril okoli 230 K denarja in pobegnil. — V Kostajnici na Hrvaškem je poneveril a poštna odpraviteljica Zora Cindrič 5300 K. Zaprli so jo. Po nesreči prišla ob oko« 14- letna Marija Stuparič iz Velikega Lošinja je butnila zvečer z glavo na vrata, iz katerih je molel zarjavel žebelj, ki jo je zadel ravno v oko, ki je za vedno izgubljeno. Obesil se le v Studencih pri Mariboru 551etni Leopold Gsel-m a n n zaradi bolezni. Detomor. V Trstu je okoli 30 let stara ženska umorila novorojenčka in ga položila na vrt za železno ograjo pred protestantsko cerkvijo. Otrok je bil še živ, ko so ga našli, a je kmalu nato umrl. Samomor« Iz Maribora se nam piše 27. maja: Trgovec Jurij Tsoheppe, 46 let star, ki je imel v Dravskih ulicah -lastno hišo, se je v torek 26 t m. popoldne v grajskem gozdu blizu Maribora ustrelil. Tscheppe je bil samec ter se slednji čas ni dosti brigal za trgovino. Bil je velik alkoholik. Denarne zadrege so mu najbrže potisnile morilno orožje v roko. Ivan Orožni IL 271etni Ivan U ran k ar, dninar v Trstu, se je vrnil domov nabit kakor kanon. Njegova priležnioa Marija Schibing je pijanca hudo ozmerjala, kar ga je peklensko razjedo. Zgrabil je krivec n ž njim začel udarjati na levo in desno, da je polomil pol hiše. Slednjič je nakupičil sredi kuhinje grmado drv in cunj, jih polil s potrolejem in zažgal. Prihiteli so ljudje, ki so ogenj pogasili, groznega človeka pa izročili redarjem, ki so ga vtaknili v nbrion\ ■ avtomobilski nesreći v Domžalah. Avtomobil je last lastnikov livarne Osvadella v Trsta in sioer Boka in Evgenija Osvaldella, ki sta se tudi voaila v njem. Šofer je 201etni Viktor Eiva, ki so ga peljali zdravit se v tržaško bolnišnico. • glav fave|o Sivine ala ■kradla v vasi Kraubat na Štajerskem oče in sin Pavlin. Imela sta samo to smolo, da so ju orožniki kmalu prijeli. Mazaštvo. V soboto popoldne se je končala pred tukajšnjim deželnim kot vzklicnim sodiščem rasprava proti Evgenu in Elizabeti (ne Izabeli) Miillner radi maaaštva is-vrševanega kot obrt. Potrjena je bila prva razsodba, to je, da se obtoženec kaznuje z enim mesecem zapora, obtoženka pa s 14 dnevi. Grozovit čin znorelega oteta. Blizu Eggenberga pri Gradcu je 36-letni posestnik J. Christian v hipni blaznosti zaklal svoja 4ietnega in lOletnega sina, trupli grozno raz-mesaril, potem pa še streljal vanji. Končno se je ustrelil še sam sebe. Stoletna aloa v cvetu. V tivolskem nasadu blizu vodometa stoji krasna aloa, ki je začela minolo nedeljo p o g a n ) a t i c v e t. To je nenavadna redkost. Aloa cvete neki le vsakih sto let. Tivolska aloa bo v kakih treh tednih popolnoma raze ve tela in tedaj utegne biti cvet kake tri metre visok, u vet se Čudovito hitro razvija. Knjigovez Jos. Novaki ki so ga uničili klerikalci s svojo .Katoliško knjigoveznico", nima nobenega dela in se vsled tega nahaja v skrajni bedi. Kdor ima kakšne knjige za vezbo, naj izroči to delo Novaku, s Čemer bo storil veliko dobro delo. Pogreša ae od 17. t. m. 15letna dninarioa Marija Jaševčeva rodom iz Kranjske gore, pristojna v PodhruŠko pri Kamniku. Pogrešanka je bila do navedenega dne v delu in stanovanju v Spodnji Šiški Na tla podrl je včeraj na Poljanski cesti nek kolesar delavko Alojzijo Lahovo, katere k sreči ni poškodoval. S pestjo je udaril železniški uslužbeneeo Ivan Lenassi gostil' iČa rioo Marijo Glinško\ o tako po t brazu da ji je izb l sprednji zob. Delavsko gibanje Včeraj s 3 je z južnega kolodvora odpelji lo v Ameriko 12 Slovencev, nazaj jih je prišlo pa 19. V sredo je Šlo v Ameriko 5 Hrvatov in 1 Slovenec. V Heb je šlo 40, v Bad-Gastein 19, v Meran 14, v Kočevje pa 10 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 19, v Budapešto pa 20 Lahov. Izgubljene in najdene reči. Učenka Ana Mihierjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Štefan Peoh je našel molitvenik. — Vdova Jožefa Lukačeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gimnazijalec Pavel Kolenc je našel zlomljen zlat šČipalnik. — Kavarnar g. Ivan Stritar j e našel v kavarni nekaj denarja. — Ga. Alojzija Pintarjeva je izgubila zlato brožo. — Gdč. Ang. Lobe je izgubila zlat ŠČipalnik. ^Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 6 , 6., 7., 8 in 9. zvečer. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Kurja tatica. Dne 22. februarja je samska 301etna kuharica Marija Olipieeva prestala 8mesečno kazen, ter bila oddana magistratu. Ker se je delala bolno, so jo oddali v bolnišnico, odkoder je pa kmalu ušla in se zatekla na Glince k neki beračici. Tam se ni hotela poprijeti dela, pač pa se je jela pečati s kurjo tatvino. Dvonožna lisica je operirala po celi okolici in prinesla domov toliko perutnine, da sta k pojedinam zahajala tudi dva moška in še jo je preostaja lo. Ker pa h kurji pečenki spada tudi vino, katero se seveda ne dobi brez denarja, si je lepa družba uredila tako, da so preostale kokoši prodajali in si s tem denarjem kupili vina. Veselo življenje je trajalo toliko časa, da so ljudje vse te sumljive okolnosti ovadili orožništvu, ki je celo družbo aretovalo in izročilo deželnemu sodišču. Pri Olipičevi se je dobil tudi kovčeg perila in razne obleke, kar je bržkone ravnotako pokradla. Rabijatni vojaki. Današnjo noč je pet vojakov tukajšnjega 27. peš-polka zopet pokazalo svojo oliko, kakor že parkrat v zadnjem času.Hodili so po Kolodvorskih ulicah od gostilne do gostilne, izzivali goste in gostilničarje ter razbijali in iskali pretepa tako, da se jih je bilo upravičeno bati. V neki kavarni je eden izmed teh kar naravnost nahrulil časnik čitajočega domobranskega re-zervnika z »windischer Hund«. Re-zervnik, v civilu ugleden obrtnik, mu je reagiral z molkom. Po gostilnah v Kolodvorskih ulicah pa so bili vojaki naravnost divji. Psovk ni bilo ne konca ne kraja. Ker niso dosegli nikjer zaželjenega cilja, da bi se poskusili z »windische Hund i« bojevati z bodali, so pokazali v neki gostilni svojo moč s stolmi in mizami. Razume se, da je gostilniško osobje bežalo iz gostilne ter se poskrilo po hiši. Ko so ostali sami, so razbili plinovo svetilko in napravili s tem gostilničarici znatno škodo, potem pa nšli. Enega je policija na ulici ujela in izročila v vojašnico. Šarž nekega drugega polka se je hotel v policijsko službo vmešavati s tem, da je protestiral, zakaj policija vojaka prime. Lep šarž to in gotovo je, da podrejenemu mu moštvu daje glede tega dobre nauke. Kaj res ne bode konca teh sirovosti! Mar naj pride do tega, da se hode moralo mirno prebivalstvo posluževati samoobrambe, Odkod pa pride davkoplačevalec do tega, da ga hode pijan vojak prepodil iz lastnega lokala, potem mu pa še brez najmanjšega povoda delal škodo. Dosedaj smo bili obzirni, če se pa razmere ne zboljša-jo, postanemo brezobzirni. Psovka »windischer Hund« naj se iz vojaštva izžene pa bo Bosna mirna! Drobne novice. — Za dr. Heroldov driavno-zborskl mandat kandidira mlado-češka stranka deželnega poslanca in predsednika praške odvetniške zbornice dr. E Kornerja. — Za obravnavo proti SičinJ-skemu je nadsodiŠČe v Lvovu odklonilo prošnjo, naj bi se delegiralo sodišče izven Galicije. Obravnava bo v Lvovu 25. junija t. 1. Trajala bo le en dan. — Štirikratni umor in samomor. Na vlaku med Bruseljem in Lilejem ie ravnatelj potujočega gledališča Vaudorm ustrelil tri čestiloe svojo žene, ženo in končne Še sebe. — Umrl le minister bivše španske republike Rodriguez. — Zopet kaplan zastrupil župnika. V Reggio di Calabria so zaprli kaplana fare St. Ferdinanda, ker je vlil svoiemu župniku strupa v mašno vino. Župnik se je takoj po povzdigovanju pred altarjem zgrudil ter so ga umirajočega odnesli v bolnišnico. — Nesreča z avtomobilom. Blizu Sevilje je padel avtomobil marki j a Granate v prepad. Marki in neki senator sta obležala mrtva. Književnost, — „Slovenski Sokol" ima v št. 5. naslednjo vsebino: 1. Telovadba v estetićnem oziru. 2. Proste vaje. 3. Telovadba na zletu v Pragi. 4 Proste vaje za zlet srbskega Sokolstva 1. 1909. 5. Vestnik slov. Sokolstva. 6. Književnost. Telefonsko in brzojavna poročila. Avstrijski slovanski poslanci v Pe-trogradu. Petrograd, 29. maja. Snoči je bil v Aleksandrovski dvorani mestne dnme slavnostni banket na čast poslancem dr. Kramaru, Hribarju in dr. Hlibovickemu Banketa so se udeležili: ministrski predsednik Stolypin s finančnim ministrom Kokovoevom in drugimi ministri, predsednik gosudarstvene dume Ho-m j a k o v, predsednik senata Alki-mov, poslanci raznih frakcij v dumi, generaliteta, razni dostojanstveniki, vseuSiliški profesorji in zastopniki Časopisja. Podžupan Nukovskij je pozdravil goste v prisrčnih besedah naglašajoč, da je njihov poset v Pe-trogradu za vse slovanstvo največjega pomena. Denkin je tcastiral na poslance želeČ uspeha njihovim stremljenjem. Poslanca dr. Kramar in dr. Hlikovioki sta v svojih govorih nag ašala, da Slovani ne goje nobenih šovinistiških teženj, nego da stremijo samo za tem, da se kultu-relno in duševno zbližajo. Župan Ivan Hribar je pričel svoj govor v slovenskem jeziku, da pokaže, kako podobna in kako bližnja je slovenščina ruskemu jeziku. Nato je nadaljeval svoj govor v ruskem jeziku. Omenjal je, da je bil prvi avstrijski poslanik v Rusiji Herberstein, doma na Kranjskem, ki ga je cesar baš radi tega poslal na Rusko, ker je znal slovenski. Končno se je zahvaljeval kot zastopnik slovenskega naroda na izkazani mu gostoljubnosti ter napil mestnemu županu Rjezoovu in mestni dumi. Vodja „Polskega kola" Drnovški je izjavil, da je treba Poljakom realne politike, zato so tudi Poljaki v novejšem Času spremenili svoje stališče napram slovanskemu vprašanju ter se sedaj zvsodušo pridružujejo akoiji, da se doseže slovansko kulturno edinstvo. Dr. Kramaf, Hribar in dr. Hlibovioki pri carju, Petroprad 29. maja. Car Nikolaj sprejme danes posl. dr. Kramara, Ivana Hribarja in dr. Hli boviokega v posebni avdijenci v Carskem selu. Petrograd, 28. maja. Danes je slovesno odkrit spomenik v bitki pri T8usirni padlim ruskim vojakom. Svečanosti so se udeležili najvišji in najuglednejši dostojanstveniki. Pri odkritju je bil tudi navzoč župan Iv. Hribar kot član slovanskega odposlanstva. Pri tej priliki je bil Hribar predstavljen carici Mariji Fedo-rovni. ^Parlament ne bo odgođen. Don a J 29 maja. Vlada ne namerava parlamenta odgoditi, marveč hoče zasedanje samo prekiniti. Državni zbor se ima sestati Šele meseca decembra. Poslanska zbornica. Dunaj 29 maja. Zbornica je danes slabo obiskana, ker ne bo jutri seje. Začetkoma seje se je sklenilo izvoliti uradaiški odsek, obstoječ iz 52 Članov. Nato se je nadaljevala razprava o proračunu. Dosedaj sta govorila Malorus dr. K o r o 1 in krščanski sooialeo Scheicher. Seja Še traja. Nov predsednik „Avstrijskega Lloyda". Dunaj, 29 maja. Za predsednika ^Avstrijskega Lloydau bo imenovan bivši državni poslaneo grof S t u r g k h. Dosedanji predsednik Becker odstopi. Prof. Wahrmund Inomost, 29 maja. Prof. Wahr-mund se je danes vrnil z dopusta. Dunaj f 29. maja. KrŠČansko-sooialni klub je imel danes sejo, da zavzame stahŠČe napram načelu, poklicati Wahrmunda na graško univerzo. Klub še ni sklenil ničesar definitivnoga. Vesti o jezikovnem zakonu. Praga 29. maja. Nekateri listi so priobčili podrobnosti iz vladnega jezikovnega zakona trdeč, da bo vlada uvedla pri sodnih razpravah tolmače. Minister Prašek je v razgovoru z raznimi politiki izjavil, da ta vest ne odgovarja resnici. Neteorolositno porodio. Višina nad morjem 206. Srednji zračni tlak 786-9 mm. maja Cas opazovanja Stanje barometra v mm ■ o 2 o ž* • h Vetrovi Nebo 27. 9. zv. 740 3 151 6r. jvzh. del. obl. 28. • 7. zj. 2. pop. 738 0 7367 133 176 sr. zzhod p m.svzh skor" obl. 9 9. zv. 7381 11-7 si. sever dež 29 7. zj. 2. pop. 7383 7390 11-4 16*2 » p. m. svzh oblačno • Srednja včrajšnja jin predvčerajšnja temperatura: 15 0' in 14'2;|norm 15 5J in 15*6°. Padavina v 24 urah 0 9" in 3 9. Parket in linole j ohranja eleganten, trajen in ki se da umivati izza 1 1901 sijajno pohvaljena ftllllllC Poraba preprosta in varčna. Steklenica po 3 K in 1 70 K povsod naprodaj. Edini izdelovalec I Lorent & Comp., Heb na Češkem. 1810 4 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-lj ubij eni soprog, oziroma oče, stari oče, stric in tast, gospod JVfartin Oever posestnik in trgovec po kratkem trpljenju, prejemši sv." zakramente za umirajoče, dne 28. maja v 74. letu starosti, zaupljivo v Vsevečnega zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 30. maja ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Brdu Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi na Brdu. Preblagi ralnik bodi priporočen v molitev in blag spomin. Lukovica, 28. maja 1908. Marija Vever roj. Škofic, soproga. Mlaka Demslč, Vera Vldic, hčeri. Gustav Vldic, Josip Demslč, zeta. Hotel .JužDi toloflTor'. Seldel.) Jutri, v soboto, 30. mojo velik K0NC6RT popolat Ljubljanske društvene godbe. Zočetek ob 8. zveCer. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča A. SEIDEL 1944 hotelir. Proda ta skoro popolnoma novo kolo na 2 cilindra, 6 HP po nizki oeni. Več se izve £na Ambroževem it 7. 1932 1 Sonatosen Več nego 60< 0 profesorjev in sdravnikov vseh kulturnih dežela ga je Bij aino ocenilo kot najuspešnejši krepilni in osveževalni pomoček. Klrepi telo. Jači živce, Dobiva bo po lekarnah in droge-rijah. Kniižice pošilja zastonj in poštnine prosto Bauer & Gie., Berlin, SW. 48. — Generalno zastopstvo: C. BRAĐT, Dunaj L, Fleisoh-1567-4 markt >. 2 hlapca za razna dela se spre] me ta tako] pri zalogi pive bratov Reininghaus ▼ Spodnji Žižki_1935 Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-suaka razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 86-nrno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 S**— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetja razpošilja Prazko-slezijska raiposiljevalnica P. WDTDISCH v Krakovu IJ/38 NB. Za neugajajoce denar nazaj. 1936 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 3 gld. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbit in i podplati, najnovejše oblike, dalje par mofkih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vni 4 pari khiiio 3 gld. Za naročitev zadostuje dolgost. 1937 AazpoSiljanje pc povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoce rad zamenjam. Inšpektorje zavarovalniške stroke (zavarovanje življenja) zmožne slovenščine in nemščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zaupni v vsakem ozira, aprelme takal starorenesnl-raoa zavarovaloioa aa iivllenje a gotovo plato- 1387—7 Ponudbe z navedbo referenc pod »zavarovalnica" na uprav. „Slov. Naroda". Lepo poletno stanovanje le oddati takol ali pozneje v gradu „Brinje" na Grosupljem blizu železniške postaje in ne daleč od ljubljene, obstoječe iz 3 velikih meblira-nih sob z balkonom, opremljene kuhinje in pritiklin. Za 1 ali 2 osebi pa je posebej še Oddati manjša soba s kuhinjo ▼ pritličju — V porabo je tudi velik in lep senčnat vrt. Tik posestva je senčnat gozd in tekoča voda. Gena za sezono po dogovoru. 1795—3 Ustmena ali pismena vprašanja na g. Igu Valentinčiča v LJubljani, Dunajska cesta št 31. Strojepisca sprejme takol notar ▼ LJnblJanL Stenografi imajo pred' 1904—1 Dr. Richarda lasna barva 1185 3 sa last let braio c neikodlHio m taksi uCioknjoče. B*TEINTURE RICHARDS^ Svari m pred ponaredbamU Dobiva se v zadevnih trgovinah. tt 19 JVioška obleka od 4 gld. naprej. Seska obleka ed 2 „ Otroška obleka od t „ Jnjleško skladišče oblek11 O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. to Sprejmo se takoj Postavci za slovenski časopisni stavek v tiskarni W. Blanke v Ptuju. Z glasijo naj se sami gospodje s prepisi izpri čeval o daljših kondicijah. 1929 i Dva pomočnika sprejme tako} proti dobri plači Ivan Tursič, sobni slikar v Cerknici pri Rakeku. 1895 3 Sprejmejo se takoj dva čevljarska m:m v stalno delo, plača po dogovoru in dva učenca pri Josipu Kerievanu v Idriji 92, Kranjsko. Samo 6 dni Havre-New York Francoske piekcmorske družbe. Edina najkrajia črta čas Bazel, ?aris. JCavre v Ameriko. Veljavna vozna liste 4 In brezplačna pojasnila dal« za vse slovenske pokrajine gamo "9M 84»:i7 1901—2 Oklic. Ho IV 361.8/1. Dne f. Junija lOOI ob 9. dopoldne se bo vršila v kleti Koslerjevega gradu „Leopoldsriiheu v Spodnji Šiški na predlog dednih udeležencev sodna javna prodaja v zapuščino posestnioe in gostilniČarke Ivane Jeglič na Selu pri Žirovnici spadajočih premičnin in sioer: L) zaloge vina; 2.) prazne posode ta. 3.) kletarakof a orodja. Dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati med uradnimi urami soba št. 40. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani odd. IV. dne 24. maja 1908. oblastveno potrjena potovalna pisarna £jubljana Dunajska cesta 18 fijubljana ¥ nori kisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri »neovc*". yKZZZZZZZZZZZZZZZZ#* Radi opustitve vinsko kleti v Vodmatu se točijo |p% v restauraciji Ml ROŽI" v Ljubljani Sd ■M H sd novinca ali pa absolviranega jurista, ki se hoče posvetiti no t arij a tu, sprejme notar; v LJubljani. ; 1905-2 Ponudbe naj se pošljejo uprav. .Slov. Naroda". v v V vv Postelji uefle h miti oprano in osnaženo 182—21 7J9 od 45 kr. naprej prodala C. I- Hamann v Cjubljani. LJubljani, tigar pisarne so v lastnei bancnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in najknlantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Isdajatelj in odgovorni uradniki Easto Pua toslestiok. Latiuina in tisk .Narodne tiskarne*.