Za IV. samoprispevek Delegati obr""nske konfcrence so se na 14. seji, Id je bila 26. junija, najdlje in tudi s številnimi razpravami zadržali pri osnutku programa za IV. samoprispevek, ki ga je dalo v javdo razpravo predsedstvo mestne konference SZDL. Da so namenili prav tej točki največ po-zornosti, je razumeti kot spoznanje Ljubljančanov, kako silno potre-bujemo moči za saniranje ekološldh razmer, ki smo jih vse obdobje povojne graditve puščali ob strani kot stvari, za katere je zmeraj zmanjkovalo denarja. Po drugi strani pa je bilo v razpravah delegatov močno izraženo tudi zavedanje tega družbenega trenutka, v katerem je živijenje drago in zato tudi vsaka obremenitev zelo občutljiva. Prav zato so delegati me-nili, da je treba osnutek programa dodelati in opremiti z več razlage posameznih nalog, z natančnejšo finančno konstrukcijo in seveda tudi s sporočilom, kdaj bo naloga lahko rešena iz rednih virov, če IV. sa-moprispevek ne uspe. Ker je časa za javno razpravo razraeroma malo, saj napkn biJ referendum 23. novembra, je potrebno strniti vse sile, da bodo delovni ljudje in občani o gra-divu lahko razpravljali in se do sredine septembra o osnutku programa tudi izrekli, nakar bo kot rezultat prvega kroga raz-prave izdelan predlog programa za IV. samoprispevek. V raz-pravi so delegati spomnili še na številne ekološke probletne v Ljubljani in zanje menili, da bi jih morali reševati sproti in iz rednih virov. Tako so se spomnili opuščenih gramoznic ob Litijski cesti, iz katerih so delovne orga-nizacije desetletja črpale na-ravno bogastvo, vračale pa nič. Sedaj tam že leta rasteta vrba in plevel, lahko pa bi — pšenica. Zato je razumljivo, da so dele-gati zahtcvaii. naj hcdo večji onesnaževalči močneje finančno soudeleženi pri sanacijskih pro-gramih, kot je predlagano v IV. samoprispevku. Javno razpravo o programu pa bi morali izkoristiti tudi za boj proti vsem vrstam onesnaževa-nja in za najrazličnejše akcije pri urejanju okolja v slehernem okolišu. Tako bo referendum za IV. samoprispevek v Ljubljani pravzaprav odločitev za lepšo in bolj zdravo prihodnost v tem našem mestuin v naši deželi. Naj bo prelomnica v našem odnosu do okolja in začetek obdobja vi-soke družbene zavesti. V razpravi so sodelovali: Leon Toplek — ZSMS, Janez Rudolf — KK SZDL Sotočje, Dušan Rozman — DU, Lado Mazovec — ZZB NOV, Vlado Mohar — KK SZDL Polje, Breda Papež — KK SZDL Selo, Ivo Samec — ObS, Jože Miklavič — KK SZDL Nove Fužine, Andrija Vlahovič — KK SZDL Zalog, Stipe Delo (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) — ZRVS in Janez Lah — OK SZDL. • O delovanju delegatskega skupščinskega sistema v tretjem mandatnem obdobju V tej točkidnevnega redasose delegati dogovorili za delo te-meljnih delegacij in konference delegacij ter za usposabljanje delegatov v tem mandatu, kot je bilo že dogovorjeno v skupnih stališčih SZDL ob obravnavi po-ročila o delovanju delegatskega skupščinskega sistema. Tokrat je konferenca sprejela stališča Družbenopolitičnih organizacij, ki so zapisana ob poročilu, in ugotovila, da so skupaj s poroči-lom primerna podlaga za raz-prave ter kvalitetne oblike dele-gatskega delovanja in za načrto-vanje usposabljanja delegatov v vseh okoljih delegatskega delo-vanja. V jesenskem obdobju pa bo konferenca na eni od sej pre-verila rezultate te analize. • Ocena volitev 1986 Po uvodu, ki ga je podala se-kretarka OK SZDL Breda Papež, so o oceni volitev raz-pravljali še delegati družbenopo-litičnih organizacij. Ocenjene so bile dobro, zasluga za uspešnost pa gre številnim aktivistom v de-lovnih organizacijah in v krajev-nih skupnostih, katerim je Breda Papež ob koncu uvoda izrekla iskreno zafivalo. • Kandidacijski postopek za izvolitev predsednika OK SZDL in člana izvršnega odbora pred-sedstva OK SZDL Predsednik OK SZDL Janez Lah je predsedstvo OK SZDL zaprosil za predčasno razrešitev funkcije predsednika OK SZDL, ker s 1. 9. 1986 odhaja na novo delovno dolžnost. Delegati kon-ference so soglašali s predlogom predsedstva za predčasno razre- šitev dolžnosti in sprejeli rokov-nik kandidacijskih postopkov za predsednika OK SZDL in za profesionalnega člana izvršnega odbora, ker je dosedanji član Milan Pritekelj odšel v pokoj. Novega predsednika in člana izvršnega odbora naj bi predvi-doma izvolili na letni programski seji"3. decembra 1986. S.G.