FoSMits plačana T gotovini, Leto XVI.. 178 Ljubljana, nedelja 4. avgusta 1935 K Cena 2 Din ^piavuištvo: LJubljana, Knafljeva ulica a. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 8126. inseratnj oddeieic: Ljubljana, Selen« burgova al 1 - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 1L — Telefon 5t_ 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt, 2. — Telefon št. 19a Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X. Telefon št. 65. Bokoptal ne vračajo, tarifi. Oglasi po Odrešilna je le jiagesloveisska ideja V splo-šnem metežu, ki ga doživljamo danes v naši notranji politiki, je nacionalnemu človeku težko ohraniti ono moralično in politično ravnotežje, ki je v današnjih časih bolj kakor kdaj potrebno. Pesimizem ima sto razlogov, da razjeda vero v pravilnost jugoslovenske ideologije in da izpodjeda pogum za nadaljnjo borbo. Ali vsi ti razlogi se morajo, če jih dobro pregledaš, umakniti mogočnemu argumentu., ki ga baš današnja doba ustvarja: da je pravilno ra-zumevano jugoslovensfcvo vendarle edina pot v boljše čase. Karkoli drugega čuiemo, nikjer ne najdemo realnega pojmovanja naših notranjih konfliktov, ne jasnega pogleda, kako rešiti vsa obstoječa nasprotstva brez uničujočega boja in brez premaganih in zmagovalcev, to je brez težkih posledic za naš notranji mir. Zaradi tega se opravičeno bojimo, da bi ustvaritev nameravanih novih, v stvari pa starih grupa cij nas neminov-no morala pripeljati v popoln politični kaos. Dobro vemo, da obstojajo enaki tehtni pomisleki tudi med mnogimi treznimi možmi, ki so se navidez že angažirali za to ali ono novo politiko potom obnove starega strankarskega življenja. Zlasti med nami Slovenci postaja vedno globlje spoznanje, da se naš notranji državni problem zopet zaostruje v smeri nekakega plemenskega razčiščavanja med Srbi in Hrvata, ki nujno nam Slovencem ali vsiljuje neprijetno vlogo na tej ali na oni strani, ali pa nas iz borbe izključuje. Ne vemo, kaj bi bilo huje, ker v stivari vendarle gre za eksistenčne interese države, katere integralen del smo in katere ju gosi o venska funkcija je osnovni pogoj naše lastne varnosti ter našega ekonomskega in kulturnega obstanka. Ni dolgo tega, kar smo culi iz ^ust odličnega moža, ki po svojih političnih zvezah spada v krog snujoče se Radikalske zajednice, da je največja nevarnost za nas Slovence federacija. Ona bi pomenila ne samo državnopravno razdelitev države v tri plemenske oblasti, temiveč tudi gospodarsko izolacijo vsake izmed njih z nujno posledico, da namesto političnega notranjega boja dobimo gospodarsko vojno, ne napovedano in javno, marveč prikrito in sprva morda nevidno, ali navzlic temu neizogibno in v posledicah dalekosežno. Danes je ravno na osnovi jugoslovenske politike mogoča borba proti centralizmu, proti enostranskemu plemenskemu urveljavljenju, borba za resnično enakopravnost,^ ne ono, M se v vsaki napol kulturni državi sama po sebi razume — enakopravnost poedinih državljanov pred zakoni — nego enakopravnost celih delov naroda, njihovih ozemelj in njihovih gospodar-sikih in s tem tudi socialnih ter kulturnih interesov. Ta borba v Jugoslaviji še ni dobojevana, toda le ideja narodnega in državnega edinstva nam^ daje v tej bitki ono moralično in politično ■ moč, ki navzlic vsemu, nudi gotovost i končne zmage. Federacija bi dala naši državi vsebi-i no in obliko, podobno v političnem oziru nekdanji federativni Nemčiji, kjer je baš federacija etablirala in izgradila premoč in hegemonijo najjačjega plemena nad ostalimi. Za nas so nevarnosti še mnogo večje, ker je gospodarska struktura našega naroda še mnogo manj enakomerna, kakor je bila pri Nemcih. V enotni državi je mogoče na osnovi načela nacionalne solidarnosti najti nekak kompromis med agrarno primitivnostjo in industrijskim razvojem, med katerima se danes giblje gospodarsko življenje jugoslovenske na-cije. Čim bi se tri plemena medsebojno omejila, pa bi se v naši državi ustvarili dve organizirani ekonomski fronti: srbska in hrvatska kot skoraj čisto agrarna na eni strani in slovenska kot pretežno obrtniško-industrijska na drugi strani. Nehote, po naTavni težini gospodarskega značaja teh dveh edinic, bi se morala razbiti baza za dosedanjo politiko narodne solidarnosti in bi prišlo do sprva latentnega, pozneje pa odkritega konflikta med glavnima tezama državne gospodarske politike, tezo radikalne agrarne zaščite in načelom obrt-niško-industri jske izgraditve države. Mi Slovenci živimo danes od kompromisa, ki obema strankama nalaga žrtve v prilog cel okupn osti. S tem ni rečeno, da je gospodarska politika države, kakor se vodi. v vseh podrobnostih dobra, gotovo pa je njena osnova pravilna in zdrava. Zapustitev te osnove — in federativna ureditev države bi absolutno vodila do tega, — znači z drugimi besedami gospodarsko izolacijo naše ožje domovine in porušenje temeljev slovenskega gospodarskega življenja, za našega ki^eta ravno tako, kakor za obrtnika, delavca in tovarnarja. Idejno federacija morčia niti ne bi bila v na-sprotstvu s orintrnom narodnega in državnega edinstva in za gospodarsko homogen narod z ustaljeno politično tradicijo ter močno samozavestjo bi bila mogoča brez centrifugalnega učinka. V ŽENEVI SO NAŠLI IZHOD ZA SILO Na kompromisni predlog Anglije in Francije sta pristali tudi obe sprti stranki« Italija in Abesinija — Kompromis pa prinaša le začasno odsoditev konflikta in ne njegove stvarne rešitve Ženeva, 3. avgusta, v. Na pobudo predsednika sveta D N Litvinova je bila ob 18.50 snoči kratka tajna seja sveta, na kateri so zastopniki trph velesil, ki so sklenile leta 1906 pakt o Abesiniji, obvestile ostale člane sveta o svojih pogajanjih za mirno likvidacijo italijansko - abesinskega spora. Osnutek resolucije o italijansko - abesinskem sporu. na katerega je pristal Mussolini in jc bil nato predložen abesinskim delegatom, so tiče samo obnove pogajanj v razsodiščni poravnalni komisiji za mirno ureditev incidentov v Ualualu in naglasa posebej, da se po naziranju italijanske vlade komisija pri nadaljnjih pogajanjih nikakor ne sme dotakniti teritorialne pristojnosti tega kraja. Nadalje vsebuje določbo, da se bo svet Društva narodov zopet sestal dne 4. septembra ter takrat obravnaval ves italijansko-abesin ski spor. Pri glasovanju o tej določbi resolucije se bo vodja italijanske delegacije baron Aloisi vzdržal v svetu DN glasovanja ter si s tem pridržal možnost, da se morebiti takratnih razprav pred Društvom narodov ne bo udeležil. Na seji sveta, ki bo naibrže še v teku večera, bo predsednik Litvinov kratko obvestil člane sveta o soorazumnem sklepu Anglije. Franciie in Italije, da bodo imele te velesile v bližnji bodočnosti posebno konferenco, na kateri bodo v celoti proučile italiiansko-abesinski spor ter po možnosti našle zanj ugodno rešitev. Lava! in Eden bosta v svojih izvajanjih tudi npo števala to napoved in iz ji vila. da ho predsednik sveta Društva narodov obveščen o izidu te konference velesil Obvestilo abesinske vlade glede osnutka resolucije, ki so ga za ureditev italijansko-abesinskega spora izdelale Anglija. Francija in Italija, je prispelo v Ženevo v popoldanskih urah. Abesinski delea-ati so pooblaščeni. da pristanejo na resolucijo in podajo obenem nekatere izjave. Zaključna seja sveta Dmštva narodov se je sestala že nocoj. Pariz, 3. avgusta. AA Petrinar imenuje v »Echu de Pariš« ženevski sporazum dvoumno kombinacijo, ki si jo lahko vsakdo tolmači na svoj način. Edina dobra stran tega sporazuma je, da je pomagal prebro- diti nevarno fazo in da so francoski in britanski diplomati pridobili štiri tedne časa. Dopisnik j>Oeuvra« pravi, da so v svetu DN že razpravljali o celotnem problemu. Zagrozili so Italiji z gospodarskimi in finančnimi sankcijami, če bi Mussolini mislil, da sme v roku 14 dni začeti vojno. Cez štiri tedne bodo pa finančne težave Italije, zlasti padec Mre v inozemstvu, že tako velike, da bodo ovirale izvedbo Mussolini-jevih načrtov glede na to, da se bodo dotlej v Parizu in Londonu jasno izrekli proti vojni v Afriki, kar bo imelo zelo pomirljiv vpliv. »Jour« presoja položaj takole: Vse prizadevanje miroljubnih držav mora iti v smer, da se zagotovi protektorat Italije nad Abesinijo brez prelivanja krvi. če ima ženeva možnost to doseči, bi za deset let podaljšala svojo pravico do obstoja, ki je že itak kočljiv in v veliki nevarnosti. Mussolini se sestane z abesinskim cesarjem ? London, 3. avgusta. AA Po vesteh iz 2e-neve krožijo tam vesti o možnosti sestanka abesinskega cesarja z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini jem. Abesinski merodajni krogi se zavedajo ovir za neposredni razgovor med obema nasprotnikoma, vendar pa sodijo, da bi lahko Francija uspešno posredovala za sestanek, ki naj bi bil na francoskem ozemlju. Vsa stvar bi bila tem lažje Izvedljiva, ker namerava Mussolini v kratkem odpotovati v Eritrejo. 900 tisoč italijanskih vojakov pod orožjem Rim, 3. avgusta. AA. Po informacijah po-poročevalca agencije Reuter so sedaj v Ita-popolnoma mobilizirani štirje vojaški letniki, tako da šteje vojska skupno 900.000 vojakov. Bržkone bosta že danes mobdlizl- Pravilnik o izdajanju lovskih kart Beograd, 3. avgusta. Minister za šume in rudnike je izdal pravilnik o obliki in načinu izdajanja lovskih kart in dovoljenj za lov. Po tem pravilniku ne more nihče vzeti lovišča v zakup in tudi ne loviti, če nima predpisane lovske karte. Zapriseženi lovski čuvaji smejo loviti nezaščiteno divjačino tudi brez lovske karte, zaščiteno pa samo v navzočnosti svojega gospodarja in le tedaj, če imajo lovsko karto. Lov na državnih loviščih in v loviščih imovnih občin se bo uredil s posebnim pravilnikom^ Lovske karte veljajo za področje vse države, izdajajo se pa za leto dni. Lovsko karto izda splošna upravna oblast. Mesečno lovsko karto izda ban skupno z dovoljenjem za nos o orožja. Tujim lovcem, povabljenim po lovskih organizacijah, izda brezplačne lovske karte ministrstvo za šume in rudnike. Lovsko karto morejo dobiti po pravilih samo člani zveze lovskih združenj. Izjeme dovoli ban po zaslišanju zveze lovskih združenj dotične banovine. Za lovsko karto se plača taksa, če se lov vrši brez psa, na leto 30 Din, če se vt> ši z enim psom, 40 Din, z dvema 50 Din, za tri ali več psov pa 60 Din na leto. Ta taksa ne iziključuje plačila dajatev po posebnih zakonih in plačila zaicupndne lova. Razen takse se bo pobirala od vsake letne lovske karte pristojbina 100 Din, od mesečne pa 15 Din za banovtnski lovski fond. Dovoljenja za lov izdaja za leto dni sreski načelnik tistega areza, kjer prosilec želi loviti. Za dovoljenja za lov se plača v korist banovinskega lovskega fonda, in sicer: za lov na področju sreza 50 Din, na področju banovine 200 Din, na področju več banovin pa za vsako nadaljno banovino še po 100 Din. Lastnikom je prepo. vedano prodajati aH drugim posojati lovsko dovoljenje. Ta pravilnik dobi obvezno moč za področje Dravske banovine z razglasitvijo v »Službenih movinah". Smrtni strel mrtvaških listov Dolgo iskanega Franceta Križana so našli ustreljenega Ptuj, 3. avgusta Zavarovalni agent France Križan, ki si je pred leti zgradil na Gornji Hajdini pri Ptuju zelo udobno hišico, je pred dobrimi štirimi tedni zginil z doma, ker so ga orožniki zasledovah zaradi ponarejanja mrtvaških listov, s katerimi si je bil nepošteno pridobil znatne vsote denarja. Stalno se je skrival v ptujski okolici. Te dni pa so orožniki dobili od njega pismo, v katerem je priznal, da je izvršil malverzacije, vendar da vsega ni sam kriv, marveč sta v afero zapleteni še dve osebi, ki pa jih noče izdati. Po dolgih štirih tednih se je France Križan včeraj popoldne nenadno javil doma, a proti večeru se je spet poslovil in izginil z aktovko v noč. Okoli pol 22. ure so slišali prebivalci v bližini železniškega pre- laza pri hajdinskem pokopališču strel, vendar se zanj niso dosti brigali. Davi pa je neki raznašalec piva našel pod akacijami truplo, kar je takoj prijavil orožnikom na Bregu. Orožniki so v pokojniku spoznali 451etnega Franca Križana. Krogla je Sla naravnost v srce in izstopila zadaj na hrbtu. V njegovi okolici so našli razmetane razne papirje, v bližini železniške proge so našli njegovo legitimacijo, v koruzi pa aktovko, dočim samokresa niso mogli nikjer najti. Po legi trupla in rani izhaja, da si je Križan sodil sam, vendar pa hoče sodna komisija, ki se je že podala na kraj tragičnega dogodka, ugotoviti, ali morda vendarle ni bil izvršen zločin. Globokega sočutja so vredni otroci, ki jih je pokojnik šest nepreskrbljenih zapustil bridko prizadeti vdovi. rani dve novi diviziji tn poleg njfju Se nekateri oddelki letnika 1914 in 1912, tako da bo vojska številčno narasla za 30.000 ljudi. Prihodnji teden bo poslanih v Afriko nadaljnih 15.000 vojakov z velikimi tovori vojnega materijala. Iz neapelske iu drugih hrk bo odplulo v vzhodno Afriko 12 velik.h prek ©oceanskih pamikov. Angleži ustavili Italiji dobavo premoga London, 3. avgusta. AA. »Financial News« poroča, da so velika premogovna poajetja v južnem Walesu zadnje tedne ustavila dobave premoga Italiji, ker ne more Izterjati plačil za že dobavijeni premog. V Italijo pošiljajo premog ie še maijša izvozna poletja; vse kaže, 4a borlo t«H ta v kratkem prekinila nadaljne dobave, dokler ne bodo plačani stari računi. Zaključna seja sveta DN ženeva, 3. avgusta b. Kmalu po 19. ae je svet Društva narodov sestal k javni seji ,ki je bila obenem otvoritvena in zaključna seja sedanjega zasedanja. Svetu sta bila predloženi dve resoluciji. Druga, ki je politično važnejša, se glasi: Svet sklene, da se bo v vsakem primera zopet sestal dne 4. septembra, da bo v splošnem proučil odnošaje med Italijo ln Abesinijo. Bolgarija se vrača nazai Senzacionalne vesti o po vratku k demokratičnemu zimu — Prehodno vlado naj bi sestavil Kjuseivanov ztmu Sofija, 3. avgusta, g. V političnih krogih Bolgarije se v zadnjem času mnogo govori o bližnji preosnovi vlade. Na čelo nove vilade naj bi stopil dosedanji zunanji minasitar Kjuseivanov in v njej bi bili fcudi zemljedelci. Izprememba naj bi se izvršila v drugi polovici avgusta. Nova vlada naj bi pripravila povratek parlamentarizma. Da bi se ugotovila moč posameznih stranik, bi se jeseni vršile občinske, pozneje pa morda tudi parlamentarne volitve. Bolgarska ustava bo med tem temeljito spremenjena. Govori se, da bo v novi parlament izvoljenih 80, od vlade pa imenovanih 40 poslancev. tečaja Ruski polet preko severnega Pilot Levandovski je odletel Iz Moskve — Preleteti hoče severni tečaj in pristati šele v San Franciscu Moskva, 3. avgusta. AA Ruski letalec Levandovski, ki se je odpravil davi na polet preko Severnega tečaja proti San Franciscu v zapadni Ameriki, je izjavil, da hoče omogočiti letalski promet med Rusijo in Ameriko po najkrajši progi, namreč preko Severnega tečaja. Levandovski je opol- dne preletel vzhodni del Belega morja. Prelete« bo moral nad 3000 km, od tega 1000 kilometrov čez polarne kraje, pokrite z večnim ledom. Edina ugodnost je, da traja v večini krajev, Id jih bo preletel, polarna noč v poletnem času samo tri ure ln bo lahko večino poleta izvršil podnevi. Dubrovnik in Sarajevo dobita nova kolodvora za potniški promet Sarajevo, 3. avgusta, n. Ker je prometno ministrstvo sklenilo dvigniti posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev pri Državni Hipotekami banki, je dobila sarajevska železniška direkcija naročilo, naj naglo pripravi načrte za one objekte, ki bi jih bilo treba zgraditi v njenem območju s tem posojilom. Izdelala je že načrt za novo železniško postajo v Dubrovniku, za katero je predvidenih 4 in pol milijona. Zgra_ Tsaldaris na Bledu in v Bohinju Bled, 3. avgusta. AA Tsaldaris in njegova gospa sta se na vožnji v Nemčijo ustavila za en dan v Bohinju, kjer sta ju sprejela Nj. kr. Vis. kneginja Olga in knez namestnik Pavle. G. Tsaldaris in njegova gospa sta po avdijenci ostala tudi na kosilu. Nj. Vel. kraljica Marija je ob 4. popoldne sprejela v avdijenci predsednika grdke vlade g. Tsaldarisa in njegovo soprogo. Po avdijenci sta gosta ostala na čajanki. Za naš narod predstavlja federativna zasnova v stvari separatistično miseO. Ona bi morda odstranila gotove akutne politične konflikte, ali za ceno novih in mnogo težjih notranjih gospodarskih nasprotstev, organiziranih po državno pravnih edinicah. čudimo se pravzaprav, da naš gospodarski svet ne mar-šira v prvih vrstah jugoslovenske fronte in da samega sebe vara o posledicah, ki bi nujno nastopile, ako bi se spreme-.nila osnovna misel naše države. Ako ljudje jugoslovenske orientacije trezno gledajo na vse dogodke, ki se danes pred nami razvijajo, in na vse možnosti, ki se postavljajo v razpravo, bodo utrjeni v svoji veri, da je njihova ideologija edino pravilna in da nosijo zastavo ideje, katere moč je naši Jugoslaviji dala življenje ter nam Sloven- cem, Hrvatom in Srbom svobodo in neodvisnost. Ta ideja Je tinfi s čisto slovenskega stališča edina realna osnova za naš gospodarski in kulturni obstanek in napredek. Danes res skoro izgleda, kakor da bi imeli oni prav, ki trdijo, da je jugoslovenstvo fikcija in da je unitarizem propadla stvar. Toda globoko smo prepričani, da bodo že bližnji dogodki pokazali, kako neobhodna je državi jugoslovanska vojska, ki je edina sposobna doumeti srbsko - hrvatsko - slovensko vprašanje ne samo s stališča politične moči, temveč — kar je mnogo važnejše — s stališča notranjega gospodarskega, kompromisa, M dopušča, da tudi v vseh drugih stvareh vsak dobi svoje, a se pri tem čuva interes celote, # Predsednik vlade na Bledu Bled, 3. avgusta, r. Na Bled je prišel danes zjutraj predsednik vlade dr. Sto-jadinovič. Na Bleda se nahaja tudi naš praški poslanik dr. Grisogono, ki je v teku dneva obislkal ministrskega predsednika. Iz prometne službe Beograd, 3. avgusta. AA Premeščeni so kontrolor Frančišek Ferjančič od progov-ne sekcije Zidani most v prog. sekcijo Maribor kor. proga, kontrolor Matej Mihalje-vič iz Ormoža v Celje in kontrolor Ivan Škerjanc iz Ponikve v Ormož za šefa. Upokojeni so inž. Stanoje Milivojevič, referent prometnega ministrstva, višji svetnik Ri-hard NegovetiC ln glavni arhivar Ljudevit Eggy, oba direkcije Ljubljana. Beograd, 3. avgusta, p. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo, kije potekla 1. avgusta, je bila po sporazumu med obema vladama podaljšana za nedoločen čas vse tako dolgo, dokler ne bo sklenjena nova pogodba, za katero se že vrše pogajanja med jugoslovensko in grško delegaci-Jo na HLedu —n jena bo v sHčnem stilu kakor so sedanje stavke. Ker je sarajevsko železniško postajno poslopje staro že 50 let in ne odgovarja več sedanjim železniškim potrebami, bodo zgradili tudi v Sarajevu novo postajo za potnike. Postaja bo imela štiri po. stavbe. Ker je sarajevsko železniško po-postaja bo služila potem izključno za tovorni promet. Velike poplave tudi na Japonskem Tokio, 3. avgusta, w. Poplave rAntm^n zavzemajo vedno večji ofoeeg. 1000 oseft j© utonilo. Reka Antnnjg je poplavffla 30.000 hiš, od katerih se jih je mnogo podrlo ali pa jih je odnesla voda. la nekega rudnika so potegnili 100 mrtvih. * - Hud potres na Sumatri > Bombay, 3. avgusta. w. Observatorij v Kalkuti je davi ob 6.45 zabeležil močan potres, čigar središče je bilo najbrže na Sumatri. Meteorolog Roy je izjavil zastopniku Reuter j a, da bodo posledice potresa, če je bil na zemeljski površini zelo resne. Potres so ob istem časa beležili tudi v Londonu in drugod. Drobiž z vseh strani Sofija, 3. avgusta g. Bivši prosvetni minister v vladi Mušanova, Bojadzijev, je umrl. Moskva, 3. avgusta. AA. Dve rusiki letaTki sta dosegli nov svetovni rekord v skoku s padalom. Skočili sta iz višine 8000 m brez aparata za kisik. Pariz, 3. avgusta. AA. Snoči se je pripetila na postaji Annemassi železni-šika nesreča. Brzi vlak Pariz-Evian je trčil v tovorni vlak. Ranjenih je bilo 28 potnikov. London, 3. avgusta. AA. Od 1. do 5. oktobra se bo vršila v Londonu mednarodno parlamentarna trgovinska konferenca, na kateri bodo sodelovali delegati 30 držav. ženeva, 3. avgusta. w. Grčija je pristopila k haaškemu mednarodnemu sodišču in je o tem sklepu obvestila tajništvo Društva narodov. :» JUT#0« št. 178: k. »». 2 Nedelja, 4. avgusta 1935 Mariborski teden otvorjen Otvoritev se je izvršila v prisotnosti velikega Števila odličnih funkcionarjev in predstavnikov I Maribor, 3. avgusta. Maribor si je zopet nadel praznično lice. Vzdolž nove avenije, ki je bila tik pred otvoritvijo Mariborskega tedna končana, je vzvalovilo, vprav velemestno življenje in vrvenje. V sicer mirni predel mariborskega mesta ob Prešernovi, Kazlagovi in Cankarjevi ulici je prodrla neka posebna živahnost. Na unionskrh dvoriščih so se utaboari-le razne atrakcije, v paviljonih na le^r strani Prešernove ulice pa so sc usidrali prodajalci najraznovrstnejših potrebščin. Resno-ba delavnosti se srečuje v tem preko noči nastalem kompleksu z vsem tistim pratr-skim pridatkom, ki je v neizogibnem stiku z vsemi prireditvami te vrste. Točno ob napovedani uri so se danes dopoldne zbrali na prostorih Mariborskega tedna številni odlični predstavniki državnih, samoupravnih, vojaških in cerkvenih oblast ev ter mnogi gosti. Med drugimi smo opazili bana dr. Puca. podbana dr. Pirkmajer-ja, podpredsednika senata dr. Ploja> zastopnika vojnega ministra podpolkovnika Rado-vauoviča, zastopnika škofa stolnega prosta dr Vraberja, oba sreska načelnika dr. Se-nekoviča in Makarja, zastopnike mestne policije nadkomisarja Kosa, šefa obmejne policije Rrajnoviča, predsednika ljubljanskega velesejma Bonača, predsednika Zbornice za TOI Jelačina, nar. poslance Moho-riča, dr. Jančiča, Lukačiča in Janžekoviča, bivša nar. poslanca Petovarja in dr. Pivka, mestnega poveljnika generala Hadžiča, predsednika okrožnega sodišča dr. Zihra, šeFa državnega tožilstva dr. Zorjana? stolnega župnika Umeka, pravoslavnega proto Trbojeviča, ravnatelja banovinske vinarske šole Priola, ravnatelja splošne bolnišnice dr. Vrečka, upravnika Narodnega gledališča dr. Brenčiča, ravnatelja moške kaznilnice dr. Vrabla, starosto sokolske župe dr. Goriška, predsednika NO dr. Dolarja, predsednika gostilni carskega združenja Valjaka, predsednika okrožnega odbora obrtnih združenj Bureša, predsednik Trgovskega združenja, Piniterja itd. itd. Vse navzoče je toplo pozdravil mestni župan in predsednik zadruge »Mariborski teden« dr. Lipold. Pozdravil je v imenu mesta še posebej bana dr. Puca in podbana dr. Pickmajerja, zastopnika lavantinskega škofa stolnega prosta dr. Vraberja, podpredsednika senata dr. Ploja. zastopnika ministra vojske in mornarice podpolkovnika Radovanoviča. V svojem otvoritvenem govoru je dr. Lipold med drugim izvajal: »Ko smo pred tremi leti prvič priredili Mariborski teden, smo napravili poskus, z lastnimi organiziranimi silami v težkih časih zbuditi v Mariborčanih čut odgovornosti in zavest, da si moremo in moramo sami pomagati. Po prvem skeptičnem gledanju je zamisel prešla že globoko v duše naših Mariborčanov. Mariborski teden je revija našega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega udej-stvovanja. Pokaže naj, kaj ustvarjajo pridne roke v Mariboru in severnemu delu naše dravske banovine. Življenje je danes težko, cene kmečkim pridelkom so tako nizke, da naš kmečki stan, najsigurnejša opora naše državne miselnosti in najvažnejši faktor v našem gospodarskem življenju, komaj diha. Tudi naša obrt je v težki krizi, ki jo kriza našega denarništva še veča. Nadejamo se, da bodo obljubljeni ukrepi kr. vlade te težko-če omilili. Zavedamo se pa, da je predvsem ptrebno naše lastno delo, ker brez vsestranske samopomoči tudi v najboljših časih ni napredka. Zavedamo se pa tudii, da nam je danes bolj ko kedaj treba vsestranske medsebojne pomoči. Mariborski teden je vabil in vabi ves Maribor in vso našo severno pokrajino k sodelovanju. Nikogar noče izločevati in iskreno želi, da se vse udejstvuje pri Mariborskemu tednu, ki je namenjen le dobrobitu te naše pokrajine.« Svoj govor je dr. Lipold zaključil s toplimi besedami o našem kraljevskem domu in Nj. Vel. kralju, kateremu je bila poslana udanostna brzojavka. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nakar je predsednik dr. Lipold proglasil, da je IV. Mariborski teden otvorjen. Ban dr. Puc je v svojem nagovoru pohvalil gospodarsko iniciativo in agilnost obmejnega Maribora ter iskreno čestital prirediteljem k doseženim uspehom. Z bodril-nimi besedami k nadaljnemu delu in napredku je zaključil svoje izvajanje. V imenu lavatinskega vladike je pozdravil vse navzoče stolni prošt dr. Vraber. Sledil je koncert vojaške godbe in ogled razstav letošnjega Mariborskega tedna. V spremstvu župana dr. Lipolda in drugih članih zadruge Mariborski teden so si odlični predstavniki in gosti ogledali razstave. Izrazili so se o njih z veliko pohvalo. Belo v kočevskem rudniku bo jeseni ustavljeno Posledica nove ureditve dobav premoga za železnice — Sklicanje premogovne ankete — Preselitev naših rudarjev v državne rudnike na jugu Ljubljana, 3. avgusta Pod vodstvom kočevskega župana g. dr. Lovšipa se je danes mudila v Ljubljani deputacija kočevskih in drugih organizacij, da intervenira glede grozeče ustavitve dela v kočevskem premogovniku. Deputacija se je zglasila na banski upravi in pri ravnateljstvu TPD. Položaj v Kočevju izgleda zaenkrat brezupen. Državne železnice sicer niso popolnoma brisale dobave kcčc.v3kega premoga, vendar pa so jih znižale na mesečno 200 ton (20 vagonov), kar je ravno dovolj za popolno zaposlitev pol tucata rudarjev. Ker kočevski rudnik brez državnih dobav delati ne more, je, kakor smo že poročali, TPD odpovedala službo vsem svojim uradnikom in poduradnikom. Delo v rudniku bo ustavljeno s 15. oktobrom. V rudniku bodo verjetno ostale le najnujnejše moči za vzdrževanje riftiniških naprav. Položaj v naših rudnikih je zelo težek in celokupno delavstvo je zaradi napovedanih redukcij dela in zaslužka globoko de-primirano, z njim pa tudi ostalo prebivalstvo v Kočevju in okolici. Za prihodnji teden se pripravlja velika anketa o stanju v naših premogovnih revirjih in podvzele se bodo še akcije pri vladi in gori do najvišjih mest, da se morda vendar doseže poprava izdanih ukrepov. V tej zvezi je zanimiva izjava ministra za šume in rudnike g. Stefanoviča, da bo v bodoče razdeljena dobava premoga za državne železnice med državne in zaseb- ne rudnike v razmerju 40 : 60. V kolikor bi se v zasebnih rudnikih zaradi tega zmanjšala proizvodnja premoga in bd gotovo število delavcev ostalo brez posla, bodo ti delavci sprejeti v državne rudnike. Iz teh besed ministra Stefanoviča bi torej sledilo ,da so državni rudniki že sedaj polno zaposleni in da bodo radi nove razdelitve državnih dobav v bodoče mogli sprejeti še več delavstva, kakor ga imajo do sedaj. Izjava ministra za šume in rudnike Beograd, 3, avgusta, p; O pTiliiki včerajšnjega sprejema novinarjev pri mini-našnjega sprejema novinarjev pri ministru za same in rude je vaš dopisnik opozoril g. ministra Stefanoviča na težak položaj, v (katerega so zašli slovenski rudarji zaradi znižanja cen in redukcije dobav premoga za državne železnice ter da se bo vsled tega še povečala brezposelnost med rudarji G. minister se je zelo laskavo izrazil o slovenskih rudarjih, češ da mu je znano, da so to najboljši in strokovno najbolj izvežbani rudniški delavci. Zato je prepričan, da bodo lahko našli zaposlitev drugod. Zlasti bodo lahko brezposelni slovenski rudarji nastavljeni v državnih rudnikih, kjer primanjkuje strokovnih moči. Nagrade pri prevzemanju pragov V petek je bil zaslišan Josip Fischer, upravitelj podružnice Našičke v Karlovcu. Fischer je izpovedal med drugim: Podjetje v Karlovcu producira ponajveč material za pohištvo in mostove, bavi pa se tudi z impregnacijo železniških pragov. V impregnacijo dovažajo pragove, ki so jih komisije že sprejele. Generalna železniška direkcija določa, kateri material naj se pošlje v impregnacijo v Niš, Karlovac, na Sušak ali v Maribor. Impregnirane prage nato prevzemajo posebne komisije. Kdo so bili člani teh komisij in kako so se pisali, on ne ve. Ko so komisije prevzele prage, jim je podjetje izplačalo običajne nagrade po 10 do 50 par po velikosti pragov in nadurnem delu. Iste je izplačeval on ali pa uradnik Polgar. Tako se je postopalo polnih 38 let, odkar je on v službi pri Našički. Tudi vse druge tvrdke izplačujejo komisijam nagrade." V njegovem podjetju se je komisijam izplačalo na leto 7 do 8 tisoč dinarjev. Komisije, ki so prevzemale impregnirane prage, so prejemale samo nagrade, druge komisje pa so dobivale poleg nagrad še tudi brezplačno hrano in stanovanje. Novoletna darila so dobivali pošta, železnica in oni privatniki, ki so od podjetja kupovali material. Načelnik postaje v Lekeniku je na prošnjo Našičke nadziral tvrdikine delavce pri nakladanju izstavljal je tovorne liste in pošiljal hrano delavcem v gozdove. Zato je dobival skromno novoletno nagrado. Prav tako tudi načelnik postaje v Vojniču. Oba načelnika sta opravljala te posile izven svojih uradnih ur. Nato je bil zaslišan še upravnik »Našičke« v Novoselcu Julij Greiner. Izpovedal je v bistvu enako, kakor ostali upravitelji Našičke. članska zapora v Hitlerjevi stranki Berlin, 3. avgusta. AA Vodstvo narodno socialistične stranke razglaša, da je sprejemanje novih članov do nadaljnega ustavljeno. Za posamezne pokrajine bo sprejem novih članov dovoljen le izjemno za posamezne primere. Naglo oboroževanje Nemčije na morju London, 3. avgusta. AA »DailyTelegraph je davi objavil, da bodo v Nemčiji do konca t. 1. splovili v morje 7 novih križark po 22.000 ton, dve križarki po 10.000 ton, večia število torpednih rušilcev in najmanj 12 podmornic. Beležke »Domoljub" priporoča potrpljenje Zadnja leta so voditelji in agitatorji bivše SLS noč in dan napovedovali svojim pristašem, da je vse nesreče kriva JiNS in da bo takoj konec gospodarske krize, če pridejo na vlado oni, odnosno njihov voditelj dr. Korošec. Mnogi dobri ljudje so temu večnemu obetan ju verovali in v težkih časih današnje gospodarske krize res z olajšanjem pozdravili spremembo rer žima. Verovali so napovedim ter pričakovali, da se bosta pričela preko noči cediti po naši zemlji mod in mleko ter da bo »sedaj vse drugače.« čas pa teče in z njim se ohlaja prvotno navdušenje. Počasi prihaja v naše vasi spoznanje, da je pravzaprav ostalo vse pri starem in da ni nikjer sledu o kakem popuščanju gospodarske krize. Nasprotno kažejo razni znaki, da se bližamo še težjim časom. Cene živine še" vedno padajo... Odmeva tega spoznanja prihajajo do ušes tudi voditeljem nekdanje SLS, ki hočejo sedaj pod radikalsko komando nadaljevati svojo politiko. Ti odmevi so kaj neprijetni in zato ni čudno, če gospodje tolažijo svoje pristaše ter jim priporočajo potrpežljivost. Tako čdtarno v zadnjem »Domoljubu«: Žalostno dedščdno je prevzela sedanja vlada. Zanemarjen in zadolžen grunt. Vsak trezen človek ve, da se te grozne gospodarske rane ne dajo zaceliti v nekaj mesecih, ampak da bo treba več let trdo delati, predno bodo vidna sadovi tega dela. Iz tega je tudi lahko presoditi hudobne namene onih, ki že sedaj sejejo nezadovoljstvo in nezaupanje med vas, češ: vlada je druga, razmere pa se niso nič izpremenile. Zavedajmo se vsi: Treba bo mnogo časa in sodelovanja vseh poštenih ljudi, ako hočemo popraviti, kar je popraviti mogoče.« Demagogija se vedno maščuje onim, ki jo zidajo. Tudi tolažba »Kmetski List« se še vedno ni prav znašel, odkar so njegovi očetje treščili iz oblakov ljudskih banov in slovenskih voditeljev na trda tla vsakdanje resničnosti ter preko noči spoznali globok pomen pregovora ,da nobeno drevo ne zrase do neba. Kakor ladja brez kompasa blodi »Kmetski List« med dvema ožinama in ne ve prav, aH bd se čisto odločil za vlado, ali pa zagrizel v grenki kruh opozicije. V zadnji številki pa je menda zagledal končno le njegov krmar rt Dobre nade tam nekje v Zagrebu. V znamenju tega prvega srebrnega pramenca nove nade na temnem obzorju svoje bodočnosti je napisal sledeče bodrilne besede: »Za nas je razveseljivo dejstvo, da polagoma vstaja in se poraja splošen narodno kmetski pokret. Mi vVreme« poroča v zvezi s potovanjem ministra za fizično vzgojo naroda g. Komnenoviča v Pariz, da so vse vesti o nekih posebnih ciljih tega potovanja brez vsake osnove. V zadnjem času se je namreč pričelo šušljati, da je odpotoval g. Komnenovič v Pariz, da se sestane s Pribičevičem. Potovanje g. Komnenoviča Je čisto zasebnega značaja. Po lepem prazniku v Kozjem Po daljšem presledku je zaživelo tudi Kozje. Gasilska četa je slavila 21. julija svoj praznik, 60 letnico obstoja. Na predvečer je žarel veličasten kres na Veterniku tja daleč v Posavje, zažarel je trg v lučkah in pred spomenikom padlih vojakov je pevski zbor počastil spomin pokojnih gasilcev. Večer je bil zaključen s slavnostnim občnim zborom čete. Na slavnostni dan so se že v zgodnjih u rah zbirale bližnje in daljne čete in njih odpo slanci v okusno okrašenem trgu, ki je bil ves v zastavah, da prisostvujejo slavnostni službi božji, ki jo je opravil na prostem tu-kajšni dekan g. Lunder ob asistenci gg. župnikov Turka in Rančigaja. Zlatomašnik g. Mlakar iz Polja pa je v lepo zasnovanem govoru orisal pomen proslave in gasilstva. Na zastavo je pripela spominski trak Kozjank ga. dr. Kloarjeva. Pozdravu predsednika čete dr. Kloarja je sledil mimohod vseh gasilcev. Po odmoru so pred gasilskim domom zasadili spominski lipi v počast spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedenitelja, pomen tega čina je orisal podstarosta zajednice tov. Musek. Slavnosti se je udeležil v imenu protektorja g. bana tudi g. banski svetnik dr. Ogrin, ki je po pozdravu predsednika žete v temperamentnem govoru bodril gasilce k delu in napredku. Po nagovorih članov zajednice tov. Gplogranca in Gučka, župnega staroste in prosvetarja je četa nad 400 uniformiranih gasilcev odkorakala na okrašen gasilski ve-selični prostor. Slavje je končalo z vidnim moralnim, a slabšim gmotnim uspehom. Je pač znak današnjega Časa. Pestro sliko slavja so poživeli poleg številnega občinstva kozjanski letoviščarji. Vremenska napoved Novosadaka vremenska napoved za nedeljo: V zapadnem in severozapadnem delu države bo ponekod deževalo, drugod jasno. Kdo je kriv spora v slovenskih tiskarnah Savez grafičnih delavcev se skuša oprati krivde in odgovornosti z zavijanjem in potvarjanjem dejstev Nad mesec dni že traja javna polemika o vzrokih spora v slovenskih tiskarnah, toda Savez grafičnih delavoev, v katerem so bili do sedaj organizirani vsi nameščenci tiskarn, še vedno ni dal pravega odgovora na vprašanje, zakaj je pognal svoje članstvo v to nepotrebno, za naše gospodarsko in kulturno življenje pa tako škodljivo borbo. Da odvrne pozornost od pravih vzrokov, poskuša preko Delavske zbornice v posebnem komunikeju naprtiti krivdo Narodni tiskarni, češ da je ona izzvala konflikt s tem, da je kršila lansko kolektivno pogodbo. Kršitev je baje zakrivila na ta način, da je izučevala tri laike, podpirala stavce, ki so bili od Saveza kaznovani, in se dogovarjala z nekaterimi neorganiziranimi stavci, da bi v primeru štraj-ka nastopili službo v tiskarni. Vsi ti očitki so brez podlage. Res je le to, da je bila lani ko je potekla veljavnost delovne pogodbe. Narodna tiskarna obveščena, da bo glavni napad, če pride do borbe, izvršen na njo, ker je kot izrazito časopisna tiskarna najbolj občutljiva Ta krat je v svrho samoobrambe tiskarna izvršila gotove priprave, kakor bi jih izvršil vsak drug dober gospodar, ako bi njegovemu podjetju pretila katastrofa. Toda res je tudi to, da je Narodna tiskarna po podpisu kolektivne pogodbe vse te samoobrambe priprave, ki so bile vrh tega zelo primitivne, ustavila ln da se je lojalno vzdržala vsake agresivnosti proti doseženemu sporazumu. Da je bilo tako, je dokaz že v tem, da se Savez grafičnih delavcev pri tiskarni v tem pogledu ni nikdar pritožil. NajboljSi dokaz, kako malo je bila Narodna tiskarna pripravljena za dogodke, Id so nastopili, pa je v tem, da je marala potnih 10 dni trpeti brezobzirno sabotažo proti izhajanju svojih listov in da še v momentu, ko je prišlo do preloma, ni imela skoraj nič na razpolago. Dva dneva »Jutro« sploh ni moglo iziti, »Slovenski Naroda pa kar štiri dni ne. Ako primerjamo ta položaj s položajem v drugih tiskarnah, lahko rečemo, da so bili marsikje bolje pripravljeni za primer štrajka, nego v Narodni tiskarni. Ravno tako je prazna tudi trditev, da je Narodna tiskarna svoje delavstvo izpr-la. Resnica je ravno nasprotna. Pod pritiskom svoje organizacije so stavci že 19. junija začeli onemogočati redno izhajanje »Jutra« in drugih naših listov. Oni so torej grobo kršiti delovno pogodbo, ki je bL Ia Se v veljavi, a niso hoteli povedati, zakaj to delajo, niti ne, kaj naj tiskarna sto. rt, da bo sabotaža prenehala. šele 27. junije zvečer, ko nas je stavska organizacija obvestila, da naslednja dva praznika (Vidov dan in sv. Petra) ne bodo stavili »Jutra«, čeprav bd ga po delovni pogodbi morali, se je oglasil zastopnik organizacije in nam postavil nož na vrat. Rekel je, da so stavci pripravljeni delati, toda le pod pogojem, ako na lastno pest podpišemo podaljšanje delovne pogodbe za štiri leta ter na ta način prelomimo besedo, dano Društva tiskantarjev, in skočimo drugim tiskarnam v hrbet. Razumljivo je, da tega nismo mogli storiti, ravno tako pa je jasno, da smo imeli pričakovati še hujšo sabotažo s strani stavcev. Kljub temu tudi takrat nismo nikogar izprli, nego smo svojim nameščencem dali plačan dopust, ker smo se še vedno nadejati, da bomo prišli z njimi do pametnega sporazuma. Kakor že prej za časa sabotaže smo še tudi takrat svoje dolgoletne nameščence ponovno prosili, naj nas v naši samoobrambi ne tirajo do skrajnosti. Vse je bilo zaman. Narodna tiskarna, to ponovno podčrta-varno, ni nikako na dobiček preračunano podjetje. Z naporom vseh svojih sil izdaja napredno časopisje, katerega obstoj smo bili dolžni braniti tem bolj, ker je z njim zvezana tudi eksistenca dobršnega dela slovenskega novinarstva, da o političnih in nacionalnih .razlogih niti ne govorimo. Naši listi ne spadajo med subvencionirane. Nikdar nobeden izmed njih ni prejel _ in ponosno smemo reči, tudi ni iskal — niti dinarja podpore iz kakršnihkoli dispozi-cijsklh ali dragih fondov. V današnjih težkih gospodarskih časih, ki se poznajo tako pri naročnikih, kakor pri inserentih, je treba dvojne skrbnosti, da se ne izpostavlja nevarnosti pogina naše časopisje, ki je plod desetletnega požrtvovalnega dela ne le voditeljev, urednikov in drugih direktnih sodelavcev, marveč najširših nacionalnih krogov. Gospodje od Saveza nam morajo že dovoliti prepričanje, da je naša dolžnost, ohraniti liste, i moralično i socialno, i politično i nacionalno nekoliko večja kakor njihovi strategični računi in njihova voditeljska stremuštva. Ponovno zopet ugotavljamo, da se vse polemike s strani Saveza in njegovih sa-veznikov pričenjajo vedno šele s 30. junijem in se skrbno ogibljejo omeniti dejstvo, da je Savez brez stvarnega razloga že 19. junija zadel proti našemu časopisja sabotažo z namenom, da bi ga uničil ali vsaj silno oslabil. Sedaj pa se ta gospoda raz. burja, 6e smo mi 30. junija, potem ko smo skoro 14 dni brez uspeha moledovali, naj nam povedo, kaj hočejo, raje zapirit tiskarno, kakor da bi jo na zadnji dan vejrjavne delovne pogodbe izpostavili še večjim nevarnostim. Nismo hoten stvari obešati na veEM zvon, toda pri tej priliki moramo povedati, da smo po 1. juliju ugotovili v naši tiskarni dva, od zunaj pripravljena poskusa, uničiti naše stroje. Do teh zločinskih dejanj le zato ni prišlo, ker so oni, ki bi jih morali storiti, prevzeli svojo vlogo samo navidezno in so nas lojalno obvestili In še to moramo, izzvani, povedati, da so bili tiskarniški stroji, ko so jih prevzeli naši novi nameščenci, v tako zanemarjenem stanju, da je bil po mišljenju strokovnjakov pravi čudež, da so sploh še tekli, šele sedaj, ko so v rokah novih nameščencev, vlada tudi v tem pogledu red. Sodba nepristranskih strokovnjakov V ostalem lahko danes pokličem© za pričo, kdo je kriv spora, poučene in nepristranske ljudi iz same stroke. »Faktorski Glasnik« glasilo »U«druženja grafičnih faktorjev Jugoslavije«, objavlja v svoji Stevtil-M od 2. avgusta zapisnik vodstvene seje te organizacije tietkarnižkih strokovnjakov, ki je bala 13. julija v Ljubljani Na tej setfl je bilo ugotovljeno, daje bil »način, kako jo postopalo delavstvo v borbi, posebno v Narodni tiskarni, za člane grafičnega stanu nečasten zaradi tega, ker so se tam zgodila kršenja tarife pred potekom veljavnosti obstoječe tarife ln dejanja, ki spadajo pod kazenski zakon«. Nadalje se ugotavlja t tem zapisniku, daje bil prvotni vzrok stavkovne akcije premalenkosten za tako obširno akcijo in daje Savez grafičnih do-lavcev prelomil po posredovanju U druženja grafičnih faktorjev lani sklenjeni do-govor. Zapisnik nato pribija, da je delavstvo v Vrhovni komisiji 1. julija samo izjavilo, da od tega dne za delavstvo ne obstoja nobena tarifna pogodba več. S tem so dobila vsa tiskarska podjetja proste reke. Faktorji očitajo delavcem tudi to, da so sredi posredovanja, ki ga je pričel bas dravske banovine, zapustili podjetja. In končno je v zapisniku izrecno ugotovljeno, dapri vsej stavkovni akciji In pri pogajanjih ne gre za vprašanje višine materielnHi prijemkov«. Menimo, da ta sodba strokovnjake*; M spadajo sami med tls-karniške nameščence, govori sama za sebe dovolj in predstavlja najhujšo obsodbo vsega, kar je Savez do sedaj delal. »Faktorski Glasnik« poteg tega zapisnika objavlja tudi še poseben članek o spora v slovenskih tiskarnah. Lrist ugotavlja, da gre pri sedanjem gibanju samo za etrats-gično potezo s strani organizacije tiskar-niških nameščencev. Ta boj pa ni opravičljiv z nepristranskega stališča In se nikakor ne sklada s koristmi tiskarnlške stroke. Delodajalci letos niso hoteli prav nič oškodovati delavstvo. Kaj bi se zgodilo al. julijem 1936., pa se ne more že danes reči Eno leto je dolga doba in pri količkaj dobri volji bi se najibrž tud5 za bodoče na šel znosen sporazum »Faktorski Glasnik« zavrača tudi trdit ve, kakor da bi tiskarne zastopale neke nen pravičene kapitalistične interese, ter pravi: Nobena skrivnost ni, da se mnoge tiskarne borijo danes za gofi obstoj. Mi predobro vemo, koliko tiskarne dandanes ne-so. O kakem dobičku ni mogoče govoriti. Stavnica je več aH manj pasivna, le še pri strojnici je računati s skromnim dcfoiičkom-Kljuto temu so tiskarska podjetja tudi danes še v vsakem oziru socialno na višku in priznati Je treba, da ljubljanski tlskar-narji v pretežni večini vpogledu plač nikdar niso zavzemali ozkosrčnega stališča«. Tako govorijo ljudje, ki kot voditelji de-la v tiskarnah in njihovi tehnični in trgovski upravitelji poznajo i položaj tiskarskega delavstva i položaj tiskarnigkih podjetij in ki so že ponovno pokazali, da so toliko svobodni in neodvisni, da imajo pogum reči odkrito besedo na desno in na lerro. Spet dva požara na Dravskem polju Zarana je izbruhnil ogenj na stanovanjskem poslopju posestnika Galuna Jožefa v Stopercah. Plameni so objeli vso hišo in se je ob vetru vnelo še gospodarsko poslopje, ki je bilo s slamo krito in leseno. Zgorela je tudi vsa zaloga poljskih pridelkov in gospodarsko orodje. Kolikor se je pozneje ugotovilo je zakrivil požar šestletni slaboumni sin, ki je brez nadzorstva v kuhinji zažigal treske. Galun ima škode nad 30.000 Din. ___ Dne 31. julija okoli ene ure pomoči pa je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Tementa Janeza v Rošnji pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Poslopje je bilo še skoraj novo in z opeko krito. Ker so bili domači v trdnem spanju, je bila vsaka rešitev zaman, čeprav so takoj prihiteli na pomoč domači gasilci. Rešili so v pravem času še živino, dočim je vse drugo zgorelo in je bilo celo še v nevarnosti stanovanjsko poslopje. Kako je tu ogenj nastal, se ne ve. Škoda znaša nad 30.000 Din in je za Tementa še večja nesreča, ker je v zadnjih petih letih že trikrat pogorel. (Proti O S t f SLATINSKE TABLETE za hufsante sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka MR. B AH O VE C, LJUBLJANA V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl--Din 74.-. Beg. No. 142/3 od 1«. VEL M. Blagodejna pomoč svojcem mrtvih junakov Vdovi orožniškega komandirja Vrička in podnarednlka štefančiča, žrtev vrhpoljskega zločina, sta prejeli ^Jutrovo" zavarovalnino Ljubljana, 3. avgusta. .Vso javnost Je razburil zločin, ki se Je dogor'"' letos 28. maja na Vrhpolju pri Moravčah. Orožnika komandirja* rednik France Vričko in podnarednik France Štefančič sta v tej vasi zašle« dovaja nevarnega razbojnika, ki ju je smrtno nevarno ranil ter potem zbe* zaL V ljubljanski bolnišnici je hudim poškodbam najprej podlegel podnare* dnik Štefančič, potem pa tudi ko* mandir Vričko. Oba sta z mirnim po* trpljenjem kakor prava vojaka prena* šala muke poslednjega boja. Koman* dir Vričko je zapustil soprogo in 11* letno hčerko Anico, podnarednik Ste* fančič, ki je bil baš tedaj, ko so ga položili v prerani grob, dopolnil 10 let svojega vestnega orožniškega službo* vanja, pa je zapustil soprogo in hčer* kico, ki se je rodila letos 16. januarja. Narednik Vričko in podnarednik štefančič sta bila vzorna organa jav* ne yarnosti in njuna tragična smrt je silno pretres, našo javnost, ki je v pol* ni meri doumela, da sta oba vrla orožnika svoji naporni službi posveti* la vse svoje življenje. Njun pogreb v Ljubljani je bil veličasten in je veli* udeležba ljudstva na najlepši na* 5n izkazala čast junakoma, ki sta bv> B zvesta tovariša v službi m smrti Javnost se je takrat spominjala tu* ii mnogo drugih požrtvovalnih čl a* nov varnostne službe. Vričko in Ste* fscnčrc sta s svojo tragično smrtjo naj* močnejše potrkala na vest vse javno* sti, da bi znala ceniti požrtvovalnost skromnih ljudi, ki čuvajo njeno živ* Ijenje in imetje. Vestnost, ki sta jo oba orožnika kazala v svoji službi in | talko pretresljivo dokazala s svojo smrtjo, pa je bila tudi odlika njune* ga privatnega življenja. O tem priča tudi zavarovalnina, ki sta ju te dni piejeli njih vdovi. Po izplačilu zavarovalnine je preje* la uprava »Jutra« naslednjo zahvalo Podpisani vdovi pokojnega ko* mandirja Franca Vrička in podnared* nika Franca Stefančiča, ki sta žrtvo* vala svoje življenje na oltar javne varnosti pri zasledovanju zločinca v Vrhpolju pri Moravčah, sva prejeli od zavarovalnice »Jugoslavije«, rav* nateljstva v Ljubljani, takoj po 10.000 Din iz »Jutrovega zavarovanja, čim sva predložili potrebne dokumente. Zavarovalnici »Jugoslaviji« se za izplačilo lepo zahvaljujeva, najina najiskrenejša zahvala pa velja upravi »Jutra«, ki je pokazala vso veliko skrb in ljubezen do svojih naročni* kov in njih svojcev, zlasti pa do onih ki izgubijo svoje življenje ob nezgo* dah in med izvrševanjem svojih po* klicev. Iskrena hvala! Ana Vričkova, vdova orožniškega komandirja, Mici Štefančičeva, vdova orožniškega podnarednlka. _ Uprava »Jutra« si šteje v čast in srečo, da je s svojo, z velikimi žrtva* mi uvedeno zavarovalnino pomagala olajšati gorje dveh hudo prizadetih družinic, ki sta žrtvovali domovini in varnosti prebivalstva svoja rednika. VaS želodec željno pričakuje recBlno in okusno belo kavo brez kisline a to je KAVA. Poskusite jo še danes I so Mta njegova dela res ameta&ka dragocenost, dokazuje dejstvo, da so bile ail-ke kupljene za razne narodne galerije, tako v Sofiji ln Beogradu, a kupol Jih je celo Josip Juraj Strossmayer za zagrebško galerijo. Kot talentiranega slikarja z resnt- so g* orisan ob prfitid isasta? rasni qgtedn krtikL Umetniškimi lntendjaml so ga orisali ob priliki razstav razni ugledni kritiki Umetnikova posebnost je bila velika rodoljub-nost, saj so njegove slike podobe naših najbližjih slovenskih pokrajin in motivov. Baš v tem pa je bila njegova veličina, ker Je združeval dvoje važnih momentov, umetniškega z vzgojnim. Povsod se z njegovih sHk zreaH. velika ljubezen do domačih krajev. Zlasti tudi iz najbližje mariborske okolice je prof. Gvajc ustvaril s svojim čopičem mnogo zelo posrečenih Stik. In kakor je zajemal motive, tako so njegove umetnine spet našle pot v razna mesta po slovenski domovini, mnoge pa, kakor že rečemo, tudi daleč preko meja ožje domovine. V svojih delih bo Anton Gvajc živel še dolgo, dolgo in vedno časten njegov spomin med namL Čez Kolpo vodi nov most Danes bo svečano otvorjen in izročen prometa Akad. slikat profesor Anton Gvajc t Zadnja leta so na umetniških razstavah Mariborskega tedna prevladovale slike oglednega Slovenskega umetnika prof. Antona Gvajca, Ravno pred letom se je umet-cfic predstavil s povsem novimi, še nikdar razstavljenimi slikami. V veliki razstavni dvorani MT je bilo razvešenih 66 slik, ki so prikazovale tihožitja in pokrajine. To Jte bila velika žetev prof. Gvajca, ka. je prepotoval mnogo sveta, bila pa je tudi la-bodnica njegovega umetniškega ustvarja- nja. Čez tri tedne bi se morali spominjati 70-leftnice zaslužnega moža. Usoda pa je hotela, da mu danes, ko njegov ljubljeni Maribor ravno spet pričenja praznovati teden dela in napredka, moramo pisati po-smrtnico. Nenadno je včeraj zjutraj umri v Brežicah, prepeljan pa to v Maribor k večnemu počitku. Anton Gvajc se Je rodil 21. avgusta 1866 v Ljubljani. Tu je dovršil realno, nato pa je na dunajski akademiji nadaljeval slikarske študije pri prof. Trenkwaldu. Zelo plodovito delo je razvijal pred vojno, ko je razstavljal v Sofiji, Trstu, Gorici, na Moravskem, v Beogradu, Zagrebu in Mariboru, kjer je bil po vojni stalno nameščen kot strokovni nadzornik risanja za srednje šole. Povsod, kjer je umetnik kazal svoje res lepe in dovršene Slike, so bili vsi o njem in njegovi umetnosti polni hvale. Da Metlika, S. avgusta Potreba novega mostu čez Kolpo pri Metliki se je pokazala že pred leti, ko je ogrodje starega, lesenega, ki zanj niti najstarejši domačini ne vedo, kdaj je bil dograjen, postajalo vedno bolj trošno in je zahtevalo letnih 80 do 120 tisoč Din zgolj za vzdrževanje in popravila. Stari most pa seveda niti sicer nd mogel več ustrezati današnjemu prometu na zelo prometni in strateško važni državni cesti prvega reda, ki veže našo s savsko banovino. Novi železobetonski most, ki bo to nedeljo svečano otvorjen in izročen prometu, so pričeli graditi avgusta 1933 in sicer na predlog gradbenega ministrstva, po načrtih inž. Ružice Radanovičeve, ki pa bržkone ni dobro poznala terena, ker v nekaterih pogledih most ne ustreza potrebam kraja, zaradi zvišanega cestišča zvišani dohodni nasipi pa bodo ovirali nemoten odtok Kolpe, ki v deževnih jesenskih in pomladnih dnevih naraste pogosto do 7 in celo do 8 metrov nad normalo. železno mostno konstrukcijo Je naša država dobila iz Nemčije na račun reparacij, a iz skladišča v Kruševcu jo je dobavila na mesto gradbe savska banska upra- va, M je k njej Bela Krajina svoječasno pripadala. Ogrodje počiva na štirih opornih betonskih stebrih, ki sta od njih dva v sami strugi in dva na obeh obrežjih. Skupna dolžina treh obokov znaša 93.60 m, širina cestišča je 4.70 m, največja dopustna obremenitev 23 ton, skupna teža ogrodja 178.823 kg, celotna gradba z vsemi dovoznimi in drugimi stroški pa je veljala 1,508.834 Din. Nadzorstvo za časa gradbe je vodil inž. Vladimir škrobot od tehničnega odseka v Karlovcu, vse potrebno razen ogrodja pa so dobavile domače tvrdke, dočim je montažo, barvanje in izdelavo modernega cestišča za najtežji promet oskrbelo podjetje za gradbo mostov Milana Mariča iz Smedereva. Da bosta tudi struga in okolica prilago-deni novemu mostu, bo treba izkopati še okrog 8.000 kubičnih metrov zemlje, ki jo bo treba odkupiti od zasebnikov, in zgraditi nekaj propustov, ki je zanje občina že vložila predlog. Takoj po otvoritvi bo stari leseni most, ki je bil ob začetku gradbe začasno preložen za nekaj metrov, podrt. Novi most bo odlično ustrezal potrebam kraja in ga prebivalstvo tudi iskreno pozdravlja. Tuberkuloza in prodajanje živil Samo v juliju je bilo pregledanih okrog 2000 prodajalcev jajo tudi taki, ki bolujejo za odprto tu- Ljubljana, 3. avgusta Odkar je pričel dispanzer Narodne pro-tituberkulozne lige v Ljubljani na terenu raziskovati in preganjati konkretne primere tuberkuloze, prihaja javnost zmerom do jasnejšega spoznanja, da utegne družbi groziti od te zavratne ljudske morilke prava socialna nevarnost Proti kancu preteklega šolskega leta je dispanzer uvedel sistematične preglede učiteljstva in pri tej priliki so bili preiskani z ozirom na tuberkulozo profesorji vseh ljubljanskih srednjih tn učitelji vseh mestnih in okoliških osnovnih šol. Preiskave so privedle do presenetljivega odkritja, da se med aktivnimi profesorji in učitelji naha. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. benkulozo in ki so torej potrebni zdravljenja ne le v svojem osebnem interesu, temveč jih je treba izolirati od družbe predvsem v zdravstvenem interesu otrok. V začetku julija je nato mestni fizikat uvedel podobno temeljito revizijo med uslužbenstvom stroke, ki je v pogledu zdravstvene politike skoraj da še neposredne jše važnosti, kakor so šole: med uslužbenci gostiln, kavarn in vseh obratovalnic, ki se po njih prodajajo živila. Izprva se je uradnemu pozivu odzvalo le majhno število prizadetih, sčasoma pa so lastniki obratovalnic in njiihovi nameščenci sami spoznali, da je v interesu njih samih, če se pozivu brez odlašanja odzovejo, in tedaj je imel mestni fizikat dan za dnem cele trume pacientov. Samo v juliju je bilo preiskanih 2000 oseb, a ker zdravniki niso zmogli vsega dela v prvotnem roku, so ga naknadno podaljšali do 10. avgusta. Pregled na mestnem fizikatu se tiče sicer splošnega zdravstvenega stanja oseb, ki imajo opravka s prodajo živil, posebna pozornost pa je posvečena nalezljivim obolenjem, med katerimi je najpogostejša, razume se, tuberkuloza. rcito^ ... na njej se zrcafi Vasa ne' govana lepota. Polt bo lepa in ostane lepa, če jo boj e redno negovali z Elida Ideal-kremo. Zakaj to je novo na njej* izboljšana kakovost pozlahtnfen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kozo — odpravi, ker ima v sebi jjiamamelis v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj« niče. Ona je idealna podlaga za puder— varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA IDEAL Pregledi so doslej v 20 primerih odkrili, da v prodajalnicah živil delajo ljudje s tuberkulozo v nevarnem stadiju. Vse težje primere je mestni fizikat odkazal protituberkulozni ligi in njenemu dispanzerju, ki bosta poizkusila poskrbeti za njih zdravljenje. R.azen tuberkuloze so zdravniki odkrili tudi nekaj drugih kužnih obolenj, zlasti med raznimi brezimnimi prodajalci, ki krošnjarijo sadie, pecivo in podobne reči po ulicah in gostilnah, in pa med natakaricami po nekaterih ne ravno najboljših krčmah. Preglede izvaja mestni fizikat z največjo strogostjo in bo pozneje izvršil tudi natančno kontrolo po vseh obratih, ali so se v resnici vsi uslužbenci, ki imajo opravka s prodajo živil, podvrgli predpisanim preiskavam. Ali si že član ^Vodnikove elo za naš Jadran Dr Ivo Kubie o glavnih nalogah Jadranske Straže Doktor Ivo Rubič je duša Jadranske Straže. Bivši učenec prof. Gavazzija na ljubljanski univerzi, razgledan po velikih evropskih centrih, obogačen poleg velikanske lastne pridnosti s potovanji po Evropi in zlasti s študijem v Berlinu, predavatelj velikega formata in izredne sugestije trudeč se z besedo in peresom, koristi Jadranski ideologiji in pomorskemu pokretu, kolikor mu le dopušča čas. ki mu preostaja poleg profesorske službe v Splitu. Na nedavni ekskurziji Jadranske straže s »Kraljico Marijo« v Grčijo in Egipt so bila njegova pregnant-na, močno informativna predavanja na palubi najbolj žeUena in gromko aplavdirana. Poleg tega je hil dr. Ivo Rubič glavni predavatelj onim delegatom, ki so jih posamezni oblastni odbori iz vse Jugoslavije poslali ria ta prvi poootni tečaj. Iz Ljubljane in iz Maribora ni bilo nikogar (primeren znesek je šel za podporo akademskim pevcem in je tako seveda bil tudi dosežen najlepši namen). Vsebinsko izredno bogata predavanja v toni tečaju, v majhnem salončku na koncu ladje, so bila tako privlačna, po spontanem podajanju in obravnavanju vseh problemov Jadrana tako neposredna, da novinarsko uho ni moglo gluho mimo njih. Ogledovane skozi široko odprta vrata salončka, v jutranjem solncu vse sveže in romantično lepe so se pomikale mimo albanske gore, otoki, pravljično skrivnostna tišina Helade in potem na nadaljni poti sama nedogledna sinja plan Sredozemskega morja, a na ladji so v urah največje spočitosti in blagega miru predavali pozornim poslušalcem: dr. Ivo Rubič o ideologiji Jadranske Straže, prof. Ivo Ju-ras o zgodovini Jadrana, dr. Iliia Despot o organizaciji pomladka JS, dr. Niko Bartulo-vič o načinu propagande, upokojeni general Todorčevič o vojni mornarici, — venomer pa se je med predavanji tudi razpletala živahna, zanimiva diskusija. Prava škoda, da ni spretna stenografska roka polovila na papir vsega gradiva, ki se Dakse« — zdaj se prizadeva, da se na Jadranu ob sodelovanju oblastnih odborov JS zgradi kakih 20 domov. Domovi so pomorske šole, hiše ljubezni do morja, cenena letovišča, najboljša zdravilišča za dušo in telo. Izvršni odbor hoče finančno povečati delo. Nove vsote bodo sad našesra dela, kakor je delo posledica misli. te vsote bomo porabili za nove akcije pomorskega značaja. Izvršni odbor kani še osnovati pomorske muzeje p« *seh središčih oblastnih odboro*, namerava osnovati zavod za proučevanje odnošaiev med našim narodom in morjem, v smislu idej velikega geografa Ratzla. Izvršni odbor deluje dobro, ker je ima prav povsod v našem narodu ljubezen in razumevanje za naš Jadran. — Izgledi za kongres JS v Ljubljani? — JS ima po s\o;ih praviiih vsako tretje leto kongres. Zadnji kongres je bil v Skoplju. Na koneresu se ugotovijo smernice naših organizacij za tri nadaljna leta. Letošnji kongres v Ljubljani se bo bavil z raznimi vprašanji, a prav posebno s podmladkom in s problemom gradite domo« na Ja drann. Velika jadranska izložba naj ob kongresu reklamira in propagira vsaj de' vrednot našega Jadrana. Ali bomo v vsem tem uspeli, bomo videli. _ Maritimne lige in Jadranska Straža, kakšni so medsebojni odnošaji? _ Vsaka pomorska država v Evropi ima | jx>morske organizacije, slične Jadranski straži Naša organizacija se je najožje po- I vezala s francosko »Ligue Maritime et des colonies«. Nadalje s poljsko »Liga morska a kolonialna«:. Pa z bolgarskim »Morskim Sgovorom«. Z ostalimi se še nismo povezali, čeprav zainenjuiemo z njimi reviie, z nekaterimi tudi ostale izdaje. Zanimivo je, in velja omeniti, da je nova Turška poslala nekega visokega vojaškega dostojanstvenika k izvršnemu odboru Jadranske straže, da prouči delo in sistem naše organizacije in da po tem sistemu osnuje slično organizacijo v svoji državi.Razvedelo se je torej tudi izven naših mej o naši organizaciji — to nam je v čast. — Kaj je najpotrebnejše in najnujnejše v Jadranski straži in za njo?? — Za najpotrebnejše smatramo: ustvarit! pomorsko Jugoslavijo. Naučiti narod koristi in važnosti našega Jadrana. Čuvati in očuvati naše morje. — Za te naipotrebnejše svrhe je nujno potrebno, da delujemo za morje, dosledno in vsepovsod. V prvi vrsti moramo zsrraditi domove in pomnožiti armado malih jadranskih stražarjev, ki jih bomo privajali na morje. Sodimo, da od 14 milijonov prebivalcev Jugoslavije niti polovica njih. niti 7 milijonov, še ni videla morja. In to hoče Jadranska straža: vse postop, no prevesti na morje skozi svoje nbve domove. Naše državno sosj>odars?vo uvaža in izvaža samo do 30% svoiih dobrin preko našega morja. 70% pa po kopnem in po rekah. Jadranska straža hoče povečati številke izvoza in uvoza preko našega morja s propagando njegovega pomena, saj je morje najcenejše prevozno sredstvo. To naše delo ne bo nikoli končano! odarstTo Nas izvoz Pri izvozu živine opažamo zadnje mesece precejšnje zboljšanje glede izroza svinj in deloma tudi konj, dočim je izvoz gorede znatno manjši, nego je bil lani. Svinj smo v junija izvozili 16.043 nasproti 6618 v lanskem juniju. Dočim je lani v prvem polletju izvoz svinj popustil od predlanskih 64.369, se je letos zopet dvignil na 85.702 glav. Vrednost je lani padla od 101.7 na 72.0 milijona Din, letos pa se je zopet dvignila na 98.1 milijona Dim Izvoz go**d<:. ki je Inni v prvem polletju narasel od 30.895 na 36.370, je letos nazadoval kar na 22.282 glav v vrednosti 35.3 milijona Din Gani 53.7). Konj smo letos v prvem polletju izvozili zaradi slabšega izvoza v začetku leta le 16.527 (lani 20.915), vendar pa se je vrednost letos dvignila na 29.6 milijona Din (lani 27.6). Zadnje mesece se je nekoliko ugodneje razvijal izvoz jajc, vendar je vrednost vsega izvoza v prvem polletju nadalje popustila na 61.4 milijona Din nasproti 67.2 odnosno 121.1 milijona Din v prvem polletju prejšnjih dveh let. Velik napredek beležimo pri izvozu konoplje, ki smo je letos izvozili kar za 56.0 milijona Din nasproti 17.7 odnosno 12.8 milijona Din v prvem polletju prejšnjih dveh let. Tudi izvoz tobaka je bil velik, saj smo izvozili tobaka za 100 milijonov nasproti 0.4 milijona Din v lanskem prvem polletju in 32.3 milijona Din v predlanskem prvem polletju. Nekoliko manjši pa je bil zadnje mesece izvoz bakra, kar je uplivalo na celotni rezultat v prvem polletju, ko je znašal izvoz bakra le 171.7 milijona Din nasproti 204.3 milijona Din v lanskem prvem polletju in 146.1 milijona Din v prvem polletju predlanskega leta. Nase gospodarstvo v prvem polletju Iz mesečnega statističnega Izkaza Studijskega oddelka Narodne banke za junij posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: V mesecu juniju se je promet z vrednostnimi papirji na borzah nasproti prejšnjemu mesecu nekoliko povečal in je bil tudi večji nego lani; znašal je 30 milijonov (lani 17). V prvem polletju je znašal promet z vrednostnimi papirji na borzah 262 milijonov Din nasproti 236 milijonom v lanskem prvem polletju in komaj 53 milijonov v predlanskem prvem polletju. Tudi devizni promet je bil letos v prvem polletju večji nego lani in je znašal 707 milijonov Din nasproti 578 milijonom v lanskem prvem polletju in 360 milijonom v predlanskem prvem polletju. To znatno povečanje deviznega prometa je posledica razširjenja sistema privatnega kliringa. Indeks cen na debelo je v juniju popustil za 0.1 na 63.9 točke (1926 = 100) nasproti 65.6 v lanskem juniju in 66.1 v predlanskem juniju. Indeks cen na drobno v Beogradu pa je od maja na junij popustil za 10.0 na 68.6 točke nasproti 70.9 v lanskem juniju in 74.5 v predlanskem juniju. Iz gornjih številk je razvidno, da je kupna moč dinarja ponovno nekoliko narasla, zlasti ker je zadnja leta precej nazadoval indeks cen na drobno, ki se polagoma približuje indeksu cen na debelo. Sedaj je indeks cen na drobno le še za 4.7 točke višji nego indeks cen na debelo, dočim je lani znašala ta razlika v juniju 5.3 točke, predlanskim 8.4, v juniju 1932 pa 10.2 točke. železniški blagovni promet je bil v juniju za malenkost manjši nego lani, vendar pa nekoliko večji nego predlanskim. Natovorjenih je bilo 110.000 vagonov (lani 113.000, predlanskim 107.000). V prvem letošnjem polletju je bilo natovorjenih 614 tisoč vagonov (lani 630.000, predlanskim 601.000). Precej se je zadnje mesece povečal pomorski promet, kar je v zvezi z oživ-ljenjem tujsko-prometne sezone. Tonaža v luke došlih ladij, ki je znašala v prvem letošnjem četrtletju 3.33 milijona ton (lani 3.50, predlanskim 3.31), je v drugem četrtletju narasla na 5.36 milijona ton (lani 4.76, predlanskim 4.40). Insolvenc smo imeli v prvem letošnjem polletju v vsej državi 210 nasproti 399 v lanskem prvem polletju, 321 v predlanskem prvem polletju in 1245 v prvem polletju 1932. Gospodarske vesti = Polovična vožnja za hmeljske obiralce je letos na prošnjo Hmeljarske prodajne zadruge že dovoljena. Ugodnost polovične vožnje velja za čas od 3. avgusta do 30. septembra 1935 za osebne in mešane vlake do vseh postaj v dravski banovini. Vsak obiravec kupi na odhodni postaji legitimacijo (K 13) za 5 Din in celo karto do namembne postaje, ki pa jo pni izstopu ne odda, temveč shrani za brezplačen povratek. Pri povratku da pri železniški blagajni zopet žigosata legitimar cijo, ki jo je kupili pri dopotovanju ter pokaže karto, s katero je dopotoval, in posebno objavo Hmeljarske prodajne zadruge, ki jo izda zadruga na njegovo ime in s katero potrjuje, dia je dotični res dopotoval na obiranje hmelja: take objave mora ja preskrbeti obiravcem hmeljarji, pri katerih so obirali hmelj in jih dati tudii potrditi pri pristojni občimi. Kakor je iz navedenega razvid., se ugodnost polovične vožnje z ozirom na to, da mora na odhodni postaji kupiti vsak legitimacijo za 5 Din, le za prav kratke proge ne izplača, pač pa se izplača za vsakega obirav-ca, ki ga vožnja setm in nazaj stane več kakor 11 Din. Hmeljarji naj si pravočasno preskrbe pri zadrugi za svoje obiravce potrebne objave. Te, za ugodnost polovične vožnje neobhodno potrebne objave, dobe zadrugarji v zadružni poslovnaci v Celju, Cankarjeva ul. 4 (Uredništvo »Slov. hmeljarja«) in sicer od 8. t. m. nadalje vsak dan od 11. do 12. ure. Pri dopotovanju obiravci teh objav ne rabijo, temveč šele pri povratku, ker le v zvezi s to objavo velja vozna karta, s katero so dopotovala, za brezplačen povratek. = Osrednje društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino bo imelo svoj III. redni občni zbor 15. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Celjskega doma v Celju. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva, volitve nove uprave in nadzorstva in določitev članarine ter proračuna. = Konjunktura za zlate rudnike. Iz Južne Afrike poročajo, da je tam interes jav. nosti za delnice zlatih rudnikov v zadnjem času še večji, kakor je že bil. Emisije novih delnic podjetij, ki eksploatirajo Zlate rudnike, so bile v zadnjem času ponovno prevpisane v takem obsegu, kakor tega ne pojmijo. Dve družbi sta izdali nove delnice z nominalno vrednostjo deset šilingov po tečaju 22 šilingov, odnosno 24 šilingov in je bila navzlic visokemu emisijskemu tečaju prva emisija prevpisana v petih minutah 18 krat, druga emisija pa v petnajstih minutah 42 krat. Sploh se v Južni Afriki opaža velika obilica razpoložljivega kapitala. Borze Zanimivosti z dna Ljubljanice Dragocena rimska najdba — Sled rimskega mostu — Spomin na utopljence pred 59 leti ob šentjakobskem mostu LJubljana, 3. avgusta. Pri regulaciji Ljubljanice ao pred kratkim, kakor smo že omenili, malo nad jezom pri čevljarskem mostu našli velik kamen z rimskim napisom, čigar Zlate črke se zdaj, ko so ga strokovnjaki natančno pregledali in čisto opnah, izredno lepo blišči jo in bo ta dragocena rimska najdba muzeju v trajen okras. Te dni so pridem betonirati dno Ljub-ljanSčme struge prav na tistem mestu, kjer je pred davnim časom stal lesen most, M je vodil od stare redizte na Starem trgu čez Stiško ulico ob Stiškem dvorcu tja preko Ljubljanice do Brega v sedanjo Križevniško uldoo. Omenil ga je v svojih spisih in ima celo zarisanega že kranjski zgodovinar Miillner. Soditi po številnih črnih kolih, ki so jih DukL. čeva delavci tod izpulili odnosno prežagali, je bal ta most v primeri s sedanjima, modernima mostovoma, s čevl janskim in šentjakobskim, pravi pravcati pritlikavec. Betoniranje Ljubljaničine struge bo v nekaj dnevih napredovalo že v toliko, da bo segak) tja čez šentjakobski most, ki sloni na mogočnih betonskih oporiščih ob desnem in levem obrežju, razpet čez reko. Ta most je hal zgrajen pred dvajsetimi leti v drugem letu svetovne vojne, Prejšnji stari leseni most namreč ni več ustrezal naraščajočim prometnim zahtevam šentjakobskega okraja ln tedanje Ljubljane sploh. Pokliči mo si v opomin tragične dogodke leta 1876, torej pred 59 leti, ko se je na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija) ob tem mostu zgodila na Ljubljanici grozna nesreča, ki je privabila na Obrežja malone vso tedanjo Ljubljano. Nezgoda je vzbudila pri vsem ljubljanskem prebivalstvu silno razburjenje in splošno sočustvovanje. Utonile so blizu sredine mostu zelo narasle m deroče vode pri belem dnevu štiri osebe, ki so se obupno borile za življenje. Dolgotrajno večtedensko deževje je a silnimi poplavami napolnilo strugo Ljub- Gosp O naši trgovinski bilanci za prvo letošnje polletje smo že nedavno poročali (glej »Jutro« od 26. julija). Naš izvoz je znašal letos 1775.0 mili j. Din in je bil za 185.4 milijona Din ali za 11.7% večji nego lani, in za 403 milijone Din ali skoro 30% večji nego leta 1932., ko je bilo najslabše leto v naši zunanji trgovini. Od posameznih izvoznih predmetov je omeniti, da smo v juniju izvozili za 3.1 milijona Din pšenice, tako da je znašal ves izvoz pšenice v prvem letošnjem polletju 38.4 milijona Din nasproti 11.2 milijona Din v lanskem prvem polletju. Izvoz koruze je bil v juniju nekoliko manjši in je znašal 25.3 milijona Din nasproti 31.6 milijona Din v lanskem juniju. Vsega smo v prvem polletju izvozili za 176.4 milijona koruze (lani za 208.1 milijona Din). Abesinska konjunktura pri izvozu lesa je v juniju popustila, vendar je bil izvoz gradbenega lesa še vedno nekoliko večji nego lani v juniju. Dočim smo v maju izvozili 9503 vagone gradbenega lesa (lani v maju 7176), je izvoz v juniju popustil na 7929 vagonov (lani 7724) v vrednosti 69.6 milijona Din (lani 60). Ker pa sta bila prva dva meseca letošnjega leta glede izvoza gradbenega lesa slabša nego lani, je povečanje izvoza v naslednjih mesecih le izravnalo izpadek prvih dveh mesecev. V celoti smo v prvem polletju izvozili 43.728 vagonov gradbenega lesa nasproti 43.907 odnosno 35.014 vagonov v prvem polletju prejšnjih dveh let. Za malenkost pa se je dvignila letos izvozna vrednost, in sicer na 363.8 milijona Din na-sproti353.5 odnosno 260-5 milijona Din v prvem polletju prejšnjih dveh let. Stanje Narodne banke V poslednji četrtina julija se je zlata in devizna podlaga Narodne banke sicer skrčila za 10.6 na 1366.6 milijona Din, vendar so se istočasno povečale devize izven podlage, in sicer še za večji znesek, namreč za 121 na 214.9 milijona Din. Menična in lombardna posojila so se zmanjšala za 28 na 1765.9 milijona Dan. Obtok bankovcev kaže povečanje za 98.5 na 4513.2 milijona Din pri istočasnem zman", šanju obveznosti na pokaz za 93.2 na 1311.3 milijona Din. Kritje v zlatu iin devizah znaša 30.15%, kritje v samem zlatu pa 27.95%. 385 milijonov nam dolgujeta Nemčija in Italija Po najnovejšem poročilu Narodne banke Fe je stanje terjatev naših izvoznikov v kliringu z Nemčijo in Italijo ponovno povečalo. Neizravnani saldo v jugoslovensko - nemškem kliringu (nemški klirinški dolg) se je ▼ tednu od 24. do 31. julija ponovno povečal in je dosegel izredno višino 304 milijone Din nasproti 95.5. 290 in 286 milijonov v prejšnjih treh tednih. Dne 31. julija so bila izvršena ? izplačila našim izvoznikom do avize številka 5435 od 28. januarja t. L in je treba na izplačilo čakati 6 mesecev. — V jugoslovensko - italijanskem kliringu se je neizravnani saldo (italijanski klirinški dolg) povzpel že na 81.4 milijona Din nasproti 75.6, 65.6 in 63.7 v prejšniih treh tednih. Poslednje izplačilo na dan 31. juliia je bilo po avizi Številka 72.714 od 21. junija in je treba na izplačilo čakati 40 dni — V kliringu z Bolgarijo znaša aktivni saldo v našo korist 171.000 Din (prejšnji teden 124.000 Din). ' Curih. Beograd 7. Pariz 20.24, London 15.1325, Newyork 305.25, Bruselj 51.5750, Madrid 41..9250. Amsterdam 207.30. Berlin 123.15, Dunaj 58.60, Stockholm 78.05. Oslo 76.05. Kobenhavn 67.50, Praga 12.70, Varšava 57.80. BOMBAŽ. + Chicago, 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 92.50, za maj 94; koruza: za sept. 78.875, za dec.62.375. -fWinnipeg. 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za julij 84.125, za avg. 81.75, za dec. 83.75. NAZNANILO Cenjenemu občinstva iz mesta in z dežele javljam, da sem otvoril v stari hiši gospoda Petra Petsche št. 14 FRIZERSKI SALON ZA DAME IN GOSPODE. Potrudil se bom da bom vedno svoje stranke kar najbolje postregel. GOTTFREED SCHERZER, FRIZER. 6983 HjLiuuuuuunnnuuuuLiuuuuuuuuaDDi Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. Pristopajte! Resnica o novomeškem olepševalnem društvu Novo mesto, 3. avgusta. Kaj je s tujsko-prometnim in olepševalnim društvom v Novem mestu? Na to nedavno vprašanje v »Jutru« naj sledi jasen .odgovor. Društvo je bilo ustanovljeno 1. avgusta 1899. Uspešno pa je dedovalo do 16. marca 1933, ko je prejelo od kr. banske uprave potrjena nova pravila, prikrojena potrebam časa. Pripravilo se je, da šaroifco-potezno poprime za delo v korist Novega mesta in vse Dolenjske. Ze 27. marca je bil sklican občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Predvideni so bili: olepševalni, kulturno-zgodovin. (z nalogo osnovanja mestnega muzeja), propagandno statistični, prometni in pogostit eljsko zabavni odsek. Vsi so bili zamišljeni kot samostojne edinice s številnimi odbori, v katere so bila kooptira-ni priznani strokovnjaki in znanstveniki. Na občem zboru pa je 15-letna neumorno delavna in požrtvovalni predsednik Ferdo Buk izjavil: — Predsedniškega mesta ne morem več prevzeti ker je zadržanje mestne občane in večine javnosti takšno, da dejansko onemogoča vsakršna napredek in uspešno poslovanje društva, ki je vedno delovalo nesebično izključno le za napredek mesta! Kako je bilo to z zadržanjem mestne občine? Mestna občina pod predsedstvom tedanjega dolgoletnega župana dr. Josipa Režeka je v zadnjih letih votirala v proračunih za društvo zneske, ld bi bili omogočili iz vazam je začrt. programa- Tako je na primer leta 1932 odobril mestni svet 10.000 Din, kar se je obesilo na veliki zvon ter z močnim poudarkom javljalo v časopisju. Javnost je imela vtis, kakor da si hoče kdo s tem krojiti nezasluž. slavo. Vendar zaradi tega ni bila preimenovana nobena nova cesta. Stvarno pa je društvo do prvega četrtletja 1934 dobilo šele po mnogih prizadevanjih izplačan le deseti dei že v letu 1932 odobrenega zneska. Torej en sam tisočak! O vseh ostalih devetih tisočakih ni bilo prej ne kasneje nobenega sledu. Iz proračuna za 1933 pa društvo sploh ni prejelo ficka. Dne 31. marca 1932 je bil župan dr. Režek sporočil društvu: »Županstvo poudarja, da bo izplačalo vedno tisti znesek, ki ga določi občinski odbor m bo izvršiho vse njegove sklepe!« — Kako lepo je bilo to zapisano! Toda društvo je zaman čakalo, kdaj se bo izpol. zagotovilo g. dir. Režka. Niti drgbca ni prejelo ne tedaj ne do danes na zaostankih. Društvo razen malenkostnih članskih prispevkov ni imelo dohodkov, a je opravljalo dela, ki bi jih sicer morala mestna občina. Seve je tako bil obstoj društva odvisen od rednih prispevkov mestne občine. Društvo je v vlogah ponovno predočevalo županstvu zle bob ob steno. To so torej bila dovolj le bob ob steno. To so torej bili dovolj tehtni razlogi, da je g. Ferdo Buk z vsem odborom odklonil nadaljno sodelovanje. Pa tudi vsi ostali številni člani so na občnem zboru odločno odklonili, da bi pod takimi pogoji prevzela kakršnekoli funkcije. Tem manj, ko so čuli, da se župan dr. Režek kljub vsem vabilom ni udeležil v zadnjih letih niti enega občnega zbora, nikoli ni prisostvoval sejam in ga seveda tudi ni bilo na tem občnem zboru, čeprav je bil povabljen. Kako tesno povsod drugod sodelujejo predsedniki občin in občinske uprave s sorodnimi društvi, o tem ne bomo izgubljali besed. Občna zbor je zatorej soglasno sklenil, naj mest. občina sama prevzame agen-de društva. Ogorčeni nad popolnimnera-zumevanjem s strani vodstva mestne občine so se udeleženci občnega zboTa razšli. Dotedanji odbor je nato 12. aprila 1934. obvestil sresko načelstvo, da je dobil raz- 1 jamice, ki Je Orvje vama ogromne množine vode nizdcd proti mestu. Ta dan je napravila s čolnom po Ljubljanici družba enajstih oseb na Barje izlet na prazniško popoldansko zabavo. Vsi izletniki so bih pogumni in veseli ter so se domov vračali prav žadane volje. Dospevši do šentjakobskega mostu je ladja zadela z vso silo ob neko klado v vodi. Nastalo je veliko razburjenje in vpitje. Čolnar je izgubil duševno prisebnost in čoln je pri tem butnil ob koze šentjakobskega mostu in se prevrnil, ženske so obupno klicale na pomoč. V silnem vrtincu so se nekateri skušali rešiti s plavanjem in so poskakaii v globoko vodo. Sed-nim se je res posrečilo, da so prišli na suho, štiri osebe pa so utonile v hladnih valovih in izginile ob obupnem kriku in viku pod vodno gladino. Le neki vojak je bil tako pogumen, da je ob starem gledališču skočil ▼ vodo in rešil neko plavajočo žensko. Pozneje se je z njo poročil. Med utopljenci je bila 21 let stara Marija Golovškova, brhka hčerka krčmarice pri »Severnem tečajne na glavnem trgu poleg magistrata, potem 24 let stari Janez KUš, sin kotlarskega mojstra, 18 letna deklica Marija Kozinova, vrtnarjeva hči, in 9-letna Anica Mancinijeva, katerih sorodniki so še pri življenju. Utopljenca Kliša je 6. julija zjutraj doba neki ribič na kozlu šentjakobskega mostu, kjer je obvisel, ko ga je semkaj prinesla deroča voda, truplo »Nordpolove« hčerke pa so Isti dan našli v vodi pri. Fužinah pod Ljubljano. Razume se, da so «e v tem dogodku takrat razširjale najrazličnejše fantastične govorice in so bili po vsej pravici ljudje začudeni, kako je mogoče, da se je pripetila skoro sredi mesta taka nesreča, a na razpolago ni bilo nikjer nobenega čolna. Boječi opazovalci Zlasti pa lahkoverne ženske so kritizirale ter po svoje tolmačile ta dogodek in še pozni rodovi so označevali praznik sv. Petra in Pavla kot kritičen dan prve vrste. rešmco. a da se volitve niso mogle izvršiti. Kaj se je nato zgodilo? Sresko načelstvo je poslalo društvu odločbo, v kateri pravi, da bi morala biti po pravilih navzočna vsaj polovica članov, Sklep o razpustu pa sprejet z dvetretjinsko večino navzoonih. Sklep zborovaloev, da se občni zbor prekine in agende izrooe mestnii občini pa da nasprotuje pravilom. V odločbi se med drugim očita društvu, da ni po pravilih sodelovalo na štirih kongresih, ki so biH v Novem mestu leta 1933. Tako! Društvo, ki svojčas zaradi bornih sredstev še na moglo namestiti plačanega društvenega delavca in so požrtvovalni odborniki v ranih urah sama prijeli za lopate m metle in čistih meščanom parke in sprehajališča — to društvo je nekdo predstavil upravna oblasti, da ni izvršilo dolžnosti, ki je pravila ne predvidevajo. Saj tisti štirja kongresi niso bili nič drugega kakor slučajni sestan. ljudi raznih poklicev, da navedemo za primer samo sestanke dolenjskih zdravnikov v ženski bolnišnic, kjer je balo nekaj predavanj in eksperimentov. Na društ se od prirediteljev teh kongresov nihče ni obrnil s kakšno željo . Ce bi bil to storil, bi bilo društvo v okviru svojih možnosti z vsem na uslugo. Ali je torej društvo kršiio pravila, naj presodi javnost. Predsednik društva je po taki odločbi posetil g. sreskega načelnika, da ga pravilno informira o društvenih zadevah. In rečeno mu je bilo, da je mogla biti odločba izdana v takem tonu zato, ker je bila upravna oblast tako informirana. Od katerih ljudii, — to bo lahko pogodil vsakdo izmed onih, ki zahtevajo jasnosti na vprašanje, zakaj naše društ. spi spanje pravičnega. Tako, g. urednik, če bo morda še kdo vprašal, kako je z elektrifikacijo Delenj-ske in Novega mesta, bomo tudii to pereče vprašanje lahko pojasnila skrajno objektivno, saj na smo delničarji nobene elek-trarnaske delniške družbe. Ne držite denarja doma Tatovi odnesli 170 jurjev Prav resno 6varilo onim, ki shranjujejo prihranke doma, je ponovna velika tatvina, ki je bila izvršena v nedeljo zvečer pri trgovcu Jožefu Hermanu v Očeslavcih, o katerem se je med ljudstvom širila govorica, da hrani doma težke tisočake. Plen tatinske družbe je bil tokrat obilen, če pomislimo, da so odnesli tatovi 165 tisočakov in 5.000 Din drobiža. Ta za današnje čase ogromna vsota je bila shranjena v primitivni leseni škatljici v sobni omari, ki je bila sicer zaklenjena Vendar pa so bile tatu razmere pri Hermanovih dobro znane, ker je po izvršeni tatvini omaro spet zaklenil ter vrnil ključ na svoje prejšnje mesto. Pri Hermanovih je bilo tokrat vlomljeno že drugič v letošnjem letu. že 26. maja je tat vlomil skozi podstrešje na ta način, da je odstranil stropni tram ter se splazil v trgovski lokal, od koder je odnesel 3.000 Din. Preiskava je lahko kmalu ugotovila, da je obeh tatvin močno sumljiv že predkaznovani 22 letni žnidarič Rudolf, posestniški sin iz Očeslavcev, ki Je imel do Hermana Jožefa staro sovraštvo. Fant je po aretaciji priznal, da je obakrat on ukradel denar z obema svojima tovarišema. Zvečer op aretaciji in po priznanju tatvine je žnidarič preveril orožniško patruljo, da ima ukraden denar zakopan doma v 6enu na podstrešju. Ko so ga orožniki privedli na dom in preiskovali po senu na kraju, ki ga je on naznačil, je žnidarič izkoristil trenutek ln skočil skozi odprto okno 3 m visoko in pobegnil v noč. O njegovi ponovni aretaciji Je »Jutro« poročalo. INSERIRAJTE V „JUTRU" Spominske lipe so posekali Semič, 2. avgusta Kakor so vsa napredna društva in občana zasadile spominske lipe po tragični smrti Viteškega kralja in se enako spomnile nastopa vlade Nj. Vel. kralja Petra H, tako tudi Sokol in občina Semič nista zaostala. Lani 1. decembra je Sokol zasadil na lastnem zemljišču spominsko lipo v čast kralju Petni IL, občina pa v spomin Viteškemu kralju, že takrat to nekaterim elementom ni bilo všeč, seveda pa se niso upali nedolžna drevesca poškodovati. Ko pa je bil razglašen preklic razpusta Prosvetne zveze, so nekateri neodgovorni elementi takoj začeli hujskati proti Sokolu. Povsod se pač najdejo brezvestneži, ki jim ni do pomirjen ja, marveč samo razdora. In taki tipi so se ojunačili, da so 31. julija ponoči obe Epi tako poškodovali, da ju bo treba odstraniti. Zlikovd, med katerimi so žal tudi starejši, ki bi morali najbolj pomirjevalno vplivati na mlajše, bodo, tako vsaj upamo, dobili svoje plačilo, s potekanjem lip nam nikakor niso zmanjšali ljubezni do domovine in zvestobe mlademu kralju. Šoštanju — kopališče! Z zavidanjem lahko čatamo šoštanjča-Ed dnevno ▼ »Jutru« o otvoritvah kopališč naših naprednejših podeželskih mestec in trgov, kjer so srečni občani dobili prepo-trebno ustanovo na pobudo same občine atL kakega humanitarnega društva. Naše mesto iima sioer preko 25 raznih društev ter gotovo vse pogoje za uspešen tujski promet s svojo lepo gozdnato okolico, krasnimi sprehodi v neposredni bližani in izhodiščem za najlepše srednjegorske ture (Smrekovec, Plešivec, itd.) — pa je do danes ne samo brez kopališča ,ampak tudi brez kopalnih priložnosti. V vročih dneh, ko človek nujno zažeH Izpostaviti telo blagodejnemu solčnemu žaru in osvežujoči kopeli, tavaš ob bregovih naših vod ter zaman iščeš za to primernega kotička. Vsega pomilovanja vredna pa je naša mladež, ki ne more odoleti prešernemu veselju kopanja in namaka svoja, po solncu in vodi koprneča telesa v mla-kužasti PakL žalostno dejstvo je, da se v dobi, ko se posveča telesni vzgoji naroda, zlasti naše nadebudne mladine, prva skrb, tako važna reč kakor je kopanje in plavanje pusti v nemar med blatnimi bregovi z vso nesnago nasičene Pake. Posledice se pogosto kažejo v obliki raznih kožnih obolenj. Hvalevredna iniciativa Olepševalnega tn tujsko-prametnega društva za ureditev plavalnega bazena in zgraditev kopališča ob čisti gorski Pečovnici ostaja zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev žal le v zapisnikih občnega zbora. Tujski promet je od leta do leta večja aktivna postavka v našem narodnem gospodarstvu, z zgraditvijo kopališča bi se uvrstilo naše mesto nedvomno v letoviški kraj s pritokom tujcev to denarja. Zato bi se mestna občana ne smela strašiti nove obremenitve kakih sto tisočakov, katerih amortizacija bi bila dolžnost tudi onih krogov, ki bi imeli od tujskega prometa največ koristi. Zavlačevanje tako važne zadeve kakor je zgraditev Javnega kopališča, je narodni greh v zdravstvenem in pridobitnem pogledu. Zato je dolžnost odločujočih činite-ljev, da se neodložljivo lotijo stvari z dejanji, ker brezplodnega razmišljanja je bilo že dovolj. .OSVkui*. joooofi DIM Ep Iz Gornje Radgone gr— Tobak na meji. Ker je v zadnjem čaeu uvedena tudi v Gornji Radgoni, kakor v vseh obmejnih prometnih postojankah, prodaja ekspertnih cigaret, po katerih segajo prav pridno potniki, ki potujejo v Avstrijo pa tudi avstrijsko obmejno prebivalstvo, je avstrijska tobačna režija izdala za obmejno cono posebno vrsto tobaka in tobačnih izdelkov po znatno znižani ceni, da bi na ta način odtegnila svoje prebivalstvo od nakupa naših cigaret. gr_ Kopališče dograjeno. Velika lesena stavba letnega kopališča ob Muri na Tratah je dograjena, kakor tudi cementni obtzidki na obrežju. Zato je trška občinska uprava zaprosila sreško načelstvo v Ljutomeru za kolavdacijo, nakar bo kopališče izročeno namenu. Ko bodo končana še zaključna dela z nasutjem razrovanega in odtrganega obrežja med regulacijskim obzidkom in obrežjem pred kopališčno 6tavbo, bo pridobljen krasen prostor za solnčenje, tako bo stavba z lepo urejenim okoliškim prostorom ustrezala vsem potrebam modernega letnega kopališča, s čimer bo trška občina Gornja Radgona tudi znatno pridobila na tujskem prometu, zlasti na obiskovalcih iz Avstrije, ko se bodo polegle napete obmejne zadeve. ★ BREZOVICA. Dne 28. julija ee je vršil pri nas ustanovni občni zbor podružnice društva Branibora. O velikem pomenu in o nalogah društva je govoril tajnik glavnega odbora Branibora iz Ljubljane, g. dr. Jože Dekleva. Pokazal je na druge narode, kako se vneto udejstvujejo v narodno-obrambnih društvih. Naša dolžnost je, da osnujemo tudi po deželi čimveč podružnic Branibora. Brezovica je dala v tem pogledu lep zgled, zakaj njena podružnica je štela že ob ustajMnrjfrri! oksog 60 članov, mrtm »jutro« bl 178 rnerfe$a, 4 avgusta 1935- Razgledi slovenskega umetnika po Orientu Jaro Hilbert pripoveduje o sebi, o Egiptu in o Palestini (Slovenski akademski slikar, sin ugledne, v Ljubljani udomačene češke rodbine, je vodja zasebne umetniške akademije v Kairu. Kakor že dvakrat v teh devetih letih, kar se je za stalno naselil ob Nilu, je Jaro Hilbert prišel tudi letos v> domače mesto preživljat »počitnice«. Neko večje delovno naročilo ga je poklicalo v Ljubljano, tu je improviziral majhen atelje in se priklenil k delu, ki zanj živi Našel sem ga pri delu, na platnu pred njim še nedokončana veduta pokrajine pri Jeruzalemu s puščavo Juda, Mrtvim morjem in Transjordanijo v ozadju. Slike na stenah pa množica fotografij in skic, ki pričajo o globoko zajetem delu umetnika, popeljejo človeka v dežele, ki je v njih tekla zibelka naše miselne in d ravne kulture. V prijetni družbi gospe, ki je slikarju idejno sotvorna sopotnica skozi življenje, je Jaro Hilbert pripovedoval: tako fino in točno do zadnjega detajla, nikjer ne greši proti elementom perspektive in prostora Človeku se zdi, da je slikar dolgo z najizvestejšo ljubeznijo razmišljal nad pokrajino, ki jo podaja — zakaj v njegovih slikah je ozračje in vonj neposrednih scen, ki bi lahko ilustrirale Sveto pismo. Nekatere teh slik 6e zde kakor nepotvorjeni verzi iz biblije, tako so polne žalostnega lirizma, ki ga poznamo iz psalmov. Ko odhajaš z razstave, imaš največje zadovoljstvo, da si napravil dolgo potovanje po Palestini in Arabiji. Luč v Egiptu in Palestini To je, kakor vidite, bilanca o moji palestinski žetvi, je tekla slikarjeva pripoved dalje. Kairsko sonce je tako vroče, da moram vsako poletje poromati kamorkoP stran. Pred dvema letoma sem napravil izlet v Palestino, ki pomeni med vsemi mojimi dosedanjimi potovanji najlepši dogodek, tako s slikarskega, kakor tudi z ob-čečloveškega vidika. Na tem potovanju sem imel vnovič priliko okusiti, kaj je evropskemu slikarju razodetje afriške ali azijske pokrajine. Ko sem pred leti prišel v Egipt, sem potreboval dve leti intenzivnega napora, da sem ee vživel v luč in atmosfero novega miljeja. Pred leti sem videl v Kairu razstavo z devizo »Egipt« v tujih slikarjih«, ki je prikazala egiptovske motive, kakor so jih oblikovali inozemski slikarji od Napoleonove dobe do danes. Tam sem jasno videl, kako prihajajo vsi ti umetniški letoviščarji in globetrotterji v egiptovske pokrajine s krivo vero, da bodo našli same žive barve, v resnici pa je Egipt strašno monoton, od jptra do večera sije ista luč, samo zgodaj zjutraj in ob solnčnem zatonu se razlije nekaj živih barv. Sicer pa je od peska in prahu, ki ostane zmerom isti, sivo vse, kar vam ob-seže pogled: drevje in listje na njem, ceste, hiše, ljudje. Na podobne težave sem naletel v Palestini, preden sem ee vživel, zato pa sem bil potem nagrajen z najlepšim doživetjem, kar sem jih bil kdaj deležen na potovanju. Tisto, kar me je v Palestini najmočneje zagrabilo, je predvsem neznanska mistika, ki diha ia te zemlje. Že ob pogledu skozi okno vlaka, če se pripeljete, ko se dela dan, se odpre pred vami izreden svet: B ednini, ki hite s svojimi oslički na delo, se vam zde sami Jožefi id Marije in vsa pokrajina je ena sama svetopisemska slika. Sam ta pogled od daleč je nekaj tako čudovitega, da bi človek, ki zna pisati, lahko napisal celo knjigo o njem Odpeljal sem ee naravnost v Jeruzalem, si poiskal atelje, nato pa začel z avtomobilom prirejati izlete proti Jaffi, — Karko da sem bfl zašel v Kairo? Glej-P""! nos velja Pariz aa. nekakšno Mekko TUjeh ametniških veroizpovedi. Ko sem se ji a po Študijah vrnil iz Prage v Ljubljano, sem iivo čutni potrebo, da grem v evet od nekdaj pasem se rad Izogibal potov, fcl »o jih hodili vsi ljudje. Da sem sd izbral Efeipt, je krivo dejstvo, da me je že od zzJadoeti privlačila neznana mistika pu-Tako sem takrat kot mlad začetnik pobral šila in kopita in ee napotil fes Sredozemlje. Kakšnim zagatam sem iz početka zapadal pod tujim nebom, v čisto novem miljejU, si lahko predo6ite sa-H*L Kazen nemščine nisem znal ničesar, e čimer bi ed bal lahko v tujem svetu pomagal naprej, a ves Kairo okrog mene je Žlobudraj v sami francoščini, angleščini, IrtaJajanščini. Imel sem še dosti sreče, da »ean našel češko rodbino, ki sem se nastanit pri nji, poslanik naše kraljevine, ugledam! srbski pesnik Jovan Dučič, pa me je ljubeznivo vzel v evoje varstvo, da sem se polagoma uvedel v družbo in med ljudi. Prvo leto mi je v splošnem šk> precej trdo, potem sem kmaln nabral toliko dobrih zvez, da sem imel zmerom za sproti dela. Ustanovil sem umetniško šolo, ki je iz-početka štela komaj par dijakov, danes j,a uživa sloves enega najboljših zavodov te vrste v deželi Pojav mojega dela je v dobršni meri razgibal vse umetniško življenje v Kaira. Ko sem prišel, je bilo v stari egiptovski presitolici med Egipčani komaj dvoje, troje slikarjev ln en kipar, itMsdtem ko eo štele kolonije evropskih narodov, predvsem Flancozov, Italijanov in Grkov, prildčno več dobrih likovnih tvorcev V teh letih, kar je aa del« moja šola, pa je doraslo že kakšnih dvajset dobrih domačih slikarjev ln moji dijaki doseza-,{o na skupnih razstavah prav lep usipeh. ;Razen Egipčanov imam v šoli po nekaj Sircev, Arabcev, Židov, pa Francozov in Italijanov, tako da med šolskim letom nobene praznike nimam počitnic — če bd namreč hotel praznovati po vseh verah, ki ®o med mojimi učenci zastopane, bd skorajda nikoli ne prišel do pouka Lahko si mislite, da mi šola pobere mnogo časa to moči, vendar pa tudi sam zase zmerom to-Eko delam, da ves čas, kar živim tam doli, raaen lani, nisem i^ipustil pomladi, da ne bi M razstavil. Vsako leto posvetim dva ali tri mesece samemu sebi in takrat delam iBkoraj dobesedno noč in dan. Letos eem razstava v aprilu zbirko slik e svojega potovanja po Palestina. Če vas zanima uspeh — evo vam nekaj recenzij! — Zalitetai som po precej debelem svežnja egiptovskega tiska in sem na slepo izbral eno izmed eodlb. Angleška revija Sphvnx« piše med drugim: Izredna jasnost barv in skoraj fotografska vernost opazovanja — to eo kvalitete, Id po njih napravljajo slike Jara Hilberta najmočnejši vtis. Drevesa, skale, hiše, ljudje, gore, ki jih zna Elikati kakor malokdo, izstopajo e platna v kristalni jasnhri. A čeprav elika Hilbert KaJG, Mrtvemu morju, Hetoraon, Bo Ka- renra, ki je kraj Marijinega oznanjenja, in drugam. Navado imam, da v pokrajini samo naglo skiciram vtise, sliko pa vržem na platno doma Ure in ure sem prebil v puščavi, ki me je vsega prevzela _ nekaj strahotno veličastnega je to, kako se je tu še rodovitnost pomešala v smrt, ki nič ne rodi. Židovski komunizem — Prišel sem v Palestino prav ob času najbolj viharnih bojev med Arabci ta Židi, tako da &em se ves čas gibal med dvema ognjema. Arabci so me pogostokrat osumili, da sem Žid ali Anglež, in so me večkrat napadli. A ko se je nazadnje izkazalo, da prihajam iz Egipta, 6em bil povsod deležen največjega spoštovanja, zakaj pred bogato deželo ob Nilu in kraljem Fuadom, ki edini med vladarji v tem kotu med Afriko in Azijo nekaj velja, imajo velik rešpekt. Razen za pokrajino sem se najbolj navdušil za občudovanja vredno delo, ki ga vrše cionistične kolonije za ustvaritev nove Palestine. V teh kolonijah eo se zbrali židovski zdravniki, profesorji, literatje in študentje, ki so iz čistega idealizma posvetili svoje življenje kultur) zemlje in ob njih delu lahko strmite nad neverjetno razliko med rodovitnostjo te nove in nero-dovitnostjo stare Palestine. Nekaj posebnega je čudovita ljubezen do otrok, ki človek naleti nanjo po teh delavnih naselbinah. Vsi, kar je odTaslih, gredo čez dan na delo, samo otroci ostanejo doma Vsaka kolonija ima posebno poslopje, ki se v njem zberejo vs.i, od dojenčkov pa do tolikšnih, da se lahko ukvarjajo z učenjem — zvečer pa pridejo matere in jih razvza-mejo domov. Vee življenje v teh kolonijah preveva nekakšen napol komunistični duh če nekdo oboli je vsa kolonija dolžna, da obdela njegovo polje, a če umre, mora kolonija oskrbovati vse posestvo tako dolgo, da otroci zrasejo in ga lahko prevzamejo sami. Mnogo 6em že prehodil sveta, a nikjer še nisem videl tolikšne ljubezni do zemlje in človeka kakor tu. Hiše kolonistov eo sicer majhne, a v vsaki boste našli kotiček z biblioteko, v kateri so zbrana najboljša dela iz klasičnega in modernega svetovnega slovstva. V teh kolonijah v resnici doraščajo generacije, ki bodo prenovile židovstvo. Pozabljeni rojaki Ko sva na koncu sprožila še kratko besedo o kulturnem življenju v Egiptu samem pa o slovenski in jugoslovenski koloniji tam doli, je Jaro Hilbert pripovedoval: — O kulturnem življenju Egipta se lahko reče, da je šele zadnjih deset ali petnajst let na stopnji evropske kulture. Kairo ima svoja umetniška in glasbena dmšt-, va kakor evropska središča in vsako sezono prihajajo gostovat znameniti umetniki z vsega sveta. Koncertne dvorane so po navadi razprodane tn občinstvo zna ločiti med dobrim !n slabim. Samo gledališča niso kdo ve kaj prida, ker zaradi kratkih sezon — Igra ee po navadi samo štiri mesece v letu — ni mogoče angaži- Čudovito, kako sveže dehti perilo! Ij Vzemi £CHICHT° vo TERPENTINOVO snu ...in za namakanje Žensko hvalo V dvoru Omarjeve mošeje v Jeruzalemu rati stalnih ansamblov. Gostovat prihajajo sicer odlične operne in dramske skupine iz Evrope, na primer milanska Scala, Comč-die Francaise nastopajo pa v resnici le trije ali štirje odlični pevci ali igralci, v vseh ostalih vlogah eo le manj vredne moči. Eno največjih doživetij zadnjega čaoa je bilo gostovanje židovskega teatra Ha-bime, ki ima zdaj svoj sedež v Tel Avivu in ki nekako nadaljuje tradicijo nekdanjih Huidožestvenikov. V splošnem je treba priznati, da se Palestina kulturno veliko in tenzivneje razvija kakor Egipt. — Slovencev in vobče Jugoslovenov je po egiptovskih mestih nekaj tisočev, a po večini so to sobance, služkinje, šoferji, zlasti pa vratarji po hotelih in bankah. Te vratarske službe so precej donosne, zavzemajo pa jih sami Črnogorci, ki so precej bogati ljudje. Mnogo Jugoslovenov ee ukvarja tudi s prodajo »fula«, neke vrste fižola, ki je nekakšna nacionalna hrana Egipčanov. Tudi s »fulom« so 6i nekateri prodajalci napravili milijonska premoženja. Kakšnega organiziranega kulturnega življenja seveda ai med njimi, le pater Evgen Stanet iz Ljubljane vzdržuje med služkinjami v Kairu majhno prosvetno društvo, ki ima tudi svoj odrček za gledališke in druge prireditve. V PortSaidu živi večja naselbina Dalmatincev, ki so 6e bili naselili tam za ča^a gradnje Sueškega prekopa, a njihovi otroci že zdavnaj več ne znajo materinščine. Iz te kolonije izhaja tudi Ivo Barbič, ki je znan francoski poet, a ne z-na niti besede srbohrvaščine. Vsekakor je velika nacionalna škoda, da naš živeij tako naglo razpada. Xaša država sama pa se tudi nikdar ni pobrigala, da bi naselbinam sred: tujine omogočila n aro-''ne' žole. Za otroke naših priseljencev bi bile nujno potrebne narodne šole v Kairu, Aleksandri ji in Po rt Saidu. Državi bi to sicer nakopalo nekaj malega stroškov, ki pa bi ji bili bogato povrnjeni e tem, da ne bi trajno izgubljala svojih sinov. l. m. Janko Grašek f Kamnik, 3. avgusta V Kamniku bodo v nedeljo ob pol 16 pokopali trgovca in posestnika g. Janka Graška, ki je umrl v petek popoldne po dolgi in mučni bolezni v starosti 72 let. Pokojni je bil pred vojno in še do leta 1921 v ospredju kamniškega javnega življenja. Kot sin zavednega kamniškega narodnjaka Jerneja Graška je v mladosti mnogo deloval pri kamniških narodnih društvih. Bil je med ustanovnimi člani prvega slovenskega pevskega društva >Lire«, pri katerem je tudi dolgo let vztrajal kot pevec. Tudi kamniško gasilno društvo ga šteje med svoje ustanovitelje. Trgovine se je Izučil v Ljubljani, kjer se je udejstvoval tudi kot športnik in je nastopil na prvi kolesarski tekmi. V Kamniku je bil dolgo vrsto let občinski odbornik, 12 let pa je kot podžupan vodil namesto prezaposlenega župana g. Dereanija vse županske posle. To velja zlasti za leta med vojno. Na tem odgovornem mestu je pokazal mnogo iniciative in vestnosti, kar ni bilo brez ugodnih posledic za občinsko gospodarstvo. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. [ELITNI KINO MATICA Tei. 21-24 Te'. 21-24 Daaas ob 3., 5., 7>i in 9*4 uri poje slavni tenor E. GROH v filmu PESEM O SREČI tjioOoKo znižane cene. Nov Paramoimtov žurnal __ IBH££S3E£j3KiSBRE8R&l Toplicah pri Zagorju in soproga Ana dva' lepa jubileja in sicer 35-letnico poroke in oba 60-letnico rojstva. V zakonu so se jima rodili 3 sinovi, ki zavzemajo v javnosti odlična mesta. Kot sin Jerneja Bajcarja, gostilničarja v Toplicah se je jubilant izučil sedlarske obrti. Kmalu se je samosvoji! in si postavil lastni dom. Poleg velike Dvojni jubilej uglednega para Zagorje, 2. avgusta V ožjem domačem krogu sta proslavila g. Ivan Bajcar, trgovec, posestnik in lastnik Valčnega mlina ter lesne industrije v pridnosti in štedljiivosti ga je v z^vijcnju spremljala tudi sreča. Trgovina z usnjem in sirovimi kožami je cvetela in tako je kmalu postal lastnik znanega velikega Bukovčevega posestva z umetnim mlinom in žago. že izza mladih let se je udejstvoval v raznih panogah javnega življenja .tako je že nad 30 let član odbora občine zagorske kateri je tudi nekaj let načeloval. Bil je eden izmed tistih narodno zavednih občanov, ki so v dobi tlačanstva izvojevali zmago v prid narodnemu življu ter tako pripomogli, da je prišla občina v slovenske roke. Njegova iniciativa je tudi bila ustanovitev Obrtnega društva, kateremu je bil mnogo let predsednik in je še vedno duša vsega obrtniškega gibanja v naši dolini. Istotako je vneto delujoč član obrtnega pospeševalnega urada Zbornice za TOI. Politično vedno narodno zaveden je vzgojil sinove v strogo nacionalnem duhu. Še na mnogo leta! Skrb i za ogrožene brate — bodi Cirilmetodar! Avtomobilska cesta v višini Triglava Nova cesta čez Veliki Klek bo danes otvorjena — Gre do višine 2500 m Avstrija vabi na otvoritev nove alpske ceste čez gorski masiv Velikega Kleka, ki bo dar.ee svečano otvorjena. V okviru otvoritvenih svečanosti priredi veliko avtomobilsko dirko na progi 20 km z višinsko razliko 1608 m med nadmorskimi višinami starta in cilja. Hkrati bo ta dan Grossglockner cilj velike mednarodne daljinske vožnje po vzoru podobnih prireditev v Monte Carlu. Načrt z. to cesto so začeli izdelavati nekako pred desetimi leti. Iz večjesra števila idejnih rešitev je bil osvojen osnutek inž. \Valacha iz Salzburga. ki mu je bilo tudi poverjeno vodstvo zgradbe. V komisiji za osvojitev trase in detailno rešitev projekta je bil poleg stokovnjakov tudi pokojni alpinist polkovnik Bilgeri iz Bregenza. Dolžnost mu ie bila določevati smer trase tako.da se do možnih popolnosti ohrani neokrnjen značaj prirode. hkratu pa zradi cesta tako, da vidi pasant v čim večji meri mogočnost. veličino in naravno lepoto obrežnega alpskega masiva. Stroški za zgradbo znašajo okoli 26 milijonov šilingov, ki jih je dala država. Nova cesta se bo vzdrževala tako, da bo morala vsaka oseba, ki jo bo uporabljala, plačati osem šilingov. Na videz so stroški ogromni, ko pa bomo nekoliko natančneje videli delo. ki je bilo vloženo v ta objpkt, bo presoja drugačna. seveda pri upoštevanju življenskih razmer v Avstriji. Čez glavni alpski greber, vodi v italijansko nižavje 22 prelazov. Zračna razdalja med posameznimi znaša med 11 do 80 km. Le v enem in edinem primeru, t.j. med Bren-nerjem na zapadu in Radstatskim prelazom na vzhodu, se ta povprečna distanca poveča na celih 156 km. Po St. germainski mirovni pogodbi pa je bil Brenner za Avstrijo izgubljen in z njim vred zveza med zapadno Koroško ter vzhodno in severno Tirolsko po avstrijskem ozemlju. Zato je bilo polrebno ustvariti novo zvezo, ki bi razdaljo obeh prelazov sekala nekako v neprehodni sredini in odstranila prometno tehnično zapreko, ki je bila ustvarjena z mirovno razmejitvijo. Pa tudi iz tujsko prometnega vidika je bila potrebna nova alpska cesta, ker je z izgubo južne Tirolske izgubila Avstrija precej alpskih cest. ki so zlasti v današnjem motoriziranem prometu velikega turističnega pomena. V tem pogledu ima Avstrija posebno važno in težko nalogo, da uspešno tekmuje s 5 vi po. To so bili slavni vidiki pri določevanju tras za novo alpsko cesto. Projekt je bil i-telj: brezposelnost. Cesto so začeli graditi, da bi pobijali brezposelnost: namestu da bi daiali brezposelnim podrvore, so zgradbi obsežna delavska taborišča in zaposljevali pet let po 2500 delavcev. Cesta čez Grossglockner veže znano letovišče Zeli am See in na jugu dolino reke Moli. Iz teh dolin se približujeta glavnemu alpskemu grebenu dve cesti: na severu cesta Zeli am See — Bruck, ki se končuje na severnem pobočju v vasi Fusch v višini 820 m nad morjem in cesta na južnem pobočju v dolini reke Moli do znane alpske naselbine Heili-genblut (1294 m n.m.). Cesta je prav za prav zveznica imenovanih zaključkov cest čez gorski greben; iz turističnih ozirov pa so priključili cesti še dva odcepa, ki sta važna v tujsko prometnem oziru. Gradili so jo v treh etapah po odsekih, ki jih je predvideval projekt: Severna ali salzburška rampa je odsek ceste, ki vodi iz vasi Fusch po dolini rečice Fuscher Asche skozi naselje Ferleiten. Tu se začenja prav za prav resnična gorska cesta. ki se vzpenja in ovija v terenu ter doseže vrh Hochmais v višini 1850 m; sledi zadnji del severne rampe do Fuscher-Torla in odcep od glavne smeri na razgledni vrh Edelweisspitze v višini 2571 m nad morjem. Južna ali koroška rampa se pričenja v Heiligenblutu in vodi z eno samo serpentino do Palika (1862 m n.m.). Tu je prav za prav konec prelazne ceste: naprej vodi sirer enaka cesta k turistični postojanki Glockner-haus (2143 m n.m.) in s petimi serpentinami do končne točke odcepa, na vrh Franca Jožefa. Tretji del ce?te je veznica skrainih točk obeh ramn. na severu Fuscher—Tfjrla, na jugu pa Palika. Možno bi bilo zgraditi ta tretji del po najkrajši zvezi od vrha Franca Jožefa naravnost črez greben na Fusch— Torl. vendar so to opustili, ker so hoteli zgraditi posebnost v značaju alpskih prelaz-nih cest. To karakteristiko nove ceste so dosegli na ta način, da «o pomaknili traso nekoliko stran od sedla, tako da obide cesla gorsko kopo Torlkogel. s čimer so omogočili, da poteka petina vse c=»ste. okoli 8 km skoraj v horicontali in v višini od 2-400 do 2506 m. Vse druge prelazne ceste se stalno dvigajo proti sedlu kot najvišji točki, od te pa potem prav tako konstantno padajo. Tako so ustvarili impozantno panoramo v kraljestvu mogočnih skalnatih velikanov. In ker je cesta zgrajena zlasti za avtomobile, bo to zelo privlačno. V tej partiji ceste sta zgrajena dva predora; prvi 1C0 metrov dolg, pod Mittertorlom in drugi 300 metrov doig, pod Hochtorom. Predora sta dvotirna. svetlega profila 7.50 x 4.S0 m in stalno razsvetljena z električnimi obločnicami. Dolžina nove ceste znaša od vasi Fusch do Heiligenbluta 40 km. stranski odcep južnega pobočja na Franca Jožefa vrh 8 km in odcep na severnem pobočju na Edelweisspitze 1.6 km. Pri velikih višinskih razlikah je seveda prirodno. da so tudi vzponi razmerno veliki. Povprečni vzpon ceste je cca 10%, maksimalni pa 12%. Pri tem pač moramo upoštevati pogosto zmanjšanje vzpona s krivinami in serpentinami, ki je znižan na 6fl/n. Partija na vrliu na je skoraj horicontalna. saj mora premagati v protisklonu le višinsko razliko 170 metrov. Cesta je trasjrana po najnovejših osnovah za tekoči in mirujoči automobilski promet. Minimalni radiji znašajo 40 metrov, le v enem izjemnem primeru 25 metrov, pretežna večina radija pa je nad 100 metrov. Vozišče je normalno široko 5.70 na pobočjih in 6 metrov pri čistih nasipih. Te širine omogočajo povsod in v vsakem položaju srečanje najrazličnejših vozil. Nova cesta poteka zlasti na severnem pobočju čez obsežne planine in treba je bilo obvarovati cesto pred živino: v. ta namen so na številnih krajih zgrajeni podvozi za prehod živine, tako da ni v niveleti ceste niknkšnib križam" Z* postajanje vozil je 16 platojev. Ta počivališča so nameščena na najvažnejših raz- glednih točkah, kjer je omogočeno daljše postajanje, opremljena pa so s tanki za bencin, z vodo. telefonom in drusrim. Najvažnejša počivališča in razgledne točke so: vrh Franca Jožefa, kjer je imoozanten razgled na mogočni ledenik, nad katerim se ponosno dviga Grossgloekner, nadalje Hochtor, \l»t-^tertori, Fuschertorl, Edelvveisspitze in Hochmais. Najlepši razgled na ta alpski masiv je na severnem pobočju z obeh zadnjih platojev: trdijo da je to sploh najlepša slika prirodnih krasot v vseh Alpah. Projektantu in sodelavem se je v celoti posrečila naloga, zgraditi novodobno cesto za automobilski promet. Pasantu v vozu so omogočili, da vidi in občuduje vso razgibanost gorskega sveta, mogočne velikane, razjedene doline in zelena pobočja v bližini pa vse do zatona v dalmem horicont«. * Celotno delo je bilo izvršeno v rekordnem času petih let in letni delavni dobi petih mesecev. Skrajno neugodne klimatske razmere ni=o dovoljevale daljše letne gradbene dobe. kar nam je pri višini 2500 metrov nadmorske višine povsem razumljivo; zgodilo se je celo, da ie zaradi snežnih mete-žev počivalo dijlo celo v mesecih jiiliiu in avgustu. V takih razmerah, in če upošlevamo, da pokrajina sploh ni naseljena, da ni ne ve-gpfaciie ne prometnih komunikacij, je bilo delo do skrajnosti težavno in drneo. ra delavstvo in uslužbence na sila nanorno. fizično kakor duševno. Odrezani od tega sveta, v sicer lepi. toda divji pokrajini brez vsakega življenja. bili navezani na skromne domove v velikih taboriščih lesenih barak, ki so bile sicer prav solidne zgradbe. V vsakem taborišču je bMa takozvana »kulturna koča« s čitalnico, dvorano za koncerte in igre. mo-lilnico in kopališčem Značilno je, da ni bilo nikjer običajnih kantin, kjer navadno po> Domače vesti » Jugoslovensko-rumunska kulturna vzajemnost Na podlagi kulturne konvencije, ffcklenjene med Jugoslavijo in Rumuaijo v jtačetku lanskega leta, je bil uveden že v lamilem šolskem letu pouk v našem jeziku v Rjumuniji, poučevanje rumunskega jezika pa v Jugoslaviji. S prihodnjim šolskim letom ee bo ta šolska vzajemnost še poglobila. Pri srbsko-pravoslavnean episkopu v Temišvaru se urejuje internat za 50 učence v-Srbov, v rumlinskem zavodu Lucea Fe-rul v Vršcu pa internat za rumu neke učence. V Temišvaru bo otvorjena tudii para-lelka za jugoslovenske učence. Prvi razred jugoslovanskega učiteljstva v Temišvaru je v preteklem šolskem obiskovalo 96 jugoslovenskih učenk, prvi razred rumu n siv e realne gimnazije v Viršcu pa bo otvorjen v jeseni. * Jubilej najstarejše gospodarske šole na Balkanu. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo prireditev proslave 75 letnice srednje gospodarske šole v Križevcih, Ki je najstarejša zavod te vrste na Balkanu. Pomočnik ministra Milan Novakovič bo ministrstvo zastopal na proslavi ter predsedoval konferenci profesorjev vseh gospodarskih šol v državi, ki se bo vršila v zvezi z jubilejem križevske šole. Sama proslava se bo vršila 2«. in 30., profesorska konferenca pa po proslavi 30. septembra. BON za brezplačno razvijanje zvitega filma, ki ga kupite pri meni, dobite v drogeriji IVO KANC, NEBOTIČNIK ♦ Nemška znanstvena ekspedicija na Fru-gki gori. Skupina znanstvenikov iz Muenche-na je obiskala Fruško goro, da prouči našo floro in fauno. V Rumi so člani ekspedicije izjavili, da so zelo zadovoljni s svojim obiskom. Nemški znanstveniki bodo obiskali še nekatere druge naše pokrajine, potem pa bodo preko Bolgarije odpotovali v Turčijo. Angleške vojne ladje. Angleška križar-ka »Durhan« je iz pristanišča v Crikvenici odplula na jug. V začetku septembra pa prispe v Crikvenico angleška eskadra, ki jo tvorijo admiral jahta »Brioni«, križarka »Resolution« in šest rušilcev. Eskadra bo ostala v Crikvenici 10 dni. » Dom zagrebških zdravnikov. V Šubiče-vi ulici v Zagrebu so začeli gTaditi zdrav niški dom, ki bo dajal zavetje organizaciji »travnikov in zdravniški zbornici. Dom bo lepa štirinadstropna palača, v kateri bo urejena tudi velika dvorana za predavanja. V tej dvorani bo prostora za okrog 400 slu-» šateljev. Velik del prostorov bodo zavzemale razne organizacije, urejena pa bodo tudi privatna stanovanja za zdravnike. ♦ Aeromiting in alka. V Sin,jiu se vršijo velike priprave za letalsko prireditev, ki se bo vršila IS. t m. Tedaj pa bodo uprizorili tudi tradicionalno igro alko in bo združitev letalske prireditve s starodavno viteško igro velika atrakcija za gledalce. Na prireditvi bodo sodelovali tudi vojaški aeroplani. Jadranska plovidba bo dala ta dan v promet posebne paraike do Splita in odobrila je tudi znaten popust voznih cen. Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«. » Smrt zaslužnega svečenika. V svojem rojstnem kraju vPlaškem je umrl dolgoletni srbski paroh na Reki, Sava Kosano-vrič. Pokojni Kosanovič se je rodil leta 1&63., duhovniško službo pa je nastopil leta 1899. Kot nacionalni in javni delavec si je pridobil velike zasluge in spoštovanje med prebivalstvom. Med vojno je bil interniran. Pokojni paroh Kosanovič je bil sorodnik velikega učenjaka Nikole Tesle, ki se je še pred nekaj dnevi brzojavno informiral o njegovem zdravju. •jf Varstvo zapuščine grofov Jelačičev. Zločincev, ki so vlomili v grobnico Jelačičev v Novih Dvorih, policija in orožniki še niso mogli izslediti. Ker se bojijo novih vlomov, bodo sedaj zazidali vrata in okna grobnice, kakor je to želela tudi nedavno umrla grofica Anka. Razne dragocenosti iz zapuščine Jelačičev pa bodo shranili v tresoru neke banke. Te dragocenosti so določene za muzej, a muzej jih še noče sprejeti v svoje varstvo, ker še tečejo neke zapuščinske pravde in ker so se v zadnjem času razširile po mestu vesti, da SOLNČNE OPEKLINE zdravi najsigurneje KAMILA KREMA tn olje. Za solnčenje neprekosljivo. je bilo nekaj dragocenosti že prodanih na dražbi. Vsa zapuščina de ni ocenjena. Največjo vrednost predstavljajo predmeti, M so bili last samega bana Jelačiča. Največ bo vredna zbirka orožja, ki so jo pred nekaj leti že cenili na poldrugi milijon. Ko bo umirta zadnja sorodnica JeHa&čeve rodbine, bo tudi posestvo Novi Dvori pripadlo zapuščinskemu fondu Jelačičev v dobrodelne svrhe. „H E R M E S" enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinskega trg 1 vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte. * Najstarejši faran vranske fare g. Anton Cizej, posestnik na Vranskem, je umrl 28. julija. Rojen je bil 13. junija 1850 v Prekopi pri Vranskem. Smrt ga je doletela pri Sv. Katarini na čreti, kamor je tako rad vsako leto zahajal. Od doma je šel kljub svoji starosti 85 let čil in zdrav z namenom, da se udeleži na čreti svetega opravila. Prišel je sicer do cerkve, kjer ga je obšla slabost in popoldne je izdihnil svojo blago dušo. Pokojni Anton Cizej je bil znan po vsej Savinjski dolini, kjer so ga spoštovali ljudje kot uglednega poštenjaka. Bil je vedno zaveden in pobožen Slovenec ter si je s svojo pridnostjo ustvaril tudi zelo upoštevano stališče. Njegovim sorodnikom izirekamo iskreno sožalje, njemu pa želimo večni mir ! Zvočni kino Ideal Danes ob 3., 5., 7. in 9% url velika pustolovščina 2ENA BREZ IMENA Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din 8 ■fc Kriza avtobusnih podjetij v Novem Sadu. Meseca maja 1925 je bil otvorjen prvi aivtobusni promet na področju Vojvodine na progi Apatin—Sombor. Potem se je promet naglo razvijal do leta 1930 in Novi Sad je imel največjo mrežo avtobus-snih prog v vsej državi. Na 15 progah je obratovalo do konca leta 1930 25 velikih avtobusov, ki so vezali Novi Sad z vsemi pomembnejšimi kraji Vojvodine. Vse proge so dobro obratovale in vsi avtobusi so bili vedno polni. Od leta 1931 pa narašča kriza na avtobusnem prometnem področju. Danes iz Novega Sada še vedno vozi 17 avtobusov v 13 smereh, a nekateri, avtobusi imajo povprečno samo tri ali štiri potnike, Skupna dolžina avtobusnih prog iz Novega Sada iznaša 504 km in vsi avtobusi prevozijo dnevno okrog 2.011 km. * Burno zborovanje Nemcev v Novem Sadu. Dolgoletni spori v vrstah Jugoslovenskih Nemcev so prišli do izbruha na izrednem občnem zboru Kulturbumtda v Novem Sadu. Dir. Lichtenberger, ki je bi>l šele lami diplomiran na beograjskem vseučilišču je ustanovil novo društvo »Deutscher Aufbau«, v katerem je zbral veliko število nemške mladine. To novo društvo ni v zvezi Kulturbunda, njegovi člani pa so ven" darle prišli v velikem številu na občni zbor. Prišli so iz vseh pokrajin in so bili večinoma oblečeni v bele srajce s črnim Satori s o a—3 osebe fBltatt tfcanina (hin. 38&'~ <3. JColb & ZVtc/cj/.e \0 Selettburgcva č. fijuhljana. JJM. y$£E / » t OOgrfiiVl >.00 J LlfSiflfAu ■ mi > av>£naoaEk <9 VtiiMctiotj -* »<9 t AomAHS I "5* ?2OB<;LOO(«£V ii6t SČJil-Jo^- . prAutiLuvr nvi * 24.«$" v, Aao runu -o freu/Tfn oiLu/insfirzf 'ruvMt. ričL 2*aS Ah-rfK T0HL 2 JJg HOtHTOH 2SJI 00VA UiTA i7\fUl (SVA eti delavstvo težko prislužena sredstva. Ti domovi so dali delovnemu ljudstvu, ki je prebivalo v teh moških taboriščih, potrebno za-posljenje in zabavo v prostem času. Največ težav je povzročal transport materiala, gradiva in prehrane. V ta namen je bilo treba najprej zgraditi zasilna pota za prevoz in dovoz materiala, najprej za gradnjo taborišč, nadalje orodja, strojev, instalacij za razsvetljavo in komprimirani zrak. Cestne 12tonske valjarje so morali docela razstaviti in transportirati v posameznih kosih. Prometu so služila vsa prometna sredstva, ki sploh obstoje: od navadne samokol-nice do motornih traktorjev in žičnice. Pri presoji visokih gradbenih stroškov moramo vzeti v račun velike transportne stroške, ki so bili za višji kakor v normalnih raz- merah. Veliki so bili poleg drugih še stroški za električno instalacijo in instalacijo za komprimirani zrak, ki je služil za pogonsko sredstvo kompresorjem za vrtanje skale. Zaradi kratke gradbene dobe se je opravljalo delo tudi v nočnem šihtu in je bilo zato treba razsvetljevati obsežna gradbena mesta z obločnicami. Podobno kakor Nemčija in Amerika je gradila tudi Avstrija to cesto zaradi tega, da je zaposlila brezposelne delavce. Država je oddala gradbena dela podjetjem pod pogojem, da morajo uporabljati za vsa dela le fizično delo človeka; stroj mora le pomagati delavcu. Ta način zaposlitve delavstva in pravilne porabe strojev je v vprašanju brezposelnosti posebno ugoden in lahak pri gradnji cest. V tej gradbeni panogi izkazujejo glavne stroške mezde, poleg tega pa dovoljuje značaj dela zaposlitev nekvalificiranega delavstva, tako da je mogoče zaposliti vse stroke delavstva. Prav zaradi tega grade države, ki imajo dosti nezaposlenih, dosti , cest. j Če pregledamo lete bežne zapiske o mo-! gočni prelazni cesti čez velikana avstrijskih gora, moramo priznati vsem in vsakemu ; poedincu. da so v kratki dobi petih let ustvarili mogočno delo. ki jim bo lahko v čast in ponos za dolgo bodočnost. Inž. Albert Plemelj 8Mh kmetov. Odbor KoltmriMmda Je tej močni opoziciji zapri vrata nemškega doma. Oaniadana pa je vdrla skozi dvorišče ter uprizorila pravcat napad na zborovatao dvorano. Pri tem je prišlo do hudega prerekanja in tudi do dejanskih spopadov. V zborovalno dvorano je vdrl tndi vodja Ani-bana dr. L/lohtenberger ter se pojava na govorniškem odru. y največjem nereda Je bil zbor zaključen. Dr* PAVEL PEHANI začasno ne ordinira Konec velikega somborakega časopisnega podjetja. Lastnik tiskarne in izdajatelj madžarskega dnevnika »Uj hiirek«, Sar-va Milačev je pri okrožnem sodišču v Som baru vložil prošnjo za poravnavo. Ta njegov korak je izzval v vsem mestu veliko senzacijo, ker je veljal Milačev za zelo premožnega podjetnika. Svoj dnevnik je ustanovil leta 1929, pred tremi leti pa je kupol veliko moderno tiskarno. Tedaj je ustanovil tudi srbski list pod imenom »Jed&nstvo«. Po treh mesecih pa je ta list propadel. To je bil začetek krize podjetju, potem pa so se vrstile še druge izgube. Lani decembra je Milačev v Zagrebu ustanovil tudi dnevnik »Slovo«, ki pa je biA v kratkem času ustavljen. • šolske razmere v drinaki banovini. Na področju drinske banovine je 662 osnovnih šol, ki jih obiskuje 111.467 učencev Ln učenk Najgostejša mreža osnovnošolskih ustanov je v ariljskem srezu, kjer pride ena šola na 42 kvadratnih kilometrov v kladanjskem srezu pa je ena šola komaj na 357 kvadratnih km. Na veeh šolah drinske banovine poučuje 1806 učnih moči. ♦ Sisak postal uganka za zavarovalne družbe. Toliko požarov kakor v Sisku in okolici, se v zadnjem času ne dogaja nikjer v državi. Ni tedna brez požarne nesreče. Dogaja ee, da beležijo nateden po 4 do 5 požarov in v eni samino či po dva. Nikjer ni tako težko opravljati gasilsko službo kakor v Sisku in nikjer nimajo zavarovalne družbe tolikega rizika kakor tam. Nedavno eo se zbrali v Sisku predstavniki največjih zavarovalnih družb ter razpravljali o problemu neštetih požarov. Mnoge požarne nesreče so od sile zagonetne in vodijo tudi zavarovalne družbe na svojo roko preiskave. Nekaj zavarovalnih polic so že štor" nirali in, če ee število zagonetnih požarov ne omeji, bodo mrali stornirati sploh vsa zavarovanja. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ TURANDOT Kathe Nagy, Willy Fritsch, Paul Kemp, Inge List v glavnih vlogah. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave: v nedeljo ob 5., 7. in 9, v ponedeljek ob % 9. V torek: Ukradli so ji otroka. Dorothea VVieck. * šest let že gradijo prepotrebno bolnišnico. Banovinska bolnišnica v Glini čaka že 6 let na svojo dovršitev. Stavba je tri-nadstropna, a izvršujejo na njej nekaj let samo še kleparska dela. Bolnišnico so začeli graditi, ker staro poslopje ni več odgovarjalo po prostorih in ureditvi svojemu namenu. Banovinska bolnišnica v Glini ima veliko področje s 140.000 prebivalci, ki ee razitega do Bosne. Dovršitev prepotreb-nega poslopja ne bi dosti stala ln vprašuje prebivalstvo v veliki nestrpnosti, zakaj se delo ne za vrši. SITAR & SVETEK — Stampilje - Etikete Gravestvo — sedaj na Marijinem trgu 8 Zlato reko je baje nekje v Hercegovini ali v črni gori odkril nemški študent tehnike Herman Heinemann, ki je v zadnjem času potoval po Jugoslaviji, Kje je ta reka, noče povedati, zatrjuje pa, da se je sam prepričal, da je v tej reki na enem kubičnem mestu preko tri četrtine grama zlata. V dobi enega leta bi lahko izprali iz peska te reke po njegovem mnenju do 9 kg zlata. Poleg zlata so v reki baje tudi večje količine platin. Študent Heinemann trdi, da ima v Nemčiji finančnike, ki bodo mogli eksploatirata jugoslovensko »zlato« reko. □□□□□□nmnnnnnarjuummiJLJLiLiLiu ING. HERMAN HUS ima odslej ^o,« □O U. J"!? " ar fflclra odstrani hitro zobni kamen ta ohrani zdrave ln bele robe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah • Popravljanje banjaluških džamij. Va-kufeko poverjeništvo v Banjaluki se je lotilo napornega dela. Popraviti hoče v enem letu vse džamije v Banjiluki. Džamij pa je 33 in so mnoge od njih potrebne temeljitega popravila. Z delom so pričela na Ar-naut - pašini džamiji, ki bo dobila novo 6treho, popraviti pa bodo morali tudi njen minaret. Obiščite obrtno razstavo U Radovljici od 21• julija do 15. avgusta 1935» Praznoverno romanje. Vas Vrpolje, nedaleč od Slavonskega Broda ima svoj čudež. Neki kmetici se je na dnu globokega studenca, v katerem je le malo vode, prikazala čudežna podoba. Kmetica je trdno prepričana, da je videla v studencu Marijino podobo in vest o čudežu se je vzlic pomirjevanju javnih organov in duhovščine razširila v toliki meri po najširši okolici, da je romalo doslej v Vrpolje že okrog 20.000 kmetov in kmetic. Čudežna podoba se sicer ne pojavlja več, piraznoverskega romanja pa ni mogoče ustaviti. Očesni zdravnik DR. RAJNER RASSIN Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 ne ordinira do 25. avgusta ♦ Huda nesreča pri gradbi ceste. Med hudimi nesrečami, ki so se v zadnjem času dogodile pri raznih podjetjih, so posebno značilne nesreče v kamnolomih in pri graditvi cest. Te nesreče se namreč dogajajo zaradi pomanjkljivih ali sploh nobenih varnostnih naprav in zaradi tega, ker opravljajo težka in nevarna dela popolnoma neizkušeni delavci. 0 vsem tem priča tudi nesreča, ki se je sedaj pripetila na cesti Niš—Pirot. Tam je zaposlenih okrog 300 nekvalificiranih delavcev iz okoliških vasi pri odstranjevanju miniranju in izpodkopavanju brega ob cestni trasi. Na delavce se je vsul velik plaz, ki je enega delavca ubil, drugega smrtno-nevarno poškodoval, nekatere pa občutno ranil. Po katastrofi je med neizvežbanim delavstvom nastala strašna zmeda. Ubiti delavec je zapustil šest otrok in tudi njegov tovariš, ki se bori s smrtjo, ima veliko družino. Delavci delajo od 4. zjutraj do pol 7. zvečer za 12 Din z najprimitivnejšim orodjem in brez potrebnih varnostnih naprav, ker jih ne znajo urediti ne sami in tudi ne njihovi nadzorniki. 0 vzroku in poteku nesreče je bila uvedena preiskava. * Jugoslovenski Zoro-Aga je nmrl. V Mali Krasni pri Smederevu je umrl 131 letni Trajko Smiljkovi6, ki je veljal za najstarejšega človeka v Jugoslaviji. Ta jugoslovenski Zoro-Aga je ostal svež in čvrst do svoje smrti. Njegova žena je tudi stara nad 100 let in je živela z njim nad 80 let. Stari Trajko je imel ves čas svojega dolgega življenja dober tek in tudi alkohola in tobaka se ni nikdar branil. Bolan ni bil nikdar. Še tistega dne, ko je umrl, ni tožil o kakih bolečinah. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica iz širše okolice. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vreiec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprto od 1. maja do 30. septem. bra. V pred-in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah 10 dni Din 600__20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekte posije uprava Čateških toplic v Brežicah in pri Putniku. _172 Huda nesreča v rudniku. V rudniku Kopaoniku, ki je oddaljen 30 km od Brusa, se je pripetila v ponedeljek zjutraj huda nesreča. V rudniku, ki je sedaj last neke angleške podjetniške družbe, so pridobivali bakreno rudo. V rovu, kjer je delalo 5 delavcev, se je iz neke razpoke razširil jamski plin in so vsi delavci obležali v nezavesti. Ko so jih spravili iz rova, je bol rudar Milovan Popovič že mrtev, njegovi štirje tovariši pa so tako hudo zastrupljeni, da je njihovo življenje v veliki nevarnosti.. Rudniški obrat še ni uredil telefonske zveze in so v Brusu doznali za nesrečo šele proti večeru. Zaradi tega tudi preiskovalna komisija ni mogla priti pravočasno v rudnik. DR. IVAN HUBAD zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 5. do 17. avgusta ........................................6940 • Velik vlom v Splitu. Spretni, še neznani vlomilci so vdrli »redi Splita vjuvelir-sko trgovino Marije Pezei ter odnesli zlatnino in druge dragocenosti v vrednosti od 350.000 Din. Vlom so opazili šele zjutraj in policija je mogla samo to ugotoviti, da so bili na delu zelo spretni vlomilci, ki niso zapustili nobenih sledov. Zločinci pa so bili tudi pravi veščaki, ker so si izbrali samo najboljše ter so pustili na miru vse na videzz zelo lepe predmete iz double zlata. • Službeni list uprave dravske banovine ob 3. t. m. objavlja ukaz o amnestiji za vsa kazniva dejanja, ki 6e kaznujejo po zakonu ovolitvi poslancev Narodne skupščine, naredbo- o podpiranju bres^oseLnih rudar- skih ln topolniških delavcev naših ljanov, ki 6e vračajo iz Inozemstva ta nimajo pogojev za dobivanje podpore po veljavnih predpisih, izpremeanbo osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, določbe o pobiranju prispevka za prekomerno izkoriščanje javnih cest z avtobusi, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin ter izpremem-be v staležu banovinskih uslužbencev ta razne objave iz »Službenih novin«. •je Mnogokrat visi usoda na enem Zaradi tega je dobro, da ima človek sploh lase. Negujte lasno rast s Sorela, novim brezalkalnim sredstvom za lasno nego. To sredstvo očisti temeljito lasišče ter dovaja lasem redilne sestavine. Sorelo, sredstvo za nego las, dobite v praktičnih tubah pri svojem frizerju m v parfumesrijah. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 3., 5^ 7. tn 9 wri smeh in zabava on IN NJEGOV SLUGA Oskar Szabo paul Heidemaaa Vstopnina v parterju 3j50 Din * Sprejem v enoletni tečaj za vzgojiteljice in otroške negovalke traja do 26. av. gusta 1936. Sta 2 skupini, ena s 4 ramredi ljudske šole, druga z meščansko aH podobno šolo. Starost 18 do 28 let Pričettete 9. 6ept. 1935. Natančnejša navodila so v »Službenem listu« štev. 61 aH »e dotoijo v zavodu za zdravstveno zaščito mater ta to-ce v Ljubljani, Lfpiičeva u4. -fr Himen. 27. julija sta se poročita v Čakovcu g. Andjel žarkovič iz Zagreba ta gdčna Stefica Kranjc iz Rajhentrarga. Vsak je svoj neprijatelj ki v svoji hiši še nima »HERKU-LES« obročkov za štedilnik, ki so patentirani! Kolosalen uspeh pri kurjavi ! Ogromen prihranek na kurivu, t. j 50%! Dobiva se pri tvrdki D. RAKU S C H, Celje I Izdeluje : Vojvodjanska livnica D« D« NOVI SAD. • Petrovaradlfl in Novi Sad. L. 1931 Je bila izvedena priključitev petrovaradikiBke občine Novemu Sadu. To je bilo storjeno po prizadevanju nekih občanov ki so zbreii 180 podpisov kar je zadostovalo daje biia velika petrovaradineka občina združena s novosadsko mestno občino. S priključitvijo velika večina petrovadiinskega prebivalstva ni bila zadovoljna in se je iniciatorjem očitalo da6o kupili in iiasoflili podpise večinoma od petrovaradinskih državnih uslubencev Sedaj so »brali prebivalci Pet-rovaradina že nad 700 podpisov za svojo spomenico ki zahteva naj se spojitev anulira. V obširni spomenici je tudi navedeno da je Petrovaradin obstojal že 60 let pred Kristusom, ko &o Rimljani ob Domari ras-ganjali Skite in druge nomade. Iz zgodovine prehaja 6pomenica tmdi na občutne škode, ki jih imajo prebivalci Petirmu»r dina po priključitvi. Petroraraddn Je od Novega Sada ločen od Dunava in je veSka krivica, če mora prebivalstvo nekdanje samostojne občine prispevati za novosadsko kanalizacijo in razne druge naprave, od katerih nima nobene koristi. V spomenici Je tudi navedeno, da mora prebivalstvo plačevati prispevke za novosadsko gasilško organizacijo, ko ima Petrovaradin sazn svojo starejšo gasilsko organizacijo. Ttodi razne vloge se baje pri mestni občini rešujejo z veliko zamudo. ■j? Uprava kopališča v RtmsMh Toplicah ima od 1. t. m. spet proste sobe s tekočo vodo in brez nje. Pri zapeki, motnjah ta prebavi goreflel v želodcu, krvnih navalih, glavcbota, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčice. Reg. od ministrstva za socialno politiko ta narodno zdravje S. br. 15.486 od 25. maja 19G5. •Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Okusen štedljiv a poceni izdelek Osjeshe livarne železa hi tovarne strojev d- & Osijek ■jff Ptomodja. V Gradcn Je Ul proiuiNi* ittn 24. julija za doktorja vsega zdravil. «Owa g. Mirko Horvat, sin uglednega koroškega borca in skladatelja Lovra Hor-irata, nadučitelja v pokoju. Čestitamo! • Kr. banska uprava poziva podjetja, ki vršijo obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in ki nameravajo sedanji vozni red za zimsko sezono spremeniti, da ugotove in predlože nove vozne rede v odobritev v 10 predpisanih in zadostno kolko-vanih primerih do 20. avgusta t. L Novi vozni redi stopijo v veljavo 7. oktobra. • Maturante ljubljanskega moškega učiteljišča iz leta 1925 obveščam, da bo sestanek ob desetletnici našega službovanja med narodom v sredo 14. t. m. pri Štefanu Mencingerju (gostilna) na Smartinski cesti št. 10 v Ljubljani. Začetek ob 18. Zaradi priprav prijavite takoj svojo udeležbo na naslov: Rupnik Vinko, strokovni učitelj, Ljubljana, giuhonemnica. • Pianšarski tečaj bo organizirala tudi v letošnjem poletju banska uprava na svojem posestvu na Meninl Tečaj se bo pričel danes in bo trajal 14 dni. Obsegal bo praktični in teoretični pouk o izkoriščanju in urejevanju naših planinskih pašnikov. K tečaju se je prijavilo lepo število udeležencev iz kamniškega, gornjegrajskega in radovljiškega s reza. • Kmetijska šoia v Sv. Jurju pri Celju nasmanja, da je za šolsko leto 1935/3« še kadrih 10 mest za gojence nezasedenih. Zato pooriva starše primernih fantov, ki imajo željo po kmetijski izobrazbi, da vlože prošnje »a sprejem Kr. banska oprava prispeva povprečno polovico k celotni mesečni oekrbovalLninl, tako da odpade na starše, ako dosežejo tudi pri sresfeem. kmetijskem odboru kakih ©0do80 Din podpore, mesečno trudi samo toliko, kar gotovo nI *«Hka žrtev za kmetsko tooforaabo svojega c«roka, katera je zllasitl v teh teSfkth časih tako potrebna. Termin za vlaganje prošenj ee zato podal^a do 10. avgrusta. Novi grobovi; V Mengšu je umrl častmi občan mengeški, graščak g. Anton Sta-rft. Vefleugiednl vaorni gospodar je dosegel čafltMJjSvo starost 92 let K večnemu po. CStkn ga bodo položili jutri ob 10. — Včeraj zjutraj je podlegel srčni kapi splošno ln priljubljeni 55 letni posestnik Šinkovec Anton iz Rogoznace pri Ptuju. Pokojni je bfl soustanovitelj Kmetijskega bralnega društva v Rogoznad tn njegov blagajnik do letošnjega leta Bil je zlasti med mjfao trn v peti Nemcem, ker je ustanovil atoveosko kn jSžnico. Pokojnim Mag spomin, JaSojočim naše iskreno sožalje! * čebelarji I člane čebelarskega drutV obvešča odbor, da št &. »Slovenskega Mbeftarja« ne metre tefttt zaradi tiskarske gtavka. Izffia pa bo efengno »8t> L tmee V dofcgi vrsti lepih vasti, ki s cvetočimi polji, travniki, gozdi in vinogradi kakor krasen venec venčajo sredi Prlekije vino-roone brežuljke Slovenskih goric od Ljutomera do Radgone, je Slatina Radenci, vas in zdravilišče, eden najlepših šopkov, ki je iz njih spleten oni duhteči venec. Pred 60-leti še ni bilo znamenitega zdravilišča; pač pa so že tedaj, kakor danes lepe vasi Rihtarovci, Tunjand, Mota, Hrast je. Vučja vas, Bučečovci, šratovci, Metov je, Eoračova, žrnova, Orehovci in Creš-njevd. čuvale narod in svet, M se razprostira od Ljutomera do Jtadgome. Znani Slovenski tabor leta 1876. se je vršil baš v Radmcih pred vabljivo Razlag-Damajn-kovo restavracijo na mestu, kjer se dviga »daj kraj zdraviliškega parka Racfinska hranilnica in posojilnica. Pristna stara domača hfina imena naj- deš v Raddncdh: Vrbank, Maguša, Jaričjak, žal ar, Bištof Jernejčkov, žepanov, Hujs, Vajngerl, Zemljič, šelatnjak, šparovec, Ja_ roš, Gazdec, Lovrenšek, Melihar in Vug. »Pravih kmetov pa je v vasi ravno 12 in ti vsi imajo poleg 6 »želarjev« pravico do brezplačnega dobavljenja zdravilne in mineralne vode iz Radinske slatine. Nič manj zanimiva in res lepa so domača li-vadna imena. Tam kjer stoje zdaj elegantne vile, kopališče, zdravilišče, kjer vre na dan iz globine zemlje Raddnski zdravilni vrelec, Vrtni ali Vilma vrelec, dva druga mineralna vrelca in sloviti vrelec z največjo količino proste in vezane ogljikove kisline, ee je nekdaj razprostiral močvir- » V Bruselj, Par* tn Nemčijo z odprtim avtobusom. 1& t. m. odpotujemo na 15 dnevno potovanje. V Parizu borno ostali cela dva dneva, v Bruslju tri dni, skoai Nemčijo pa bo potovanje trajalo skupaj 6 dni. Ogledali si bomo tudi Antwerpen ter nemška velemesta Koln, Frankfurt, Nurnberg (ogled železniške razstave, vožnja z lokomotivo) in Munchen. Poklonili ee bomo spominu junakov na francoskih bojnih poljih. Prijave sprejema Putnik v Ljubljani najkasneje do 6. tm. Gena je izredno nizka: za hrano, stanovanje, vstopnine in za skoraj 4.000 km vožnje je plačati samo 4.585 Din. Hitite s prijavami, ker je število udeležencev omejeno na 20,- • Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 II., se vrši od 1. do 10. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTš ee lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezi-ke, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd. dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Držav-ni trgovskišoli. — Cene so znatno znižane. Prospekti in informacije brezplačno. • Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2./II. (Trgovski nčni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Ietotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, etenografski in drugI specialni tečaji. Zavod daje ustno aM pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo ! t Eno srce — ena radenska! Iz Ljubljane u— šentviški obrtniki otvarjajo svojo razstavo. Danes ob 11. bodo šentviški mojstri na meščanski šoli otvorili II. razstavo svojih vzornih izdelkov, ki so jih sloveče šentviške delavnice pripravile skoraj brez izjeme nalašč za to priliko. Razstava zavzema 16 velikih šolskih sob in telovadnico ter nudi pester, bogat razgled po uspehih šentviškega mizarstva, ki zavzema vodilno mesto v naši industriji in obrti, pa tudi izdelkov vseh ostalih obrtniških strok. Razstava je odprta od 8. do 19. vsak dan, ob nedeljah pa že od 7. ure zjutraj. n— Prireditev na Barju. Danes popoldne priredi pri Vidmarju (Mokarju), gostilničarju, Ižanska cesta, Gospodarsko, kulturno in narodno društvo »Barje« v Ljubljani veliko vrtno narodno veeslico s plesom, srečo-lovom, petjem L L d. — Pečnikarjev avtobus vosi vsake pol ure izpred gostilne Pengov, Karlovska cesta. Pričetek ob 15. uri. nat travnik »Opletar«; sredi njega je vrel in včasih tudi grozeče bobnel vrelce Bub. Ija, zadnja živa priča podzemeljskega vulkanskega delovanja. Mnogoštevilni gostje, ki prihajajo leto za letom vedno v večjem številu v Slatino Radince, le redko vedo kaj o postanku in razvoju tega slovitega zdravilišča, saj je za nje glavna skrb in misel zdravljenje in okrevanje. Kronična obolenja srca in žilja, živčne bolezni, obolenja ledvic in sečevodov, obolenja jeter in žolčevodov, bolezni prebavil in presnove, kronična obolenja dihal obolenja gibalnih organov, slabokrvnost, visok krvni pritisk, ženske bolezni in moško oslabelost zdravi Slatina Radand z nenavadno krasnimi uspehi. 2e pitje Radenske mineralne vode je zdravilno. Radenske naravne ogljikovo-kisle kopeli pa je treba šteti za posebnost, ki jim ni naj- ti primere tudi v znanem Nauheimu ne. Po njih si je kopališče pridobilo sloves iz-vanredno učinkovitega prvovrstnega zdravilišča za srčne bolezni. Nepopisen je užitek, kd ti ga nudi kopel v tej vodi, nasL če ni z mineralijami, Zlasti z litijem in jodom, ter prepojeni z vezano in prosto ogljikovo kislino. Močvirnati svet Opletar je dal izsušiti, Bubljo pa strokovno zajeti balneolog Dr. Henn, v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takoj so pričeli z razpošiljanjem Radenske mineralne vode, ki je danes samo v Zdravilnem vrelcu v eni uri lahko napolnijo do 1000 steklenic; tudi temelj kopališču in zdravilišču je položil Henn. Nje- o—• OrtopedRsi mt»d TTCD A*«ml 80- bifeva nL_Mladika opozarja, da Je v zavodu na razpolago še nekaj brezplačnih mest za ortopedično zdravljenje. Prijave za ta mesta se sprejemajo še do 15. t. m. Zavod je odprt tudi ves počitniški čas, s čimer je dana možnost, da obiskujejo telovadbo tudi oni, ki sicer med letom ne utegnejo. Ortopedska telovadba, ki se vrši pod nadzorstvom zdravnika ortopeda, popravlja slabo držo, skriv-ljeno hrbtenico, okrogel hrbet itd. ter v vseh ozirih ugodno vpliva na telesni razvoj mladine. LUCA, OONTAX EV KETTNA povečave Izvršujem prvovrstno! DROGERIJA IVO KANC, NEBOTIČNIK u_ Na običajno žegnanje v Beričevem danes bo vozil Pečnikarjev avtobus ob 13., 15. in 17., v ponedeljek 5. t. m. pa ob 15., 16.30. in 18.30. izpred mestnega doma. V Ljubljano nazaj bo vozil po dogovoru« Na-svidenje pri L Gradu. u— Dar. V počastitev spomina blagopo-kojnega svojega očeta dr. Dragotina Trea je darovala ga. Vida dr. Novakova društvu »Tabor« 500.— Din v humanitarne namene, za kar se Ji odbor najtopleje zahvaljuje. u— Zgubljeni naočniki 2. t. m. zjutraj je bil poeabljen, ozir. zgubljen na klopi pri cerkvi na Rožniku ali na poti čez hrib v mesto šfčipalnik z žoltim roženim robom Najditelj se naproša, da ga odda na policiji. u— Ovolmatina v kavarnah. Mnoge prijatelje, zlasti pa prijateljice kavaren bo razveselila vest, da se bo lahko odslej v mnogih kavarnah, v prva vrsti pa v »Evropi«, redno dobivala tudi skodelica izvrstne Ovolmatine. Ljudje, ki so zaradi svojega dnevnega dela podvrženi živčnim naporom, bodo znali to še prav posebno ceniti, ker je Ovolmatina znana kot ofcrepčilno sredstvo, ki je redilno in dobrega okusa, pri tem pa tudi miri in krepi živce. Koristno bo to tudi za ljudi, ki zvečer pred kakim poslom ali pred obiskom gledališča imajo samo toliko časa, da zavžijo na hitro kako lahko jed. Ovolmatina je pripravljena v trenutku in ima veliko redilno vrednost, lahko se prebavi ja, hitro preide v kri ter tako ustvarja nove moči. u_ Slovo po policijski uri. Šiška je tisti del Ljubljane, kamor so najbolj pogostokrat klicani mestni reševalci, da intervenirajo takole nekaj minut po policijski uri. Ko se vrata gostiln sredi noči zapahnejo, se razni nad mero odobrovoljeni gostje poslavljajo na ulici tako, da nazadnje poteče kri. V petek ponoči se je takšna družba šestih fantov spoprijela na cesti, pa je obležal 44 letni brezposelni delavec Friderik Lazar, ki mu Je eden izmed tovarišev zadal precej neva- potenmjuJeta kožo, dajeta ji naravei^ enoličen in zdrav izgled. Zakaj Jn torej umetno barvati? NIvea pospešuje tvorbo pigment te v koži, a od njega zavisi njena lepa sveža barva, večja odpornost in elastičnost. govi nasUedniki, njegova sina Fric in Herman ,nato. Hildebrand, Dr. Hohn, koroški rojak z Žile Wiltschnigg, njegova hči in njen soprog, Ličan Dr. šarič, so iz onega zamočvirjenega travnika in iz one grozeče Bublje ustvarili pravi čudež, pravi raj, . ki dela čudeže ozdravljenja in pomlajenja, Prelepa in kaj - zanimiva ja pravljica o majhnem jezeru, ki se je neki sredi Murskih livad razprostiralo na mestu sedanjega kopališča, in o krasni deklici, ki je vedno mlada in lepa pila iz jezera vodo ter z njo zdravila bebežne. Ko je na begu pred krutim vitezom. S Stanavfa skočila v je-zero in v njem utonila vzraste iz jezerskih globin krasna čudežna roža. Strašna povodenj pa je nato zasula livade in odplavila jezero z ono rožo vred. Jeli Slatina Radenci bila znana že v sivi davnini? Ah. jo je Mura poplavila potem pa po sto letih zopet odkrila? AM so njeno zdravilno vodo že pffi. na Kocljevem dvorcu, ob Blatnem jezeru, za časa sv. Metoda? Ako se sprehajaš po mehkih Murskih Bivadah, ki se razprostirajo v bližini Ra-denec med šratovci tn Melovjem, najdeš v zatišju takozvano »Črno vodo«, več metrov globoko in kakih 200 m dolgo Murskemu rokavu podobno jezero, ki nikdar ne usahne. Rumen o-c ve tn e perunike in lokvanj. v veliki množini tn nenavadno velikimi cveti krase tajinstveno mirno »črno vodo« baš v dobi kopališke sezone, kot da bi gosta hotela spomniti na vedno mlado m vedno lepo deklico, njeno jezero, na njene zdravilne pijače in na ono čarobno lepo rožo. Korotansld Sokol Sokolsko društvo Borovnica priredi danes na vrtu brata Jožeta Zalaria svoj letni telovadni nastop. Ob 15. bo sprejem gostov in sprevod, ob 15.30 pa bo pričela telovadba vseh oddelkov. Sodelovala bo poštarska godba iz Ljubljane. Ker leži v neposredni bližini Borovnice znana romantična soteska Pekel z lepimi slapi, pričakuje uprava društva, da bo kraj obiskalo veliko število prijateljev sokolstva in narave. Odhod vlakov iz Ljubljane ob 6.20. 9.59 in 13.55, vrnitev v Ljubljano pa ob 18.46 in 21.39. Otvoritev letnega telovadišča v Račah. Danes ob 15. otvorijo mladi sokolski telovadci v Račah Svoje letno telovadišče, ki so ga dobili po dolgotrajnem prizadevanju. Dokažimo tej vneti mladini ob daljnem robu mesta, da znamo ceniti njena prizadevanja in posetimo prireditev, saj so zveze z vlaki najugodnejše. Najzanimivejša točka nastopa bo štafeta osmih društev, na veselici pa pečen bob na pleteni vrvi. reo sunek x noflSem v hrbet. Lazarje so s reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, stražnikom pa je prišel v roke samo eden izmed srboritih ponočnjakov, ki je malo dalje obležal pijan v jarku kraj ceste. u— Tudi tatovi imajo svojo kopalsko sezono. V šumnem prometu na nebotičniku, ki ima zlasti po prvem zmerom prav živahen obrat, je v petek zvečer postal policijski organ pozoren na 37 letnega elektrotehnika V. B. iz Ljubljane, ki je sicer brez posla, a je bil vendar precej razsipen z denarjem. Ko so moža, ki je imel že mnoeokrat opravka s kriminalom, privedli na policijo, je mirne duše izpovedal, da se je zadnjega julija kopal v Gruberjevem kanalu pri Štepanji vasi, pa je na tihem izmaknil nekemu sosedu kopalcu zlato verižico in srebrno uro s pozlačenim vencem iz odložene obleke. Ve-režico je potem nekemu neznancu pri glavnem kolodvoru prodal za 350 Din in jih polagoma zapil. Aretiranca so izročili sodišču, ura pa čaka na policiji svojega lastnika. Ta primer tatvine je policija slučajno izsledila, številni pa so. tudi primeri kraje po raznih kopališčih okrog Ljubljane, ki jih prijavljajo oškodovanci. Tako so bile pred dnevi na levem bregu Save v bližini Pustove gostilne pri Jezici ukradene nekemu učitelju iz Ljubljane sive pumparice z razno drobnjavo v žepih, blizu Murenca v Črnučah pa je neznan tat ukradel dvema učiteljskima abiturientoma iz Kranja prav tako nekaj kosov obleke in raznega drobiža. Gradac, 3. avgusta. Grada c, prijazno naselje ob romantični lahdnjd v Beli Krajini, je poznana postojanka napredne mislii, ki ima tod svoje krepke pobonnrike že izza desetletij. Nobena siiLa doslej nd mogla omajati tega zavednega in naprednega duha, ki je našel svojo trdno podlago še celo z ustanovitvijo Sokola, ki je v Gradacu bil med prvimij ki so po Bedokrajini razmahnili krila. Letos poteka 25. leto, odkar je bilo * vztrajnim delom in žrtv. J ubija Mazelleta star. ustanovljeno samostojno sokolsko društvo. Sicer je sokolska ideja že več let prej navduševala može in fante, saj so imeli skupno telovadbo in se krepili v Tyrše-vem duhu že od leta 1905., vendar so do ustanovitve samostojnega društva leta 1910 obstojali le kot podods. metliškega Sokola. Seveda je imel Julij Mazelle tudi priznane sokolske borce, ki so mu bili ob ustanovitvi v pomoč, predvsem brata dr. Rika Fuxa in inž. Karla Fuxa, ki živd zdaj v Chdoagu v Ameriki. Karlo je bil novemu društvu prvi vaditelj. Dasd je imelo društvo od vsega početka mnogo pristašev, saj je bil takorakoč ves Gradac v sokolskih vrstah, pa bi vse sokolsko delo ne bilo deležno tolikega raz- i Kočevje, avgusta. Kočevska realna gimnazija, nekdaj no- siteljiea nemške kulture in ekspanzavnosti na Kranjskem, je postala svetla nositelji-ca jugoslovenske ideje v narodno mešanih krajih. Ob strani ji stoji že 15 let društvo Dijaški dom, ki ima ab državni cesti, vodeči na Sušak, dve veliki palači z obširnimi vrtovi, igrišči, itd. tik pod vznožjem zgodovinskih tradicij polnega Fridrihštaj-na. V ta internat srednješolske mladine pošiljajo svoje sinove najugletoejše rodbine iz vse banovine. Marsikdo, ki je prišel v zavod kot 6kromen prvošolec, gaje zapustil po osmih letih kot idealov in načrtov bogat mladenič in se je pozneje na uglednem mestu javnega življenja vedno rad spominjal kočevskega dijaškega doma. Dobrodelno društvo Dijaški dom je imelo nedavno svoj običajna letni občni zbor, da poda javnosti obračun svojega dela. Iz poročila predsednika, člana banskega ©veta g. dr. Sajovica je razvidno, da je vodstvo zavoda z uspehi preteklega leta na vseh poljih svojega udejstvovanja lahko zadovoljno. Zavod je imel pod okriljem povprečno 100 gojencev, ki so plačah na hranarini in oskrbnini 516.350 Din. S tem denarjem so bili kriti vsi tekoči izdatki, za podporo mladine pa je bilo izdanih po društvenih pravilih 60.750 Din. Pribitek, vštevši donos lastne ekonomije seje porabil za ztboljšavo poslopij ter izpopolnitev živega in mrtvega materiala, pri čemur se je sodelovanje med gospodinjstvom in ekonomijo izkazalo zelo plodonosno. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. | ie | gr ustvarita | fj znanost H SARG0V H§ PROTI ZOBNEMU KAMNU = maha. da ni ustanovitelj in starosta Julij Mazelle društvu vsikdar pomagal. Za lastni dom ni bilo sredstev, zato je v svoji hiši uredil veliko dvorano za telovadnnco in v njej postavil tudi sokolski gledališki oder. V tej dvorani ima Sokol še danes telovadnico, kakor je društvu skozi vseh 25 let z malo prekinitvijo med vojno društveni starosta br. Mazelle. Poleg njega pa bodo praznovali 2>-letnico društva in članstva še mnogi, ki so danes prav tako trdne sokolske grče. kakor so bili včasi, med njimi Anton Stipa-nič. Julij Malešič, Janez Župec, Artfon Pezdir, sedanji podstarosta, Franc Piletic st. in ml., Anton Strugar, Matija Fiiak, Janez Maremčič in Jože Jakša. Jubilejna proslava, ki bo združena z okrožnim zletom vseh belokrajinskih sokolskih društev, bo imela še posebno slavnosten poudarek z razvitjem društvenega prapora, čigar posebnost je ta, da jc izdelan v pravd belokrajiinski tehniki po načrtu ravnatelja Boža Račiča. Izdelala ga je ob pomoči sester čl anne Francka K0f.1l-tova, učdteljdca s Krvavčjega vrha. Praporu bosta kumovala ban dr. Dinko Puc in ga Ada Makarjeva, soproga narodnega poslanca. Alojzij Peterlin, je razvidno, da šteje društvo 6 častnih, 7 ustanovnih in 15 rednih članov, ki plačujejo redno mesečni prispevek po 10 Din za podporo dijakov ter vodijo brez vsake nagrade vse društvene posl v prospeh mladine. Seje so se vršile vsakega 15 v mesecu in opravilo se je naravnost ogromno delo. Gospodarsko, upravno in finančno poročilo je podal upravitelj g. Miško Kajfež. V domu 6eje hranilo dnevno 120 do 125 ljudi. Hlevi so polni živine, zlasti krav mleka.ric in prašičev prvovrstne pasme. Njive in travniki sov najboljšem etanjiu, donos je zadovoljiv in društvo je pri vseh izdanih podporah aktivno in finančno uravnovešeno. Iz poročila šefa pedagogije g. prof. Kocijana, kateremu sta stala ob strani gg. prof. Stražar in šubic, je razvidno, da je defini-tivno padlo v preteklem šolskem letu le pet gojencev, ki so večinoma prišli iz drugih zavodov. Razred je izdelalo z dobrim uspehom 50, s prav dobrim 19, z odličnim pa 2 do 4 odstotka. Letošnji uspeh gojencev je 9 odstotkov boljši od lanskega. Disciplina, zdravje in uspeh učenja gojencev so bili med letom na višku. Za nadzorni odbor je poročal g. Jože Rankel ter ugotovil, da je bilo društveno poslovanje v vzornem redu. Po tem poročilu je dal občni zbor odboru 6oglasnoab-eolutorij. Potem so se člani pomenili o smernicah dela ter dali vodstvu zavoda v marsikaterem oziru koristno pobudo. Predsednik je izrekel zahvalo članom profesorskega zbora realne gimnazije, pedagoškemu vodstva zavoda ter vsem članom in podpornikom društva. Zra/c in N I VE A Slatina Radenci sredi glavne sezone Jubilej belokrajinske sokolske trdnjave Dijaški dom v Kočevju Iz Maribora a— Smrt zaslužnega moža. V Teznem pri Mariboru je premimi t častitljivi starosti 86 let g. Martin Kumerc, oče znane ga obrtniškega organizatorja g. Pranja Kumerca. Blagi rajnki je bil doma od Sv. Jurija ob južni železnici. Bil je vse dni svojega življenja mož poštenjak, kremenit nacionalen značaj in dobričina. Ob težki Izgubi žalujočim naše toplo sočutje, Zlasti Birm g. Fran ju Kumercu! a— Razdelitev nagrad fotoamaterskim razstavijalcem. v petek zvečer se je sestala žirija, v kateri so bili županja g. dr. Lipoldova, prof. Jirak M. Japelj, Makso Kane in Alfred Kralj, da določi nr grade fotoamaterskim razstavi jalcem Mariborskega tedna. Nagrade, ki jih je bilo šestnajst, so dobili po vrstnem redu: Peter Kocjančič, Fotoklub Ljubljana, Roman Va_ lea, Potoklub SPD, Maribor, Vlado Cizelj, Fotaklub, Zagreb, Branko Lus, Zagreb, Jože Kovačič, Skala, Ljubljana, Marijan Pfeifer, Fotoklub, Ljubljana, Amte Kornič, Fotoklub Ljubljana, Joško Kos, Maribor, Hrazdira Pavica, Fotoklub Ivanec, Ljubo Vidmajer, Fotoklub Zagreb, Janez Naren-Cič, Kranj, Toso Dabac, Fotoklub Zagreb, Dušan Ceh, Fotoklub Zagreb, Avgust Frajtič, Fotoklub Zagreb, dr. Ivo Frelib, Ljubljana, in Drago Simončič, Maribor. Nagrade so se odmerile z ozLrom na po-srečenost izbranega motiva in tehnično izvedbo. a_Za drogi počitniški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru se je prijavilo doslej nad 80 udeležencev, ki naj se gotovo zgla-se v nedeljo 11. t. m. od 8. do 12. ali od 15. do 19. ure na državni učiteljsiki šoli. Začetek tečaja bo v ponedeljek 12. t. m. ob 8. Učiteljstvo iz Maribora in okolice se lahko še naknadno vpiše v tečaj. MARIBORSKI TEDEN — RAZSTAVA STEKLA, PORCELANA, in KERAMIKE Oglejte si nove izložbe steklarne IVAN KOVAČIČ, MARIBOR, Slovenska ulica 10. 6938 a_ Mariborski muzej bo za časa Mariborskega tedna odprt od 8 do 12 in od 14 do 18. a_Zaključek šolskega leta na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bil izvršen včeraj na slovesen način ob prisotnosti številnih gostov. Ban&ko upravo sta zastopala sreski načelnik dr. Senekovič in načelnik kmetijskega oddelka inž. Zddanšek. Tudi narodna poslanca dr. Jančič in Janžekovič sta prisostvovala lepd slavnosti. Po govoru ravnatelja g. Priola je zapel šolski pevski »bor Ipavčevo «M©litev». Šolsko leto, 63. po vrsti, je dovršilo 27 gojencev, med njimi šes-t z odličnim uspehom. Zobozdravnica dr. med. dent. et dr. phiL BOSILJKA KRAJNOVIC se je vrnila z dopusta ter zopet redno ordinira v Mariboru, Glavni trg 23 (hiša Oset) od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. a_ Praktičen izum. Klavniški obrato. vodja g. Semenič je skonstruiral po lastnih originalnih načrtih nov, praktičen in cenen hladinik. Izum je bal od strokovnjakov ocenjen kot odličen in je tudi že prijavljen kot patent V petek zvečer je bdi komisijski pregled novega hladilnika. a— Hoda prometna nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Framu. Zdravnik g. dr. Kralj je padel s svojega motornega kolesa, s katerim se je vozil v Maribor, tako nesrečno, da si je poškodoval hrbetnico, čeljust in glavo. Nevarno ranjenega so naglo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu stanovski tovariši s primari-jem dr. Drnovškom nudili vso pomoč. Njegovo stanje je zelo resno. a— Vseh 174.000 dinarjev, ob katere je prišel ob priliki vloma v Očeslavcih trgovec Herman Josip, je sedaj najdenih. Kar ikor smo že poročali, je žniderič pokazal mesto, kjer je bilo skritih 100.000 dinarjev, ostala dva vlomilca Mlinarič in Grah pa sta sedaj izdala mesto, kjer je bilo skritih še ostalih 74.000 dinarjev, tako da je 3 tem prišel trgovec Herman do vsega svojega denarja a— Skladišče za kosti ▼ Stražunskem gozdu. K zadevni notici v včerajšnji številki pripominjamo, da je pobreška občinska komisija odklonila dovoljenje za postavitev omenjenega skladišča, to pa radi smradu in nadležnih muh, ki imajo po takšnih skladiščih svoj eldorado. a— Pretep. V Nunski grapi se je dninar Franc Koroša za šalo ruval z nekimi fanti in ga je pri tem nekdo po naključju talko sunil, da je padel in si zlomil levo nogo. — V neki gostilni v Melincih so se spopadli fantje in je ranjen z nožem obležal posestnikov sin Štefan Balažič, ki je v veliki nevarnosti. Iz Celja e_ Hraniiniška razstava. Na obrtni razstavi razstavijo samoupravne hranilnice dTavske banovine statistične podatke o razvoju svodih zavodov, kakor tudi materi-jal reklame za varčevanje pri nas in pri drugih narodih. Razstavo v Celju je priredila Hranilnica dravske banovine v Celju, ki je bila ustanovljena že leta 1889. kot Jiužnoštajerska hranilnica z jamstvom petih 6loven moštvo, ki je zmagalo s 7:3 (4:2). Zanimivo Je, da je vseh sedem golov za Madžare zabil isti igralec Neoneth. V plavalnih disciplinah so bili doseženi tile rezultati: 200 m prsno: Schvarz CN) 2:48, 100 m prsno: Csik (M) 58.8, 300 m prosto: Grose OM) 5:0«. 4x 200 prosto: Madžarska 9:14.8 (nor državni refitord), 100 m hrbtno: Schlauch (N) 1:11.8, 1500 m prosto: Free-se (N) 20:59.8, Končno stanje točk Je bilo 23:21 za Madžare. Radi® Nedelja 4. avgusta. Ljubljana 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko). — 8: Cas, poročila. — 8.15: Citraški tercet Vesna. _ 9: Versko predavanje (p. Regalat Cebulj), — 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10: Veseli zvoki za vesele ljudi (Radio orkester). — 11: Rezervirano za prenos otvoritve obrtne razstave v št. Vidu. — 16: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah. — 16.15: Ženska ura: Kako se pripravi kmetsko dekle za službo v meščanski hiši (ga. Petri-čeva). — 16.30: Zapojmo, zaplešimo (sestet balalajk, Radio orkester in plošče). — 19.30: Nac. ura. — 20: Cas, poročila, obvestila. — 20.20: Griegov večer. Sodelujejo: prof. Lida Vedralova (sopran), prof. M. Lipovšek (klavir), Radio orkester in plošče. — 22: Cas, poročila. _ 22.15: Zabaven spored za našo vas. Beograd 16: Ples. — 20: Narodne pesmi. — 22.20: Orkester. _ 23.06: Ples — Zagreb 12: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. _21.15: Klavirski koncert — 22.15: Kvartet mandolin. — Praga 2010: Orkestralen koncert. — 21.05: Operna glasba. — 21.35: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20.10: Simfoničen koncert — 21: Zvočne slike. — 22.20: Vojaška godba__Dunaj 11.30: Simfoničen koncert. — 17.06: Ples. — 19: Klavirske skladbe. — 19.45: Orkester. — 20.40: Mandoline. — 22.50: Vojaška godba. _ 24: Ciganska kapela. — Berlin 20: Iz Stuttgarta. — 21.30: Beethovnov koncert — 24: Vesele melodije. — Mnenehen 20: Pester program. _ 22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Iz Muenchna. _ 24: Nočni koncert 6976 Naznanjamo, da je po težki bolezni preminul gospod &an(cc Grašefe posestnik in trgovec ter bivši dolgoletni podžupan, član oprave Mestne hranilnice Itd. Pogreb bo dne 4. avgusta ob pol 4. uri iz hiše žalosti, Mesto 44, na pokopališče v Žalah. Ohranimo mu časten spomin. Kamnik, dne 3. avgusta 1935. Uprava občine KAMNIK. Hh Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je gospod •Jknton Stare graščak in posestnik, častni občan trga Mengeš previden s tolažili svete vere v 93. letu starosti mirno v Gospodu preminul. Pogreb bo v Mengšu v ponedeljek 5. t. m. ob 10. nri dopoldne. V Mengša, dne 3. avgusta 1935. ŽALUJOČI OSTALL 6980 Kraljestvo mode Lepe, preproste obleke Mnoge žene povsem neupravičeno podcenjujejo važnost skromne vsakdanje obleke, dasira-voo je vsakdanja obleka tista, ki jo največ nosijo ki bi že zato morale skrbeti, da se jim kar najboljše poda. Seveda pa aaopet m tako lahko ustvariti iz vsakdanje obleke nekaj posebnega, zlasti ker morata {»ti kroj in tvorivo preprosta. Vsiljivo učinkujoča vsakdanja obleka namreč na vsako-fptr napravi izredno mučen vtis in ne priča o originalnosti nosi tel jice, temveč le o njeni inodni nevednosti. Predvsem mon moderna vsakdanja cfcle-Ika mdostitl d vem pogojem: bki mora dobro pralna, razen tega pa mora nudili vso jprostaot gibanj«, da ms me ovira pri delu lin jhi boji. Preprosta obleka roooa skromno oSnko-i^eti, s tran pe ie ni rečeno, da se motamo ipd izberi tvoriva omejiti na mrtve in roetfle bone. Letos so irve barve jako priljubljene, inajboij pa cerri moda razne rumene in »©• lene teme ter lepo, makovo rdečo barvo. Vroča poletna dnevi ne dopuščajo korapli-(Sfcradh krojev, kajti v tem času si vsaka fanefca želi obleke, ki jo hitro sleče in oble-6©, ne da bi »e ji bilo treba močiti t raznimi nepotrebnimi preponami. Pri vseh preprostih oblekah, ki jih najdete na naši skici, smo se ozirali na to potrebo in upamo, da pmo tako ugocEB vsem našim črt&teljioom. Najnovejša moda priporoča razna platnena tvoriva, pred vsem pa vrečasta platna iz Jttte, ki jih ženske tako rade nosijo, ker so srečna in lepo padejo. Grobemu tkivu tega tvoriva odgovarja preprost, pregleden kroj. fe ga še podčrtajo široko prešiti robovi. Tako je izdelana obleka na naši prvi elrici, ki ima poševno razdeljen život in rokav« v obliki malega kepa (1. skica). Vzorčasta tvoriva so ie sama po sebi tako učinkovita, da zadostuje, če jih preprosto ukrojimo. Zato je naša druga obleka povsem gladka in enostavna. Temen pas iz jelen jega usnja še poudari izrazitost temnega vzorca obleke. Zaradi kontrasta predlagamo k tej obleki povsem svetlo, kratko jopico, ki je po najnovejši modi ohlapno ukrojena ter ima kratke, široke rokave (2. skica). Tudi surova svila je jako priljubljeno tvorivo za pralne vsakdanje obleke. Moda )o prinaša v naravni barvi aM v lepih, modernih tonih. Seveda je tudi tukaj pogoj enostaven kroj, ki ga poživimo s prešitimi gubami na krilu, životu pa damo obliko prešitega kazalca s kratkimi, rvončastimš sokavi (3. skica). Kar smo povedali o vzorčastih tvorivih, velja seveda tudi za progaste tkanine. Tudi tukaj bi bilo vsako okrasje odveč. Progasta obleka na naši skici je torej povsem gladko ukrojena. Na životu opazimo prsni žep, ukrojen v različnih smereh progastega vzorca. Posebno osvežujoče učinkuje svetla garnitura iz pikeja, ki sestoji iz ovratnika s ši- rokimi reverji, gladkih manšet in srednje širokega pasu (zadnja skica). Preproste in diskretne, kakor vse te obleke, so tudi ostale podrobnosti, ki izpopolnjujejo opremo elegantne žene: klobuki, torbice, čevlji in rokavice. Najmanjše pretiravanje bi škodilo ugodnemu celotnemu vtisu 1 Ne samo v mestu, tudi v kopališču spada med nejnovejSa te oajbot) _ kopaHščna pokrivala. Zaradi svoje ikoke oblike nam uspešno nadomesti sončnik, izdelamo pa ga iz platna ali iz grobe slame. Koničasto oglavje često okrasimo t učinkovitim vezenjem. do£im ostanejo široki okrajci gladki Naša skica predočuje siaro-ski klobuk, poŠt z barvastimi sidri, ki se ponavljajo na obleki. Zdravniška posvetovalnica i. k- Split. Povečana fca trda vranica je trajna posledica te bolezni ne glede na to, ah je bolezen sama izletana ali nRotlauf« je šen. To je dolgo stori ja. Na kratko je stvar sledeča: Na koži imate normalno vse polno bolezenskih klic. Dokler je koža zdrava in odporna, klice ne morejo razviti svojega škodljivega dejstva. Ce pa se koža rani, pa naj si bo to še tako majhna razpoka, tedaj pride nosimo moderni kep, ki je v letošnji sezoni osvojil vsa ženska srca. Seveda pa se od svojih mestnih tovarišev razlikujejo kopa-liščni kepa tako, da so izdelani iz večbarvnega rožastega froteja. Ker je tako tvorivo že samo po sebi dovolj učinkovito, se od-povemo slehernemu okrasju in opremimo kep le z dvema prerezoma za roke, da nam dolgo ogrinjalo ne zdrkne z ramen. Siamski klobuk v gotovih okoliščninah do svojvrstnega vnetja kože, ki ga imenujejo šen. Koža pordi, peče, zateka ob visoki temparaturi. Vnetje ostane omejeno ali pa se razširi po okolici. V posebno težkih primerih po vsem telesu. Bolezen je nevarna in zelo nalezljiva. Nevarna pred vsem je radi tega, ker trpe posebno ledvice. V septičnih primerih pa najdemo spremembe v vseh notranjih organih. Povzročitelji te bolezni so koki. Bolnik, ki je obolel za šenom, se mora izolirati, da ne okuži še drugih. Spada brezpogojno v zdravniško oskrbo, čim preje tem bolje. Najboljše sredstvo proti šenu je, da se ga očuvamo; to pa na ta način, da si majhne razpoke jodiramo, večje rane pa izperemo z raz-stopino hipermangana ali vodikovega prekisa. Rano povijemo v sterilno gazo, da preprečimo dostop umazaniji, v katerih so klice. Kožo tudi zdravo večkrat umivamo (t. j. kopljeno), da jo ohranimo kolikor mogoče čisto svežo in zdravo, ker le taka je odporna proti boleznim. K. M. O prhljaju smo zadnje čase že večkrat pisali. To je kužna bolezen svoje vrste, kateri pa ni kriva voda. Gre za spremembo v stvarjanju roženih stanic. Zdravljenje je dolgotrajno. Zahteva mnogo potrpežljivosti in vztrajnosti. Sicer začno lasje izpadati in pojavi se tako imenovana pleša. Važno je redno umivanje glave z temeljito mprnitL, da ee ostrani Najbolje je, če primešate vodi baraka. Zadostno bo pranje glave enkrat na teden do 14 dni. Poteg tega je potrebna uporaba sredstev, ki odstranuje luskine in kojih udejstvovanje je usmerjeno proti tej boSezni. To je pred vsem sa- lirilova kislina in žveplov precipitat. (Salici-jova kisline 25, žveplovega precipitata 50.0, vazetine 50.0, mazi]o) v obliki mazila. V prometu so tudi različni patentirani preparati kot Suifoform in drugi. S tem mazilom st masirajte lasišče tako, da si delate prečo za prečo in z mazilom masirate lasišče. Poleg tega morete uporabiti tudi kolonsko vodo, ki itak povečini vsebujejo Resarcin, saMcdiovo kislino, ol Rusci, kar vse učinkuje v zgoraj omenjenem smislu. Dobro de tudi obsevanje lasišča z višinskim soncem tako da obsevate za prečo. Vseno je, za kateri preparat se odločite, glavno je, da delate vztrajno. ŠAH Danes se vrši v Ljubljani redna letna Sla/vma skupščina Jugoslovenskega šahovskega saveza. Na dnevnem redu bo imela mnogo važnih vprašanj in se bodo na njej i zbrali delegati šahovskih klubov iz vse dr- | zave. Predsedoval ji bo osebno, predsednik saveza g. Stevan Cirič. Jutri se začne jugoslovenski amaterski turnir, ki ga prireja pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske šahovske zveze. Turnir bo prav impozantna prireditev, saj bo imej kar 24 udeležencev. Drugače imajo naši amaterski turnrrjli navadno po 16 do 18 udeležencev,- za Ljubljano pa je moral savez, kakor že 1.1926, napraviti izjemo radi izredno velikega števila dobrih igralcev iz Dravske banovine. Turnir bo •imel dva predturnirja s po 12 igralci, finale pa bodo igrali po trije zmagovalci iz vsake skupine. Gotovo je, da bodo tudi po moči, ne samo po številu, na turnirju do-iminirali slovenski igralci. Visoki favorit turnirja je vsekakor Milan Vidmar ml., ki najibrž ne bo imel mnogo konkurentov za osvojitev prvega mesta in s tem naslov nacionalnega mojstra. Poleg njega igra še sledečih 9 Slovencev: Sorti, Sikošek, J. Gabrovšek, C. Vidmar, Preinfalk, Šiška, MaTek, Hren, Longer. Vsi imajo izglede na dobre uspehe. Izmed ostalih udeležencev sta najresnejša tekmeca Rus Matvejev iz Zemuna in pa Zagrebčan Avirovič, v kolikor mu bodo pomagale izkušnje iz beograjskega mojstrskega turnirja, kjer se mu osvojitev mojstrske tretine ni posrečila. Nadalje igrajo: Nikolič, R. Savič (oba Beograd), Grenča.rski, Savič, Licuil, šubarič (vsi Zagreb), Carev (Somibor), Jonke (Karlova«), Nagymelikuti (Senta), HerbatinCB. Topola), Berič (Knin) inTrtak (STbica). Listo udeležencev je sestavil odbor Jug. šah. 6aveza v Zagrebu. Olsimpijade v Varšavi se končnoveljav- ho udeleži 21 državnih reprezentanc, med njimi tudi jugoslovanska. Olimpijada ee začne dne 16. t. m. in se zaključi 31. t m. * V teku julija seje vršilo razen jugoslo-venskega še več drugih nacionalnih turnirjev. Cehoslovaki so priredili vLuhačovicah trening — turnir za izbiro svojega olim-p Vkega moštva. Zmagal je Opočensky s 5 (iz 7.) 2. — 4. mesto dele dr. Fazekuš, Pelikan in Rejfiž s 4. Slede Foltys, ing. 01exa, Zinner 3, Rohaček 1. Na podlagi rezultata gredo v Varšavo Qpočensky, Pe'ikan in Rejfiž, poleg njih na prvih deskah še Flohr in dr Tregbal. V Tatatovarošu se je vršil madžarski nacionalni turnir, ki so se ga kot g jstje udeležili tudi Becker in Miiller (Avstrija), Sac-cond (Italija) in Snosko-Borowski iz Pariza. Turnir se je končal z ogromno senzacijo. Zmagal je namreč 18-letni mojster Lajoš Szabo, ki je ves čas sigurno vodil in vse važnejše konkurente sigurno porazil. Dosegel je 13 točk iz 17 možnih. S Szabom se je najbrž pojavila nova šahovska zvezda. 2. in 3. mesto delita mladi Madžar Griinfeld-Gereben in Becker z 12 in pol. Četrti šele je z 11 L. Steiner, ki ni bil v formi. 5. — 6. sta Havasi in Sacconi z 10 in pol. Za Sacoo-nija je to vsekako uspeh. Sedmi je Kluger z 10. Slede Miiller in Korody 8, Merenyi, Lovas, Snosko-Borovvski, Szdgeti in Sterk s 6 in pol itd Miiller, zlasti pa Snosko-Borovvski sta se torej slabo plasirala. V Yarmouthu se je bil odigral angle§ki šampijonat. Zmagal je Winter z 81/* iz 11. Drugi je dosedanji prvak Thomas, ki je izgubil 2 partiji. Istočasno se je vršil v Yar-mouthu še mednarodni mešani turnir, v katerem je sigurno zmagal mladi Američan Reshew9ky z 10 iz 11. Presenečenje pa sta pripravila nemški novinar dr. Seitz, ki je SVILO VSEBUJE Josip Van dot: Jozej se je ubil Imel je ljubico. Tam v zelenem Koro« tanu jo je imel in jo je ljubil trikrat pet mesecev. Solnce mu je sijalo in zvezde so se mu smehljale, ker je imel tako le* po ljubico. No, Jozej je bil preveč sre« čen in se je prevzel v svoji sreči m se je menda pregrešil v svojem napuhu. Zakaj še tisto poletje je vzel ljubi Bog njegovo Mojco k sebi. Kar nenadno jo je vzel. Črne oblake je razpregel po ne* bu, bliske je utiinjal iz oblakov in je vrgel strelo ravno na drevo, ki je pod njim vedrila Mojca. In Mojca se je zgrudila v zeleno travico, dušica j' je vzfrfotala proti nebesom, in Jozej je bil brez ljubic-j. bre/ lepe svoje ljub;ce. In potem so govorili, da se je zaradi tega Jozeju zbledlo v mladi glavi Sfra« bove je videl oonoči; po hiši so se pla« 2ii; sredi teo e. plesali so zunaj pod .ni? lim nebom, in jokalo in klicalo je okrog Jozeja: »Pomagaj, Jozej, za boži j voljo pomagaj!« Glas pa je bil podoben glasu ranjke Mojce. Pa je grizlo in peklo Jozeja v nesrečnem srcu in v glavi mu je bilo tako čudno in prazno. Na Mojcin grob je hodil v tihih očeh in jo je rotil in prosil: »O, nikar, Mojca! Počivaj lepo v miru v tem grobu. Saj si bila brez greha Mojca! Lepo te prosim, Mojca! Ali slišiš?« Ali Jozejeve besede in prošnje so bile zaman. Spet so zaplesali čudni strahovi okrog njega in so se plazili, plazili ne« slišno mimo njega In je spet klicalo in prosilo iz črne teme: »Pomagaj, Jozej! Za božjo voljo, pomagaj!« Jozej je zdvojil v svoji duši in bežal, bežal. Za pet svetih maš je dal, a tudi svete maše niso pomagale in niso od« gnale nočnih strahov. Zato pa je po« begnil iz zelenega Korotana in si je do« bil v zagorski vasi službo občinskega pastirja. Visoko na planini je pasel ži« vino, živel je z njo kakor bratec in bilo mu ni mar ljudi. V samotni koči je spal na trdem pogradu in je prisluškoval in čakal strahov. A glej — strahov ni bilo od nikoder. Črna noč je mehčala širom okrog in čulo se je samo zamolklo šu« menje gorskih voda, padajočih z viso* kih skal. »Glej, izgrešili so strahovi mojo sled,« se je razveselil Jozej in se je kri* žal neprestano. »Po svetu me iščejo, pa niti ne vedo, da sem se skril na pla* nino... Oj, hvala ti, ljubi Bog, in tvoje ime bodi češčeno!« Mesec dni se je veselil Jozej na pla« nini in se je škodoželjno posmehoval strahovom, ker se jim je skril tako pretkano. Že je zažvižgal tu pa tam pol« glasno in trikrat je celo za vriskal tam gori pod belimi skalami. A vendar v no« čeh ni mogel spati. Nemirno se je pre« vračal po trdem pogradu in bilo mu je dolgčas. Nazadnje si je pa še celo želel strahov, da bi plesali okrog njega in se plazili nevidno in skrivnostno. In bi kli« cal spet tisti glas, tisti sladki, mili glas, ki je govorila z njim ranjka Mojca: »Pomagaj, Jozej! Za božjo voljo, po« magaj!« Jozej je planil s pograda. Dušo mu je stisnilo divje hrepenenje po nesrečni Mojci. Zaječal je bolestno in je s pe« strni zatisnil boleča senca. Strmel je v črno temo in ustne so mu ponavljale nehote Mojcino ime in so jo klicale iz samotnega, daljnega groba. »Mojca, o Mojca! Ali me ne slišiš? Pridi spet in povej strahovom, da se skrivam tu na planini... Le naj pri« dejo spet in naj me strašijo. Samo, da slišim spet tvoj glas... Pridi, Mojca, in privedi strahove nazaj. Hudo mi je v svilnatem milu kot aktivni material ta ni zato koži škodljivo. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh droge-rijah, lekarnah in parfumerijah. in dolg čas... Ali slišiš, Mojca?« Strahov ni bilo od nikoder. Zvezde so bledele nad zagorskim svetom in v jutrnjem mraku so se pričeli svetlikati beli snežniki nad zeleno planino. A Jozej je še vedno stal sredi koče in je vpil in klical Mojco in strahove, ki so bili izgubili sled za njim. Predramilo ga je šele solnce, ki je pogledalo izza škr« bastega Snežnika in je razlilo deset ru* menih žarkov skozi nizko okence v sa« motno pastirsko kočo... V tihih nočeh so slišali ljudje v do® lini, kako je vpil pastir Jozej na pla* nini. Prav razločno ga je bilo slišati, kako je klical strahove iz črne noči. Pa so ljudje zmigavali z rameni in so raa« j ali z glavami; »Znorel je... Saj smo že prej vedeli, da ni pri pravi pameti. Je* seni ga pa odstavimo. Kaj hočemo z no« rim pastirjem? Živino nam pogubi. Ži* vina je več vredna kakor Jozejeva pa« met...« A tisto noč je utihnil Jozej kar ne* nadno. Do polnoči je rjovel v koči in je klical strahove. A o polnoči je umolk« nil. Zakaj sredi teme se je posvetilo trenutno nekaj belega. Šinilo je mimo njega in je zašepetalo: »Jozej, Jozej, kaj delaš? Tudi tvoj čas je prišel,.^. z 8»/i zasedel drugo mesto, in gdč. Men-dikovia, ki je s 7 točkami tretja. Slede Belgijec Conde in Nemec Fajarowitz 6 Du-najčan Klein 5'/i, gdč. Graf, \Vood 5, But-ober, Prins 4, Ivanoff 2Vt, Kitto l1/«. Na tem turnirju je bila igrana tudi naslednja partija: Grunfeldova obramba. Beli: Reshewsky. Črni: Prins. 1) d2—d4 Sg8—f6 , 2) c2—c4 g7—g6 3) Sbl—c3 d7—d5 4) Lcl—g5 Ta poteza, ki jo je uvedel švedski mojster Lun din, je veljala nekaj časa kot ovr-ženje Griinfeldove obrambe. 4) Sf6—e4 Menda edino. 5) Sc3 : e4 d5 : e4 6) Ddl—d2 Tudi to spada še v Lundinov sistem. 6) Sb8—c6 Črni poskusi proti igri belega novo, zelo zanimivo varijanto, ki pa se le ne obnese. Bolje je bilo zato c7—c5 in Lg7, kar vodi do približno enake igre za črnega. 7) e2—e3 h7—h6 8) Lg5—h4 g6—g5 Črni se ne briga za slabitev svojih kmetov, samo da izvede intendiraira prodor e7—e5. 9) Lh4—g3 e7—e5 Toda proti grožnji Lb4 in ed4 : ima beli dovolj enostavno parado: 10) 0-0—0 Lf8—g7 Črni se mora torej končno le zateči k mirni igri. Bolje pa je bilo najprej ed4 : in nato šele Lg7. 11) d4—d5 Sc6—e7 12) f2—f3 Lc8—f5 -13) f3 : e4 Lf5 : e4 14) Lfl—d3 Le4 : <*3 15) Dd2 : d3 f7—f5 Potrebno, ker bi sicer e4 za vedno ©mrtvilo črne kmete. 16) e3—e4 Dd8—d7 Na fl, 17) Lf2 bi beli pač s svojim prodorom c4—c5 prišel preje, imel pa bi še prednost, da bi bila pozicija potem zaprta in kmet d5 hranjen s kmetom e4. 17) Sgl—e2 c7—c5 Črni hoče c4—c5 na vsak način preprečiti in raje napravi belemu silnega prostega kmeta na d5. 18) e4 : f5 Se7 : f5 19) Th—fl Th8—f8 20) 3z2—c3 o—o-o 21) Tdl—el Td8—e8 22) Sc3—b51 Grozd Tf5 :, Df5 : in nato Sd6+ ter tako izsiLi zamenjavo črnega skakača za lovca. 22)..........Sf5 : g3 23) I>d3:g3 Beli je za končnico sedaj v jasni prednosti. Poleg prostega kmeta na d5 mu še skakač kontrolira bela polja, med tem ko je črni lovec slab, ker mu lastni kmetje, ka stoje na črnih poljih, jemljejo akcijsko možnost. 23)..........Tf8 : f 1? Po tej napaki črni hitro izgubi. Pravilno je bilo a6. 24) Tel : fl a7—a6 25) Tfl—f7! Predčasna zamenjava v 23. potezi je omogočila ta udar. 25)..........Te^-e7 Edino. 26) Tf7 : e7 Dd7 : e7 27) Dg3—g4+ KcS—d3 Ne gre Dd7, radi 28) Sd6+, Dd7: in Sb7:. 28) Sb5—c3 De7—f6 29) Kcl—c2 Df6—f2+ 30) Kc2—b3 h6—h5 Radi grožnje De6 črni nekoliko prehitro obupa. Končnica pa je bila zanj res na vsak način izgubljena. 31) Dg4:g5+ Lg7—f6 32) Dg5—g8+ Kd8—c7 33) d5—d6+! Kc7—b6 34) d6—d7 črni se vda. Vasja Pire. Zato pa tiho Jozej! Saj te čakam. Jo« zej, v črnem grobu te čakam ...« »Mojca!« je zavpil Jozej in je skočil naprej, da bi zgrabil tisto belo, ki se je umikalo proti oknu in je v trenutku izginilo in utonilo med mesečevimi žarki, ki so se igrali ob nizkem oken« cu. Jozej je zdrvel vun na planino, iskal je ob grmovju in je jokal in ponavljal kakor otrok samo eno besedico: »Moj« ca! Prišla si... spet si prišla, Mojca ...« Tri dni in tri noči niso slišali v dolmi ljudje Jozejevega glasu. Pa se jim je zdelo čudno in so šli gledat na planino. A Jozeja niso našli nikjer. Pet dni so ga iskali in so ga našli naposled v črnem prepadu. Z razbito glavo je ležal na trdi skali in je stiskal z levico krčevito k sebi belo, mrtvo jagnje. Na strmi pečini je zaskočilo jagnje. Jozej je šel, da ga reši. A steza je bila prenevarna. Jozej je pograbil jagnje in ni videl smrti in nevarnost okrog sebe In z jagnjetom v naročju je nastopil ti« sto pot, ki ga je edina privedla do Moj« ce. A na tisti poti ni nobene nevarnosti več. Saj je posuta samo z rožami srčne ljubezni in je brez trniev in kamenja, in po tisti poti nas vodijo samo ljube« če, tihe roke. Oživljanje utopljencev Nova metoda: injekcija krvi namestu umetnega dihanja Pri utopljencih smrt ne nastopi v prvi vrsti zavoljo utopitve same, temveč zavoljo zadušitve. Najprvo nastane neka vrsta navidezne smrti, ki jo povzroča to, da kri, ki je napolnjena z oglikovo kislino, uspava centre srčnega utripa in dihanja. Razlikovati moramo nadalje dve vrsti te navidezne smrti, s posinitvijo in pobleditvi-jo. Za prvi način, ki ga opažamo v 85 odst. ▼seh primerov, je karakteristično, da so vse žile privodnice naravnost nabite s krvjo, odvodnice pa prazne, pri drugi vrsti smrti (15 odstotkov) niso samo odvodnice prazne, temveč tudi večina privodnic. V obeh primerih pa je pretežni del krvi v trebušnem prostoru, levi arterialni srčni prekat je prazen, kaT povzroča nezavest, ki jo ojači še strah pred vodo. Da je tudi poln želodec kriv nesreč v vodi, je dovolj znano, manj znano pa je to, da je pravi vzrok tukaj prebava, ki zbere kri predvsem v žilju spodnjega telesa in jo odteguje možganom ter levi polovici telesa. Tako nastane občutek oslabelosti kakor pred omedlevioo, vdihavanje je globlje nego izdi-havanje, pljuča se napolnijo z zrakom, ki je zavoljo slabotnejšega izdihavanja poln ogli- kove kisline. Zadušitve tedaj ni kriva voda, temveč nesmotrno dihanje. Voda, ki jo utapljajoče se osebe popijejo včasi velike količine, ne pride v pljuča, temveč v želodec in črevesje, te velike količine vode pa imajo spet enak vpliv na krvni obtok kakor obed pred vodno kopeljo. Na natančnem upoštevanju vseh teh dejstev je sedaj prof. E. Sehrt zgradil svojo metodo pravilnega oživljanja utopljencev. Ponesrečenec vdrži pomanjkanje kisika lahko 15 do 20 minut, zato je treba v tem času izvesti strokovno umetno dihanje.. Pri tem je priporočljivo, da uporabimo kisik namestu navadnega zraka, ker kisik prej nasiti kri. Najvažnejše pa je, da spravimo kri čim prej v obtok, da napolnimo arterije umetno z dobro krvjo in spravimo pokvarjeno kri iz privodnic. V to svrho puščamo kri iz kake vene na roki ali celo naravnost iz srca. Pri navidezni smrti s pobleditvijo je to puščanje krvi nepotrebno. Ce je v bližini kakšna bolnišnica, se ponesrečencu odvzeta kri lahko s Cottovo brizgalko nasiti s kisikom in spet vbrizgne. V najtežjih primerih se ta kri vbrizgne naravnost v arterije, ki jo odvedejo v možgane. Voda po sadju Trdovratno naziranje brez teoretične utemeljitve Do danes se je ohranilo naziranje, da voda po sadju silno škoduje. Težke črevesne bolezni, ki so večkrat nastale _ baje v zvezi s to dietno napako — so to naziranje podpihovale. Tudi mnogi zdravniki so prepričani, da obstoje takšne zveze med boleznimi ln pitjem vode po sadju. Vsak izmed nas pa se bo spomnil iz svojih otroških in poznejših let, da je dostikrat pil vodo po sadja in da mu to prav nič ni škodilo. To vprašanje je sploh težko rešiti. Če bi imeli kakšen statistični material, ki bi nam povedal, da-li se pojavljajo obolenja prav tako pogosto po golem zauživanju sadja kakor po kombiniranem zauživanju sadja in vode, bi imeli kmahi točen odgovor. Statistik pa ni in tako nam ostane le nekaj sla b« izkušnje in začudeno vprašanje, kako naj bi voda v takšni zvezi prav za prav škodovala, ko sestoji sadje samo vendarle večinoma iz vode. Zdi se, da smo sedaj že ob rešitvi tega vprašanja. V zadnjem času so namreč sistematično raziskali celo vrsto primerov težkih primerov težkih drisk, ki so nastale za pitjem vode po sadju. In v vseh teh primerih — šlo je samo za otroke — so odkrili bacile griže kot povzročitelje bolezni. Voda tedaj prav gotovo ni bila ničesar kriva. Kar se je pokazalo v teh primerih, velja bržkone splošno. Na sadju je, kakor znano, prav po-gostoma mnogo nevarnih bacilov in zato bi bilo potrebnejše, da bi ga olupili ali z vročo vodo oparili, preden se ga lotimo, nego da vzdržujemo trdovratno naziranje, da nam voda škoduje. Palača gladu Sanatorfj, ki ga vodi brezposelni Inženjer V iJffitort Londona je sanattoiuj, ki je zelo jprfljttbtjen med zgornjimi desetimi tiso. 49 ihmrtrurMke družbe in M ga splošno ime-znjejo »palačo gdadn«. Vodja mu ni kak-fcn zdravnik, temveč neki inženjer, ki se j}b nedavno tega vsazfl še precej ubožen iz Afrika. Tam ni mogel dobiti nobe-defta ki je spoznal učinke stradanja na testnem telesu. Opazil pa je, da glad »Jtatja ne Škoduje — seveda do neke me- XSo m Ja mi, Je začel med svojimi znanci tn prijatelji delati propagando za Jo adravflno metodo, ki obstoji v glav- nem iz stradanja. Njegovi pacienti ne dobe cele tedne nič drugega nego pomaranče, limone in prepečenec. To je seveda dobro zdravilo za tiste, ki se nagibajo k debelosti in ni čudno, da se potem njegovi pacienti rekrutirajo iz vrst bogatašev in odlični kov. Zdravljenje po tej metodi bi človek sicer lahko mirno in brez posebnih stroškov opravljal tudi doma, če bi jih stvar ne stala kup denarja. Tako si je mož v kratkem času s stradanjem — drugih zaslužil neko. iiko deset tisoč funtov. Po dobri reklami dobra poroka Poročal! smo o ameriški plesalki Joani "Waraerjevi, ki so jo pariški sodniki obsodili na 50 fr. globe, ker je nastopala v variete-Jih v Evinem kostimu. Proces je bil izvrstna reklama zanjo, ker je prejela nešteto ponudb za angažman s strani plesnih podjetij iiz vsega sveta, poleg tega pa gore ženit-nfh ponudb. Odločila se je, da se z enim teh svojih občudovalcev poroči. Njegovega imena noče izdati, povedala pa je to, da je bogat Francoz, ki ima v Mehiki ogromne plantaže, fa da se poroči ž n jim po enem letu, ko os-lavi plesno kariera Konji Izginejo iz angleških mest Brirtski prometni minister je izdal odredbo, po kateri bodo konjske vprege polagoma izginile z ulic angleških velemest. Lastniki teh vpreg dobe možnost, da presed-Ijajo k motornim vozovom. Istočasno je prometno ministrstvo v milijonih izvodov izdalo nov prometni in cestni red, ki ga dobe v vsako hišo. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Poleg tega lahko uporabimo dražflna sredstva, kakor koramin, ki ga eventualno spravimo naravnost v srce Kot dražilen pripomoček se da uporabiti tudi razširitev zapiralne mišice mastnega črevesa. Infuzija s kuhinjsko soljo ali grozdnim sladkorjem niso umestne, ker je desna stran srca itak prepolna. Z vsemi temi pripomočki je mogoče rešiti marsikaterega utopljenca, ki bi bil drugače izgubljen. Proti kobilicam Končno so menda le našli pravo pomoč zoper kobilično nevarnost. V dihalih kobilic živi mikroorganizem z znanstvenim imenom »mapligameba locustae«. V štirinajstih dneh uniči tudi najkrepkejšo skakačico, ki pa je med tem tudi že okužila svoj rod. Odkri-telj tega mikroorganizma, neki profesor ameriškega vseučilišča v Jovvi, ga hoče sedaj gojiti na debelo in potem brizgati na roje kobilic. Stvar sicer ni tako enostavna: prvič žre jo tudi okužene kobilic 14 dni kakor zdrave in napravijo v tem času neprecenljivo škodo: drugič je kaj težko povedati, kje se bo kakšen roj pojavil, a če v ogroženem kraju nimajo brizgaln s povzročiteljem kobilične kuge pri roki, potem je pač vsak trud zaman. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, splošno in spolno slabost, zdravi z uspehom nage najkrepkejše prirodno ogljikovo-mine-neralno kopališče SLATINA RADENCI Zdravljenje s kopanjem in pitjem slovite Radenske na samih vrelcih. Idealen odmor za telesne in duševne delavce Kri mora biti »plemensko čista" Pred časom je šel skozi tisk dovtip o nekem Berlinčanu, na katerem so morali izvršiti krvno transfuzijo. Pozneje so dognali, da je bil darovalec krvi Zid. »9trašno«! je vzkliknil Berlinčan, »sedaj imam v žilah židovsko kri! Ali sedaj nisem več Arijec? — »Nikar se ne razburjajte.« je dejal zdravnik. »Mož se je boril na fronti«. To je dovtip, toda problem, ki je v njem dela današnjim režimskim Nemcem po vsej priliki v resnici mnogo preglavice. Iz Lip-skega namreč poročajo, da je izdalo vodstvo tamošnje glavne bolnišnice odredbo, po kateri v bodoče krvne transfuzije ne bodo mogoče, če bi bil darovalec krvi zločinec ali nearijec . . . Ameriška kopalna moda Prha in bolezni Dokler je bolnik v živčno razdraženem stanju, ni dobro, da prične vodno zdravljenje s prhami. Polovične kopeli inobkiadki so tu bolj priporočljivi. Prhe so umestne le za takšne živčno bolne osebe, ki so se pomirile ali ki so oslabele in izčrpane, ne da bi bile istočasno razdražene. Za bolezni krvnega obtoka se prhe v splošnem ne uporabljajo, vendar so na Francoskem za znižanje krvnega pritiska pri poapnjenju žil v rabi pahljačaste prhe z majhnim pritiskom in v mlačni temperaturi. Kratke, mrzle pahljačaste prhe na prsi olajšajo kašlj&nje. Prhe v curkih in sicer na podplate odvajajo kri iz možganov in so torej priporočljive zoper glavobol in krvni pritisk v glavo.. Za migreno je priporočiti izmenja joče se pahljačaste in pod-platne prhe, ki jih vzamemo tudi izmenoma vroče in mrzle. Zanimive številke So gramofonske plošče, ki oddajajo svoj posnetek lahko po 50 minut. Pripravne so posebno za prenos dolgih govorov in predavanj. Samica moskita izleže 2-krat na leto po 20 do 30 jajc. V večini madžarskih okrožij se morajo cigani okopati vsaj enkrat na mesec pod nadzorstvom krajevnih oblasti. V Londonu pride po ena cerkev na 1800 glav. Današnji dečki so povprečno 10 funtov težji in 5 cm višji nego dečki pred 50 leti. Med 100 duhovni jih učaka 34 več nego 80 let Moški so za izdelavo smotk baje zmogljivejši nego ženske. Povprečno izdelajo 2-krat več smotk nego njih tovarišice. V Londonu je 258 kinematografov s 344.000 prostori. če bi predvajali svoj program brez prestanka, bi si ga ogledala v enem dnevu lahko četrtina Londonča. nov, v 4 dneh pa vsi. Londončani izdado prilično 15 odst. svojih prejemkov za alkohol, vendar pa pijejo dosti manj nego pred vojno. V zadnjih treh mesecih so tigri okrog Madrasa raztrgali 160 ljudi. I £ ameriških obcuossldh kopaBšSh m pojavljajo letos takšni kostumi ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Strela, kaj pa je z mojim čopičem za britje? Pena je vendar črna namestu bela!» Žena: »Ah prej sem ž njim pološčila čevlje, ker mi je krtača za čevlje nekam izginila!« Abestnska duševnost Svojevrsten duhovni razvoj od velikega sveta odrezane dežele Mnogo smo že slišali o abesinski pogum-nostd in samozavesti, ki napravljata to ljudstvo za nevarnega nasprotnika tudi tako dobro organizirani in moderno oboroženi državi, kakršna je Italija. Malo pa vemo o virih, iz katerih črpa Abesinec to samoza- vest m pogum. Čudna usoda te dežele, ki je na vse strani zaprta proti zunanjemu svetu, ki je prihajala ž njim sicer v često dotiko, a se tudi vedno znova in celo za doLga stoletja zapirala pred njim, je oblikovala značaj njenega ljudstva. Odkar je vladal tej državi sloviti Menelik IL, se odnosi z vnanjim svetom sicer niso več pretrgali, vendar so ostali do današnjega dne še precej skopi. Abesnnija je ostala v bistvenih stvareh še vedno vase zaprta, skrivnostna dežela. ki je daleč od življenskega tempa moderne civilizacije in ki se čuti v svoji osamljenosti v več nego enem oriru Bogu bližja nego vsaka druga dežela na svetu. Stoletna odtujenost Abesinije nasproti ostalemu svetu je dala njenemu prebivalstvu potezo močne konservativnosti. Kratkotrajni stiki s svetom so to konservativnost samo krepili, kajti nestalnost vsega tega, kar je prihajalo od zunaj, se je dokazovala tako rekoč sama, stara izročila pa so potrjevala svojo upravičenost preprosto s tem, da so obstala. Tako so se ohranili od pradavnih časov neizpremenjeni ali skoraj ne-izpremenjena specifično abesinski običaji in šege, nazori in državne uredbe. Skupni temelj vsemu temu pa je globoki verski čut, ki preveva vsakega Abesinca. Sveto pismo je še danes temeljni zakon abesinske države in vodilna smernica vseh abesinskih dejanj. Abesinsko krščanstvo je nedvomno eden najbolj čudnih pojavov te čudne dežele. Po veroizpovedi je pretežni, vodilni del abesin-skega ljudstva monofiziitski, pripada kopt-sko-starokršoamska cerkvi in se je že od 6. stoletja dalje razvijal neodvisno od Rima. Da se to krščanstvo zavoljo tega v mnogo-čem bistveno razlikuje od evropskega krščanstva, je umljivo. Abesinsko krščanstvo se izjavlja tudi zavestno za boljše in bolj krščansko nego vse vrste evropskih veroizpovedi. Križarskim vojnam so Abesincl n. pr. vedno energično ugovarjali, ker se jim je upiralo, da bi najmiroljubnejšo in naj-popustljivejšo vero širili z mečem v rold. Križarske vojne smatrajo še danes za naj-očitnejši dokaz, kako je Bog Evropo zapustil, in po drugi strani, če kdo v Abesiniji kakorkoli zaničuje drugovernika, ga uradno postavijo na odgovor, ker se je pregrešil sebe, prisodil namenjeno mu domovino. Toda večina evropskih narodov preprostosti tega dejstva ne sprevidi. Že desetletja prežijo »tri hiene«, Angleška, Francoska in Italija, pred vrati Abesinije in komaj čakajo, da jo požrejo, kakor so požrle somalske obale. Toda vsak otrok ve, da so somalske puščave za te hiene samo neplodno breme, ki jim povzroča samo izgube, dočim je Abe-sinija po drugi strani Bogu preblizu, da bi jo dal kdaj hienam v žrelo. Zaslepljene oči tujcev ne vidijo niti najočitnejših znakov. Ne vidijo, da je Abesinija po svoji legi kakor prava božja trdnjava na svoji nedostopni visoki planoti, ne vidijo sonca, s katerim jo Bog ožarja in ki s svojimi žarki tujca ubije, če se mu izpostavi samo za ne- Abestnci so oboroženi tudi s strojnimi puškami koliko trenutkov z golo glavo, dočam daje isto sonce Abesmcu samo dobre misli. In Evropci, ki mislijo tako vzvišeno o sebe in gledajo tako prezirljivo na temnega Abesinca, bi morali pogledate samo nase, da bi videli na sebi znamenje, a katerimi zaznamuje Bog po Stari zavezi vse, ld jih je zapustil. Ali nimajo že vsi majhnih oči, ki so često grde barve? (Abesinci imajo velike, temne, žareče očL) Ali ne nosijo že mnogi stekel in drugih priprav na njih? (Ostrina abesinskih oči je naravnost čudovita ki res ne potrebujejo naočnikov.) Ali nama toliko tujcev kovinastih kosov namesto zob? AS ni njih postava preoesto daleč od tega, bar bi bik) po božji podobi? (Abesinoi so skoraj vsi krasnih, krepkih in vitkih postav.) Takšne stvari naj bi premislili tisti, ki gle-dajo zviška ki z roparskimi nameni na Abe-sirri jo, potem bi svojo nriseff morda spretno-nili. proti naukom svoje lastne krščanske vere, ki prepoveduje verski pritisk v vsaki obliki Značilen primer za to mentaliteto abo-sinskega naroda, nam proži poročilo nekega evropskega trgovca, ki se je po triletnem bivanju v Addis Abebi vračal domov in je prišel k svojemu prijatelju, staremu cerkvenemu dostojanstveniku, da se poslovi od njega. Za spomin mu je podaril duhoven eno izmed tistih čudnih abesinskiih slik, ki nastajajo po strogih pravilih slikarske šole v Gondarju in ki prožijo umetnostnim zgodovinarjem še široko polje za raziskovanje. Slika je bila nekakšen triptih. V sredini je predstavljala Adama in Evo ob padcu pod drevesom spoznanja, na desni njiju izgon lz raja, na levi pa nekaj nenavadnega: v stari cerkvi dve stilizirani podobi, ki je ena med njima predstavljala Boga Očeta, druga pa žensko v enaki izdelavi. Na trgovčevo vprašanje, kaj pomeni ta ženska, je duhovnik odgovoril, da je ta ženska Sveti Duh in s tem sta načela pogovor, ki daje globoke vpoglede v abesinsko mišljenje. Sveta Trojica gotovo obstoji, je dejal Abesinec, a v povsem drugem smislu, nego si jo predstavljajo Evropci. ki si vsako predstavo skušajo komplicirati. Kako naj n. pr. Evropci smiselno odgovore na skrivnost, da je troje eno? Nasprotno pa nam kaže narava- vsepovsod, da nastaja vse iz spoče-njaiočega moškega in sprejemajočega ženskega principa, na ta način je potem Sveti Duh veliki ženski korelat močnega moškega in v sebi edinega Boga. iz njiju zveze se je rodilo vse na svetu. Evropci imajo baje tudi neki pojem, ki ga imenujejo narava in ki ga spravljajo vedno v zvezo z Bogom, ta narava je oelo povod ženskga spola. Ev-romci govore tudi o Vsemateri Naravi, a r>ri tem je vendar ne istoveti io z Bogom. V bistvu smo si edini, samo da Evronci rač ne nrideio do sno/nanja tega. kar je najbolj prenrosto in najbližje, kc- iih zmoti vedno manira po zamotano^ti. Zato so pa t*ko često v malem in velikem zay>n"~ni od Bo-Pn. Pomislimo wmo, k^V^rt* *>o Bogu zapuščen a «tvaT je bila njih velika vojna pred redovnim časom! Potem ie "ta preprosti in vendar tako modri mož. ki gotovo *>e ni bil slišal o sveti Tvani, začel razvijati iste nazore, ki iih oznanra ta svetnica v %awovi drami: Bog fe dal v;(i /J/lh 11 J/l /. ANE T A Dolgoletni predsednik češkoslovaške vlade Antonin švehla je bolj oenil praktične nego učene ljudi. Ko je neki poslanec priporočal svojega prijatelja, da bi dobil visoko mesto v državni upravi, je Švehla stalno odklanjal prosilca. »Toda, gospod predsednik, to je vendar človek z izredno kvalifikacijo. On ima doktorat filozofije in prava.« »Veste«, je odvrnil švehla, >jaz sem imel tele, ki je sesalo pri dveh kravah, pa iz njega naposled le ni bilo drugega kakor vol.« VSAK DAN ENA »Vse to se vendar godi v zraku. Bolje bi bilo, da sva vzela puško s seboj !< £»Tidene Tegn«) W. E. Hintz: epa žena, kdo si? Saj to je bila-- »Pardon, ali nama niste hoteH pokazati slike—?« je monsieur Anatol boječe vprašal slavnega tenorista, Jeremy Jerome je mahnil z roko. »Ni več potreba!« mu je vznemirjeno planilo izza rumenih zob. »Zdaj — zdaj--« In res se je bil odločil. »Upam, da mi lahko daste dobro sobo za prihodnje dni?« »Kakopak — kakopak —« se je dvakrat priklonil poslovodja in si pomel roke. »Izvolite mi samo povedati, v katerem nadstropju in po kakšni ceni!« »Dajte mi najdražjo, ki je ta^ mah prazna!« je detektiv odločil vprašanje. Kadar je delal na tuje stroške, je bil zmerom knežje zapravljiv. Tisti mah je prišla dvojica, ki ga je bila tolikanj oeupila, tik mimo njega. Jeremy je začutil, kako mu je srce hitreje zabobnalo v prsih. Tak ta je bila! Fotografija ni lagala — pač — lagala je, zakaj izvirnik jo je daleč prekašal s svojo osvajajočo lepoto. Čudovito! — Ta postava, ta lahna, plavtna hoja, to kraljevsko držanje — Jeremy Jerome je globoiko zasopel, gete potem, ko je bila dvojica izginila za vrati obednice, se je polagoma vrnil v resničnost. »Povejte mi«, se je vneto obrnil k poslovodji, »kdo je bala dama, M je šla ■ -avkar mimo nas? — Nekam znana se mi zdi--« »To je gospa de Corsignac«, je bil ustrežljivi odgovor, »žena slovečega finančnika. Že nekaj dni stanuje pri nas«. Konca Jeremy ni več slišal. Taki nepričakovani podatki! Omožena —? Vsa lepa zgradba njegovih teorij ee je rušila. Žena znanega finančnika — — to je pomenilo, da nikakor ne more biti navadna pustolovka. Ali — odkod potem zanimanje Ja&pa van Huysena za to lepo žensko? Vsa reč očividno ni bila tako preprosta, kakor se mu je zdelo na prvi mah. Sicer — svojo nalogo je bil opravil. Huysenova lepa neznanka je biila najdena; toda Jeremy Jerome je bil častihlepen. Te čudne zveze je hotel in moral razjasniti — in razen tega se mu je ponujala imenitna priložnost, da vrine v razburljivi tek svojega življenja nekaj dni, ki jih bo preživel na tuje stroške. In konec koncev-- Prav res, da je bila nenavadno lepa — ta neznanka — ali bolje, zdaj že znanka — žena gospoda de Corsignaca! In tudi v detektivskih prsih se časih zgane srce. »Kakor sem rekel, rad bi sobo — aH, če je mogoče — apartman!« je po dolgem, ' zamišljenem molku ponovil Je-remy Jerome. »Cena ni važna — —« Poslovodja je bil med tem pogledal v spisek sob. Zdaj je vzdignil oči. »Samo en apartman je še prazen, gospod — številka 2, tri sobe s kopalnico in telefonom, tik zraven apantmana gospe de Corsignac--c »Izvrstno!« Jeremy je komaj pritajil svoje zadovoljstvo nad tem odgovorom. »In kje stanuje mož?« »Gospod de Corsignac ima drugi sosednji apartman, številko 4!« Jeremy je pokimal. Drugačne razpo-redbe tudi ni bilo pričakovati. »Prav«. Hhsvrotno! — b vaša prtljaga ? t— Kam sme priti sluga ponjo?« »Prtljaga ? Detektivu zadostujeta umetna brada in ščetka za zobe!« Poslovodja in monsieur Anatole sta se spogledala. Nato si je prvi v zadregi pomel roke: »Da— če nimate prtljage --pri nas je navada--saj razumete --ker vas osebno ne po?ziar- mo gospod--« »Jeremyja Jeroma bi pač lahko povsod poznali!« »Seveda--kakopak — aH-- kadar so okolno6ti take, je navada — da plača gost primeren znesek na račun --« Detektiv, M ga je bilo zgolj užaljeno dostojanstvo, je segel po listnico. »Prosim — plačal bom v dolarjih!« S tem je bilo vse urejeno. Poslovodja se je vnovič priMomil: »In kako je že spoštovano ime?« Slavni mož je najprej glasno zasopel, nato pa srdito revknil: »Jeremy Jerome!« in jo odkuril tako naglo, da ga je sobni natakar s svojimi ključi komaj dohajal. Monsieur Anatole je čudno gledal za njim. Nato se je obrnil k poslovodji: »Nu, kaj sem rekel?--Nekaj ni v redu! — Ali ste opazili zanimanje tega — hm detektiva za gospo de Corsignac?« Ta je poikimaL »Le pazite, monsieur Anatole! — Saj veste — točka peta — v »Giganitic-Palaceu« ne sme biti škandala! — Imejte oči odprte!« Obedno dvorano »Gdgantic-Palacea« Je preplavljala potratna bleščava luči, ki so jo odbijala visoka zrcala, V majhnem oknjaku je potihoma igrala godba. Otožen boston je spremljal rahlo rožljanje priborov po krožnikih iz meissenskega porcelana. Natakarji so reslišno smukali od mize do mize in z neverjetno spretnostjo lovili ravnotežje težko obloženih pladnjev ali čebričev z ledom, k katerih bo obetajoče flbrktt čb- beloglavi vratovi stekbenk. Prostor še ni bil čisto poln, ko sta Marion in Paul de Corsignac prestopila prag Širokih steklenih vrat. Natakar jima je takoj prismulkal nar proti. »Za gospodo sean prihranil mizo pri oknu!« »Zelo lepo od vas!« je pohvalno prikimal Paul. Nato je prijel Marion za roko in si jo položil na komolec. Počasi sta stopala za natakarjem, dokler ni obstal pred obljubljeno mizo. Majhna rdeča svetiljka je rahlo obsevala težki damastni namiznik. Srebrni pribor se je lesketaL V kristalni vazi se je košatil šopek dolgostebehrih mar-šalnilik. Skozi zapuščeno okno je dihal preko mize krepilni večerni hlad. Čaroben večerni somrak je zunaj ode-val morje in kopnino. Na temnovišnje-vem nebu so se že pobliskavale prve zveade. Izza grmade oblakov na daljnem obzorju je vzhajal rogelj luninega krajca. Lahni valčki so grebenih vodo. Kakor težke vešče so plavala nad njimi jadra redkih čolnov-- »Pommery ali Veuve Qiquot?« je vprašal Corsignac. Marion je skomignila z lepo oblikovanimi rameni, ki jih je bela svilena obleka bolj odkrivala kakor zakrivala. »Meni je vse eno —c »Ali, prosim te, draga, izbera je na tebiU »Tedaj naj bo zastran mene Pomane-ry'—t Corsignac je pokimal natakarju, ki je neslišno izginil. Nato je segel v žep svojega smoikinga in izvlekel zlato tobačni-co. »Hočeš cigareto?« Marion je zmajala z glavo. »Ali je neogibno potreba, da me tikate tudi tedaj, kadar sva sama?« .»Taibo se človek bolje privadi —« je smehljaje se odvrnil Corsignac. »Če pa SeSte — med štirimi očmi lahko spoštujeva mejo, M jo morava vpričo dragih prestopati. Kaj ne?« Natakar je prinesel ielvjo juho v maj-nil skodelicah. Marion se je nemirno poigravala • srebrno žlico. Njen pogled se je spet in spet vračal h Corsignacu, M je bil videti ves zaverovan v juho. »Gospod de Corsignac —?« se je n» zadnje odločila. »Prosim —?« »Hoteli ste mi povedati razlog, zalkaj ste postavili svoj čudni pogoj! — Ah ne razumete, da hočem vedeti, čemu na^ igram vlogo vaše žene?« Paul de Corsignac je napravil še pozi? rek, nato pa odstavil skodelico in se nagnil proti Marioni. »Prav za prav to ni razgovor za večerjo, kakršna je nocojšnja, — toda, če vam je mnogo do tega, milostiva--« »Saj veste, da nisem upravičena terjati resnice--vendar--« »Radovedni ste, kakor vsaka Evina hči!« Paul je smehljaje se vzel enoočnik iz očesa in se poigraval z njim, med tem ko so mu oči počivale na ženi, ki mu je sedela nasproti, »Prav imate, najbolje bo, da vam povem vse po pravici. Drugače bi utegnil nastati položaj, M mu nepoučeni ne bi bih kos! « Malomarno se je naslonil nazaj. Smehljaj na njegovih ustnicah je bil kakor zamrzel. »Da začnem od kraja — finančnik sem, in namen, iki me je privedel v Nizzo je čisto poslovnega značaja. Za prihodnje dni sem imel domenek s pooblaščencem velikega ameriškega podjetja — domenek, od katerega zavisi zame velikanski zaslužek. Gre namreč za neki petrolejski vrelec tam doli na Balkanu v Rumuniji — M bi ga rad obesil vrlemu Jankeeju za petrolejski trust! — — Ali ste me razumeli? « SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA Jliiserirajte v wJutru** ITN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI A2UR za žepne robce. AžURIRANJE prtov, volan, itd. FREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejSo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din ZA nase KVAUTETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k oblek. Mafek & Mikeš, Ljubljana samo poteg hotela Štrukelj. Vsakodnevna pijača tistih, ki se hočejo ohraniti sveže tn čile je in ostane znamenita ROGAŠKA SLATINA gfott cenik! [M¥rtEL'HEROLDi/| ZALTVBMflff aAS8lt'HARIB0Rit/1 i LIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1935 25* do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup registermark, dajejo: Ing. G. Tdnnies, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon št 27-62 Zvaničitf biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 83 Potovalne pisarne »PUTNIK« 100 uspehov na en oglas „ JUTRU" Plešavost, Izpadanje las je n»Jrei}» ieir«(i *» mlado (a staro. T 24 arah vam preprečim« m vedno Upadanje las, a odpravimo ram todi prhljaj, srbečico, krast« in nečistočo « »espabcettec Lsoje bod« ssdravell ta sopet porasli v bajnih pramenih. Za uspeh jam Smo. Garnitura Din 00.— ALI ŽE POZNATE prednosti ln udobnosti »RAX« (Raks) sponk za čevlje ? Ako ne, poskusite vsaj enkrat! Stav-ne jo vse 5 Din. Za Slovenijo: Alojzij Hočevar, Ljubljana, Resljeva cesta S, pritličje. Hiše vseh vrst PARCELE posestva L t d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon Int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. „21M A" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdkl FRANC JESE, tovarna Sme, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovška cesta štev. 4 Ceniki franko! [GLRSBII.ft Dpiznona dSo odo krt Nfl JPOPOLNHŽ^ in eemiša KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠIUALNA TVRDKA« r. SCHNEIDER IZDELOVANJE GLASBIL m- GL-ASaSMir^PRITBKt_JM ZAGREB.lIikdticeeatiL10<£ Violine^fld Din TfrraEg&l Havqjsfok.br«. Mandoline,- 98.- j»fc Harmonike •• 75.- • | najceneje ZAHTEVAJTECENIKI ■ LEPE GRUDI - čvrste ln normalne polnosti doseže te ? 4 do 6 tednih prt NERAZVITIH GRUDIH »II kadar prša uplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LTFEMME« po prof. dr. med, Bleru. Pri tem se no ofcrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prath zadoblte a preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayer1a) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Zahtevajte izrecno kozmetične specljalltete SCHRoDER - SCHENKE V najboljših parfumerljah ln drogerijah. Kjer Jih Se ni, tja Jih razpošilja naravnost parfumerlja »OMNIA«, ^oddelek 1/3. Zagreb, Ounduličeva 8/1. Poštnina prt plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! PERJE Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, a strojem čiščeno tn čohano. Vsord se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E« Vajda, čakovec Telefon štev. 69, 60, S, « CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK IM VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! I * S REVMATIZMA, PR0TINA(hM Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udej, skrivljene roke in noge, tr~anie° zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabosti oči so često posle dica revmatizma in bolečin v kosteh katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. nudim vam zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešujoče domače zdravljenje s pitjem, ki se na umeten način povsem naravno pripravlja po nekem blagodejnem zdravilnem ^ vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blagor bolujočemu človeštvu. Pišite mi takoj in povsem brezplačno dobite poučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S. O, Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt.: H. 285. Zahvala. Obrtna razstava v št Vidu Vsem, ki ste izkazali kakršnokoli pozornost ob smrti našega nepozabnega sina, brata IjecdcfCB ka "do Dim 50.000. Ponudbe na osrl. odd. Jutna pod »Proti gotovini-«. 1/7)166-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo »Pinan cier«, Z.i;rreb, Preobražen ska 2, telef. interurh. 17)168-16 Iščem družabnika s 15 tisoč za sprejem • restavracije s 50 abo-nentl. Prednoet lmaj< plačilni natakarji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa eksistenca«. 17570-16 Beseda i Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Restavracijo ali gostil io dobro idočo. na prometnem kraju v Ljubljani aia Mariboru, po možnosti s stanovanjem, vzamem v najem. Kavcijo položim v gotovini. Cenjene ponudbe na osrl. odd. Jutra pod *Goto-vina 50«. 17200-17 Pisarniški ozir. ordi-nacijski prostori v pritličju v Dalmatinovi ulici se takoj oddajo. Poizvedbe gradbena pisarna* Rimska cesta št. 2-1. 17364-19 Brivsko - frizerski salon ▼ lepem mestu Hrvatskega primorja, brez konkurence se za Din 35.000 proda, radi preselitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17331-08 Krojaško delavnico dobro idočo prodam aH dam v najem. Ponudbe po-sJati na ogL odd. Jutra pod »Zajamčem uspeh 15«. 17342-.!» Kdo mi posodi 25.000 Dm gmtovln« n« noro hi$o. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Prva vknjižba«. 1.7244-16 Pontiac limuzino prijavljena 10.000 prodan Knjižice ali motorno ko lo vzamem v račun. Tyr-ševa 36. Habjan. 17569-1« Petsedežno limuzino prodam ugodno tudi ns knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Poizve se Mihelčič Borštnikom trg 1. 17573-10 UUL&JCi Žensko kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl.' odd. Jutra pod »Uporabno«. 17281-41 Strojno olje rabljeno, kupi Uniitas, Celovška c. SOa. 17507-7 Elektromotor kupim dofero ohranjeni 5-7 k. s. za tok 220. v. Zupan Leopold usnjarna Kranj. 17322-7 Zastavljalne listke mestne zastavljalnice kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17565-7 Mayer-jev leksikon najnovejše Izdaje popolnoma nov zelo ugodne naprodaj. Naslov Aug fitrač&nek. Stranice, p SI. Konjice. 17321-8 Rabljena kolesa da.rn.ska in moška, najceneje kupite pri »Promet« (nasproti kriievniške cerkve). 1/7462-11 Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«. Ljubljana, Miklošičeva eesta št, 7/II. 176-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din r tnamkah 306-16 Kompanjona s 150—200.000 Din iščem za rentabilno Industrij sko podjetje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 17411-lfl Tricikelj nov, prvovrsten nemški izdelek in rabljeno moško kolo prodamo. Rebolj, Go-sposvetska 13. 17534-1/1 17 let star fant poSten brez starišev J£če kakršnekoli zapcelltve • nekoliko vešč pekovske Lahka letna oblačila bourett. kaša. šport hlače, lister. perilo itd. v lep! -Izberi poceni naprodaj pri Preskerjn. S!-« Trgovsko zalogo Specerijo mannfakturo in galanterijo, zelo ugodno obrti. Naslov v vseh posl fadi opnrtitve trgovine pro-Jutra. itrko ■ . i. .. . r 17558-1 dam. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodma prilika 3832«. 17329-0' Zakonski par brez otrok Išče službe na posestvu. Mož kot hlapec ln žena bi poma- Železno posteljo fa|? ™ gospodinjstvu. — čisto zložljivo, prodam.' Na- •Tn«l TrlrtrflS DBITIMAI. __. . Jože Vtadlš, Razvanle p Hoče. 17551-1 2.000 Din nagrade dobi. kdor mi preskrbi službo nisarniškesra urad- 17 letno dekle vajeno boljše kuhe grt _______ ^_______^ _ ^ v pomoč boljši kuharici • omaro, stensko uto." garnit.u slov v ogl. odd. Jutra, 17.531-6 Radi selitve prodam visoko omaro kompletno posteljo z nočno pod »poštena«. Jamše* Meri Braslovče sok. dom 17518-2 ro (mi-za in fotel stole), moderno in več dnigeera hištva. Garantira,tki čisto, aslov v pol ; Na ogl. odd. Jutra. 17482-6 Gospa srednjih let izvežbana , . posebno za pripravljanje »tresna OT>elca mrzlih Jedil, želi za po | cementna, dobro oh^-n'ena, _______ __ nika ali kaj sličnega. Grem slenju v večji kuhinji. - n«?odno naproda.'. Poizve se ] da.j, Jerman & Co.. dnižha j cije zmožnemu jxxljet-hidti izven LmM;an» Oo- , Dopise pod »Svetna« na Zaloška cesta št. 9. Moste z o. z.. Kolodvorska ul. 8. ! 1u. Ponudbe Kavama Beseda 1 Dlo, davek 2 Din. za 5ifro ali dalanje naslova Dl«. NafmanfSI inesek 17 01» Radio aparat Hornvphon, 6 cevni, skoraj nov, ugodno naprodaj. Nasilov v ogl. odd. Jutra. 17454-9 Motorno kolo znamke Rudge Whitworth 500 cm, s prikolico, prodam. Rosa, Poljanska 68. 17288-10 Motor B. S. A. 350 ccm, v dobrem stanja, nov bat, novo brušen cilinder, ceno prodam za 4.500 Din. Ogleda se Kranj. Tavčarjeva 6. 17361-10 Motorno kolo tndian brezhibno - od lično 350 cm5 prodam za 3000 Dta. Opekarska 26. 17379-10 Harley Davidson prodam t>ocenl s prikolico 1,200 cm. Detelo-va 6 pri Sv. Krištofu. 17373-10 De Sotto - Chrvsler prodam, rabljen, zelo dobro ohranjen. 5 sedežen, odprt in 1 nov Opel 1.3 1. 4 sedežen Cahri^let. zadnji mod«!, zelo ngod-no na-pTO- Pohištvo Beseda t Din, davek 2 Dia. >a šifra «11 dajanje oaslova i Dlo. Najmanjši inesek 17 Din. Pozor! Pohištvo »Sava« Največja lzbera vsakovrstnega pohištva — sobnih ta kuhinjskih erpra-' Izvršujemo vsa mizarska dela po najmodernejših načrtih ln spre j emamc vsa popravila po konkurenčnih cenah. Obenem Izvršujemo vsa stavbena ta pohištvena dela pc najmodernejših vzorcih Spalnice . . . 1800 Din omare .... 400 Postelje ... 160 žične vložke . . 80 m&drace . . . 220 kuh. oprave . . 700 kuh. kredence . 425 kuh. mize . , 120 kuh. stoli . . 50 „ Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »S A V A« Miklošičeva cesta 6 Kolodvorska ulica 18 Wolfova ulica št. 4 Telefon 2780 Oblačilu Razno obleko za srednjo žensko posta vo pod ceno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17568-13 Pošteni gospe oddam punčko 9 let staro najrajši na deželo blizu Ljubljane, proti mali odškodnini Marke Glaser, Lepodvorska št 3. n. nadstropje. LJubljana. 17365-14 3 gospodje iščejo domačo hrano, kosilo in večeirio Din 10 dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domača hrana«. 17574-14 Pristopim z večjo gotovino samo prvovrstnemu garan- Za vložno knjižico ljudske posojilnice v Ljubljani, prevzamem vsako naročilo pohištvenih ta stavbenih mizarskih Izdelkov. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »strojno mizarstvo«. 17398-16 Konkurze poravnave plačan ja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije bilance ia vse druge trgovsko-gospo-damsk« posle izvede in zve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Komenskega nllea 8t. 17. (Za piemen odgovor 3 Dia v znamkah.) 17484-16 Hranilne knjižice Ljudek« posojilnic« ljubljanske kupim. Ponudbe podati pod »Amerikanec 88« na ogl. odd. Jutra, 173«-16 Posojila do 15.000 Din broz porokov dobijo državni io samoupravna ter vpo-kojeni uradniki. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dolgoročno«. 1(7534-16 Pekarno oddaan takoj poceni v najem z vsem inventarjem peč in vs« drugo v na'boljšem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpeljana«. 17236-17 Gostilno dam v najem ali n« račun. Breg pri Ptuju 25. 17232(1/7 Vilo enodružinsko (6 sob) s komfortom, garažo, vel. vrtom, oddam z oktobrom v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17>i?2-!7 Pekarno v prorn-ptn-em kra.ju daim v na.iem. Studeni-ce " št. 5, pri Poljčanah. 1733(7-i]/7 Gostilno obdana v naj«m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro. 174S0-K7 Velik vrt ob vodi oddam v najem. Za adaptacijo potrebnih 30 do SO.T*! Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra- pod »Pogodba za 10 let«. 17527-17 Poslopje v vrtu v adaptacijo dvosobnega stanovanja in velike garaže oddam v najem. Ponudbe pod »In vesti ram do 60.000« na ogl. odd. Jutra. 17336-H/7 Kam pa,kam 7 Beseda 1 Din. davek 2 Dtn ta iifro »II dajanje aaslovs 5 Din. Najmanjši tnesel n Dla. Danes vsi k Plankarju! Dolenjska cesta. Dobite dobro kapljico piške ln Btilničarka — Repamšek Stirn. 17338-1E Danes vsi v Šiško! k Sterpiču na veliko vrtno veselico Prostovoljne gasil, čete Sp. SiisKa. Godba, ples, bogat srečolov teT ra-zn-e diruge zabave. Vstop rost. K720tMi8 Garažo nedogotovljeno. poceni oddam pri Sv. Krištofu. Co-stova ulica 8/L ITviffi-l* Tri poslovne prostore v L nadstropju porabt-e za pisarno ali obrt oUgodna kupčija«. 17547-19 Posestvo z gostilno prodam v Ljubljani, znano, in z dvema jiaroelaana aH brez parcel. Poizve se pri Tičku na gričku. Strma pot 8. 17275-20 Novo hišo - vilo dvostanova-njsko, podklete-nc, z velškm vrtom v Ko-leziji, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17ia51-2Q Hišo dvostanovanjsiko. do vrednosti 250.000 Din, kupim v Ljubljani. Hipoteka do polovice. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod -»Ljubljana«. 3(7352-30 Vsi k Čarmanu Zg. Šiška. Veselje in kratek čas bo za vas. Godba. Senzacija. Za obilen obisk se priporoča Restavracija Carman. 1(7508-18 Lokali Vaaka beaeda 1 Dia: m dajanj« aaalora ali m tttra pa 6 Dia. (10) Šiviljo aH pletiljo z malim kapitalom proti Jamstvu dobift- kanosno podjetje kot družabnlco. Ponudbe na 'Sedma k«. Maribor poštno ležeče. 17550-16 Vložno knjižico od 50—^ion tisoč Din, iščemo v posodo za leto dni. Plačamo dobre obresti. — Ponudbe z navedbo zaroda poslati na ogl. odd. Jutra pod »Varno 100%«. 1.7491-16 Starejša gospa Prosi st-aresra gospoda posojila Din im). da tudi sobo t- vso skrbo. Ponudb« na oel odd. Jutra pod »Vdo-r»c- 17473-16 Posojilo 20 do 30.000 Din 'j^fm v gotovini ali kn jižici ra oove^anin trg^vime, imetvo in odnlnčilo po do-Tovoni. Ponudbe »Brez posredovalca« na ogl. odd. 17198-16 Restavracija in kavarna i lepim vrtom v centrumu mesta Zagreba &e zaradi od.potovanja pod najugodnejšimi pogoji takoj proda. Mesečni promet 150—200 tisoč Din, proda se letno 600 hI piva in dva vagona vina,- najemnina je plačana za pei let naprej. Interesentom se nudi prilika, da se o tem prepričajo. Cenj. ponudbe na naslov: Toni Mateljan_ Zagreb, Mesnička VI. 17001-IS Buffet oddam za 1. usposobljeni in kavcije zmožni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 174T.&-18 Trgovski lokal s pritiklinami oddam v Se-lenburgovi ulici oddam s 1. novembrom. Posoje pove i<=tntam zavarovalnica »Oo- atia«. 1.7430-18 Lep lokal V novi stavbi, takoj oddam. Tvrševa 53. 17258-19 Nova hiša dvMtfcanovainjska in vrt, naprodaj v bližini Store. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 3/7070-30 Posestvo na perriferijS »esta Oetja, na lepi točki, prahu pranji, rads družinskih razmer naprodaj. Naslov v vseh po-slorj-lnrcai Jutra. ITOGMB Lepo posestvo prodam okoJi 9 jutr, obstoji iz sladkih travnikorv, hoet in njiv, vse v dobrem stanu, hiša zidaka, ob zidani cesti. 35 minut od farne cerkve, 35 minut od železniške postaje. Natančnejše informacije daje Bergles Franc, Lemberg, pošta Podplat pri Poljčanah. 17S0I1-20 Enonadstropno hišo z gostilno in mesarijo tako} prodam. Ivan Grobušek, Brežice. 17175-20 Prodam hišo štev. SI Rogatec, vrt, 3 gozda. Nekaj hipoteka. Vzamem tudi hranilne knjižice negul. hranilnic po dogovorjeni ceni. Vprašanja na Rojko Ivan, Grajski trg 7, Maribor. £7241-99 p'w- pod »2.000« na ogl. | ogl. odd. Jutra, odd. Jutra. 1/7181-2 17450-2 pri Ljubljani 17503-6 1 Ljubljana. Oal+on Zagreb, Gaieva 17230-00 št. 2. 17323-16 Hranilno kn iižico Kmo^keira hranilnega in poooijlnega doma kupim in knjižice Mf*tm> hranilnice v Ljubi-am? po na iviSji ceni takoj Izplačam. Ponudbe rra naslov »Kaven, Poštna predal 1 W&30-lfi Gostilno v industrijskem kraju pri postaji z lepimi gostilniškimi in stanovanjskimi prostori, radi bolezni prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v O-ljn pod značko »Ugodna prilika«. 17318-18 Svetel lokal z lepo izložbo na prometni to*kl iščem za oktober. Ponudbe z navedbo cen« ta kraja na og! odd. Jutra pod šifro »1903« 17397-1S Kupim hišo v bližnji okolici LM>Jja-ne do 120.000 Din. Plačam v gotovini. Pomidbe na ogl. odd. Jutra s ceno pod Sifvo »Solveoten«. 3(7237-30 Parcele prodam. 5 stavbnih parcel v Ljubljani, primerna za eno- ali dvostanovanjeke vile. ob cestni železnica ter dvodružinsko vilo s .7>X1 kv. m zemljišča. Center mesta. D»lno plačilo, hranilne knjižice. Pojasnila Grašek Jože Gledališka 14. 17008-39 Manjšo hišo bi knpil v Ljubljani aH bližnji okolici. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »160«. 17301-30 Gradič ali graščino kupim samo za nrzko eeno od par fn-okolifcol tiso« dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradič«. K7283-30 »JUTRO« St 178 — n - Neflel^SL, avgosfa 1935 HJšo sobami ▼ blSSffll H»-■ v,«* prodam. Vprašali pri Lovca Primou, Pobrežje, , ,-niadr. c. pri Mariboru. 17549-30 j;nodnižinsko hišo , lojšoi sobami, kopalnico prrtik linami ter majhnim blina elektr. oestne Lannce v Ljubljani, ku-proti plačilu t goto-\.ja Ponudbe z natančnim omMta, navedbo ulic« j® p-oiajno ceno na ogl. odd. Jutra pod »Moj dom Don 330.1300«. 17464-20 Majhno vilo n pol-et.no bivanj« urejeno, , ervspiirf rrkinii poslopji, rrtom, njivama ln 30 ha pi*iov ob vznožju Boča v poljfanah, prodam za izjemno nizko ceno 200/**) !►;„ »H zamenjam ra bišo jfi paralo v Ljubljani ali yvrbora. Vzame tudi hranila« knjižice. Anton 2.ni Jerilč, Pekatete, Ljubljana. 16300-20 Trgovsko hišo fti poeta.jI im tovarni, na rr-omet. podeželskem kraju, predam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod mačko: »Potrebno 1®>.«»«. fl/7539-30 I 1 sobo orir. S sobami, ■ pritik linami, oddam takoj. Benkovič, Veliki Siradon 5. 17427-^1 Komfortno stanovanje eno trisobno ln štirisobno oddam, prvo ■ [L septembrom, drago takoj. Streli-Ška uL 23. 17436-31 Dvosob. stanovanje 8 pritiklinami oddam s 1. septembrom na Kodeljevem, Povšetova nI. 37. 17330-31 Nova hiša S mM od Celja, « »«* »al dohodki Eto 6.8», na-prodaj. Kaslov v vseh po-rfo-^inicah Jutra. ^^ Trgovska hiša _ M.jiprometaejS cesti Ma-r3yon m trgovino primarna, se cdda poo*m v ali proda. Mmfak J Maribor, Med* 99.^ Knplm posestvo _ vj- iiie« »Tadniine zve-^ 7 '/"ubljani d« iznosa as.at! Din. Ugodno sa one-— K. M ae rad oddolžil ^^Kr^iemu zavodu Na-^ T Ogl- Odd- J*^ Vila »sadnrfinska - eentr^C b«, pito. garaža. vellK v-t z bazenom - napro-o-cijalotete ter preparat« sa aon&enje, zoper potenje, odstranitor dtaMe, barvanje, kodiaaje taponettoa, okrog 100 tis* kokmjskih vod itd. dobavlja t priznani prvovrstni kakovosti parfumerija ia kozmetika »Omnia«, Zagreb, Gnndu-ličevs 8fL Veliki flnstro-vani katalog a obširnimi najmodernejšimi navodili sa vse zgornje preparate dajemo na zahtevo brezplačno. 10*16-24 Hčera prtjafcrfjfao ki ta ▼ zakonu aadovotjna in da je prijazna, ieds«, srednje močne prstana ki bi bito odkritosrčna, poaod-bs s pofaioni uestoTd ta sliko (ki ee aa aahtoro vrne) poaiati na Ogi. odd. Jutra strogo tajno zajam-čeno, pod &tfro »Kot prijatelj U17«. »80644 dvigni pismo pod »kedc bi ljubil«. 1731 »->4 Planinski rofl Selita, vsled osami J en J a — znanja • prijatelj ima. Ponudbe a sliko m toč-nejčlml informacijami pod šifro »Blondinkl«: na ogl. odd. Jutra. 17370-24 Iskati poznanstva pomeni riskirutL Malo rf-skirate, polno upov aa uspeh Vam daje Izbira ženi-tveno-možitvenih ponudb sa Din 16 (▼ znamkah). Naknadne brezplačno. Pišite: »Dornvarčan«, Darnvair. 117208-m ' w Ai Želim zakon s gospodom 55 do 8C starim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »sama«. 17380 23 Gospod sreie moške dob«, marijiv gnepodar in javni delavec ter dober družabnik, žeH kot pofflofl v tej krizi pristopiti v gostilniško aH trgovsko obrt. Cenj. dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod »Skupno gre lažje s ženit vi jo«. 17808-35 dtobroerčaa, M apnfjeti boljšega nad 80 let--„---. „ gospoda, kateri *e* prei-veti lepo jesenska fcvljenje ▼ naročju dobre dnie, s topim, čistim .stanovanjem, ▼ prijamea kraju. Samo vea-rve ponudbe na ogi. odd. Jxea% pod (ODtoa dnša«. 001178-35 SS let star fant s kipim peeeetones, aa lepem kraju, žeii poročita bol ji« kmetsko dekle, v starosti od 94-31 let z doto od 40.000 Din v gotovini. Slika aairijen*. Tajnost zajamčena. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Jesenice pod »Dobra goepodS-aja«. 0(7356-26 Katera M ljoMt 96 letnega Pooodbe na ori. odd. Jutra pod i£uh ljubezen«. 171:60-26 Vdovec brea stook, • stalno rinžbo, se ieH poročiti. Ponudbe s sliko katera sa vrne, na ogl. odd. Jetra pod »Sreč-■a bo«. 10962-26 Gospodična mirnega značaja dobrega srca. dobra goepodlnja, stara 27 tet. Zeli spoznati go^>oda do 35 tet mirnega s stalno službo, ▼ svr ho paanejte ženitve. — Diskretnost sajamčena. -Cenj. dopise poslati na ogL od. Jutra pod šifro »Resno«. 17401-35 Poročfcn dekle, U Ima denar to si omogoči končati Stadije. Popis postati aa ogl. odd. Jutra pod fifro »Absotviran medKinecc. iaaat-26 Trgovec Is ca 500.000 Dta, sotidea, podjeten, lastnik rignrne eksistence, tali poročiti gospodično tat gospo boljS« obi-MjL s doto. Informacije proti predplačilu 10 Din t poštnih znamkah: »REZOR« Zagreb, pošta 3. 1(739-86 Državna uradnica 49 letna vdora, kiteSgentna, simpatična, z mesečno plačo 2.500 Din, s krasno opremljenim stanovanjem v lastni hiši, želi poročiti od govarjajočega gospoda i rignrnem položaju (uradni- ka, vpokojenca). Informa-clto daj« proti predplačilu Dfn 10 v poštnfli znamkah »REZOR«, Zaffreb. poŠta 3. 10837-95 GOSPODA! prepričajte se tudi VI in uporabljajte za Izmivanje las ameri-kansko Hair shampoo pasto „SORELAM »SORELA« prepreča tvoritev prhljaja in izpadanje las. Tuba za 6 izmivanj stane 12.— Din. Velika rodbinska tuba za 15 izmivanj stane 25.— Din. Dobiva se v vseh drogerijah, par-fumerijah, lekarnah in boljših frizerskih salonih. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo »SORELA«, Zagreb, Jelačičev trg L 6942 ithmm )h6W ^Jlil^TŽklu' ta.sofc»D«H Gospodična s svojim stanovanjem želi znanja z gospodom ki bi momentano fl-nancljelno pomagal. — Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Vedno uda-na prijateljica. 17366-25 Cenitve . možitve bolj&h slojev posredujemo na j vestne je, razpošiljamo prospekte in informacije proti nakazilu Din 10 v poštnih znamkah, diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta 3. Velika isbira odličnih partij obeh spolov. 17335-25 Gospodična šivilja a nekaj gotovine, Ml poročiti gospoda lepe zunanjosti v državni aU mestni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »v Sloveniji«. 17362 25 Glasbila Seseda 1 Din, davek 2 Din, ca Hfie ali prodam. Zg. Slška. gostilna pri »Blrtu«. 17360-27 Papagajček as ja toguML Znak — ssirit krempeljček. Zrinj^ega c. C Kamp. 17439-27 Kozo dobro ailekarico, kupim. Nariov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. it7&»-err Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši anesek 17 Din." Zlato, srebrne krone kaptal po najvišjih cenah. F. ČUDEN Prešernova L 934 Vsakovrstno zlato kupuj« pe najvišjih cenah Černe — jnvellr Ljubljana, Wolfova ulica 3 Obht Kozmetični salon Slava Gril Ljubljana, Beethovnova 16, L nad. se priporoča eeoj. občinstvu za specialno negovanj« Hea. Cen« zmerne. 17432-30 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din. Oln, sa Hfro sli dsjsnje aaslova S Oln. Nalmanišl znesek 12 Din Naznanilo Dospela so prvovrstna dalmatinska vina lz Sl-benlškega kraja. Od* danes naprej se bodo točila v Rožni dolini cesta II. št. 3., gostilnn S-jn-1 čan. 17410-31 Dražbe Beseda I Din, davek 2 Din. ia Šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pismena javna dražba parne žage na Blokah se preloži na 311. Vm. 1*35. Informacije in pogoje daje Josip Rudolf, Bloke pri Rakeku. 37145-3B Sodna dražba zemljišč umrlega Javomlk Franceta, in sicer poeostva na Glincah, Tržaška ceeta hiš. št. 50, obstoječega iz velike trgovske hiŠe in gospodarskih poslopij z vzklicno ceno Din 400.t00 ter posameznih zemljiških parcel »v logu«, ležečih v katastraini občim Dobrova, se vrši v ponedeljek, dne 12. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne aa licu mesta na Glincah. — Vadij znaša 10% posamezni] objektov. OstsvK družbeni pogoji se bodo prečitafi pred dražbo. 17447-3S Usnje ln drngo blago za čevljarje in sedlarje trgovska oprema, pisalni stroj bodo prodajani na Javni dražbi dne 12. avgusta 1935 v trgovskem lokalu Andreja Severja v LJubljani, Stari trg 30 od poldevetih naprej. Pojasnila daje odvet. pisarna dr. Pretnerja v T. lu h liani, Tavčar Vva ul. St. 12. 17412-32 Letovišča rji poseti te termalno kopaligče Medija -Izlake, Zagorje ob Savi. Odprti plavalni bazeni, krasne izleti t okolici. Temperaturna vode 28 O. Voda leči žensk«, očesne, želodčne, osobito živčne l.oloBrn. Pen »ion Din 4-5. Pojasnila daje uprava kopališča Medija-Make. 1TOB0-08 Za letovanje ▼ Poljanah ae obrnite ra gostilno Tavčar, Poljan« nad Škof jo Loko. Lepa stanovanja, dobra hrana, krasen vrt. 17074-38 Letovišče od- Sotd Evropa na daja sobe s prehrano no 45 Din za oeebo. Postaja Bled - jezero, pri vrc-kem vlaku poetrešček. 172&4-3B Letoviščarji Za tas letovanja v Poljanski dolini Vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo kopališča za Din 30 gostilna Inglič, Srednja vas. Poljane nad Škofio Loko. 17467-38 Beseda i Din, davek JD' , za Šifro ali dajanje oaslova i Din Najmanjši znesek 17 Din. Gospa Davnik Anka, trgovka v Ljubljani, Zelena jama. Valentin Vodnikova ui. št. 14, je prispevala ie sodne poravnave s trgovcem Klešndk Ivanom, Ljubljana, Zelena jama, za občinske reveže v Mostali 100 Din. 17410-37 Da bo lepo, dobro in poceni zgrajena VaSa zgradba, je predvsem potreben strokovni načrt in proračun ter strokovno nadzorstvo gradbenih del. Strokovnjaštvo vse to preskrbi in izdatek za vb« to prištedi. Tehnični biro. Nunska ulica 17 — telefon 27-96. 186-37 Vajenci-he- Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mehanične obrti se želi izučiti 16 letni fant z dežele. Naslov: Kunčič, Medvedova 30, Ljubljana 7. 47270-M Vajenko sprejme aaloo domskih klobukov. Škof - Wanek, Pod Trančo. 17443-4(4 Deklica stara 16 let, s tremi razredi meščanske šole, se želi ta-učiti v trgovini. Naslov ▼ vssh poslovalnicah Jutra. 117354-41 Učenca z meščanko šolsko izobraa-bo, poštenih &ta.riov, sprejme s hrano in stanovanjem v hiši tvrdka Josip Zidaa-šfk, trgovina m"šaneg» blaga, Gelje, Sp. Hudinja. 1-75100-41 Učenko s primemo šolsko izobrazbo sprejmem za trgovino ■ mešanim blagom takoj. Hrana in stanovanje v hSL Drago Fucha, Kranj. 17328-41 Pekovske obrti hi ae rad žbuču. Zdrav seM, močan, 14 let star. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »G'em«. 17335-41 Mesarske obrti ae ietfšm šsu&ti. Moča«, zdrav Iti in polletni, ki ima veeetje.. Ponudbe na ogl. odd. Jmfcra pod Šifro »Me- Mcas-ta Pošteno učenko za trgovino z mešanim bto-gotn, pridno, ^rejanem takoj. Prednost imajo ietou-ničairicih staršev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijazna«. 17806-41 Vajenca za trgovmo mešanega bto- ga v Ljubljani bre® orierb«, sprejmem. Ponudbe pod »Marljiv na ogl. odd. Jutra. 17467-44 □liliui nmmn iulhju h n ijulujuli Vsem ljubim gostom, prijateljem in dobrotnikom, ki so nama izkazovali v času najinega 10 in pol letnega delovanja v kavarni Zurl svojo naklonjenost in zaupanje, izrekava tem potom najiskrenejšo zahvalo. Istočano si usojava naznaniti, da sva prevzela z 28. julijem novo renoviran, s kopališčem združen hotel „T R I E S T44 m se bova potrudila, da vsakomur post reževa z najboljšim lz najine kuhinje in kleti. Ciste sobe. Jamčiva za najboljšo postrežbo. Za nadaljnje zaupanje prosiva in se priporočava ALOJZ IN JULIJA SCHLEIMER. 6982 nnt3JUUiJLJLt VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE sprejme veščega obratnega inženjerja z daljšo prakso v pogonu na parno in električno silo. Avtorizirani re-flektanti imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »Obratni inženjer«. 6971 NAZNANILO. Tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo, sporoča, da je preselila svoj obrat z Cankarjevega nabrežja 5 v KOPITARJEVO ULICO STEV. 1 (v bivšo Mahrovo hišo), ter se vsem za nadaljnjo naklonjenost priporoča. 6984 ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? Cltateljl ln čltateljlce tega Usta rojeni med 1858—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so splošno priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da bo člta. tel Jem ln čltateljlcam tega lista objavil svoje senzacij o-nalne študije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 zbolj-šatl svojo eksistenco ln doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta objava Je največje važnosti ter nudi vsem bralkam ln bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje ln dosežejo srečo. Brez-pogrešna Jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše Izglede v ljubezni; 3.Vaše izglede T kupčijah; 4. Vaše laglede ▼ podedovan ju; 5. Vašo življenjsko dolgost; 6. Vaše prijatelje to Vaše protektorje; 7. Vaše sovražnike, sahrtot-nostt krivične obdolžltve itd.; S. Potovanja. Bprsiembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; " j 10. Vse. kar želite zvedeti o loterijskih nderah. Citiramo nekaj Izmed tlsočev zahvatole, katere prejema ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. »Gospa Irma Schwarz lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje, ker Je ▼ njenih najtežjih flnancljalnlh nepri-llkah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji in zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite še danes VaS rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psiho. analizo ln horoskop natandno to stalno adreeo: Graf otoški bnrean — CELJE POŠTNI PREDAL 106 s/mle # en par *up Kolača se Vam! K A R I T A S Med drugimi smo izplačali cele zavarovane vsote tudi po smrti naslednjih zavarovancev: Marinšek Marjeta, Planina pri Rakeku 139, Marolt Franc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 (zaradi nezgodne smrti izplačana dvojna zavarovana vsota), Herg Franjo, rač. svetnik, Ormož, Arzenšek Jakob, Šoštanj, Koroška cesta 13, šlibar Franc, Podmožakla 17 (Jesenice), Anzelc Elizabeta, Moste pri Ljubljani, Društvena 15, Jelene Franc, Mirna, Cučko Simon, Sp. Korena 24, p. Sv. Barbara pri Mariboru, Strmole Franc, Praproče 17, p. št. Rupert. OPOZORILO! Vsi, ki ste rojeni 1. 1856, 1861, 1866, 1871, 1876, 1881, 1886, 1891, 1896, 1901, 1906, 1911, 1916, 1921, 1926, pristopite v KARITAS takoj! Pozneje bo za Vas zavarovanje dražje! Ne zamudite! KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8. VIŠJI UČNI ZAVOD ZA GOSPODINJSKE POKLICE Šolske sestre, Eggenberg p. Grazu. Najboljša možnost za izobraževanje oziroma izpopolnjevanje šoli odraslih deklic in gimna-zistk v višjem dekliškem zavodu (3 leta) kakor tudi v enoletni gospodinjski šoli pri »Schulschwesternin Eggenberg bel Graz, Georgigasse 84.« Prospekti po predstojništvu šole za gospodinjske poklice. Tuzemne cene, najboljša preskrba. Elll^ ■ 6965 «111= J Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo časti Bran-i-bor" se briga zanje. ti Narodna tiskarna LJUBLJANA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER SB »RIPOROČL6 ^ml^rna mesečne obroke Zahtevajte prospekte! J[JOJAOE.\ClJA ZAGREB. Draško vičeva 34 BELI CEMENT portland, za omete, teraco tlake in stene, umetni kamen, plastike v prvovrstni kakovosti, vedno svež, se dobi po brezkonkurenčnih cenah »MATERIAL" ^^eva^ Vila pod Rožnikom komfortna, enodružinska, 13 sob, cca 6000 m2 vrta se bo prodala na javni dražbi v sredo 7. avgusta t L Informacije daje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 6967 Ljudska samopomoč v Mariboru nama je izplačala po smrti naše blagopokojne matere, gospe Terezije V o u k pogrebnino točno in kulantno, za kar se ji prisrčno zahvaljujeva in jo vsakomur priporočava. Gaberje, dne 1. avgusta 1935. Pilih M. L 6974 f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj ob 7* uri nenadoma preminul v Brežicah gospod 8va}c Jfltnion profesor v p. in akademski slikar. Pokojnika prepeljemo iz Brežic v Maribor. čas pogreba objavimo naknadno. Brežice, dne 3* avgusta 1935« IDA GVAJC, svakinja. 00 t» cs ec Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« A.doll Etibnikar. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani